1D6. itrollta. I Ljubljani, v Hetrteh IZ. mala I9Z1. LIV. leta Izhaja vmk dan popoldne, tswwmiU nedelje ln premike. bieerstl x Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, Izjave ln reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2'—% Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. jETpr/vnUtvo »Slov. ftaroda" in „Narodna Tiskarne1* Hnefloee ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. voli* v Llabljant In po pošti i V inosemetvoi celoletno......K 480*— polletno . . „.....,240-— 3 mesečno...... „ 120*— ........., 40 Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič earočnino vedno 9W po nakaznici. Na samo nismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. „Sto?ens&! Narod1 v Jugoslaviji i celoletno naprej plačan . K 300*— polletno . 3 mesečno 1 150— 75'— 25— Uredništvo „Slov. Naroda" Bnaflova nlloa št. S, U nadstropje Telefon štev. $4. Dopise sprejeme le podpisane In zadostno frankovane. Rokopisov ne vrata. Posamezna številka valja 1*20 K Poštnina platana v gotovini« Fran Go vekar; Žfuel, Korlsnifl No vem, kako mislijo drugi Slovenci. In mi ni mar. Toda vem, da je Korfantv, brat Poljak, pokazal pest Germanom in antanti. Ter je udaril po obeh! Zato mu kličem: Živel! Kdo je Korfantv? Rojen leta 1873. kot sin ubogega poljskega kočarja v katoviškem premogovnem kraju, je bil izredno telesno cvetoč in duševno svež deček. Zahajal je na katoviško gimnazijo, ki je bila seveda le nemška; zato pa so dijaki tem strastneje med seboj gojili poljski jezik, književnost in zgodovino. Pa je prišel železni kancelar Bismarck s svojimi izjemnimi zakoni proti Poljakom: nasilno ekspropriacije, hakatizem . . . Poljaki so se oborožili na duševni in gospodarski odpor. Nanj so se bili pripravljali že desetletja. Na čelu poljskemu kruto zatiranemu narodu seveda mladina. Dijaštvo je imelo svoja poljska društva in imelo je tako društvo tudi v Katovicah. V njem na čelu Korfantv. KSniglich preuBsische Schulbehorde je društvo Izsledila, razpodila in Korfantvja izključila. Kajpada iz vseh srednjih šol daloč naokoli. Toda neki poljski magnat, knez, je poznal lepega in nadarjenega dečka. In na svoje troske ga je poslal študirat v Berlin. Korfanty in njegova usoda sta postala poljska častna zadeva. Deček je imel zlasti troje: talent, temperament in energijo. In študiral je vse ter ničesar. No, vsakega nekoliko. Njegova želja je bila postati politik, narodni vodja, časnikar: njegov cilj — svobodna Poljska. Bil je torej sanjar, fanatik. S strastjo se je utapljal v Junaško zgodovino svoje domovine ter je sklenil rešiti jo sramotnega suženjstva. Nemškega in ruskega! In dopovedoval je vsakomur: >Še ni izginila Poljska! Pride dan njene svobode! Pride, ker priti mora<. Johannes Fischart, berlinski pisatelj, pripoveduje: Kot študenta ga je nemški tovariš opozarjal, da je vso to poljsko hrepenenje smešno. Prusija -Nemčija, stoječ na vrhuncu svoie moči in vpliva* ne bo dala nikdar niti. koščka zemlje, ki ga je zasedla, in proti vsakemu uporu Poljakov se dvigne cel gozd milijonov bajonetov. Korfantv pa mu je, še kot dijak, odgovoril: >Ti vidiš, prijatelj, vedno le moč. silo. Mi verujemo v — idejo!« Korfantv je postal časnikar ter je poročal poljskim časnikom iz Berlina. Glavno pa mu je bila poljska propa- §anda. V njej je bil velik, čudotvoren. _ jegovo delo je poloniziranje Gorenje Šlezije. Na njegovo agitacijo so se iz Poznanja začeli vračati domov poljski Dr. Simon Dolar: Haš filozof. Plodoviti vseučiliškl docent dr. Fr, Veber je pred kratkim napisal »Uvod v filozofijo«, 352 strani debelo knjigo, katero je založila Tiskovna zadruga v Ljubljani kot 3. in 4. zvezek zbirke poljudno znanstvenih spisov pod paladijem »Pota in cilji«. Trojnovrstni uvodi v filozofijo so bili in so še v navadi pri raznih narodih. Eni skušatfo ustreči željam in potrebam najširših mas ter seznanjajo v poljudni obliki občinstvo na kratko, zato često površno, s filozofskimi vprašanju Njihov namen je ostal splošno zanimanje vzbuditi za filozofijo in ji priboriti, zlasti v dobah filozofskih porazov, znova spoštovanje in ngled. »Napredujočim Slovencem« je spisal tak »Uvod v modroskrvje« pokojni dr. Lampe4 že L 1887., Id je pa umevno dandanes zastareL Druge vrste uvodi zavzemajo lastno stališče v filozofskih problemih, so torej le uvodi v filozofijo dotičnega pisatelja, kakor so n. pr. nemški uvodi Herbarta, Corneliusa, Flugela, Jerusalema, Wundta Itd.Tretje vrste uvodi pa skušajo preko tesnega osebnega h ori con ta neposredno zajeti velika in zadnja filozofska vprašanja ter orijentirati bralca o raznih filozofskih smereh in strujah. Pri Nemcih veljajo kot taki uvodi Striimpellov, fTis-lerjev, Kulpejev, VVindelbanda, pri Rusih Struvejev in Losskijev, pri Angležih Fuilertonov itd odvetniki, zdravniki, trgovci, tehniki in sploh inteligenti; njegova zasluga je, da je zastrašeno duhovenstvo znova začelo kazati narodno zavednost. Kne-zoškof dr. Kop p v Vrati s lavi je hitro znduhal novi veterc v poljskem svece-ništvu; zatn je ustanovil dva konvikta za fabrikacijo poljskih renegčtov v talarjih, Z denarjem, dobrim življenjem in s protekcijo je katoliški kne.Toškof hotel kupiti poljako mlado duhovščino; kdor se ni dal kupiti, je bil sekiran, maltretiran, suspendiran. Toda Korfan-tvjev vpliv je bil tudi na mlade klerike večji nego knezoškofov. Pojsko časopisje je pogan j tlo iz tal in bajno vzcvetelo, snovala so se narodna društva, Sokoli idt. — Bismarcku pa se je zgodilo kakor Goethejevemu učenčku čarovnika: poljska po vodenj jo naraščala, čim bolj jo je zaklinial! Nemška vlada je storila neumnost, da je pregnala poljščino tudi iz nižjih razredov ljudske šole ter celo iz šolske ure za verouk. Praksa na je rodila prav nasprotje tega, kar je naredba nameravala: Poljaki 60 znali poslej nemščino in poljščino, Nemci pa le svojo nemščino ter so se sami izključili iz konkurence s Poljaki. Nemške tovarne, pisarne, trgovine itd. so pač potrebovale ljudi z znanjem obeh jezikov. Poprej je v Gorenji Šleziji vladala nemška centrumačka stranka: nemška, nazadnjaška in klerikalna. Zdaj so župniki večinoma, a vsi kaplani volili po nasvetu Korfantvja: naeijonalno poljsko! Sam Korfantv je postal narodni poslanec v Berlinu in po vsakih volitvah je bilo teh poli3kih narodnih poslancev več. Berlin je strmel in se to-gotil. Spočetka Korfantvjevci kajpada niso imeli velikega vpliva v poljski delegaciji. Plemiči so bili odločilni. Ko pa je kancelar Bidow hotel Bismar-ckove izjemne naredbe med Poljaki še poostriti, je s tem le vodo napeljal na Korfantvjov radikalnonarodni poljski mlin. Knez Radziwill, Sulkowski, Drucki-Lubecki. Czapski i. dr. so se izpreminirli v paradne muni je, ki so bile >hoffahig<:, a med narodom brez vpliva. In končno se je moral BOletni knez Ferdinand Radziwill, elegantni kavalir, umakniti s predsedstva držav-nozborske poljske stranke — Korfan-tvjevcem. Zato je imel 6eveda Korfantv mnogo sovražnikov. Kompromisarji, diplomati, izkušeni taktičarji so ga mrzel i — radikalca fantasta. Toda Korfantv ni skrival svojih ciljev. Be med svetovno vojno jo dejal Fischartu v Berlinu: :>Končno mora omahniti nemška armada. In potom nastane revolucija po vsi nemški državi. Mi Poljaki smo na ta trenotek že popolnoma pripravljeni. Naša društva in naše zadruge, ki so organizirane preko vsega poznanjskega in zahodnjepru-skega ozemlja prav do zadnje vasi} so vzela delo v svojo roke. Vsak posameznik ve, kaj ima storiti«. In v poslanski zbornici ter v reiehstagu je vselej govoril naravnost brvz prikrivanja. Takrat so ministri skakali, pruski poslanci divjali, hakati-! stično časopisje tulilo: zaman! Korfantv je zahteval mednarodno kontrolo, ki naj razkrije svetu prusaško nasilnosti in svinjarije proti Poljakom, ter jo ob stenskem zemljevidu stoječ brez strahu kazal vsej zbornici: s-Meino Herron! Todl.» mora iti meja bodoče svobodno Poljske! Vsa Poznanjska, ozemlje ob levem bregu Vi sle, vsa Gorenja Šlezi-ja. vse to je naše. Mora biti nase! In Gdansko postane vsaj v desetih letih tudi naše: samo bo prosilo, da ga sprejmemo v poljsko državo . . .< Omedlevanje, besnenje, tuljenje vse okrog. A Korfantv je ostal miren. In nem. armada se je res rnzsula, revolucija je švignila preko Nemčije, cesar, kralji in kraljički so zbežali. Korfantv pa je bil takrat že doma: v Varšavi so ga sprejeli kot novega Mesijo. Vstopil je v ministrstvo Pilsndskega. toda tri dni nato že zopet izstopil. Niegovemu pozivu: >Zdaj proti Nemčiji — oko za oko! — zob za zob!« Pilsudski in socijaldemokratska večina nista marala slediti. Tudi Poljaki so namreč zaupali Parizu, TVilsonu in mirovni konferenci. Korfantv pa je odšel v Poznanj in Gorenje Šlezijo, urejal list > Poljak« ter — pripravljal. In prišel jo plebiscit. Famozen kakor naš na Koroškem! Angleži, Italijani. Frsnrozi in Nemci so se bratili ter delali račun brez krčmarja — Korfantvja. V plebiscitno cono so pripeljali Nemci okoli 120.000 dozdevnih emigrantov, da so glasovali nemško: vsa deželna uprava, redarstvo, večina orožni štva i. dr. je >delala< po >žolji< naroda. Kljub temu so Poljaki baš v industrijskih in premogovnih krajih dobili r!o 62% vseh glasov ter so obdržali večino v 77% občin. In vendar je najvišji svet nameraval Gorenjo Šlezro po večini priznati Nemčiji! Zakai? Ker brez Gor. Slezljo bajo ne more Nemčija plačati antanti ogromne vojne odškodnine! Poljska zemlia naj hi bila vir. iz katerega naj bi tekle milijarde preko ncmfckih rok v antantrve kase! Poljsko feblo, poljsiki premog, poljsko žito in poljski lesi naj poplačajo nemški dola:! Temu se je uprl Korfantv in za njim gre poljsko delavstvo, mladina, uradništvo, kmetstvo . . . Vprašanje Gor. Slezije ni le poljsko vprašanje, nego vseh, ki jim preti Gemvanstvo in — antantni ecroizom. Za Poljsko pome- Kam spada Veber j ev »Uvod«? V prvo vrsto gotovo one, ker zahteva od čitatelja saj približno izobrazbo srednješolca. Pač pa je pisatelj namenil svojo knjigo začetnikom v filnzofiji: piše namreč vseskozi jasen in razločen, a krepak in tehtovit jezik, ki se odlikuje po svojem priorostem in jedrnatem slogu, odlikuje pa tudi v pomanjkanju vsakoiakih »visokih* fraz ter se skrbno ogiblje učenega doktrina rstva. Pogosto ponavlja in povzema na kratko, da bralec v pretresovanju obsežnih filozofskih problemov nikakor ne izgubi izpred oči »niti vodnice«. Nikakor ne podaja pregleda čez obširno filozofsko snov, nima namena ori-ientirati bralca objektivno o raznih rešitvah filozofskih problemov: povsodi zavzema lastno stališče ter se drugih, nasprotnih teorij in nazorov le dotika, kolikor svoie lastno naziranie podpre. Tako nudi njegov »Uvod« sistematično in metodično trdno sklenjen sestav kot izraz krepkega svojega filozofskega prepričanja. S tem na Je odločeno zgornje vprašanje: Vebrov »Uvod* spada v drugo vrsto prej omenjenih uvodov. Pravzaprav pa w le Veber lotil le enega, a glavnega in temeljnega vprašanja: kal je filozofija. Blitvo filozofije, nje pojem točno oprederlrl. Je Vebru glavna zadača. Dosedaj so HfJ odgovori na to vprašani e kaj! pestri. Koliko filozofov, toliko definicij filozofije! Filozofija je znanost o svetovnem naztra-nhi, o ŽTvIJenskem naziranlu. o notranjem izkustvu, o principih vrednotah, znanstvenem spoznavanju, o absolutni biti itd. Sloviti Bergscn odreka filozofiji sploh poseben predmet ter vidi v niei le posebno metodo. Herbart pravi da je filozofija stara le 400 let, ker šteje samo ona leta, kjer ie filozofija kaj ustvarila in najde 200 let pri Gričih in 200 let v novi dobi. Mrki Schoppenhauer trdi, da so filozofi le dar v »množini«. redkokdaj živeli v »dvojini« in skoro nikdar v »množini«. Dunajski Einhorn črta vse empirične vede: matematiko, teologijo, metafiziko, logiko, noetiko, psihologijo, etiko, estetiko, filozofijo zgodovine in prava, verstev, jezikoslovja iz filozofije, zanj Aristotel, Kar-tezij, Hume, Mili, Kant, Bereson niso filozofi, Sirrrmel govori o filozofiji denarja, Haeckel o filozofiji morskih gob, a Černoviški Wahle želi, da bi mladi rod vzel slovo od filozofije kot mladostnega sna. Kakšen zamotan kaos, kakšna babilonska zmešnjava! Vse te in podobne definicije hirajo na eni glavnih napak: so ali preohlapne ali pretesne. Zato so predvsem VVindelband, in za njem tudi drugi kakor Joel, Dilthev, Simrnel. VVimdt in Kfilpe, snoznall, da Je vsaka definicija nemogoča. — Na to opasno pot se podala naš VVeber ter še le na strani 325 točno definira filo-zofiio kot »znanost« o duševnosti kot taki in o vseh neduševnih predmetih, ki se tudi kot taki ne dado raziskovati brez raziskovanja duševnosri kot take.« Kako pride Veber do te definicije? Predvsem hoče prikazati filozofi'o kot znanost s pobHaniem vsake mistike, te-ozofije ali kakršnihkoli diletanrnlh poizkusov z vso vnemo in resnoba Hoče nja ujedinjenje Gor. .^leziie s poljsko republiko uresničenje narodne smtio d-ločbe in jamstvo go podarsSce »>samosvoje. Pomenja pa tud] kon^c prodiranju Germanstva proti vzhodu. V Bebi zaokrožena in gospodarsko samosvoja Poljaka bo jamstvo miru napram Nemčiji in Rusiji. Nasičena Poljska pa bo, upajmo, tudi lahko dobra sos* ' i Oeho-slo vaški. Antanta, ki ni ničesar ukrenila proti grškemu kralju Juriju in laškemu d1 Annunziju in ki je mimo gledala vse dosedanje nemške bestijalnosti na Koroškem ter vse laške krvoločnosti v Primorja — kor pač vse te pustolovščine in nasilnosti niso sezale v an-tantne žepe! — ta ista antanta se zdaj reponči nad Korfantyje>ni! Toda polj-eki ustaši vihte brezovo metlo in preko poljske mejo leto Nemri. a angleško -nemško - laške četo doživljajo — batine! In čujte sramoto: antanta nabira za svoje oddelke nemške prostovoljce! Kako se zaključi ta borba? Romantična je, a krasna. Narod Sienkic- v, i< zev je še vedno junaški. Doiivel Je že toliko tragedij, ali do/.ivl novo? — Mi. Slovenci, smo poslušno parirali, otroško zaupali v pravičnost antanta, na v^ak migljaj smo se umaknili, pro-puSeali razsodbo modri antanti, trezno smo ra/unali, se bali zamere na desno in levo ker v svoji strašno kulturni mi-rr>! j ibn<->sti — bili vedno znova oal6H parjeni! • Corf-irntvjovi Poljaki nočejo pari-rati tr se no bojo nobeno zamere. Ml smo so strahopetno klanjali, Poljaki govore B topovi, tanki, armadami! Narod mož, ki si hočejo pravico eami priboriti. Če je no pribore, jih vsaj ne bo Fram! Najnovejša stran njihove zgodovine bo nosila imo Korfantvja. naSe zadnje poglavje so glasi Rapallo . . , Korfantv, brat Poljak, kličem Ttt živel in slava! Drugi vidijo vedno le moč, silo. Ti in vsi Tvoji verujete t idejo. In z Vami verujem v Idejo tudi jaz — za Slovenijo, za antantino pastorko. Politične uesfi. — O prepovedi Radićev-ke skupščine. Zagrebški tisk prinaša iz Beograda o prepovedi velike Rajdić^ve skupščine vesti, ki so popolnoma netočne. Prepoved to manifestacijsko skupščine hrvatske republikanske seljaške stranke je odredilo kr. policijsko pover-jeništvo v Zagrebu s svoiim odlokom od 7. maja št. 30.585 po § 6 točka 1 in 2 zakona o zborovalni pravici z dne 14. januarja 1875, ki se glasi: Poglavarstvo je dolžno prepovedati skupščino, katere namen je v nasprotju s kazenskim zakonom ali ki je nevarna javni varnosti.< Napram netočnim novinarskim vestem iz Beoarrada se ugotavlja: Ban je 3. maja predložil ministrstvu za notranje stvari izčrpen pregled za ministrski svet o akciji hrvatske republikanske seljačke stranko v Hrvatski 3 posebnim ozirora na skupščino o Bin-koštih. Ministrski svet je sprejel na znanje to sporočilo in }e sklonil, naj ban postopa v lastnem delokrogu po zakonu. Vse druge vesti, zlasti ona o posebnih instrukcijah bana. so nastale na podlagi praznih kombinacij neodgovornih oseb. := Razvoijavrjenje Radičcvskih mandatov. Ministrski svet je sklenil, naj ima imunitetni odsek konstituante čim prej sejo, na kateri naj bi se razveljavili mandati Radičevih poslancev. Vlada upa, da se bo to izvedlo brez posebnih težkoč z ozirom na to. da vlada veliko nerazpoločenje proti Radiću. Razveljavili so bodo mandati samo onih poslancev, ki s svojim delom kompromitirajo narodno in državno edinstvo. Pašičeve konferenco z Davido-vicem. Ministrski predsednik Nikoi^ Pašič je konferiral z načelnikom demokratsko stranko Ljubo Davidovidem o političnem položaju danea dopoldne od 10.30 do 11.30. Razgovarjala sta se o rekonstrukciji vlade, o ustavi in drugih vprašanjih. Radikalni klub bo imel jutri sejo, na kateri bo razpravljal o istih vpražaniih. = Kaj nameravajo zajednf&arjl? Beograd, 10. maja. Danes se govori v ! parlamentarnih krogih, da bo Narodni klub v enem ali dveh dnevih zapusti) Beograd, ker večina parlamenta no stoji za načrtom Narodnega kluba, 2 druge strani se zopet poroča, da je NaV-rodni klub opustil to svojo namero, ker upa na popuščanje s strani parlamentarne veČine. = Nadaljevanje trgovinskih pregovorov z Italijo. Beograd, 10. mada. Ker je italijanska vlada Izjavila, da Je pripravljena izprazniti teritorij, ki nam pripade po raplskem ugovoru, ta tlcor do 15. t m., se bodo trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo nadaljevali. Pričakuje se. da prispe Italijanski delegat Luccioli te dni iz Rim« v Beograd. = PaŠičeva pogajanja z raznim! strankami. Beograd, 10. maja. Danes popoldne je imel ministrski predsednik Pašić pogajanja z raznimi predstavniki strank, tako z demokrati Rojcem in Lukiničem, z zastopniki Narodnega kluba Laginjo in Drinkovičem ter klerikalci Korošcem in Bari čem. Poleg teh so prisostvovali pogajanjem Drašković, Prlbičović in Trumbić. Oovorllo se Je filozofiji ostro ocrtati njeno polje, njen predmet, kakor ga ima vsaka druga pozitivna znanost. Svoje filozofije ne povzdiguje kot »kraljico vseh ved«, a jo tudi brani, da bi kot »dekla« služila drugim, želi jo postaviti kot ravnopravno sestro med ostale vede. Kje naj išče filozofija ni en predmet, ko neizprosni VVindelband odločno trdi. da ni predmeta, ki bi ne spadal v filozofijo in zopet ni predmeta, ki bi — kakor zgodovina filozofije uči — ne bil iz filozofije izključen. Prvo poglavje »zgodovinski pomen filozofije« bo morda pokazalo skupne znake vsega onega, kar se je v zgodovini smatralo za filozofijo In bo morda Veber na ta način ubral sigurno in objektivno pot. A kaj bi mu koristila, ko bi moral prej vedeti, kaj je zgodovina filozoffie ter bi se nedvomno zapletel v kolobar. Zato tudi Veber v tem poglavju samo kaže na dvig m pad filozofije v raznih dobah ter ga le na rahlo nasloni na naslednje r^motrlvanje. Veber začenja svojo pot od nasprotne strani, od subjekta, od jaza ter skuša najti most — k predmetu, dasi ie tudi to pot isti VVindelband označil kot »habeat slbi« v svojih »Preludijih«. V svojih Štirih vedoslovnfh zakonih si hoče Veber postaviti trden, neologičen temefj. Obrne na to svojo pozornost z Avguštinom in KarteziJem v svojo notranjost, v svojo duševnost ter *o analizira ob raznih zgledih ter do?ene v svoil »psihokemiji« četvero vrst doživljajev (aktov): predstave, misli, čuvstva in stremJienja. Pri tem se opira na znanega psihologa Fr. Brentana glede doživijajev, da ima vsak svoj predmet, da je vsak neposredno zaznat en. da* predstave služIjo drugim doživljajem za podlago. Da mu je bil njegov učitelj Mcinong kot ustanovitelj »graške šoJek v filozofiji »znanstveni oče«, sam s hvaležnostjo omenja, posebno kar še* ttčo ločitve dej a in vsebine, teorije' »odb> (trditev), posebno še dopustitev. Na podlagi predočevalnega razmerja med doživljaji in predmetov se rrru posreči enaka Četverovrstna razdelitev predmetov: osnov, dejstev, vrednot in nai-stev, ki so predmeti filozofi le. Število štiri Vebru zelo pri J a, stari PltagorejCJ so pri tem Številu — prisegali. Ni tu mesto, da bi mogel preiti v podrobno kritiko »Uvoda«, morda dobim kje drugod priliko za to. morda t>» se mi cek> posreči brez ploskanja javnosti izravnati medsebojne »krtve> misfl, popraviti, kar je morda naglica zakrivila. »Uvod« pa prav toplo priporočam vsem, ki čutijo v sebi nekaj filozofskega gona, poglobiti se vise, v Idealen svet v katerem samega sebe: z nova najdemo, medtem ko se v zunar nji materijalnostJ zguWvarno, »Uvod« naj vzbudi v nas čilo zanimanje za filozofske probleme, ker tudt na ndih merimo kulturo svojega naroda. Smatram končno »Uvod« za silno resen pojav v naši ubožni filozofski literaturi. Se že ne celo za filozofski dogodek. Avtorju pa želim obilo nadaljno' tvorne sile, da dovrši svoj program. Morda se mu posreči, da bomo čez leto slišali kaj več o samostojni »ljubljanski šoli«. Habemus nhllosophum ln upajmo kmalu »et philosophlain^ 2 stran .SLOVENSKI NAROD", dne 12. maja 192l. 106 Stev. o razmerah na Hrvatskem ter so hoteli razpravljati zastopniki opozicije tudi o ustavi. Do sporazuma v tem vprašanju ni prišlo. Seja je trajala do 8. zvečer. Konkretnega se ni sklenilo ničesar in se Pašič tudi ni izjavil, ali se bodo pogajanja nadaljevala afi ne. = Paši« in Proti*. V beogradski >Politiki< čitamo: > Včeraj je bila svatba hčerke g. Stojana Protiča, Kor je bilo mnogo porok, se je g. Protič, čakajoč da pride na vrsto, vsedel v eno izmed klopi. Nekoliko kasneje Je vstopil njegov stari prijatelj g. Nikola Pašič in mu prisrčno čestital k rodbinskemu dogodku. Protič je vstal ter ponudil Pašiču svoje mesto z besedami: >Sedi, da si odpočiješc. >Ne, ne! Sedi ti, danes je Tvoj dan«, je odgovoril Pašič, svež kakor vedno, >jaz lahko stojim«. >Pa sedi. TI si starejši,« je prigovarjal protič. >starejši si od mene za kakšnih 11 let . . .« >Pa znam to, čital sem v novinah . . .« je kratko odvrnil g. Pašič . . . Onim, ki so poslušali ta razgovor, se je zdelo, da se je Pašič, davajoč ta odgovor, spomnil one izjave g. Protica, v kateri je naglašal, da se ne misli umakniti s političnega življenja, ko tega ne store drugi, ki so starejši od njega. a= Fašisti napovedali vojno tirolskim Nemcem. V >Popolo d' Italia« piše znani vodja fašistov Mussolini: Fašizem s svojimi 400.000 popolnoma discipliniranimi člani je pripravljen delovati. Predvsem ustanovijo v bratski solidarnosti s fašisti Tridentske Benečije nove skupine severno in južno od Saluma. Gre za boj proti bojazljivi italijanski vladi in za uničenje vsega, kar opominja na Avstrijo. Ako bi fašisti v Tridentski Benečiji naleteli na odpor, so dolžni fašisti v vsej Italiji hiteti na pomoč. Nadaljnja povelja se ne bodo izdala. Kar je napisano, velja za vedno. Nemci na Tirolskem naj si zapomnijo in naj vedo, da niso vsi Italijani tako mehki, kakor je . Credaro. Bomba v Boznu je prvo svečano znamenje. Zmagoslavna vojna je rodila novo italijansko generacijo, ki bo iz-preobrnila Nemce na Tirolskem, Na Brennerju smo in ostanemo. To je meja, ki nam jo je odkazal bog. = Italija se boji Hardingove intervencije. Rimska >Epoca« pričakuje vsled povratka Zedinjenih držav v vrhovni svet velika presenečenja, kar je Harding glede versailleske mirovne pogodbe in Zveze narodov popolnoma drugih nazorov, kakor pa Evropa. Har-cRngova intervencija lahko uniči marsikatero nado. Na vsak način pa bo trpela Italija. Tudi >Idea Nazionale« izraza podobno bojazen. • = Italijani in reško vprašanje. Beogradska >Tribuna« piše, da vidi italijansko nacionalistično časopisje v ^anellovi zmagi jugoslovensko neod-kritosrčnoet in da zahteva od fašistov neupogljivost. List zahteva, da Italijanska vlada korektno izvede rapallsko pogodbo. Usoda naših izgubljenih bratov zahteva naše odločno delo. Italijanska vlada do sedaj ni pokazala dobre volje v tem ozira. Kakšna je Italijanska politika, bo pokazalo predvsem reško vprašanje. = Italijansko časopisje proti Poljakom. >Popolo Romano« piše, da hoče Poljska balkanizirati Evropo in da je pariška setev rodila na Poljskem lope sadove. >I1 P&ese« (Nittijev list) imenuje Korfantvja macedonskega komita-šo, ki je le orodje poljske vlade, Poljaki nimajo nobene pravice do obstoja kot civiliziran narod. > Coni ere deli a Sera« napada poljsko vlado in ji očita vsemogoče pregrehe. Pravi, da tu ne gre na vstajo, ampak za dobro pripravljeno akcijo. Antanta, predvsem Italija, mora takoj poslati v filezijo nove čete. Tudi >Štampa« zahteva, naj italijanska vlada energično protestira v Varšavi. = Italija svari Nemčijo. Rimska >Tribnna«, glasilo italijanske vlade, poziva Nemčijo, naj že vendar enkrat malo odneha rn naj izpolni svoje obveznosti, ker bo drugače Nemčija izgubila vsako spoštovanje, povrh pa bo izgubila še rahrsko ozemlje. Nemci ne morejo več računati z neslogo zaveznikov, ker sta se Anglija in Francija pobotali. Negotovost ameriških ciljev zamotava položaj. Simonsov padec je razveseljiv pojav, ker je Simona zastopal interese nemških finančnih in industrijskih krogov, ki vkljub slovesno sprejetim obveznostim s strani Nemčije sploh niso hoteli nič plačati. Z3= Amerika in sankcije proti Nemčiji. Angleško Časopisje objavlja brzojavko iz "VVashingtona z nastopno vsebino: S pristojnega mesta se doznava, da žele Zedinjene države, da bi Nemčija sprejela zavezniške pogoje. Trdijo, ida je komisar Zedinjenih držav v Berlinu nemški vladi sporočil željo svoje vlade. = Avstrija in združitev z Nemčijo. Z Dunaja poročajo, da Je v seji ustav, odbora, ki je razpravljal o plebiscitu na Tirolskem, izjavil zvez. kancelar Maver, da se trenutno ne sme uganjati nobena sentimen. politika, čeprav so vsa avstrijska srca za Nemčijo. Dokler ni rešeno vprašanje pomoči, se Avstrija ne sme upirati zaveznikom. Vsled tega so rti plebisciti trenutno brezpomembni. =s Skupščina zveze narodov. Iz Ženeve javljajo: Predsednik Zveze narodov Je pozval člane Zveze narodov k skupščini za ponedeljek, dne 5. septembra t. L ob 11. v Ženevo. = Iz Sovjetske Rvsije. Odredba sveta ljudskih komisarjev določa, da se brezplačno razdele vse izdane brošure, novine in mesečniki. Telefonska in brzolaona poročili* Uitaootoorna sfenp££lii& — Beograd, 10. maja. Današ? njo 27. sejo ustavotvorne skupščin ne je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. Po prečkanju zapisnika zad? nje seje je predsednik dr. Ribar sporočil žalostno vest, da je umrl nenadne smrti poslanec Gjorgje Denkovič (demokratski klub). Za tem so se prečkale razne prošnje, pritožbe in poročila, med katerimi sc nahaja tudi zahteva ministra za pravosdje, naj se poslanec Sušnik izroči sodišču radi prestopka S 104. srbskega kazenskega zakona (priliu ščanje dolžnosti, ki pripada držav« nim uradnikom.) Za tem je zbor* niča prišla na dnevni red: Nadalje* vanje načelne debate o ustavi, Be* sedo je dobil posl. Milan P r i b i * č e v i č, ki je početkom svojega govora poudarjal, da govori kot po* slanec seljakov, ker je bil izvoljen v popolnoma kmetskem okraju. Pri sklepanju ustave je treba zlasti imeti pred očmi interese naroda. Vse države so nastale na podlagi žrtev ali revolucij in le malo drž .i v je, ki so nastale na parlamentaren da so tudi pri nas različna omenja in da se vodi boj. To je naravna pot, na kateri se ustvarja država. Za tem je govoril o ustavi. Ena glav* nih težkoč pri sklepanju ustave je plemenska borba, ki jo je izzvala in* teligenca in ne sel jaki. Inteligenca je zastrupila narod z strahom pred srbsko hegemonijo in naravni re* zultat tega je, da je seljački svet na Hrvatskem prišel v roke frankov* cev, starčevičancev in srbsko^hr* vatske koalicije. Frankovci so negi* rali Srbe. Radič v tem času ni igral močne vloge med narodom, toda bil je proti Srbiji. Radi tega, ker so frankovci in radičevci imeli mnogo vpliva na narod, je prišlo do seda* njega položaja v Hrvatski. Za tem je govornik ostro napadel politiko zemljoradniekega. kluba, katerega obtožuje današnjega celokupnega položaja, v katerem se nahaja kon* stituanta pred glasovanjem. Govor* nik izvaja, da bo glasoval za vladni ustavni načrt. Za njim je govoril slovenski komunist Fabjančič o razmerah —d London, 10. maja. V spod* nji zbornici je izjavil državni pod« tajnik za zunanje posle Harms* worth: Položaj v Gorenji Šleziji še ni jasen, vendar se stremi za tem, da bi začeli z delom. Llovd George je dejal: Obžalovanja vredno je, da so se ti dogodki pojavili ravno v trenutku, ko sklepa nemška vlada o razorožitvi. Anglija si prizadeva na vso moč, da bi vplivala na polj* sko vlado. —d Rim, 10. maja. Pri razprava ljanju o dogodkih v Gorenji Šleziji nastopajo vsi listi zoper Poljsko in izražajo ogorčenje glede krvavih žrtev, ki so jih utrpeli Italijani. HngleSfea nota Poljski. —d Frankfurt, 10. maja. >Frank-furter Zeitungc poroča iz Varšave, da je angleški poslanik izročil poljski vladi noto, ki je pisana v zelo resnem tonu. —d Rim, 9. maja. Iz Castel Vetra-na lavljajo, da je pri volilnem zborovanju prišlo med socialisti in fašisti do spopada, pri čemer je bilo 7 oseb ubitih, enajst pa ranjenih. UStlmat Nemčiji poteče danes! —d Berlin, 10. maja. Kakor poročajo listi, je državni minister dr. Simona snoči naznali vladnim strankam, da po- teče rok. ki ga je stavila entenia, v sredo opolnoči. madžarska zunanja politika. način. Znano je, kako se je ust^a* 1 v Sloveniji, ter trdil, da podpira po* rila Amerika, ki je nastala potom revolucije, in še potem je ameriška konstituanta delala štiri mesece v tajnih sejah. Zato se ni treba čuditi, Uspeti celGoshe fcgisfsr&^g krajinska vlada v Ljubifani v vsem kapitaliste proti delavskemu razre* du. Seja se ie končala ob 12.45 ter se je nadaljevala ob 16. —d Dunaj, 10. maja. >Das Neue Wiener Tagblattc javlja iz Celovca: Pogajanja, ki so se zadnje dni vršila z zastopniki jugoslovenske vlade pod predsedstvom sekcijskega načelnika dr. Miiller - Martina, so se danes končala in dovedla do ugodnih uspehov. Pri teh pogajanjih je šlo za to, da se doseže, da se doslej zaprte železniške proge v obeh državah odpro in da se dosežejo neke olajšave pri izdajanju potnih listov za medsebojni promet. V vseh točkah je dosežen popoln sporazum. Ta sporazum je tembolj razveseljiv za Štajersko in Koroško, ker je odslej omogočeno, ]veljati se iz Gradca proti jugu v Celovec, ne da bi bilo treba vidirati med potjo liste. Odprl se bo tudi promet z Radgono. Izpraznitev zassdsaiBBa Bz-ecsljii mm KefeL Sušak ostane še zaseden? — Vprašanje Baroša. — Reka, 10. maja. »Vedetta d* Italia« prinaša razgovor z italijan* skimi delegati iz komisije za dolo? Čitev reške meje. Seje so bile dolge. Izpraznitev se ima pričeti takoj. Komisija se mora strogo držati d govora. Izpraznitev se prične med Trstenikom, Reko in italijansko mejo s kastavskimi frakcijami vred, na to sledi izpraznitev severno m vzhodno Reke do Bakra. Zona med Martinščico do Trsata in ka? nala 8 Sušakom vred ostane zase« dena, dokler ne bo moglo biti kon* čno rešeno reško vprašanje v vsem obsegu. Odločitev v tej zoni se ;z* reče kasneje, ko bo tudi notranja situacija nove države vzpostavi]e* na. Glede Baroša je rekel član ko* misije Quartieri, da se vprašanje Baroša ne da ločiti od vprašanja ureditve vsega reškega pristanišča« Promet pa treba prilagoditi interes som Reke, ki se mora ozirati na vse narode svojega zaledja, v prvi vr* sri na Jugoslavijo, ki je že pričela s svojim prometom preko Bakra ... Glede končne ureditve vsega vpra* sanje treba še nekoliko počakati. Poročevalec »Vedette« ni prav za* dovoljen z odgovorom glede Ba* roša. —d Budimpešta, 10. maja. Narodna skupščina. V današnji seji ie imel minister zunanjih poslov grof Banffv svoj ekspoze. Poudarjal je, da je madžarska zunanja politika nujna posledica počasnih ncovrgljivih sklepov en ton t nih sil, ki zahtevajo popolno izvedbo pariških mirovnih sklepov. Madžarska se mora po dosedanjih izkušnjah naučiti, računati z razmerjem dejanskih sil in se mora postaviti na edino možno podlago realne politike. Madžarska mora zaftoviti vse sile, da prepreči nadaljnje za-strupljevanje razmer do sosednjih držav, katerega ni zakrivila ona, in da preide iz atmosfere sovraštva do duha sprave. V prvi vrsti stremi Madžarska po stopnjevani vzpostavitvi trgovinskega prometa na ta način, da 6e sklepajo trgovinske pogodbe, da se na ta način odpomore medsebojnemu gospodarstvu. V istem duhu upa priti madžarska do rešitve zapadno-madžarskega vprašanja, kakor tudi finančnega vpra-šasnia, ki se tiče medsebojnih odnošajev Madžarske in Avstrije. Minister je govoril nato obširno o vprašanju varstva madžarskih manjšin v ozemljih, ki no pripadajo več Madžarski, glede katerega bo Madžarska storila svojo dolžnost in poklicala na pomoč zvezo narodov, oziroma dokler ta nima realnih sil, si-gnatarne velesile. Minister jo izjavi! dalje, da se položaj v Baraniji in Bački ni izboljšal. Z ozirom na znani govor lorda Curzona je opozarjal minister na tajni protokol, ki so ga priobčili bolj-ševiki in ki dokazuje, da Madžarska ni bila aktivno udeležena na povzročitvi svetovne vojne. Minister so jsnemali vsi! Iz naSfi fcralfeiiine. —-d Innsburck, 10. maja. Kakor poroča »Alpenland« iz Bolzana, vzdržujejo promet z vlaki v Južni Tirolski mornarji telegrafske stro? ke. Stavka obrtnih nastavljencev se Uladna kriza © UsssEffš reSeisa. —d Berlin, 10. maja. Državni predsednik je dosedanjemu držav? nemn ministru za finance dr. \Vxr* thu poveril sestavo nove vlade in ga imenoval obenem za državnega kancelar j a. Po njegovem predlogu so bili imenovani nastopni ministri: Zakladni minister Bauer, notranje zadeve dr, Gradnauer, državno go» je razširila. Stavci in transportni de* lavci so začeli stavkati. Listi ne iz* hajajo. Od sobote dalje počiva pli* nama. spodarstvo Robert Smidt, pravo* sod je dr. Schiffer, vojna dr. Gessler, pošta Giesberts, promet Groener, delo dr. Braun, prehrana dr. Her* nes. Vodstvo zunanjih poslov je začasno poverjeno dr. Wirthu. Mi? nistrstvi financ in obnove sta neza? sedeni. Poljska ostaja o —d Varšava, 10. maja. Iz Byto» ma poročajo: SnoČi so uporniki baje zasedli Katowice. Poziv, naj se vrnejo delavci na delo, je bil le v malo krajih uspešen. —d Varšava, 10. maja. Upor* niki ko zasedli Laurino Hut in Kluč* borg. Vlaki so začeli zopet normal? no voziti. — Varšava, 10. m. Paderewski je odstopil s svojega mesta kot za* stopnik Poljske v zvezi narodov. —d Varšava, 10. maja. Ministr* ski predsednik \vitos je sprejel na* čelnike klubov v parlamentu, kakor tudi deželnega maršala in jih je po* Zgornji SFezfIL učil v daljšem govoru o dogodkih v Gorenji Šleziji. Poudarjal je, da je upor izbruhnil popolnoma sponta* no s strani prebivalstva in proti vo* lji poljske vlade. —-d Bytom, 10. maja. Položaj je neizpremenjen. Ponočno strelja* nje je nekoliko ponehalo. Mestni poveljnik je zastopnikom nemških strokovnih organizacij izjavil, da je obramba Bvtoma zagotovljena. Hindenburg ni zaseden po uporni* kih. Poljski poveljnik je izjavil, da se prihodnje dni ustanovi poljsko orožništvo in posebna tajna p3li* cija, — O atentatu na DraškoviČa. Preiskava o atentatu na ministra DraškoviČa ni dovedla do pozitiv? nih rezultatov. Osumljenih je več oseb, vendar pa ni dokazov. Gotovo je. da policija v noči atentata ni vršila svoje dolž* nosti kakor bi je morala. Radi tega je šef občinske policije odstavljen s svojega mesta, nekaj drugih urad* nikov pa je kaznovanih. — Novi list V Vukovaru je pričel izhajati tednik >Demokrat«, glasilo sremskih demokratov. List se bo tiskal v cirilici in latinici. — Povišanje plač vojaškim uradnikom. Beograd, 10. maja. Namestnik ministra vojne Draškovic je povišal s posebnim rešenjem plače velikemu številu nadzornikov, podnazornikov in diurnistov ter delavcem v raznih vojaških institutih. To povišanje velja od 1. aprila t 1. — Razveljavljenje pocodb za eksploatiranje naših Šum. Beograd. 10. maja. Minister šum in rud H. Krizman je s posebnim dogovorom uničil dogovore, sklenjene med bivšo avstrijsko upravo hi raznimi židovskimi firm., stremečim za tem, da se čim najplodnije eksploatiralo naše šume v Bosni in Hercego-vinL Eleodreletia domouina. —. Iz volilne borbe v Primorju. Italijnski nacionlisti vidijo povsod jugoslovenske strahove in tako se boje tudi, da bi kak Furlan glasoval za jugoslovenske kandidate. Goriška nacionalisti pravijo, da bi slovenski poslanci v Rimu protestirali proti aneksiji, oni bi bili postavni zastopniki Furlanov in zahtevali bi tudi v imenu teh, da naj se poleg Goriške tudi Gradiščanska priklopi k Jugoslaviji. Sicer je taka agitacija bedasta, ali pri tem imajo lahko Italijanski nacionalisti vidijo povsod Ju-stvo, da se Furlani niso nikdar preveč ogrevali za Italijo, pa tudi sedaj niso njeni najudanejši podanikL »Piccolo« piše: »Slovani, ki želijo mir, delo, blaginjo in svobodo, naj ne zaupajo kandidatom »Edinosti«, ki pravijo, da so : sicer pripravi eni sodelovati z Italijo, pa Jo v resnici sovražijo ter priorav-I ljajo političen položaj, ki bi prinesel, 1 kadar dozori, oborožen spopad, v ka- terem bi morali ravno isti Slovani do-prinašati največje žrtve v krvi in imetju.« Kaj hočejo Jugosloveni je povedala »Edinost« te dni: »Za Primorsko, ki je bila po rapallskeni miru prideljena Italiji, so sedanje volitve posebnega pomena. V Rimu se bo sklepalo, kateri pri nas veljavni zakoni ostanejo še nadalje v veljavi, kateri se ukinejo In nadomestijo z italijanskimi postavami. Od teh sklepov bo odvisno, ali bo naše šolstvo napredovalo, ali se bo naše kme-tvtjstvo dvigalo ah bo padalo, ali bomo v obče v vseh kulturnih panogah hodili naprej skupno z najbolj naprednimi narodi ali bomo padli na kulturno stormjo, na kateri smo se nahajali pred petdesetimi leti.« Pravice in življenske pogo* je, ki prirJčejo kulturnemu narodu, to zahtevajo Jugosloveni in nič drugega! — V Senožečah so bila 5. t m. nalepljena po trgu naznanila za volilni shod. Maršal kr. finance ie šel okoli in s evo- jim stražnikom potrgal lepake. Strašno je bil hud in hotel je vedeti, kje bo shod. Na vsa prigovarjanja s strani raznih mož se ni dal prepričati, da je njegovo ravnanje protizakonito. Slučajno se je mudil v Senožečah neki polkovnik, ki je končno poučil maršala, da ne sme ovirati nalepljenja volilnih lepakov. Gospod maršal se ie udal . — O napadih fašistov na Narodni dom na Cresu v preteklem mesecu se poročajo te podrobnosti: Zvečer ob 10. so navalili na Narodni dom in razbili vse v dvorani in v prvem nadstropju. Od tam so odšli v posojilniške prostore v drugo nadstropje in tam razbili in razmetali, kar so našli. Uničili so tudi biblioteko in slike Zrinskega, Frankopa-na, Strossmayrja, Mahniča, Spinčiča in drugih. Računa se, da so napravili škode nad 80.000 lir. ¥ treh mesecih Velika Nemčija? »Berliner Tageblatt« priobčuje nestrpno izjavo nekega odličnega -smškega politika na Tirolskem: ^vko se Avstriji ne dovoli kredit, se izvrši v dveh ali treh mesecih zdru* žitev z Nemčijo. Še pred kratkim je narodna skupščina obljubila uradnikom doklade v znesku 12 mi? Iijard kron. To pomeni zvišanje letnega deficita od 42 na 54 mili? jard. Zato bo prišlo avtomatično do splošnega plebiscita za združi? te v z Nemčijo. Vprašanje je le, ali se bo vršil plebiscit v vsej Avstriji, ali pa samo v posameznih deželah. Alpske dežele bodo kompaktno za združitev. Skoraj gotovo bo tudi Gornja Avstrija glasovala za zdru? žitev, v Gornji Avstriji bodo kmet? je tudi glasovali za združitev. Du* najsko meščanstvo je sicer proti, toda na Dunaju je merodajna soci* jalna demokracija. Ako bodo aip« ske dežele kompaktno glasovale za združitev, bodo Čehoslovaki skoraj gotovo zasedli Dunaj. V tem sluča? ju morejo samo socijalni demokrati preprečiti, da bi postal Dunaj s Spodnjo Avstrijo neodvisna drža? va ali pa da bi se združil s Češko? slovaško. Po mojem prepričanju se bo to vprašanje najkasneje v treh mesecih odločilo. — Kakršen je položaj danes, je sodba nemške? ga politika pravilna. Ali so naši vladni krogi pripravljeni na to mož* nost? Koroško vprašanje trka zo* pet na vrata, ali bo nas našlo zopet nepripravljene? Harodno gospodarstvo. —g Izvoz nemškega železa. Kakor se poroča Zvezi za železo je nemška vlada v svrho izboljšanja eksportne možnosti ukinila vse izvozne pristojbine za železo in železne izdelke. — Tovarna za avtomobile »Fiat« v Turinu je ustanovila v Ženevi samostojno podjetje pod imenom >Soci£te Anonvme des Automobiles Fiat pour la Suisse«. —g Svetovni pridelek pšenice. Leta 1920 se je pridelalo v Zedinjenih državah 21 milijonov ton pšenice proti 25 milijonov ton leta 1919; v Argenti-niji 4.9 milijonov ton proti 5,7 milijonov ton; v Romuniji z Besarabijo 1*1 milijona ton proti 1*7 milijona ton; nasprotno pa ee je pridelalo v Britanski Indiji 10 milijonov ton leta 1920 proti 7,5 milijonov ton leta 1919, v Kanadi 7 milijonov ton proti 5,1 milijonov ton, v Avstraliji 3,9 milijonov ton proti 1,2 milijona ton in v Bolgariji 1,1 milijona ton proti 911.000 ton- Skupna žetev najvažnejših izvoznih dežel je znašala leta 1920 49,2 milijonov ton proti 47.3 milijonov ton leta 1919. V evropskih deželah so bile zaloge v začetku leta J 1920 zelo neznatne, vendar pa je bila vsled donosa zadnje jeseni v splošnem samopreskrba dosti boljša, zlasti v naslednjih državah: Francija 6,1 milijonov ton (1919 : 4,8 milijonov); Španija 3,7 milijonov ton (1919 : 3,4 mil.); Nemčija 2,2 milijona ton (1919 : 2,1 milijona) ; Jugoslavija 1,7 milijona (1919 : 1,3 milijona) in Češkoslovaška 654.000 ton (1919 : 411.000 ton). Nazadovale pa so države: Anglija 1,5 milijona ton proti 1,8 milijona ton, Italija 3,7 milijonov proti 4,5 milijonov ton in Belgija 212.000 proti 265.000 ton. Na kontinentu se je pridelalo, izvzemši Bolgarijo, Romunijo in Rusijo, 21,1 milijonov ton proti r9,8 milijonov ton leta 1919. Izven Evrope je zaostala žetev v Japonski, ki je znašala 789.000 ton proti 821.000 ton leta 1919: v Egiptu se je pridelalo leta 1920 nekaj več nego leta 1919. Skupna žetev vseh dežel znaša 73,2 milijonov ton, kar pomenja 2,8 milijona ton več kot prejšnje leto. O sedanji setvi so precej ugodno poročila iz Zapadne Evrope, Zedinjenih držav, Japonske in Severne Afrike. Dneune uesfi. V LjubljanL U, maja 1921. — Bodi konec velikodušnosti in popustljivosti! Poročali smo že o škandaloznih dogodkih, ki so se doigrali v zadnji seji mestnega občinskega sveta v Zagrebu, kjer so frankovski in radi-čevski odborniki docela odkrito nastopili proti državi in vladajoči dinastiji. Pri tej priliki je Stipica Radič, ki se ie pred Habsburžani valjal v prahu in jim lizal pete, kričal: »Kdo je izvolil kralja Petra za kralja? Jaz ga ne priznavam, ker ni hrvatski krarj! Kdo je proglasil Beograd za prestolnico? Za mene ne obstoja Srbija 1 Vam vladajo beogradski pandurji!« Ali ni to nezaslišana nesramnost, katere je sposoben samo mož ciganske čudi? Tako si upajo sedaj nastopiti ljudje, ki so se pred leti še tresli kakor šiba na vodi pred nemškimi mogotci, peli slavospeve na »prejasno habsburško dinastijo« ter vihteli kadilnice pred »hrvatskim kraljem« Franom Josipom in Karlom. Zakaj si Stipica Radič in njemu vredni tovariš dr. Stožir nista pred tremi leti upala izjavljati, da ne priznavata Karla, »ker ni hrvatski kralj« in da nista Pešta in Dunaj prestolnici, ker jih ni izbral hrvatski narod? Ker sta vedela, da bi jih pri tej priči zgrabili habsburški krvniki ter ju obesili na prvo drevo! No, danes, ko smo si zgradili svojo narodno državo in si izbrali svojo narodno dinastijo, si ta sodrga upa na dan in ruje, plačana od tujcev, drzno proti lastni narodni drŽavi in narodnemu vladarju. Vprašamo, kje je državna oblast, da ne pograbi teh izdajalcev za vrat ter jih nauči kozjih molitvic no vzgledu pokojne Av-stro-Madžarske? Velikodušnost ie lepa ln mestoma tudi dobra stvar, toda napram takšni golazni ni na mestu. Zato pravimo: Življcnski državni interesi zahtevajo, ako se hoče državo občuvan* pred razkrojem in razsulom, da se končno z vso eoeržljo stopi na glavo tej gad j i zalegi in se jo sire brez vsake sentimentalne obzirnosti! — Vojni ujetniki so se zelo smilili * Novemu času« v pondeitek. Kolikokrat so že prihajali vojni ujetniki in najbrže bodo še, pa se niso smilili »Novemu Času« prav nič in se mu tudi v bodoče ne bodo. Kajti klerikalec ie trdrga srca In usmiljenja ne pozna. »Novi Čas« zahteva samo od drugih podpiranje in dobrodelnost. Kje so bite narodne dame, je vprašal. Vidite, tako je, ako ni naših narodnih dam, oa ni nikogar, ki bi vršil dobrodelnost! Klerikalke ne dajo nič. vendar bi bil klerikalee Dermastja lahko vprizoril s strani svole stranke dobrodelno akcijo za ujetnike. Saj bi bilo vendar lepo, ako bi mogel »Novi Čas« poročati, da ima samo njegova stranka usmiljenje do ujetnikov in jim je to usmiJierrie tudi dejansko izkazala. Ali vsega tega ni bilo nič, novočasarsko usmiljenje obstoji le v puhlem kričanju in v dobro premlšljenein huJsfcaflfck K ponedeljek ie bil »Novi Čas« usmiljen z vjetniki samo radi tega, da ie mogel prav grdo pokazati svoje sovraštvo do dinastije in hujskati proti članici naše dinastije! To in nič drugega mu ie narekovalo »usmiljenje«. — Iz razmejitvene komisije ti a severa. Iz Maribora poročajo, da je razmejitvena komisija na naši se* verni meji sicer končala svoje delo, da pa še ne bo zapustila mesta do julija t. L — Potne ln carinske olajšave. Zadnje dni so bila v Celovcu pod vodstvom sekcijskega načelnika dr. Miiller - Mar-tinija pogajanja med avstrijsko vlado in vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in 81ovencev v 6vrho vzpostavitve prometa na železniških progah Maribor - Celovec, Labodska dolina - Celovec in Radgona - Ljutomer. Pogajanj so se udeležili tudi zastopniki južne železnice. Dne 9. maja se je sklenil dogovor, v katerem so se določile postaje za zveze in izmenjavo obrata. Obenem se je sklenilo, da se bo v svrho olajšave in pospešitve prometa vršila medsebojna carinska in obmejna varnostna služba na teh postajah. Za tranzitni promet preko jugoslovenskega ali avstrijskega ozemlja na teh progah se je sklenilo, da potnikom ni treba imeti potnega lista in vizuma in da ne bodo podvrženi dvakratni carinski reviziji. Namesto potnega lista bo zadostoval tranzitni list ki se izstavi brezplačno, ali uradna legitimacija z fotografijo. Potniki in prtljaga se bodo prevažala v direktnih vozovih. Te olajšave bodo na avstrijski strani omogočile promet med Gradcem in Celovcem in med la-bodsko dolino ter ostalo Koroško in Štajersko, na jugoslovenski strani pa se s tem zveze ljutomerski okraj z glavno progo južne železnice. Rešitev vprašanja potnih listov kaže pot, kako bi se mogle v sporazumu z udeleženimi državami odpraviti sedanje težkoče glede potnih listov, ki sedaj tako ovirajo promet. Za južno Železnico, ki je bila vsled dosedanjih prometnih omejitev gmotno zelo oškodovana, so te odredbe zelo razveseljive. Ker so se obenem določile vse podrobnosti za promet na omenjenih tranzitnih progah, se vzpostavi promet na vseh teh progah že s 1. junijem. — Priprave za sprejem »Hla« hola« v Maribora. Iz Maribora po« ročaj o: Danes popoldne so se vršila na tukajšnjem magistratu posveto* vanja radi sprejema češkega pev* skega društva »Hlahol«. Kolikor je doslej znano, pride iz Češke 158 gostov. Sprejema se udeležijo poleg »Glasbene Matice«, ženskega dru* štva in češko slovaškega khiba še vUuini kfHDBflsiL DEfidatavvJiilcI ooaa* meznih uradov in češkoslovaški neralni konzul v Ljubljani ter dru* ga društva. Po obedu v grajski kleti je razhod, zvečer pa se po koncertu vrši komers. — »Kolo jugoslovendkih sester« v Ljubljani pozivlje vse jugosloven* sko ženstvo v Ljubljani, naj se v največjem številu udeleži sprejema češkoslovaškega pevskega dru^rva »riiahola« in koncerta tega društva. Prosi se, da bi se naše ženstvo ude* ležilo sprejema in koncerta v ;ia* rodnih nošah. Skupni odhod na kolodvor k sprejemu v soboto jb treh popoldne. Zbirališče pred vseudii* ščem. — O morali ia dvojni morali predava nocoj ob 8. na Šentjakob* sik šoli ga. Marica Bartol*Nadli* škova. Opozarjamo občinstvo na to prevažao in aktualno predava* nje. — Razpis volitev za obrtno sodišče v Ljubljani. »Uradni list št 50 objavlja razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani idede novih volitev za ljubljansko obrtno sodišče. V zmislu tega razg asa bo treba voliti vse prisednike i a namestnike obrtnega sodišča na novo in bo polovica vseli izstopila po preteku dveh let. Volitev za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vzklicnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah ie odrejena na drugo polovico meseca junija t. 1. Natančnejši čas volitve se naznani pozneje na krajevno običajni način s posebnim razglasom. Oni obrati, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča so pozvani, da tekom treh tednov, pri-čenši z dnem 10. maja t. 1. naznanijo občinskemu predstojniku staiaiišča svojega obrta podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeli volilnih razredov. Javne trgovske družbe, komandit-ne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavp-di in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicani e za njih postopanje in za izvrševanje volilne pravice, eno ali kvečjemu dve osebi, ki zanjo oddado glasovnice. Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajaKšča obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, zaposlenih dne 10. maja t. 1. v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki morajo obsezati tudi one delavce, ki delajo za obrat proti plačilu izven obratovališča. nikov, ki se nanovo iz >li"o za štiri leta, — Uradna doba prir^lnikov in namest-se konča dne 1. avgusta 1925.- — Čudno pojmovanje higi?ene. Pišejo nam: Čuri smo že od več strani, da se namerava graditi nasproti obrtni soli ambuiatorij za bolne na pljučih. Ka-kor je pač z zdravstvenega in človekoljubnega stališča odobravati ustanovitev take institucije, tako mora vendar vsak trezno misleč človek gotovo prav odločno protestirati, da se postavi ravno na takem mestu, kjer pridejo bolniki prav lahko v dotiko s šolsko mladino. Pomisliti je le treba, da ba stal ta ambukotorij v neposredni bližini obrtne šole in nove zgradbo tehniške fakultete. Opozarjamo vse merodaino oMa-sti, predvsem povorjeništvo za socijalno skrb in zdravstveni oeteok. da vplivajo na to, da se postavi ta ambuiatorij na kak drug bolj primeren prostor in ne v bližino šol. — Ustavljeni češkoslovaški brzo-vlaki in Llovdovi ekspresi. Z 11. majem je ustavila Avstrija radi pomanjkanja premoga promet češkoslovaškim brzovlakom št. 7 in 8 ter ekspresnih vlakov Llovdove družbe št. 9 in 10. — Omejitev železniškega pro* meta. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja, da vsled ncoad* nega izostanka gorenje * šlezkega premoga od srede 11. t. m. do na* daljnjega ne bodo vozili nastopni brzo* in osebni vlaki. Vsako sredo ob 19. odhajajoči L!oyd*ekspresni vlak št. 9, vsak četrtek na Dunaj Db 11.40 prihajajoči Llovd^ekspres št. 10, vsak torek, četrtek in soboto z Dunaja ob 7.45 odhajajoči brzo* vlak št. 1 in vsak ponedeljek, sredo in petek na Dunaj ob 9.40 prihaja* joči brzovlak št. 2. — Zamenjava 1, 2 in 10 kronskih bankovcev. Finančna delegacija objavlja uradno: >V roku od IS. innja do vključivo 4. junija 1921 Be izločijo eno-, dve- in desetkronski bankovci Avstro-ogrske banke iz prometa. Glede podrobnosti se občinstvo opozarja na določbo, ki se objavi v prihodnji številki Uradnega lista. Zameno teh noveanic bodo vrfcili davčni uradi po posebnih komisijah in sicer od 18. maja do vključivo 4. junija 1921. Da se zamena točno in gladko izvrši, se občinstvu priporoča, da naj nepravilno žigosanih odnosno kolekovanih bankovcev ne predlaga v zamenjavo. Predlaganje takih bankovcev bo brezuspešno in samo otežkočalo poslovanje v to svrho odrejenih komisij. Ker bo zamena končno odpomogla vsakovrstnim težkočam. ki •o ee doslej stalno pojavljale v denarnem prometu, je v interesu splošnoeti ln strank, da izvršitev zamene podpirajo in pospešujejo v smislu gornjih izvajanje. — Porotne razprave v Maribo* ru se pričnejo v ponedeljek 13. ju* nija t. 1. Ako se do tega časa ne uredi vprašanje tatvin do 4000 K Pa 40*000 K, bo trajalo to j^rotno zasedanje kake 4 tedne. — Raz* prava radi izgredov 13. oktobra lanskega leta se vrši 20. t. m. in sicer proti Dragotinu Ščekiču. Razprava proti glavnim obtožencem v tej .. devi 5e ni razpisana. — Pravila o ueuih knjigah in pomožnih učilih za narodne, srednjo iu one strokovne šolo, ki t*, podrejene mi-nietrstvu za presveto, prina&a >l'radni iiaU ct. 00. — Kolo jugoslovenskih s.ster prosi za koroškega begunca p menic službe, imenovani je absoU vent sadjarske, vinorejske in po) dejjske šole in ima 10 let praktič« nega službovanja na privatnih in državnih veleposestvih. Ponudbe je vposlati na »Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani. šem Štajerskem so ra^phanG do dne 24. maja t. 1. tobamc trafike v teh-Io krajih: v Maribora na Slomškovem trati št. 5 in v Krekovi ulici št. fi; v Doviafa št. 35 (davčni okraj STovenjxradec); v Lopotah št. 19 in v Sedlarjevem št. 5 (cbc v davčnem okraju Kozje); v Vombaki št 4 (davčni okraj Ptuj); v Dravogradu št. 21; v Zabukovju št. 70 in v Rožnem št. 46 (obe v davčnem okraju Sevnica); v Ruti št. 74 (davčni ohitaj Maribor); v Trličuem št. 15 (davčni okraj Rogatec) ter v Rožnem gruntu št. ! (davčni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah). Natančnejši razpis glej v »Uradnem listni št 50. — Sprememba temner.-LLr.-e v Mariboru. Iz Maribora porodijo, da je danes nenadoma nastala silna vročina. Zjutraj je bilo v senci 20°, opoldne 26'\ ob 11. zvečer pa 1*" Celzija. — Umazanost. V nedeljo so imeli akademiki svoj i vetličnJ dan in ob tej ju iliki so priredili javen koncert v >Zvezdi«. Kako se* p"odi v teh časih na-Si mladini, je splošno znano, zato ni noben polten človek odklonil par kron za dober namen. Tem bolj žalostno pa je bilo prledati pro-podo, ki se ji je zdelo preveč dati 1 dinar, da bi v Zvezdi poslušala koncert in je izostajala okoli Zvezde, češ saj tu lahko poslušam brezplačno. Tako je dobila mladina morda okoli 2000 K vstopnine. Za dve-urni koncert je 1 dinar tako majhen prispevek, da je res znak umazanosti, ee hoee kdo poslušati — zastonj. V nedeljo priredi >Gosposvetski Zvone zopet promena/Ini koncert Časi, ko smo imeli koncerte brezplačno, so minili. Javni koncerti se danes po vseh mestih vršo proti vstopnini. Zato upamo, da bodo rudi Ljubljančani to razumeli in da bodo v nedeljo položili vsaj 1 dinar za >Gosposvetski Zvone. — Večmilijonska tavina zlat? nine. Iz palače madžarskega posla* ništva na Dunaju je bila ukradena raznovrstna zlatnina v vrednosti več milijonov kron. Kdor izsledi ukradene stvari, dobi- 200.000 K na* grade. — Ukradena sablja. Med vese* lico v Draščkovi gostilni je neznanec ukradel naredniku Ivanu Obla* ku sablio v vrednosti 500 K. — Tatvine v delavnici južne železnice. Iz Maribora poročajo: Danes ie bil radi znanih velikih tat* vin v delavnici južne železnice ob* sojen pred tukajšnjim sodiščem Anton Reschman na 4 mesece težke ječe. — Mrtvega so našli v njego* vem stanovanju v Gajevi ulici v Mariboru včeraj Antona Majheni* ča, katerega je najbrže zadela src* na kap. — Vesti o najdbi trupla postaje* načelnika Kosmača se, kakor poro* čaj o danes iz Maribora, ne potr* jujejo. — Nezgoda. Neki neprevidni kolesar je podrl na Aleksandrovi cesti v Mariboru učenko Ido Nerat tako, da so jo morali prepeljati v bolnico. Opozarjamo vse p. n. trgovce in tobakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Aletodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto! — Smrtna kosa. Umrl je v Šoštanju g. Viktor P e t s c h e. P. v m.! Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda, 11. maja: Navaden človek. Red A. Četrtek, 12. maja: Androklus in lev. Po znižanih cenah. Izven. Petek, IS. maja: Navaden človek. Red E- Op era: Sreda. 11. maja: Thais. Red E. Četrtek, 12. maja: Mignon. Gostovanje g. Julija Betetto in ge. Pavle Lovseto- ve. Red C. Petek, 13. maja: Zaprto. — Koncert čeških pevcev slavnega društva »Hfahol« iz Pras:e obeta postati velika manifestacija političnega in kulturnega pobratimstva med Jugosloveni in Čehi. Pevci in njih spremljevalci, katerih pride blizu 170, ne prihajajo na poset k nam samo kot kulturni delavci, pevci in reprezentanti češke pevske umemosti. temveč kot stari iskreni prijatelji Jugoslovenov, ki prihajajo k nam pogJjabljat kulturne zveze, še bolj pa utrjevat norazmšljivo zvestobo Jugo-Ibvjfe in Ce^kosjova^ , republike-. iTl V — Nar odro G al s worl b y: dveh stJiič. el '; listov in delavcev. Konstanten stik s češk > nam Jugoslovenoni najbolj potreben. Češka umetniška dela nr>ia:o postati tudi last našega nan ia.* 1 smo, da se bo v boduenosri tudi rjli-očna in drža .'::a ve l : mm :ok kazala za ido potrebu >• d* Slovanstvo v sredin. I v ope svojo i t in vsled složnosti veliko veljavo, z.v'jamo vse Slove::cc, da SC v Maribora in Ljubljani v največ številu udeleže, niti maj prostorjem dvoran; ne sme ostali prazen. ' nega sprejema na kolodvoru n ij se udeleži vse zavedno slovensko ol in navdušeno pozdravna b tt Cc Vsi oni, ki so bili kedai pri kakih na-rodnih slavnostib v Pra^i navzi H, : 1 se spominjajo. k:.l-:o znajo ČJ'ii navdušeno, prijateljsko, bratsko ki. gosto-ljubno sprejemati svoje goste. Se« dolžnost nas Slovencev, da m wta mo in pckažc!r.» ve iko kaibcz~;i in navdušenje, s katero smo zvezani z brati Čehi. Vstonnije za koncert v Maribora in Ljubljani se že prodajala Računamo na zavednost ni čut dolžnosti vseli SIo- VCIlCeV. gledališče. Ionu Borna. rba pr< pričanj, kut .ta-gG.75, Novi Jork ee!: 184—185, Pariz 1120—1180, Praga 192.20—102.50, £\ica 2445—2470, Dunaj 24.15—50, Budimpešta 70—70.50. Valuto: dol n rji 138—134, rublii 50—60, naooleondor 47U --474, nemkke marke aVS—210. Iti ujaaako liro 675— G7S. funti 542—544, . —d Beograd. 10. mm'a. Da/i'o. I 276—277.50, London 186.65—187, Novi Jork 0—34. Dimni 6.125—6.15. Pmga 48—4S.2">, Rim 170—172. Solun 160 do 175. 2enova 610— 612, Boro'in 51 do 51.25. Valute: 20 dinai-jov v zlntu 0—22.87, francoski fr-uiki 272—275. dolarii 33.60—33.65, italijanpko liro 0—173, drahmo 165—180, rom. le;; i 55.75 do 56.50. češkoslovaške krone 47 50 do 43, nemške marke 51.50—52. bolgarski levi 0—43. napoleodor 117.50—148, —d Curih. 10. maja. Devize: Boro-lin 8.525, Holandiia 200.25, Novi Jork 563, London 22.42. Pari-/ 46.70, Milan 2S.60, Bruselj 46.15, Kodan? 101,75, Stockholm 132.50, Kristnvjia *7.75, Madrid 78.25. Bueooa Airo* 170, Praga 7.80, Varšava 0.66, Zagreb 4.125, Budimpešta 2.S5, Bukarešta 9.30, Dunaj 1.30, avstrijske krone 1.05. —g Praški vzorčni v?lesejem. Ravnateljstvo praškega vzor, ve-lesemnja je s pripravami za odpošiljate v vlaka z vzorci gotovo. Po to vanje bo trajalo kakih 6 tednov in nj^ga smoT jo določon tako - le: Jop5. Cilao, Bukarešta, po Donavi do Rttšcuka, Varno, gumen, Plevna. Sofija, Plovdiv nazaj na Nis, Skonlje. Beograd, Zagreb, Ljubljano in preko Maribora nazaj v češkoslovaško republiko. 1 bo opremljen z uzorci blag ki se ,ra na Balkanu najbolj pogTe^!, t. j. gospo-darski stroji, gospodarsko orodje, lokomotive, vagoni, železni izdelki vseh vrst, porcelan, steklo, stekloni izdelki, čevlji, mineralna olja, gumbi, Lanac! in tekstilni izdelki in podobno. Bližnje informacije daje: >Sprava pražskvch vzorkovvch voletrhi', Praha L, Staro-mžstska rndnioe.< —g Češki ek6port sladkorja v inozemstvo. Iz Prage javljajo, da se je od lanskega sladkorja prodalo do februarja t. 1. v inozemstvo 2,400.000 meterskih^ stotov sladkor* j a, torej za po! milijona več, k 3 kor lansko leto. Čisti dobiček d^ave znaša dve milijardi kron. VI a da je porabila ta denar z?, to, da knje di* ference med nabavno in prodaj ao ceno moke. ~ Poizvedbe. — Zgubile so se dve srebrne ve* rižice in en zlat prstan. Pošteni naj* ditelj se prosi; da najdene stvari iz* roči upravništvu »Slovenskega Na* 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. maja 192L 106. Itev. nafnouejša poročila. USTAVOTVORNA SKUPŠČINA. — Beograd, 10. maja. Popoldansko sejo ustavotvorne skupščine otvori predsednik Ribar. Prvi govori posl. Marko Revac ki se pritožuje, da se predlogi ki jih stavlja opozicija, ne jemljejo resno v pretres. Izraža se za decentralizacijo. Ker vsebuje predloženi načrt ustave take odredbe, je bolj reakcijo-naren od onega, ki ga je Srbija imela pred 30 leti. Govornik nato kritizira po-edine člene načrta. Predlaga sporazumno donešenje ustave in meni, da za dosego sporazuma še ni prekasno. (Živahno odobravanje hi ploskanje na skrajni desnici.) — Drugi govornik Pavle Čnbrović (demokrat) meni, da se morajo pri donešenju ustave vzeti v obzir dejstva, ki so v narodnem življenju. Ta dejstva morajo biti gospodarska in politična. Izrazi prepričanje, da se je naša država končno uedinila in da se ne more več razedinitL (Burno odobravanje.) — Poslanec Ante Pavičić (Narodni klub) obžaluje, da je razlika med Narodnim klubom in opozicijo z ene strani in vladno večino z druge strani v tem, ker hoče opozicija položiti z dobro ustavo državi trden temelj. Zahteva ustavo, ki bo zadovoljila večino hrvatskega, slovenskega in srbskega dela našega naroda. Omenja glavna načela ustavnega načrta Narodnega kluba, ki so: 1. Edinstvena država, 2. Individualna svoboda, 3. Suverenost naroda, 4. Socialna pravica, 5. Federativna ureditev države. — Nato govori radikalec Miljutin Dragović, ki izjavlja, da bo glasoval za načrt ustave. Kot zadnji govornik dobi besedo poslanec Josip K1 e k 1 (Jugoslovenski klub), Id govori proti centralizmu in za govarja načrt ustave Jugoslovenskega kluba. Govori proti kancelparagraru in za avtonomijo — Prekmurja. Seja se je zaključila ob dvajsetih. Ker je jutri pogreb poslanca Denkovića, dopoldne ne bo seje. Prihodnja seja popoldne ob štirih. NEMČIJA SE JE UKLONILA ULTIMATU! Parlament sprejel ultimat z 221 proti 175 glasovom. — d Berlin, 10. maja. Na da* našnji seji državnega zbora je dr* žavni kancelar dr. \Virth najprej sporočil listo novih državnih ministrov. Izjavil je, da se bo minisfr* stvo spopolnilo. Naloga v tej težki uri, je dejal dr. Wirth, je, da dr* žavni zbor odloči o ultimatu zavez* nikov. Ne preostaja nam nobena druga možnost kot sprejem ali od* klonitev ultimata. Državni kance? lar je nato v podrobnostih obrazlo* žil posledice sprejema ali odklonit * ve ter nadalje izjavil, da gre za vso bodočnost težko preizkušene domo* vine. Nemški narod je pripravljen doprinesti največje materijelne žrtve. Iz tega vzroka sprejme nema ška vlada ultimat. Odgovornost za gospodarske posledice ultimata leži na nasprotni strani. Da se v tej težki uri spomnimo tudi na Gornjo Šlezijo, je nadaljeval govornik, ne potrebuje utemeljevanja. V tem cziru zaupamo trdno na izid ljud* skega glasovanja. Sedaj gre za to, da zavezniške vlade ne bodo trpe* le poljskega poizkusa, ki nasprotu« je vsaki pravici, da bi poljski dikia* tor teptal z nogami one majhne pravice, ki jih nam daje mirovna pogodba. Gospe in gospodje! Nova vlada vam po natančnem proučeva* nju priporoča, da sprejme ultU mar. (Odobravanje.) Končno se je sprejel predlog, ki sta ga stavila poslanca Miiller-Franken in 7'rim* bora, v poimenskem glasovanju z 221 proti 175 glasovom. En posla* nec se je vzdržal glasovanja. Pred* log se glasi: »Državni zbor se stri* nja s tem, da poda državna vlada izjavo, ki so jo zahtevale zaveznic ške vlade v noti od 5. maja pod C. 1—4.« — Desnica je sprejela Izid glasovanja s »pfuj<* klicL ANARHISTIČNI POJAVI V AV% STRIJI. — d Gradec, 10. maja. Orožni* štvo je v noči od ponedeljka na to* rek prijelo pri Hadersdorfu ob Mu* rici 4 delavce, ki so osumljeni, da so se dejansko udeležili nasilstev proti deželnemu glavarju dr. Rin-telnu in proti deželnemu svetniku Prischniggu. Ko so jih cskortirali v Bruck, so jih morali na potu izpusti* ti, ker je delavstvo muriške doline zasedlo železniške postaje in ceste, ki vodijo v Bruck, da prepreči izro? čitev aretirancev deželnemu sodi* šču v Gradcu. Deželna vlada je od* redila vse potrebno proti temu ko* raku._____ Hngsfuefis nsslS. — Pevsko društvo »Ljubi tint k i Zvon«. Danes zvečer ob 7. ženski, v petek ob pol S. (namesto v čotrtek) mo-hki zbor. Nastopi se bližajo, ne zamujajte! k — Občni zbor »Društva slovenskih sodnikov-. Notica o občnem zboru, pri-občona v >S!ov. Narodu« in »Slovel dne 11. mala 1921, se popravlja v toliko, d je začetek sestanka na predvečer občnega zbora 21. maja 1921 ob 20. in ne ob 16. uri. — Obratno ravnatelj- stvu jnžne Setasmoe Je vsled odborovo prošnje dovolilo za udeležnike občnega zbora 50% popust voznih cen H. in III. razreda proti predložitvi potrdil, ki jih izdaja odbor društva. Ugodnost velj; za 21., 22. in 23. maja Da more odbor legitimacije pravočasno razposlati, prosi zanesljive prijavo najkasneje do torka 17. maja 1921- Več v potrdilu samem. — Veliko slovensko sla vnos* prirede v Kočevju dno 15, maja- Vtporak Ob 11. p remena-dni koncert godbe Zvezo jugoslovanskih železničarjev pred okrajnim glavarstvom; ob 13. popoldne: Velika ljudska veselica v vseh prostorih pivovarno Union v Kočevju. — Koncert celokupne godbe in pevskega zbora Zveze fugo slov. železničarjev. Plesna zabava, kegljanje za dobitke itd. Vstopnina za osebo 8 dinarje. Prireditev je izvenstrankarska. Cisti dobiček je namenjen društvu »Dijaški dom v Kočevju« ter meetnim revežem in se pr ep! a čil a. hvaležno sprejo-rnajo. Za dobro pijaco in jedila Je preskrbljeno. Prireditev se vrsi ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi nadstrankareki odbor v Kočevju. — Po*-vratek zunanjih gostov s posebnim vla> kom ob 19-5o proti Ljubljani. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Trgovski pomočnik, AgUen, popolnoma izurjen v železnini, se sprejme takoj. Trgovina mešs-nega blaga Sterk, Črnomelj. 3249 G. F. Jnrasek cglakniec glasovirjer v Ljub lani Wolfora 12. Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirje? ln harmonije? spedjelno strokovno, točno in ceno. Otroški voziček dobro ohranjen, za sedenje in ležmje se proda. Poizve se pri upravnlStvo tega lista. 3263 Priporoma se prvovrstni atelije za črkoslikarstvo Filip Prisiou Ljubijana, >tHotel MaliS". 2930 (Siaupaus, WeJsspaus, as Braao-paas Svetlobno pavzne papirje Pavzne papirje v—mt** Risalne papirje Pisarniške predmete dobavlja najbolje in najceneje Frartz Hierhamsuar Wlenf XVII Rdtzerg. 8. Brzojav!: Eiergammar Wien Hercals- Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj predobri nepozabni mož, gospod VIKTOR PETSCHE dne 7. maja 1921 nenadoma v Šoštanju preminul. Pogreb se je vršil dne 9. maja 1921 v Šoštanju ter priporočam .blagega pokojnika v prijazen spomin. Obenem se presrčno zahvaljujem vsem udeležni-kom pogreba in darovalcem krasnih vencev kakor tudi za sočutje v moji neizmerni bolesti. Posebno in presrčno hvalo pa izrekam gospe in gospodu Rajšterju kakor tudi rodbini Cerovšek za nad vse požrtvovalno izkazano ljubeznivost. ŠOŠTANJ, dne 11. maja 1921. GloMo žalujoča MELLY PETSCHE, soproga. Zahwa ® V neizmerni nesreči, v katero je naju pahnila pretežka izguba najinega preljubljenega, nepozabnega, edinega sinčka BOJANA nama je došlo toliko izrazov resničnega sočutja, da je nama nemogoče vsakomur posebej izreči svojo zahvalo. Izrekava tem potom najpresrčnejšo zahvalo vsem. Osobito se zahvaljujeva g. dr. Dereaniju za požrtvovalno pomoč v bolezni, g. dr. Karbi za začasni prepust grobnice, posebno zahvalo sva dolžna uglednemu ravnateljstvu tovarne na Perovem, rodbinam gg. inž. Weinli-cha, Prezelja, Šlegla, Penka Šijanca za pomoč in tolažbo, gg. pevcem za ganljivo žalostinko, vsem daro-velcem krasnega cvetja in vsem onim, ki so spremljali najinega predragega otročička na poslednji poti, zlasti njegovim malim prijateljčkom. V KAMNIKU, dne 10. maja 1921. Žalujoča : dr. Fran Trampuž, odvetnik, Milutina Trampuž, oče. mati. Sprejme se vzgojiteljica, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika k trem otrokom v starosti dveh, osem in deset let. Plača po dogovoru. Ponudbe v nemškem jeziku na M. Hintze, Karolinenhof pri Ptuju. v dobrem stanju proda Elektrarna v Kranju. 3215 Vzgoiit&šfica se sprejme k devetletnemu fantku in osem etni deklici pod ugodnimi pogoji takoj. Ponudbe s sliko in spričevali na naslov: Franc Lenari, Ptuj. 3226 Gospodični, ^ie8.zr.tTn od 2.—6. nre se eventuaino clđa soba. Poizve se: Antonija Tavčar, mlekarna, Kongresni trg 15. 3243 anspasiasMt ic v vsaki množini kapaj-3 Fr. Kham, Ljubljana, nasproti hotela Unio a. 3177 Ktj&i se hiša v ljubljanskem predmestju. Ponudbe pod .hiša/3209' na uprav. Slovenskega Naroda 3209 Nudim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice ^.Tdra VA» - Vžigalice"! družbe sv. Cirila In Metoda. Zalog« pri tv. Perdarm v LJubljani. ■ Pri posameznih zabojih škatljics K 1*06 od skladišča Ljubljana. Engroeisti imajo primeren popast. J. Perdan, Ljubljana. ftpedldiska firma Ludvik Ševar, vdm na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje. 2535 Velita zaloga in poceni: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in • azni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli, F. BATJEL, Linbliana, Stpri trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Sar-lovska cesta št. 4. 2573 Iščem zobotrebtev Ponudbe z vzorci na naslov PROKOP KR0UPA, Praha, Kril. Vinohrady, Jnng-mannofa tf. 31. československi. 2977 na drobno in debelo, cem. cevi. plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem. izd. dobavlja najceneje Betonska tvornica J. Cihlar Ljubljana. Izvrševanje hišnih kanalizacij. 2574 Trst j 2 za strepe izdelale in pio.1a|2 na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljani, Jerai,cva nI. 13, Trnovo. 26 SezcnsKa razprodaja MM siamnr- faptt nakitenih od 150 kron, cvetlice, RUi obtaknine (gesieki) pri modistk Ivani Schiller, Songresni trg 6. Dobro stroi se ger/3261-. jeoi Shpier Šivalni Pismena ponudbe na upravo lista pod „Sin-3261 na Gorenjskem v industrijskem kraju se ceno proda radi premestitve. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Ugodna prilika/3257". 3257 BfnžEhmk se iš£c s primernim kapitalom v dobro eksportno trgovino. Ponudbe na uprav, Bsta pod .eksport/3256'. 3256 a botfin hrmm se sprejme več gospodov. — Natančna pojasnila se dobe v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3265 v sredini mesta Ljubljane za trgovino ali banko pripravna se takoj proda in L nadstr. hiša v Ljubljani za K 180.000. — tudi naprodaj. Pismene ponudbe na uprav, tega lista pod .Sredina/3262-. tudi Italijanščine 9 in nemščine popolnoma vešč, išče za popoldan oziroma zvečer mesto korespondenta, privatnega tajnika ali drugo primerno postransko službo. Cenjene ponudbe na uprav. Slov.Naroda pod ,Primorec/3253*. Ha prodal! Nove bete etaminaste obleke, moderne, •n usnjati beli čevlji *t. 37 (Schemisch) Ogleda se od 10. — 5. ure. Miklošičeva ul. 8 II. levo 3264 Sprejme se izvežbana cfrnioivclfsi popolnoma zmožna Ml UjC|JOi\Gf slovenskega in nemškega jezika v besedi ln pisavi, Stenografinje Imajo prednost. Ponudbe pod .Pridnost/3265" na uprav. Slov. Naroda. 3265 r/ft!fl moško skoraj novo ln vio-IAUiU) lina se proda. Poizve se pri Boštele, Dalmatinova 3. 3266 Strojar se sprejme proti dobremu plačilu Leder-fabrlk Joseff Obholzer, Zeli ?m Zlller, Tirol. 3267 Mladenič. Primorec, išče službe, tudi za nočnega Čuvaja aH spremljevalca. Govori tri jezike. Naslov pove. uprav. Slov. Naroda. 3254 P. D. Kateri izmed p. n. gosp. trgovcev ali društev bi hotel zanesljivi osebi ustanoviti za trajno fliijalko z mešanim blagom v kakem prometnem kraju. — Daljša spričevala. — Kavcija. — Cenj. ponudbe pod .Jugoslovanka/3255' na uprav. Slovenskega Naroda. 3255 sestoječa iz mize, kredence 6 stolov, otomane, frizirne mizice in še drugega pohištva se ugodno proda Dolenjska cesta 23. 2710 Fešna skupina v Podkorenu proda dražbenim potom na. cesto proti Bate tam on n i i Dan dražbe 22. majoikat. 1. ob 1. ari pop. v gostilni pri „Basiageriu", kjer so tudi razvidni pogoji- — Načelnik kompanjon želi vstopiti energičen trgovec, 36 let star, rojen Ceh, s kapitalom 40 — 60.000 K. Obenem tudi dober organizator. — Ponudbe na upravništvo ,Slovenskega Naroda* pod šifro: ..Energičen 326 3* Imo barvo sprejme isisle kože Krznar stvo A. ROL Ljubljana, Gradišče 7. ■J Tračnice 8000 metara 7 kg profila 6600 . 5 i/i „ 9 2300 4 ■ _ n rabljenom ali posve nporablvom stanja 90 kom. novih dvojnih kotaca 350 X 60 X 760 m/m (Radsiltze) 180 , . ležaja k tomfl 40 . , dvcJTiih kotača 300 X 50 X 600 m/m 92 , , . » (HalsenradsStze) 300 X 500 m/ra 43 , prekretmh kolica (Kippvvagen) *U m3 X 600 m/m 2 , lokomotive 30 P. S., 600 m/m rastočine otprema odmah sa skladišča nT" d. d. Zasreb. Gajeva ulica 59. a birmance vseh vrst obleke v zalogi. Za gospode velika izbira modnih ln športnih oblek lastnega izdelka. Angleško sukno — Lister. Znižane cene! Zahtevajte vzorce 1 Schu/ab & Bizjak I. kranjska razpoSiljalnica Ljubljana, Dvorski trg št. 3. jjP*nin* |a tisk »Narodna tiskarne* Za iosenuni del odao v oren X jdeatln K opllajfr 7081 15 65 07 74