Celo LXVI PoSfnlna pla&na ▼ gotovlnL V llubllanl, v loretc, 'dne 11. oktobra 1938 j>1ev. 234 a' gena 1.50 Pln Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — ne' deljska izdaja ce* loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7503. Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Narodna skupščina razpuščena Nove volitve dne 11. decembra V vlado sta vstopita dva nova ministra: Hodžera in Ante Maštrovic Belgrad, 10. oktobra, do 18 svojo sejo ministrski svet pod predsedstvom predsednika vlade dr. Mihm Stojainovšia. Poleg drugih resornih zadev je ministrski svet na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. namestni-štvu razpust narodne skupščine ter nove parlamentarne volitve za 11. december letošnjega leta. Hladna seji sta prisostvovala tudi nova ministra Svetoslav Hodžera in Ante Maštrovic. ffolitve bodo po predpisi zakona o volitvah narodnih poslancev, flarodsia skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1S3S, se na izredno zasedanje 16. januarja „Le bivši poslanci niso veseli" Kako \e Belgrad zvedet za razpust skupščine Belgrad, 10. okt. m. Kakor poročamo na dru- ![em mostu, je narodna skupščina, izvoljena 5. ma-a 1935, razpuščena, ter so volitve ^poslancev razpisane za 11. decembra 1938. Razpustitev skupščine so tukajšnji politični krogi že dalj časa pričakovali in je bila javnost na to pripravljena. Toda kljub temu so vsi napeto pričakovali današnjo Vladno sejo, ki se je pričela ob 5 popoldne. Eno liro pred pričetkom vladne seje sta se pripeljala v predsedništvo vlade novo imenovana ministra g. Anton Maš t rov i 5 in Svetislav llodžera. V svojem kabinetu ju je pričakoval predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, pred katerim sta prisegla. G. Ante Maštroviča je zaprisegel župnik župnije Kristusa Kralja msgr. dr. Petlič. Malo pred 5. uro so pričeli prihajati na sejo tudi ostali člani kraljevske vlade. Točno ob 5 je prišel iz nasprotne palače notranji minister dr. Anton Korošecz aktovko v rokah. Videti je bilo, da je zelo dobro razpoložen. Notranjega ministra so takoj obkrožili številni časnikarji in ga obsuli z najrazličnejšimi vprašanji. Dr. Korošec pa je na vsa vprašanja odgovoril na ta način, da je dvignil aktovko in pokazal nanjo, rekoč: »Vso jo v njej!« Preden je stopil v dvigalo, je časnikarje potolažil z besedami: »Vse boste zvedeli ob 6 po končani vladni seji.« Vest o razpustu narodne skupščine se je po prestani vladni seji bliskovito raznesla po mestu ter je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, ker sedanja narodna skupščina nikakor ni odgovarjala narodnemu razpoloženju. V predsedstvu vlade se je pojavilo večje število narodnih poslancev, ki pa vesti o razpustu skupščine niso sprejeli preveč navdušeno. Nove volitve bodo po sedanjem volilnem zakonu, ki določa nosilce vsedržavne liste. Vlada je sicer napovedala nov volilni zakon ter ostale politične zakone, vendar pa se ni vezala za noben termin. Zaradi tega se bo med drugim z vsemi političnimi zakoni bavila nova narodna skupščina, ki bo izvoljena 11. decembra t. I. in v katero bo ljudstvo svobodno poslalo svoje najboljše ljudi. Zgodovina minule skupščine Danes razpuščena skupščina se je prvič sestala dne 3. junija 1935. Sejo je vodil najstarejši po-slancc Stevan Jankovič, sedanji senator. Naslednjega dne je bilo izvoljeno začasno predsedništvo z g. Dragišo Cvetkovičem, sedanjim ministrom za socialno politiko na čelu, ter verifikacijski odbor. Verifikacijska debata ie trajala od 14. do 19. junija. V njej so se posamezni govorniki spozabili tako daleč, da so zaradi svojih govorov prišli v spor z vsemi priznanimi verami v državi. Posebno sta bila udeležena tedanji notranji minister Velja Popovič ter pravosodni minister dr, Kojič in več poslancev. Dne 19. junija jc bilo voljeno stalno predsedništvo z g. Čiri čem na čelu, ki je zavzemal ta položaj tudi vsa naslednja leta. Medtem je Jevtičeva vlada iz znanih vzrokov padla, predsednik vJade dr. Stojadinovič je podal znano deklaracijo pred parlamentom dne 4. julija 1935. 20 oktobra istega leta je bilo redno zasedanje parlamenta. Dotedanji Zagrebška vremenska napoved: Jasneje in topleje. Zcnninska vremenska napoved. Pretežno vedro v vsej kraljevini, z jutranjo meglo, samo na zahodnem in severnozahodnein delu države bo nastopila oblačnost. Tu pa tam bo dež. Toplota se bo dvignila. predsednik Čirič je bil spet izvoljen kot kandidat skupščinske opozicije proti vladnemu kandidatu Komnenoviču. Zaradi Čiričeve opredelitve za vlado je skupščinska opozicija začela z obstrukcijo, ter so se v skupščini dogajale sccne, ki jih do tedaj naš parlament še ni videl. Opozicija je z vsemi silami hotela zrušiti vlado in prevzeti zopet oblast. Zaradi tega je prišlo celo do atentata na predsednika vlade dr. Stojadinoviča dne 6. marca. Nato se je stanje v Narodni skupščini normaliziralo ter je vlada lahko vedno računala na svojo večino. V začetku sicer na manjšo, pozneje pa se je število poslancev iz leta v leto vedno večalo, ter je v letošnjem letu postalo že tako veliko, da ostali skupščinski klubi predstavljajo brezpomembno opozicijo. Zaradi tega je vlada mogla izvesti svojo zakonodajno politiko ter je spravila skozi parlament več važnih zakonov, med temi zakon o prekrških, zakon o gospodarskih zadrugah, trgovinski zakon, zakon o pooblaščenih inženirjih in zakon o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč. V skupščini je bilo šest poslanskih klubov in sicer klub JRZ, JNS, narodni delovni klub. kmečki klub, ki ga je vodil minister Djordjevič, neodvisni klub, radikalni klub ter Baričcvičev jugoslovanski klub. Tudi seje senata zaključene Na predlog notranjega ministra so kraljevi namestniki podpisali tudi ukaz, s katerim se seje senata, sklicanega na izredno zasedanje dne '20. oktobra 1938, zaključujejo ter se senat sklicuje na izredno zasedanje dne 10. januarja 1939. Dva nova ministra Belgrad, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes 10, oktobra postavljena: za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Ma-š t r o v i č , narodni poslanec. Oba ministra sta popoldne položila prisego ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinoviča ter v prisotnosti dvornega prote Mi-haila Poooviča ter župnika in dekana dr. Matije Pet-liča. Min. Ante Maštrovic Novi minister za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovic je bil rojen 25. maja 1898 v Makarski, kjer je dovršil osnovno šolo. Pozneje je šel študirat na trgovsko akademijo v Luganu (Švica), ki jo je dovršil in se nato posvetil bankarstvu in trgovini. Stalno živi v Makarski, kjer so peča z izvozno in uvozno trgovino. Leta 1929. je bil Mastrovič postavljen za župana v Makarski, dve leli pozneje je bil izvoljen na listi Petra Živkovlca za narodnega poslanca v makarskem okraju. Kandidiral je tudi pri petomajskih volitvah 1935 na listi Bogoljuba Jeftiča, kjer je bil zopet izvoljen za poslanca in sicer kot namestnik dr. Audjelinoviča za splitski okraj, ker je Andjelinovič obdržal se-natorski mandat. Ko je prišlo v JNS do razkola, je Maštrovic zapustil stranko, podal ostavko na poslanski mandat in pristopil v JltZ, kjer je še /. večjimi silami nadaljeval svoji; delo med ljudstvom. Letos je minister Maštrovic skoraj ves čas prebil v primorski banovini, posebno v imot-skein, ljubuškem, makarskem in motkoviškem okraju, kjer je ljudstvu pojasnjeval svoje delo ter ga seznanjal s po 11! i ko dr. M. Stojadinoviča. Min. Svetoslav Hodžera Belgrad, 10. oktobra. AA. Novi minister brca listnice Sveloslav llodžera so je rodil v NiSu 12. novembra 1SS8. V Parizu je dovršil višjo trgovsko šolo ter so lotil pravnega študija na pariški univerzi, ki ga je končal v Belgradu. Udeležil se je svetovne vojne. Bil je težko ranjen ter se je leta 1918. zopet vrnil v zunanje ministrstvo. Do konca leta 1922. je prebil kot tajnik naših poslaništev v Slockholniu, 1'ešti in Bruslju, nakar je pustil državno službo ter se posvetil advokaturi. Leta 1929. se je vrnil v državno službo kol šef kabineta predsedništva ministrskega sveta in jo na tem položaju ostal do poslanskih volitev 1931. leta, pri katerih je bil izvoljen za narodnega poslanca. Čeprav je bil tedaj prvič v narodni skupščini, je dr. Hodžera, ki je prej pripadal radikalni stranki, razvil živahno politično delavnost. To jo bila tako imenovana :> b r i s t o 1 s k a akcija« iz leta 1932. Tedaj se je z vsemi svojimi silami prizadeval za nove smeri v našem političnem življenju. Zatem je s tovariši ustanovil maja meseca 1933 Jugoslovansko narodno stranko. Poleg svoje službe in političnega dela je bil dr. 11 od že ni tudi velik nacionalni delavec na polju letalstva. On je eden od ustanoviteljev aero,kluba, ki ga jc zaradi njegovih zaslug izvolil /.a svojega dosmrtnega častnega predsedniku. Prav tako jo ustanovitelj naše družbe za lctu'ski promet, v kateri je bil prvi podpredsednik. Dr. Svetislav Hodžera se je udeležil vseh vojen od leta 1912—1918 kol bojevnik, najprej kot rezervni konjeniški častnik do aprila 19l(i, zatem pa kot letalec na solunski fronti. Za svojo hrabrost in točno izvrševanje poverjenih mu nalog jo dobil trikrat po vrsti pohvalo na solunskem bojišču, od šefa francoskega poslanstva Douchea, poveljnika prvo arniije vojvode Živoina Nišiča in poveljnika vzhodno vojske generala Sarnva. Odlikovan je bil s Karagjorgjevo zvezdo z meči, kakor tudi z bolgarskim redom ter dvakrat s francoskim vojaškim križcem. Njegovo hrabrost v vojni so vojaške oblasti stavile za primer vojakom v učbenikih za pouk v vojaški vedi v mirni dobi. OffICfffMf Madžarska spomenica hoče raztelesiti Slovaško in Rusine C si. delegacija opozarja na 350000 Slovakov na Madžarskem Bratislava, 10. oktobra. TG. Snoči so se med češko-slovaško in madžarsko delegacijo začela pogajanja za novo razmejitev med Češko-Slovaško in Madžarsko, kakor to določa monakovski sporazum med 4 velesilami. Obe delegaciji sta se prvič sestali v Mestnem domu v Komarnu, kjer sta izmenjali pozdrave. Za tem so določili dnevni red pogajanj in imenovali tudi pododbore za strokovna vprašnja. Zatem so Madžari predložili svoje zahteve v obliki spomenice. Njihova spomenica je v prvotni obliki obsegala naslednje zahtevo Pustolovske madžarske zahteve 1. Madžarska vlada zahteva takojšen odstop južne Slovaške, koder prebivajo Madžari v večini. 2. Madžarska vlada zahteva takojšen odstop vse Podkarpatske Rusije brez plebiscita. 3. Ljudsko glasovanje se naj izvede v vzhodnem delu Slovaške, kjer meji na Podkarpatsko Rusijo. 4. Češko-slovaška vlada naj odredi, da bodo takoj izpuščeni iz zaporov vsi politični kaznjenci madžarske narodnosti. 5. Iz češko-slovaške armade se naj takoj izpuste vsi častniki in vojaki, ki so pod orožjem. 6. Ustanovi se naj mešana češko-madžarska komisija, ki bo prepotovala južno Slovaško in ocenila vso škodo, ki je nastala zaradi porušitve nekaterih tovarn in podobnih zgradb, iz katerih jc češkoslovaška vlada dala pobrati vse stroje, nadalje za ocenitev škode v zadnjih časih posekanih gozdov. Ozemlje, ki naj ga Češko-Slovaška odstopi, mora biti izpraznjeno postopno v 10 dneh, ko ga bodo zasedle madžarske čete. Plebiscit mora biti zaključen koncem novembra. Na pritisk italijanske in nemške vlade, pa je madžarska vlada vsebino 6voje spomenice spreme- nila v nekaterih točkah, v glavnem v dveh, kjer sedaj zahtevajo: 1. da se v vsej Slovaški in podkarpatski Rusiji odredi plebiscit. 2. da se takoj izroči Madžarom brez plebiscita pokrajina, v kateri leže mesta Bratislava, Nilra, Lučenec in Košice. Ko je češko-slovaška delegacija vzela madžarsko spomenico na znanje, je bil njen prvi vtis poln osuplosti. Češko-slovaška delegacija ni pričakovala, da bi si Madžari upali priti na dan z zahtevami, ki nasprotujejo načelom, ki jih je osvojil monakovski sporazum med 4 velesilami. Češkoslovaška delegacija je zaradi tega zaprosila za čas, da stvar premisli. Češko-slovaške zahteve Nato je češko-slovaška delegacija predložila svojo spomenico, v kateri opozarja Madžare na 350.000 Slovakov, ki še danes žive pod Madžari, kjer pa so brez vsake tudi najmanjše zaščite in ne uživajo nobene, nili najmanjše manjšinske pravice. Madžari so takoj odgovorili, da jim ni nič znano o kakšnih Slovakih v okviru madžarske države, češ da najnovejše ljudsko štetje slovaške manjšine sploh ne omenja. Nastopila je nevarnost, da bodo pogajanja že prvi večer prišla na mrtvo točko Obe delegaciji sta nato sklenili, da pogajanja prekineta, da bosta mogli govoriti s svojima vladama, in da sc naj nadaljujejo danes popoldne. Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso pa jc nato zbranim časnikarjem prebral naslednje uradno poročilo o ooteku pogajanj: Čst. uradno poročilo Češkolovaška in madžarska delegacija sta se 9. t. m. začeli pogajati zastran razmejitve. Delegaciji sta proučili več uvodnih vprašanj. Na obeh straneh Se kaže dobra volja, da se pogajanja nadaljujejo v duhu prijateljstva. Slovaška delegacija je pristala na to, da počenši z 9. t. m. opolnoči izroče češkoslovaška oblastva v roku 24 ur madžarskim oblastvom železniško postajo Novo mesto, ki je bilo doslej v češkoslovaških rokah, počenši z 9. t. m. opolnoči, v roku 36 ur pa mesto Čahi. Madžarska delegacija je na željo slovaške delegacije pristala na to, da bodo tudi po izročitvi postaje Novega mesta češkoslovaški vlaki vozili skozi to postajo do preklica. Po tem sporazumu je madžarska delegacija sporočila svoje nove zahteve, nakar je češkoslovaška delegacija zahtevala rok za premislek. Zato so se pogajanja začasno prekinila in se bodo nadaljevala najbrž 10. t. m. popoldne. Člani obeh delegacij so izrazili upanje, da bo prijateljski ton razgovorov vplival na javno življenje obeh držav, da se tako ustreže prizadetemu življu v spornih krajih. Madžarsfco uradno poročilo Madžari 60 izdali o pogajanjih sledeče uradno poročilo: Madžarska in češkoslovaška delegacija sta začeli pogajanja snoči ob 19 v Komorami. Po vzajemnih pozdravih so se začeli razgovori o raznih uvodnih vprašanjih. Zastopniki češkoslovaške vlade so izrazili voljo, kot znak svojega zaupanja v uspešno ureditev pogajanj, da izroče madžarskim oblastvom v 24 urah od polnoči dalje postajo Satorajaurselj, ki je zdaj v češkoslovaških rokah, v 36 urah pa No v o mesto. Madžarska delegacija je pristala na predlog češkoslovaške delegacije, da bodo smeli vozili češkoslovaški vlaki skozi to postajo, izvzemši prevozov težkega vojnega materiala. Nato so se začela pogajanja o bistvu vprašanja. Scf madžarske delegacije je ori- (Nadaljevanje na 2. strani), '(Nadaljevanje s 1. strani) e&I madžarske zahteve. Češkoslovaška delegacija je predlagala prekinitev razgovorov, da bi mogla to zahteve proučiti; pogajanja naj bi ae obnovila dane« popoldne. Obe delegaciji upata, da bodo pogajanja pomirila javnoat obeh držav, posebno prebivalstvo prizadetih krajev, in da bado ljudje mirno počakali konca pogajanj, Nemčija proti objestnosti Madžarov Berlin, 10. oktobra. TG. V političnih krogih Nemčije so očividno pozdravili ustanovitev samoupravne Slovaške in samoupravne Podkarpatske Rusije v okviru stare države. Videti je tudi, da nemška vlada zavira objestnost Madžarov in Poljakov, ki sanjajo o skupnih mejah, ki bi bile mogoče samo na truplu vnovič zasužnjene Podkarpatske Rusije. Nemška pomoč je sedaj, ko je Nemčija rešila sudetsko vprašanje in je njen vpliv v srednji Evropi znatno zrastel, zelo dragocena in bo stališče berlinske vlade brez dvoma odločilo. Odločilo bo v prilog Slovakov in Rusinov. »B e r -liner Bo r s e n z e i t u n g«, ki velja za poluradno glasilo nemške vlade, piše o tem vprašanju in podčrtava simpatije, ki jih imajo Slovaki za nemško kulturo. List navaja dalje, da bodo Slovaki v nemškem gospodarstvu iskali izpopolnitve svojega gospodarskega življenja. List poudarja, da je treba ustanoviti prijateljske odnose med Nemčijo in samoupravno Slovaško, kajti za to obstojajo vsi pogoji Uradno glasilo berlinske vlade nadalje občutno udari po madžarskih in poljskih zahtevah po skupni meji na račun Rusinov, ko nedvoumno pravi, da je treba spoštovati samoupravne težnje Rusinov. Podkarpatska Rusija danes, »ko v Pragi ne sedi več Beneš«, ni več podobna češki roki, ki je iztegnjena proti boljševiški Rusiji. Namen tega članka je, tako menijo v političnih krogih, da Madžare potolaži s tem, da bodo dobili samo nekatere obmejne pasove ozemlja, koder madžarsko prebvalstvo biva v strnjeni večini. Samouprava Rusinov Praga, 10. oktobra. AA. (DNB.) češkoslovaška vlada je imenovala Ivana Parkanja za guvernerja Podkarpatske Rusije. Po končani rešitvi vprašanja odnosov med Čehi in Slovaki se vlada posveča rešitvi vprašanja Podkarpatske Rusije ter pospešeni stabilizaciji življenjskih pogojev in novih državnih meja. Dalje se vlada bavi s pripravami in načrti gospodarskih zakonov. Včeraj je bfl pod predsedstvom generala Syrovega v navzočnosti gospodarskih ministrov sestanek raznih gospodarskih strokovnakov, Pri tej priliki so pretresali te nove načrte. Moravska Ostrava Moravska Ostrava, 10. oktobra: AA. ČTK: Radijska postaja v Moravski Ostravi je včeraj zadnjikrat oddajala v češčini. Ker se postaja nahaja v Svinovu, je morala biti včeraj i/ročena nemškim oblastem. Prav tako' je včeraj zadnjikrat vozil tramvaj od Moravske Ostrave preko Svinova do Hlikoviča. Beck v Tješinu Tješin, 10. oktobra. AA. (Pat.) Poljski zunanji minister Beck je včeraj prispel semkaj, viharno pozdravljen od nepregledne množice ljudi. Obiskal je Tješin, Cinjo in Jablonkov. Slovaška vlada proti komunistom Bratislava. 10. okt. TG. Takoj po razpustu komunistične stranke je slovaška vlada odredila, da naj se številni komunistični agitatorji poza-prejo in postavijo pred sodišče. V Italiji so odpravljene parlamentarne volitve Kakor je že »Slovenec« poročal, je fašistični veliki svet v soboto sprejel dva zaikona o preosnovi narodnega korporacijskega sveta in o reformi fašistične korporacijske zbornice. Fašistični veliki svet je 11. marca letošnjega leta sklenil, da se osnuje »zbornica fašia in korporacij« kot zakonodajen in reprezentančni organ italijanskega naroda. Sestavljena nuj bo iz narodnega sveta fašistične stranke in iz narodnega sveta korporacij. Število članov naj bi znašalo okrog 600. Prva seja tako zasnovane nove zbornice pa naj bi bila na 20-letnico prve fašistične organizacije v Milanu, to je na dan 23. marca 1939. Posebna komisija je proučevala ta zakonski načrt in ga zdaj predložila Velikemu svetu. Veliki svet ga je na zadnjih sejah sprejel, tako da bo novi zakon odpravil zadnje formalne preostanke libe-ralno-parlamentarne ustave in dal državi izključno fašistično korporativno zbornico. V bodoče ne bo v Italiji pod fašističnim režimom nobenih volitev več. članstvo v zbornici bo navezano na gotov služben položaj >n ho z njim vred tudi ugasnilo. Zbornica se bo torej sama iz sebe obnavljala po službui poti. Tudi člani Velikega fašističnega sveta bodo člani nove zbornice, v kolikor niso senatorji ali člani kraljeve akademije. Tudi Mussolini, ki do sedaj ni pripadal parlamentu, bo po novi reformi kot duce član nove zbornice, člani se ne bodo več imenovali poslanci, ampak narodni svetniki in morajo biti vsaj 25 let stari. Naloga zbornice bo, da bo skupaj s senatom, ki ostane, »sodelovala z vlado pri izdajanju zakonov«. Tej zlx>rniei pa bodo predloženi le najvažnejši zakoni, vse drugo bo opravljeno v vladi in v komisijah. Glasovanje v zbornici ho vedno javno. Senat in zbornico sklicuje duce. Z novim zaikonom pa se tudi razpušča stara zbornica. Italijanska fašistična zakonodaja bo z novim zakonom, ki bo 7. novembra predložen ministrskemu svetu, bistveno spopolnjena. Kakor znano, je 10. novembra 1934 Mussolini postavil 22 korporacij. Že takrat je bilo jasno, da bodo te korporacije postale nositelj političnega življenja namesto še obstoječega parlamenta, sestavljenega iz poslanske zbornice in senata. Že 19. septembra 1918 je bil Veliki fašistični svet postavljen kot najvišji ustavni organ Na podlagi desetletnih izkušenj, ki jih je imel fašizem z novim ustavnim organom, gre zdaj Mussolini korak dalje. Novi »Narodni svet fašistične stranke« ne nosi na sebi nobenih sledov več liberalne državne miselnosti, ker ne pozna nič več volivnega načela, ampak je članstvo v njem avtomatično združeno z gotovim službenim mestom, ozir. s položajem v stranki. Usoda Španije se odločuje Umik Italijanskih prostovoljcev Rim, 10. oktobra. AA. (Štefani) »Informazione Diplomatica« pravi: V odgovornih rimskih krogih poudarjajo, da je bil sklep o vrnitvi velikega števila španskih prostovoljcev v Italijo sprejet še pred monakovsko konferenco ter je to sklenil general Franco v polni soglasnosti z italijansko vlado. Gre za prostovoljce, ki se nahajajo v Španiji še od januarja ali februarja 1937 ter so se udej-stvovali v vseh krvavih bitkah na bojiščih od Malage do Santandra, od Gandese do Barakasa ter zaradi tega zaslužijo, da se vrnejo v domovino v času, ka se zdi, da 66 je vojna odločila v korist generala Franca. Ta enostranska vrnitev velikega dela italijanskih prostovoljcev ni v nobeni zvezi s kakimi posebnimi okolnostmi mednarodnega političnega značaja nasprotno vsem vestem, kakor jih je razširilo slabo obveščeno časopisje. Prav tako ta sklep o povratku prostovoljcev ni v nobeni zvezi z odločitvami odbora za nevmešavanje, o čigar delavnosti obstoje samo nejasne in nedoločne vesti. Prav tako pa je to neodvisno od odnosov in razvoja Italije do Anglije. V rimskih odgovornih krogih mislijo, da bo ta ukrep mogel dati Veliki Britaniji priliko, da uveljavi sporazum od 16. aprila, ki počiva sedaj že toliko mesecev v arhivih Foreigen Ofica. V rimskih krogih naglašajo, da Italija po tem, ne simboličnim, temveč dejanskim umikom svojih prostovoljcev iz Španije ne bo izdala nobenega samo enostranskega ukrepa. Vse, kar se piše o sredozemskem sporazumu tenden-ciozno, je preuranjeno ter ne bo nič pomagalo k rešitvi gotovih vprašanj. Bayone, 10. oktobra. A A. (Havas) Po poročilih iz nacionalistične Španije sta se v torek in sredo vkrcali dve italijanski diviziji v Seviliji, da se vrneta v Italijo. Po teh poročilih bi italijanske čete pustile na Španskem del vojnega materiala, prav tako pa bi še ostali na Španskem nekaj časa tudi tehniki. Njihova naloga bi bila izročitev vojnega materiala, zlasti topništva, španskim četam. Na Španskem bi ostalo tudi več letalcev. Dalje poročajo, da imajo Italijani od začetka državljanske Pri čsl. armadi na madžarski meji Prvi krvavi spopadi - Poročilo očividca Praga, 10. okt. TG. Zastopnik »Associated Presse, ki se nahaja v češko-slovaški armadi na madžarski meji, poroča: Madžarski odposlanci na konferenci v Ko-marnu so v spomenici izrazili svojo nezadovoljnost nad dejstvom, da se je pojavilo močnejše število češkoslovaške vojske na madžarski meji. V tej spomenici pravijo, da se ne bodo pustili strašiti od kakršnihkoli vojaških groženj. Češkoslovaško vojno poveljstvo je zares postavilo zopet žične ovire vzdolž madžarske meje in razpostavilo nekaj težkih lopov, ki so namerjeni predvsem ria donavske mostove. Od včeraj popoldne so prišle močne češkoslovaške čete v popolni bojni opremi v jeklenih čeladah ter zasedle Komarno in okolico in tudi druga večja mesta na madžarski meji. Češkoslovaški častniki so mi izjavili, da se bo češkoslovaška vojska odločno zoperstavila vsakemu jioskusu madžarskega vdora na češkoslovaško ozemlje, dokler trajajo pogajanja, ki naj odločijo o bodoči meji. Dva polka sta zasedla predmestje Komama. Čeprav vojakom ne sporočijo nobenih političnih vesti, so jo vendar le razširila med armado vest, da so M.idžari pri pogajanjih v Ko-marnu zahtevali takojšnjo zasedbo vsega ozemlja, koder prebiva več kakor 50% madžarskega prebivalstva, medtem ko naj bi plebiscit odločil o pripadnosti vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Ko je ta vest prišla med vojake, je vzbudila velikansko ogorčenje. Zbrale so se skupine častnikov in vojakov, ki so na vsak način zahtevale borbo. Po žrtvah, ki jih je Češkoslovaška prevzela nase, češkoslovaška vojska sedaj ne bo več dovolila, da bi kdo še kršil domovinsko ozemlje. Poveljstvo armade je izdalo najstrožje ukrepe, da se ne bi podobne demonstracije ponovile, vendar pa je tudi ono prepričano, da bi prišlo do upora v armadi, če bi Madžarska šla s svojimi zahtevami predaleč. Kakih 120 km južnovzhodno od Vratislave je prišlo do zelo hudega obmejnega spora med madžarskimi in češkoslovaškimi vojaki. Madžari so namreč napadli češkoslovaške obmejne straže, ki so na napad takoj odeovorile. Madžari imajo večje število mrtvih, samo eden Čehoslovak je bil ranjen. češkoslovaška zunanja politika na novi poti Zanimive ugotovitve polkovnika Moravca Praga, 10. oktobra. Ko je bil imenovan novi zunanji minister dr. Hvalkovski, je napisal v »Li-dove Novinv« generalštabni polkovnik Emanuel Moravec, profesor vojaške zgodovine na vojni šoli v Pragi, pod svojim znanim psevdonimom Stanislav Yester uvodnik pod naslovom: »Obračun — In kaj dalje?«, v katerem pravi naslednje: Pri svojih nerealističnih predstavah o naši okolici in o naših razmerah do sosednjega sveta smo se sklicevali na politiko, ki je najbolj ri-skantna, najnevarnejša in je tudi mogoče postala junaška. Stopili smo v službo za ideološke boje, postavili smo državo v fronto enega svetovnega nazora. Bilo je to lepo, toda zelo nepraktično in na koncu katastrofalno.* Postavili smo državo za fronto proti totalitarnemu nazoru in avtoritativnim režimom in to bolj resnično kot katerakoli druga in večja demokracija v Evropi. Divjali smo, zaklinjali se. prisegali in vse tn pod fikcijo trdnega zavezništva z zapadom, ki ga je demokracija gojila kot stvar posebnih nazorov, določenih političnih skupin, čeprav so bile velike. Toda, ko je pa šlo za koristi države, se je znal francoski socialist dobro zabavati in dogovorili z nemškim nacistom in angleški demokrat z italijanskim fašistom. Naša zunanja politika je delala češkoslovaško strategijo, češkoslovaška armada pa je mogla delati snmo taktiko nn bojišču. To pa smo delali mizemo, da, celo nerodno. Prva stvar pri polomu je, da izprašamo svojo vest. Nemčija je no letu 1018 iskala krivce svojega poraza In gledala z« novimi potmi, ki bi jo pripeljale k novim in lepšim strategičnim osnovam. Ne sramujmo vojne v Španiji 13 000 izgub, med njimi 4000 mrtvih in 9000 ranjencev, bolnikov in ujetnikov. Tudi rdeče brigade odhajajo Barcelona, 10. oktobra. AA. (Havas) V svojem nagovoru na tuje prostovoljce, ki zapuščajo Španijo, je notranji minister izrekel priznanje Španije mednarodnim brigadam, ki bodo v kratkem zapustile Španijo, nato se pa spomnil padlih vojakov in ponovno poudaril trdno voljo do odpora in za zmago republikanske Španije. Narodna delovna zveza pa pravi v proglasu na mednarodne brigade, da je vlada zato predlagala odpoklic tujih prostovoljcev, da pokaže vsem svetu pravi značaj španske vojne. Proglas se konča z besedami: Jutri, ko bomo zmagovalci, vedite, da boste imeli v Španiji svojo drugo domovino. Salamanca, 10. oktobra. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva: V nedeljo so 20 mrtvih Strašna letalska nesreča v Nemčiji Bruselj, 10. okt. TG. Pri Soestu, severno od DUsseldorla v Nemčiji, je iz neznanih vzrokov padlo na tla ogromno belgijsko potniško letalo. Pri tej priliki jc našlo smrt vseh 16 nemških potnikov, oba belgijska pilota in oba mehanika. šef bolgarskega generalnega štaba ubit Sofija, 10. oktobra, b. Atentat na šefa bolgarskega generalnega štaba generala Pajeva se je ob 14. uri odigral z izredno brzino in še preden je mogel kdo priskočiti na pomoč, je bila krvava drama dokončana. Ko se je šef generalnega štaba pripeljal pred svoje ministrstvo v spremstvu adju-lanta in stopil iz avtomobila, je neki civilist, ki je bil na pločniku, kjer se je avto ustavil, naglo izvlekel revolver in pričel streljati. Že prvi strel je zadel generala Pajeva, da se je takoj mrtev zgrudil. Nato je atentator ustrelil še njegovega adjutanta, ki je tudi takoj padel. Ko je atentator videl, da je pričela prihajati policija, jo je naglo ubral v nasprotno smer, toda tudi s te strani je pričela policija v vsej naglici prihajati proti kraju, kjer je slišala strele, in ko je atentator videl, da mu ni rešitve, je ponovno potegnil revolver in si pognal kroglo v glavo. Na kraj umora sta prišla takoj policija in vojaštvo. Ves oni del mesta, kjer je bil general Patejev umorjen, je vojaštvo takoj cerniralo, tako da ni mogel nihče uiti iz tega kroga. Vodi se najstrožja preiskava. Atentatorju je ime Vasov in je bil rezervni častnik. Uradno po-> ročajo, da je bil atentat izvršen iz maščevanja. nacionalisti zavzeli ob Ebru več sovražnih postojank. Neka nacionalistična kolona je ujela 176 sovražnikov in pokopala 130 mrtvih republikancev. V Andaluziji so nacionalistični oddelki v odseku Vellaranc de Cordoba popravili svoje prednje postojanke. Na fronti ob Ebru smo sestrelili dva republikanska bombnika, po drugih poročilih pa še nadaljnje tri. V soboto je nacionalistično letalstvo obstreljevalo Valencijo in Barcelonp. Barcelona. 10. oktobra. AA. (Havas) Vojno ministrstvo je izdalo tole poročilo: Na vzhodni fronli je sovražnik izvršil včeraj srdit napad na postojanke pri Cosu. Do 16. smo vse njegove napade odbili. Ko je sovražnik ponovil svoje napade, se mu je posrečilo zavzeti dve naši postojanki, nato se je pa zanju vnela srdita bitka, ki še ni končana. „ Obsežne aretacije v Italiji zaradi grofice, ki je tihotapila Rim. 10. okt. b. V zvezi z aretacijo markize Jolette Godi di Godio, ki je hotela vtihotapiti v Francijo 1,000.000 lir in večji znesek tuje valute, je policija ugotovila, da je obstojala v Rimu velika tihotapska tolpa' z odlično organizacijo. Na čelu te tolpe sta bila grof in grofica Orsi ter bančnik Sacerdotti. Na temelju prvega izida preiskave je policija aretirala v Rimu poleg grofa Orsija še bančnika Sacerdottija in šest drugih oseb. Grofica Orsi se trenutno nahaja v Franciji in je italijanska oblast zahtevala njeno izročitev. Po informacijah italijanske policije je ta tolpa tiho- tapila v inozemstvo poleg valut tudi drago kame-t nje. Tihotapci imajo mnogo sotrudnikov po raz* nih večjih italijanskih mestih. Policija je aretirala tudi nekaj oseb v Turinu. Tihotapska afera je vzbudila v vsej Italiji veliko pozornost in italijanski listi v senzacionalnih poročilih objavljajo aretacijo grofa Orsija. Ista tolpa je že za časa abesinske vojske prav tako tihotapila valute, zlato in tuje papirje. Aretiranci so obtoženi, da so imeli tesno zvezo s sovražniki Italije in so svoje tihotapske posle izvrševali v znamenju protifašistične akcije. Vsearabski kongres Xrvavi spopadi v Kairu — Ranjen je tudi Nahas paša uvedel preiskavo in obtožil voditelja vafdistoy Nahas pašo. Damask, 10. oktobra. AA. (Havas) Odbor za obrambo pravic palestinskih Arabcev je poslal danes brzojavko predsedniku cionistične zveze! Weizmannu, ki predstavlja pravi ultimat. Brzojavko je podpisal predsednik imenovanega odbora Nabil E1 Nazibe. Med drugim pravi brzojavka: Vaše vedenje bo prineslo vam in Judom na vzhodu največjo nesrečo, kakor jo je dosedaj zabeležila zgodovina. Arabci, pa če tudi bi bili po-polnoma uničeni, vam ne bodo dovolili, da bi postali vi in vaš narod, ki se nahaja v Palestini, gospodar tu in v drugih arabskih deželah na Vzhodu. Ves judovski živelj, raztresen po vsem svetu, ne bo mogel rešiti tega judovskega naroda, ki se nahaja v Palestini. Ne ustvarjajte razmer, ki bi prenašale vaše nesreče na zapadu sem na vzhod. Pustite Arabce, da vas smntrajo in ravnajo z vami na svojem zemljišču tako, kakor jo ravnal Omar s tistimi, ki so živeli v Palestini* Ta brzojav je izzval silen vtis v judovskih krogih v Jeruzalemu. Kairo, 10. okt. Vsearabska konferenca, ki zaseda v Kairu, je zavrnila predlog za ustanovitev palestinske države, ki jo je predlagala delegacija iz Sirije po odobritvi velikega Muftije. Tudi delegacija iz Palestine je odklonila ta predlog. Sklenjeno je bilo, da se Veliki Britaniji predloži zahteva, da odstopi od znane Balfourove deklaracije. Ta zahteva bo prišla do izraza tudi v resoluciji, ki jo bo sprejel kongres na koncu svojega zasedanja. Pričakujejo, da bo kongres že danes končal svoje delo. Včeraj je v Kairu prišlo do krvavih neredov, v katerih je bilo veliko število oseb težje in lažje ranjenih. Neredi so izbruhnili med pristaši vafdi-stično organizacije in političnimi organi pri povratku voditelja vaftistov Nahas paše iz Evrope. O priliki neredov je bil ranjen tudi bivši predsednik egiptske vlade Nahas paša. Krogla je zadela bivšega finančnega ministra Makrama Ebei-do pašo; hudo ranjen je šef policije Rusel paša, dalje osem nadstražnikov in 60 stražnikov. Uradno poročajo, da je oblast preprečila dobro zamišljen načrt upora, kajti nemiri so izbruhnili istočasno v raznih delih mesta. Državni tožilec jo takoj se imenovati napak, ker drugače ne bomo prišli iz novih motenj in katastrof. Iščimo najprej boljših odnosov z novimi sosedi in pustimo že enkrat ta ideološki mesianizem, za katerega je flaš narod v zgodovini že nekolikokrat moral bridko plačati račune. Moramo se zavedali, da smo bili v teh dneh najbolj zapuščena država na svetu, čeprav smo se bahali, da imamo najgloblje in najmočnejše zavezniške zveze, kakor se jih je kdaj koli posrečilo pridobili mali državi ... Nemški politiki se je resnično posrečilo nas popolnoma paraliziratl. Zato mora naša politika, naj nam je to ljubo ali ne, najti končno dob-e odnose z Nemčijo. K temu članku dodaja še »Narodna politika« tale pripis: Ta zanimivi Članek že zelo jasno kaže, da se v skupinah, ki so bile najbolj vdane ideološkemu stališču v zunanji politiki, pojavlja že težnja, postavljati mostove na drugi breg in poiskati dobro odnošaje z Nemčijo. Ni dvoma, da se bo ta tendenca kaj kmalu pokazala tudi v celotni zunanji politiki. Angleška denarna pomoč ČSR London. 10. oktobra, m. Iz vladnih krogov poročajo, da se vodijo pogajanja s češkoslovaško finančno komisijo. Poudarjajo, da bo ta pogajanja za sedaj vodila britanska vlada, toda le do zneska 30 milijonov funtov. Ako pa bi bile zahteve Češkoslovaške večje od 30 milijonov funtov, bi se britanska vlada obrnila še na ostale interesirane velesile, da sodelujejo prt posojilu Češkoslovaški. Jugoslavija dobi poslaništvo v čile Belgrad, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra postavljen dr. Filip Dobrečič, generalni konzul 4. skupine v p., za izrednega poslanika in opolnomoČenega ministra v S a n t i a g u. Ponarejevalec 500 dinarskih bankovcev odkrit in prijet Ptuj, 10. oktobra. Danes zvečer so v nekem manjšem ptujskem hotelu aretirali Avgusta Doruika, pristojnega v Sv. Pavel pri Preboldu. Prišel je iz Celja in je s seboj imel dva kovčega. Žandar-merijski narednik Cporjup in narednik-vodnik Valenčič sta našla v njih 10 negativov 500 dinarskih bankovcev in dve kopiji ter pe cink-plošč. Avgust Dornik je po poklicu mizar. Več let se je bavil s kemijo Pri zaslišanju se vede zelo dostojanstveno in vse priznava. Med zaslišanjem je izjavil, da če ga organi ne bi odkrili, bi on gotovo v kratkem času prišel do kapacitete. da bi Izdelal lahko vsako noč najmanj za 10 000 trijec v Ljutomeru, je umrl dne 9. oktobra. Pokopan bo v Ljutomeru danes ob štirih popoldne. Naj počiva v Bogul Prizadetim naše sožaljel -f V Krškem je 8. t, m. umrla šivilja g. Kodrič Marija, katere mož-krojač jc umrl pred sedmimi leti in tako sta ostali 2 hčerki, obiskujoči osnovno odnoeno 4. razred meščanske iole, siroti brez bližnjega sorodstva. — Veliko dobro delo bi storili bolje situirani krščanski 6tarši, ki so morda brez otrok, če bi hoteli katero vzeti v svojo očetovsko oziroma materinsko oskrbo. Obrniti se je na: Upravo občine Krško. + Ignacij Morič. V soboto, dne 8. oktobra, je po daljši bolezni umrl ugledni jeseniški meščan, nekdanji občinski odbornik, odbornik Hranilnice in posojilnice, posestnik več hiš in trgovec gosp. Ignacij Morič. Dosegel je starost 70 let. 2e dalj časa pa je bil priklenjen na posteljo. V ponedeljek popoldne so ga Jeseničani v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Naj počiva v mirul Svojcem naše sožalje! Osebne vesti = Odlikovani so bili z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje zastopnik jugosl. železnic v Zom-bolji Jernej Primožič, z redom sv. Save 4. stopnje postajni načelnik v Splitu Josip Vidmar, z redom sv. Save 5. stopnje pisarniški uradnik Stola sed-morice, oddelka B v Zagrebu Franc Drailer, namestnik vodje Iitografije Pavel Bolha, šofer Ivan Medvešček, z zlato medaljo za vestno službovanje glavni litograf Ivan Subelj, tiskar v litografiji Lovrenc Mark, tiskar v litografiji Štefan Ravbar, politično-upravni pripravnik iz Ljubljane Ivan Polak, s srebrno medaljo za vestno službovanje desetnika skupine Franca Fabijmn«, ključavničarja Antona Gabra in zvaničnika Martina Mandlja. = Promocija. V soboto, 8. t. m., je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije gosp. Emil 11 rova t iz Ljubljane. — Skupščina Unio Cleri Misisonaria za lavan-tinsko in ljubljansko škofijo bo v Celju v četrtek, dne 13. oktobra 1938. s sledečim dnevnim redom: ob 9 v opatijski cerkvi maša prevzv. gosp. škofa dr. Rožmana; ob 10 zborovanje v dvorani Ljudske posojilnice; ob 12 skupno kosilo v hotelu »Evropa«; ob 14 misijonska kateheza. — Čast. gg. duhovniki so prijazno vabljeni, da pridejo na to skupno misijonsko skupščino obeh slov. škofij. — Vodstvo Unio Cleri za Maril>or in Ljubljano. _ Razstava slovenske knjige. Večje skupine in šole prosimo, da zaradi boljše razvrstitve javijo svoj prihod V6aj en dan poprej pri blagajni v Trgovskem domu v Ljubljani. — Zborovanje Slomškove družbe v Mariboru bo 16. oktobra 1938 po žc objavljenem dnevnem redu. J. S. dujnia pa je dajal po 100 dinarjev. Naročil jim je, naj se tega in tega dne zglase v Skoplju. Dognalo pa se je, da uprava monopolov nirna s tem nič opraviti, ker svoje delavce nabira po borzi dela in po organizacijah. Jasno je, da je elegantni »gospod«- bil kak agent trgovine z dekleti. — Spanje v nezakurjeni sobi je zdravo. Pri nas imamo vseh vrst posteljne odeje, prešite in volnene ter flanelaste rjuhe v dobri kakovosti in nizki ceni. Pridite si ogledat našo veliko zalogo! Manufakturna trgovina Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Na največjo avtomobilsko razstavo v Milan pelje avtobus za znižano ceno 395 din iz Ljubljane dne 27. oktobra preko Gorice, Benetk, Pa-dove, Vicenze, Verone, Gardskega jezera v Milan; povratek preko Treta 30. oktobra ob 23. Prijave sprejema do 20. oktobra Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26—45. Vhod iz Prešernove ulicel Druga mati KINO MATICA telefon 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri! 60 milijonov mater iz vsega sveta je navdušil globoki film človečanstva in materinske ljubezni Prem iera! I — Ne mrcvarite imena Grosuplje! Pišejo nam: To ime je res nesrečno. Po razsulu Avstrije so naše lepo krajevno ime »brihtni ljudje« prekrstili v Velike Upljie. Ta naziv se je nekaj časa šopiril na železniški postaji. Ko je bil v »Slovencu« pojasnjen postanek imena Grosuplje, je ta spaka potem vendar izginila z železniškega poslopja. Ker so izginile Velike Uplje, pa sedaj prav pridno mrcvarimo ime Grosuplje. Poglejte razne žige in uradne dopise, pa se boste prijeli za glavo. Pozabili smo na pravilno sklanjatev, vsaj mlajši rod, dočim jo znajo naši očanci in mamice prav dobro, čeprav niso hodili v šolo. Mlajši rod pravi z Gro- ' suplja, v Grosuplju, kar je popolnoma napačno, starejši pa z Grosupljega, na Grosupljem itd., kar je edino pravilno. To stališče zavzemata tudi naša priznana jezikoslovca dr. Breznik in dr. Ramovš v svojem pravopisu. Vsi poklicani, usmilite se nas in ne mrcvarite lepega imena Grosuplje! — P; — Vremenska napoved. Evropa: Pretežno jasno v južno vzhodni EvTopi in na jugu. Topli ztak iz južnih delov prihaja čez srednjo, zahodno in vzhodno Evropo, kjer je hladno. Vlažni zrak z oceana ima za posledico deževno vreme v severni Evropi. Jugoslavija : Pretežno oblačno po vsej kraljevini. Jutranje megle v dolinah rek in kotlinah. Na skrajnem zahodu in severnozahodno samo nekoliko oblačno. Temperatura 6e je nekoliko zvišala v severnih krajih. Najnižja je v Tuzli 1, najvišja pa v Kruševcu 27. Napoved za danes: Pretežno jasno po vsej državi. Jutranje megle v dolinah rek in kotlinah. Na zahodu in severnozahodno se bo nekoliko zoblačilo ter bo v teku dneva malo dežja. — Dve žrtvi prometa. V vasi Zadrgi pri Kri-žah je avto podrl 42 letnega posestnika Jožeta Zupana. Zupan je dobil resne poškodbe po V6em telesu. — V Podkrajih pri Sodražici je voz podrl 57 letnega kočarja Andreja Gregoriča in ga močno poškodoval. Oba ponesrečenca 6ta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. — Davek na dinarske romane je hotel uvesti dubrovniški župan Bracanovič ob sedanjem proračunu. Od vsakega snopiča romana, ki se prodaja po trafikah po nekaj dinarjev, včasih so rekli |>o grošu, bi bilo treba plačati veliko pristojbino v korist mestne blagajne. S tem je župan hotel zajeziti povodenj teh slabih romanov, ki so sani šund, ki pa ga mladina hrepeneče požira. Občinski možje pa so rekli, da bi pobiranje tega davka bilo predrago in pretežavuo, zaradi česar je davek odpadel. — S hitrostjo 100 kilometrov se je zaletel v brzojavni drog v soboto okoli 5 zjutraj avto dunajskega barona Herberta Gautscha, ravnatelja neke dunajske banke. V avtomobilu so se z baronom vred vozili še trije Hrvatje, in sicer gdčna Marija Iverec iz Zagreba, zasebni uradnik Franc Gergl iz Zagreba in dubrovniški karikaturist Lazar Krstič. Krokali so na Lapadu ter se zjutraj vračali v Dubrovnik. Krstič in Gergla sta hudo poškodovana ter so ju prepeljali v bolnišnico, Gautsch in Iverčeva pa sta bila lažje poškodovana ter so ju prepeljali v hotel Imperial, kjer stanujeta. — Sumljiv »zastopnik ravnatelja« državnih monopolov. Eleganten gospod, ki se je izdajal za zastopnika monopolskega ravnatelja, je te dni nabiral v južnih krajih južn« Srbije, na primer v Peči in drugod, mlada dekleta za monopolsko upravo. Vsaki je obljubil 1200 dinarjev plače, pre- — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice — Udeležite se avtobusnega izleta v Trst od 19,—20. oktobra. Od 29. oktobra do 2. novembra pa se vršijo ceneni avtobusni izleti v Trst, Gorico, Vipavo in Idrijo. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26—45. Vhod iz Prešernove ulicel — Za praznik >Kristus Kralj« priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: 1. Eckel s. M. A. Šopek cerkvenih pesmi za mešani zbor, 20 din. Vsebuje tudi lepo pesem »Kristusu Kralju«. — 2. Kimovec dr. Fr., Srce Kraljevo. Za mešani zbor z orglami, 1.50 din. — 3. Premrl St. Moro, Povsod Boga. Za enoglasni in mešani zbor z orglami. 1.50 din. — 4. St. Premrl, Jezus živi! 42 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. 60 din, gl. po 12 din. Zbirka nudi več primernih spevov za ta praznik. — 5. Sattner P. H., Slavospevi pre-svetemu Srcu Jezusovemu. Part. 25 din, gl. po 5 dinarjev. Prav tako primerne pesmi za praznik Kristusa Kralja. — 2e 12. in 13. oktobra bo žrebanje I. razreda 37 kola Državne razredne loterije. Kdor želi preizkusiti svojo srečo v loteriji, pa si srečko še ni nabavil, naj še danes ali najkasneje jutri kupi srečko v glavni kolekturi »Šagrin« dr. z o. z. v Ljubljani, Frančiškanska ul. 5), kjer so srečke interesentom še na razpolago. 2e v I. razredu bo poleg številnih visokih dobitkov izžrebana tudi premija 300.000 din. — Še danes do 11 dopoldne je čas za prijave za Putnikov izlet v Trst dne 16. oktobra. — Večerni trgovski tečaj na trgovskem uči-lišču Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Pouk se je prišel v pondeljek 10. t. m. Prijave se sprejemajo še ves ta teden. Prospekti na razpolago, . _ Zahvala. Vsem, ki so se spomnili mojega jubileja: Prisrčna hvala! Ravnatelj Josip Christof. — Slab duh iz ust je zelo neprijetna stvar. Odpravite ga lahko z rednim uporabljanjem čudovito osvežujoče zobne paste »Chlorodont« z vrvico, Poskus vas bo prepriča'- Tri kmetije v Solčavi zgorele Danes ob pol 1 ponoči je bila vsa Solčava alarmirana Ljudje so zbegani hiteli na pomoč h Poličnikovim poslopjem, ki so bila vsa v plamenih. Okoli polnoči je namreč izbruhnil požar na Hautmanovem hlevu, ki se je širil z veliko naglico in kmalu zajel tudi stanovanjsko hišo ter prešel na sosednja poslopja. Domača reševalna postaja ni mogla nastopiti s svojimi škropilnimi aparati, ki so odpovedali, in šele okrog 2 sta prihiteli gasilski četi iz Luč in Ljubnega ter gasili že močno razširjeni ogenj. Ker so hiše pokrite z lesenimi strehami, so požar zelo težko omejili. Domačini so se sicer trudili in polivali z vodo, vendar je bil ogenj tako obsežen, da so ga šele proti jutru s težkim naporom pogasili. Zgoreli so 4 prašiči, govejo živino so še pravočasno rešili. Tudi človeških žrtev ni bilo, kljub temu, da je požar izbruhnil sredi noči in so se ljudje z vso požrtvovalnostjo izpostavljali nevarnosti. Kdo je požar povzročil, še ni dognano, domnevajo pa, da so na Hautmanovem hlevu prenočevali brezposelni in s cigaretnimi ogorki zažgali seno. Škoda je zelo velika ter so kmetje zelo težko prizadeti, zlasti, ker je zavarovalnina zgorelih poslopij nizka; eno poslopje pa baje sploh ni zavarovano. Dogodki na pogorišču v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 9. oktobra. K našemu poročilu o požaru v Starem trgu poročamo še: . Med požarom se je podrl požarni zid na južni strani poslopja, k sreči na pogoriče. Drugi dan popoldne se je podrl še drug .požarni zid na sevornem koncu poslopja. Tudi ta se je podrl na notranjo stran. Podirajoči se zid je prebil obok na vsem prostoru. Vse to je padlo na tla. V prostoru pa so bili takrat šolarji, ki so si šla iz šole grede ogledovat pogorišče. K sreči so v zadnjem hipu, ko so zaslišali strahovit ropot, zbežali ter tako ušli gotovi smrti. Le dve šolarski aktovki sta ostali pod ruševinami. Na pogorišču še danes tli ter se pojavlja plamcil Shfdthba >za žito, ki Je^na-So-dežen način ostala še precej nepoškodovana, je preteklo noč tudi zgorela. Trami med obokom in podom in n^ Stropn so V notranjšičiilr-tleli ter jih ni bilo mogoče pogasiti. Ostali pa sta živi dve mački, ki sta bil v poslopju, se umikali požaru in sta potom, ko so leseni deli že vsi zgoreli, vendarle ušli. Orožništvo je zaprlo dva brezposelna tujca. Prvi od teh dveh, o katerem smo že poročali, je Stanko Alojz iz okolice Krškega, drugi pa je Kumaver Jože, kovač, iz okolice Moravč. Oba sta prišla peš iz Kamnika in sita ves dan f četrtek beračila po Slovenjem Gradcu ter popivala v tukajšnjih gostilnah. Zvečer sta pa sklenila iti spat: Stanko Alojz h Kacu, p. d. Lutru, v Šmartno, Kumaver pa v župnišče v Stari trg. kjer je že trikrat poprej prenočeval. Zadnjikrat je prenočeval v župnišču 6 aprila 1937. To se da ugotoviti po tem, ker vodijo v ?jiipnišeu evidenco nad vsemi, ki tam prenočujejo. Vsak brezposelni mora oddati svoje listine v kuhinji, iz katerih se popišejo podatki, kako se piše, od kod je doma in kda j je prenočeval. Nato dobi vsak toplo večerjo, zjutraj Nailepši film na letošnji Bienali v Benetkah! Kritika in vsi, ki so doslej film videli so navdušeni! Umotvor, kakršnega že dolgo nisie videli! Ne zamudite! Danes ob 16, 19 in 21 uri Zerah Leander Heimich Ge- nf)MOUINA Kino Union orge. Leo Slezak. Paul Horbiger itd. UVlMVIIIIlH Telefon 22-21 pa zajtrk. V hlevu, kjer je toplo, pa je bil določen posebni oddelek za prenočišče brezposelnih Kumaver se je namenil zopet iti prenočevat v župnišče Ker pa je še toplo in so mu razmere v župnišču že znane, je hotel sam na skedenj in tam prenočiti v krmi. Pri tem pa je moral kaditi ali pa si na kak način svetiti ter je s tem nehote zanetil požar. Ko je opazil, da gori, je zbežal v mesto, pri čemer so ga nekateri videli in spoznali. Med temi tudi skupina dečkov, ki so igrali žogo na travniku. Tudi njegovega tovariša Stanka so ljudje spoznali, ker je hodil čez dan s Kumaver jem. Stanko je prišel v Stari trg gledat požar. Orožniki so £0. aretirali, bil je že močno pijan. Kumaver je prišel okrog 9 zvečer v Šmartno h Kacu, da je tam prenočil. Kunaver bi bil moral drugi dan k nekemu odvetniku Ker se je bal, da bi ga kdo ne spoznal, je z brezposelnim Martičem zamenjal obleko. Seveda Martič ni vedel, za kaj gre. Pozneje v mestu pa je jk> obleki, ki je bila oro/mištvu že točno opisana in znana, kakor jo je nosil Kumaver, narednik Jernej Žlebnik ustavil Mantiča ter ga vprašal, od kod je, kaj dela tukaj in kaiko se piše. Obleka je bila orožniku z.nana, Martiču pa prevelika Orožnik mu je takoj povedal, da nima svoje oleke na sebi. Martič je priznal, da je res nima in da jo je za-manjal z nekim drugim, ki ga je nagovoril. Nadalje je Martič povedal, da je šel oni drugi k odvetniku in pokazal, da sedaj stoji na cesti na drugem koncu. Orožnik je šel po Kumaver-ja, kateremu pa je bila Martičeva obleka premajhna, nato pa gnal oba na orožniško postajo, kjer sta si morala obleke vrniti in se preobleči. Potem so poklicali priče, ki so na večer požara videle Kumaverja, in vsi so potrdili, da je to tisti človek. Kumaver je bil nato izročen sodišču. Kumaver prizna, da je bil kritični večer pijan, da je bil v Starem trgu, da je bil namenjen tam prenočiti in vse prizna, samo tega noče priznati, da je on zažgal. Vse pa kaže, da je prav on požigalec, če ravno tega najbrž ni storil namenoma, temveč se mu je pripetilo to najverjetneje v pijanosti in neprevidnosti. Martič je bil spuščen. Kumaverjev tovariš Stanko je še v zaporu. pada ter o novi eri Vzhoda, Azije. In tako zamisli slabotni bolgarski študent-znanstvenik Viki svojo novo politično teorijo, po kateri bo pri obnovi sveta ob propadu Zapada važno vlogo igral Bajkan kot najbližji sosed novo nastopajoče Azije, Egipta, Mezopotamije, Perzije itd. Na Dunaju vrže misel o federaciji mladine vseh teh držav. Pogled v snovanje te ilegalne organizacije med študenti na Dunaju, njihova zborovanja in pošiljanje eksponentov v posamezne države ter njihovo žrtvovanje, pogled v ta idealizem in revolucionarnost za obličje bodočnosti, je glavna vsebina tega romana. Vmes pa je vpletena ljubezenska zgodba politika dr. Štefanova in Katje, Bolgara, ki živi ves Bolgariji. ter Bolgarke. ki je že hči Zapada. njuno pri-bližavanje in odbijanje, dokler se končno j>0 hudih preizkušnjah ne najdeta in se zopet s smrtjo Katje, ki jo je ubil Zapad, ločita za vedno. V tem je nekaj simboličnega. Štefanov pa ne ve, kaj naj počne s politično dediščino zamisli sodelovanja Balkana z bližnjim azijskim vzhodom, idejo umrlega Vi-kija, s katerim je sla v grob, niti kaj naj počne z življenjem, ki mu ga je dala Katja. Roman ne daje tako nobene rešitve, pusti nas na križpotju, odpira nam le pogled v delo emigracije in v utopi-stične ideje, katerim posveča svoja mlada življenja mladina, odtrgana od dela na trdni zemlji. Pisan pa je roman živahno in zanimivo, tudi življenjski roman Štefanova je prepričljiv in ganljiv, dasi je v bistvu vsebina samo vznik in rast ter za-nik velike ideje, ki je že porojena v geslu in zavesti »Rojeni smo na Balkanu ...« Zaradi tega nas čaka svojevrstna politična naloga v svetu, ki se je pa še ne zavedamo. Isajev nas samo seznani z eno hipotezo, ki si je rodila na Dunaju in zamrla v bolnišnici in v azijskih ječah. oz. se zaključila v osebni drami dr. Štefanova. Vsem, ki jih zanimajo svetovno-politična vprašanja, priporočamo ta novi tip političnega romana, ki tudi leposlovno ustreza pripovedni umetnosti. qu3 .rvmona tvorit« nekako nasprotje: eden kaže 'zakoreninjenost v zemljo, v to sveto zemljo, ki rodi in živi srečne ljudi, drugi pa izruvanost iz te zemlje ter zamaknjenje v Balkan, ki niha med Vzhodom in Zapadom in šele išče svojo |X>dobo v nihanju političnih sap.. Domača zemlja in nje položaj v svetu — to je podoba Bolgarije, ki jo dajeta ta dva romana, različna po svojih stališčih in tudi po notranji obliki in vrednosti. td. Iz ljubljanske drame: S. Cajnkar: Potopljeni svet (8. okt. 1938.) Stanko Cajnkar je v mlado slovensko slovstvo uvedel novo vrsto miselne poezije, ki je brez dvoma pomembnejša po svojem kulturnem kakor umetnostnem pričevanju. Njegove črtice, razpravice in tudi drama »Potopljeni svet« imajo do skrajnosti uglajen, skoraj dražljivo nežen izraz, pesniško razgibano čustvo, vendar jo tista sila, ki giblje vsak posamezni preokret in ki določuje končni cilj, misel, filozofsko razvneta in v bolečini osebnega prepričanja tragično dognana. Moč posh nstva, ki išče najprisrčnejsega izraza za svoja spoznanja, je našla literarno obliko. Toda tako velika je pisateljeva zavzetost za nasprotja sedanjega življenja, za neskladnost med idealom in resničnostjo, med sodobnim duhom in voljo, zlasti med čisto krščansko resniro in današnjo životvor-nastjo, da je ne more nobena pesniška zgodba do-cela použiti in kot miselno snov predelati do popolne pesniške vsebine. Miselni dokazovalec in pesnik oblikujeta tukaj enako močno; a prav to nenavadno skladno sožitje je na kvar literarni umetnini, ki zajema svoje globine onstran umstve-nega območja, v svetu navdihnjeni in zamaknjenj. Ne bi mogel zaradi tega trdili, da Cajnkar ni umetnik in da »Potopljeni svete ni drama, toda preofitno je, da je miselna razgibanost in življenjska neposrednost te drame močnejša kakor njena pesniška pretresljivost. In vendar, česar ne bi mogel doseči noben razlagalec, zakonodajalec in pričevalec, to je storil v zaokroženi, enkratni podobi pisatelj, ki je mislec in pesnik obenem. Dognane resnice dobe svojo potrditev v popolnem . dojetju življenja. »Potopljeni svet« je izrazito krščanska drama, v kateri vidimo, kako se človek z močjo svoje osebnosti bije za boljšo podobo sveta, toda po tragičnih okoliščinah, morda celo kot orodje višjih namenov izgubi ravnotežje in šele za ceno svojega popolnega razočaranja najde pot nazaj. Duhovnik Velnar je velik v svojem pogumu, nesrečen v svoji vdanosti življenju in resnično tragičen v iskanju svoje in človeške sreče. Osnova njegove tragike sta neutolažljiva vest in ranjeno prepričanje. Na znotraj se bija nemirno človeško srce, na zunaj ga duši polno vsakdanjih nevšečnosti, zlasti pa moč oblasti, dokler se mu ne začne drobiti celota, za katero se je najbolj boril. To osebno dramo je pisatelj tesno zvezal s podobo današnjega življenja, naslonil jo je na filozofijo agnostičnega uživanja in jo simbolno razložil s filozofijo rože, ki raste sebi in sVetu ter se predaja soncu, dokler živi. S to podobo je dokazal, da ta filozofija sicer omamlja, a vodi dosledno v razočaranje in v praznoto. Posamezne osebe, značilno opredeljene po stopnji ln stanu, prehajajo v simbolne zastopnike našega časa. Nerazumljeni in nepotrpežljivi duhovni reformator (Velnar) d.1 slovo staremu avtoritarnemu krščanstvu (msgr. Ciril), se razočara nad svobodnim življenjem (filmska igralka) in se zgrozi ob bodočnosti sveta (mlada Vivina). Važno je, da ga ne pretrese razočaranje nad lastno srečo, ampak spoznanje, da je njegov boj na onem bregu zmagal, na tem bregu, kamor so ga postisnile usodne okoliščine, pa je ta boj nemogoč. Tragična je zlasti čistost njegovega poslanstva; ni uživalec, ves čas ostane reformator, v bistvu duhovnik; toda svet okoli njega drevi v prepad. Škoda, da je pisatelj najlepšo podobo, mlado Vivino skoraj samo nakazal, čeprav je prav ob nji odprl značilno tragiko življenja: edina lepota na svetu je mla- dost, dokler je sama v sebi, in če se izgublja mladost, je svet res izgubljen. Brez večje zunanje dramatike je ubrana v zadnji sozvok podoba Klare Vigny, ki deluje na dušo ponižnega Vel-narja kakor božja milost. Po nji se potopljeni svet začne dvigati. Drama ima izrazito komorno zasnovo. Tiha drama je pisana predvsem za knjigo. Če bi označili vsa štiri dejanja po obliki, bi dejali, da je prvo dejanje lirična parabola igre človeškega srca, drugo strastna dialektika sodobne krščanske problematike, tretje drama srčne praznote in četrto simbolna katastrofa sodobnega človeka. Toda dejanje je tako tiho, zapleteno, pa tako čuvstveno razpleteno, da si te drame nikoli nisem mogel misliti na odru. Nedotakljiva 6e mi je zdela v svoji knjižni dovršenosti. In vendar je tudi na odru popolnoma uspela. Toliko osebne volje in zmagovitega zanosa pri režiserju in igralcih redko najdemo in dejal bi, da se je tu uresničila redka prilika, da je igralec več kakor igralec. Zato je delo, ki bi uspelo komaj pred povabljeno družbo, zmagalo pred polnim gledališčem. G. Ciril Debevec je zual igro skrbno ubrati in ohraniti v njeni bistveni tihoti, posebno pa je dvignil njeno miselno in duhovno vsebino; kot igralec Pavla Velnarja je prepričal na vsej črti. Tako sla se pri C. Debevcu igralec in režiser morda prvič organsko in do popolnosti našla, morda prav iz bistva dela samega. Ga. M. Danilova je v prvem dejanju igrala nekoliko preburno in v začetku skoraj brez tistega čara, ki ga pričakuje gledalec, odlična pa je v tretjem dejanju, kjer je igra sama bolj realistična. Mala Vivina ge. V. Juva-nove je povsem lepa stvaritev, predvsem pa je Klara ge. Šaričeve idejno jasna, igralsko resnična in vsebinsko zgledna. Škof g. Gregorina je tvegana, pa nič manj vzorna igralska podoba; resnoba, preprostost in vzvišenost so se zlile v lepo organsko celoto. — Občinstvo je delo sprejelo z resnobo in je navzočemu pisatelju izkazalo lepo priznanje in zadoščenje. F. K. Izšla je Družinska Prafika za leto 1939 z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5-— (po pošt 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Slovenije Preprodajalci velik popust. »Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišol denar, kar je vedel Špajzer in ga napadel zato, da bi prišel do denarja. Oblasti si prizadevajo, da bi kmalu izsledile morilca, ki se še skriva Upamo, da se jim bo posrečilo. Roparski umor v Medlogu pri Celju Celje, 10. oktobra. I V nedeljski številki »Slovenca« smo poročali o zagonetni smrti 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. V soboto ob 10 dopoldne so našli delavci mestne gramoznice v Medlogu pri Celju v plitvi vodi Savinje truplo neznanega moškega, ki ga je prinesla Savinja od levškega mostu h gramoznici in ga naplavila ter pustila v nizki vodi, kjer so ga opazili delavci in potegnili na suho, nato pa takoj obvestili celjsko policijo in orožnike. Komisija z g. dr. Podpečanom in policijskim predstojnikom g. Zavcem je spoznala v moškem 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju, ki je zadnje čase prodajal po bližnji in daljni celjski okolici suho robo, s katero je bil večkrat tako natovor-jen, da so ga mnogi občudovali, kako more tako prileten moški nositi tako težo. Tratnik pa je bil znan tudi, da ima precej pod palcem. Komisija je že na prvi pogled uvidela, da je Tratnik žrtev morilca, ki je pobil Tratnika s topim predmetom in mu prizadejal 5 težkih do 5 cm velikih ran, ga oropal, nato pa tavlekel v Savinjo, da bi tako za-kril sledove. Oblasti so dognale, da je Tratnik v petek po-zpo v noč popival v gostilni Majdič v Medlogu 8 27 letnim delavcem Ivanom Špajzerjem iz Lave pri Celju, ki jo znan po svoji surovosti. špajzer je nosil s seboj cepin, katerega je ponujal v gostilni za 2 din. Ker ga nikdo ni maral kupiti, se je silno razburjal. Ob K) zvečer je Tratnik zapustil gostilno, kmalu za njim pa je neopaženo izginil tudi Špajzer. Skoraj gotovo je, da je Špajzer dohitel Tratnika in zahteval od njega denar. — Vnela se je borba in Špajzer je segel po skrajnem, mahnil je večkrat s cepinom ali s kakim drugim topim predmetom po Tratnikovi glavi, da je ta padel in takoj podlegel poškodbam. Špajzer je nato Tratniku slekel suknjič in čevlje, Tratni-kovo truplo pa zavlekel v Savinjo, da bi tako za-kril sledove. Komisija je dognala, da je bil Tratnik umorjen s topim predmetom Na glavi ima 5 velikih do 5 cm dolgih, zevajočih ran in sicer prebito lobanjo ter rane tik nad čelom, na temenu in desno pod temenom. Na kraju umora so našli sledove krvi, prazno škatlico vžigalic, ovojko za nogo in vrvico. Vidni so celo sledovi, kjer se je bila borba med priletnim starcem in močnim morilcem. Tratnika poznajo vsi okoličani, ker je prodajal suho robo. Govorijo cclo, da jc imel Tratnik Jadranska cesta po našem Barju Ljubljana, 10. oktobra. Pred kratkim je gradbeni minister g. Dobri-voj Stošovič objavil program cestnih del v naši državi. Po tem programu odpade na cesto Ljubljana—Novo mesto in Ljubljana—Sušak okrog 70 milijonov dinarjev. Ta vsota je tolikšna, da moremo upravičeno upati, da bo precejšen del nove ceste Ljubljana—Sušak na ozemlju naše banovine lahko dograjen, pri čemer pa bo tudi še za cesto Ljubljana—Novo mesto odpadlo lepo število milijonov. Nevarno Barje Že pred leti je banovina glede na važnost cestne zveze Slovenije z morjem ustanovila posebno tehnično sekcijo za trasiranje ceste Ljubljana—Sušak. Banovina je iz svojih sredstev žrtvovala precejšne vsote za trasiranje nove ceste in za napravo načrtov samo zato, da bi v primeru, če bi prišlo do uresničanja te želje, ne bi bili nepripravljeni, ampak da bi tudi lahko takoj začeli z delom, kakor hitro bi bil denar na razpolago. Znano je, kako naj bi po tem načrtu tekla bodoča Jadranska cesta. Strokovnjaki pa si liiko bili čisto na jasnem le za prvi del ceste, kateri naj bi šel po načrtu čez Barje. V zadnjih letih so nemški strokovnjaki za graditev cest, ki so vprav pri velikih graditvah avtomobilskih cest doživeli veliko novih skušenj, prišli do prepri- Velika piramida, s katero so napravili obteže-valni poskus sveta na Barju. Na prisekani piramidi je zgrajena še 5 m visoka kamenita prizma, ki pomenja mnogo večjo obremenitev, kot bi jo dal cestni nasip z vsemi dinamičnimi pojavi prometa. Sedaj je ta piramida že sesuta. Sanja, da so barja za graditev cest najbolj nepri-kladna in da povzročajo izredne težave in velikanske stroške. Zaradi tega je terenska sekcija za trasiranje ceste Ljubljana—Sušak napravila veliko poskusnih vrtanj na Barju ter tako ugotovila, kako globoko sega ponekod slabotni barjanski svet Ker so bili strokovnjakom, ki so imeli s temi vrtanji posla, na razpolago tudi podatki, kako velikanske težave je povzročila graditeljem graditev železniškega nasipa Južne železnice čez Barje v sredi prejšnjega stoletja, se ti niso zadovoljili le' z znanstvenimi ugotovitvami poskusnih vrtanj. Obteževalni poskus Odločili so se za najbolj praktično rešitev: preiskati nosilnost barjanskega sveta s tako obte-žitvijo, kakor bi jo pozvročila nova cesta, ki bi šla v precejšnem nasipu čez Barje. Ta malenkostni poskus je bil vsekakor cenejši, kakor kakršnokoli najmanjše presenečenje za časa graditve, in tudi cenejši, kakor pripravljanje načrta, po katerem naj bi se nova Jadranska cesta umaknila Barju. Poskus je bil pomemben tudi že zaradi tega, ker je bil upravičen vtis, da je Ljubljansko barje bolj trdno kakor pa barja v nemških ravninah, na katerih so si graditelji nabrali toliko žalostnih skušenj. Dve piramidi iz kamenja Za preizkušanje nosilnosti barjanskega sveta je prišel seveda v poštev svet, ki je bil že s poskusnimi vrtanji ugotovljen kot najslabši. V bližini Iške Loke so lansko leto napravili obteževalni preizkus prav blizu mesta, kjer naj bi v bodočnosti tekla nova Jadranska cesta. Da je bil preizkus zanesljiv, so morali upoštevati težo cestnega nasipa samega, obremenitev ceste po prometu in vse dinamične učinke (tresenje itd.), izvirajoče iz prometa. Vse te obemenitve zemljišča so preračunali v težo in so s to preračunano težo obte-žili barjanski svet tako, da so zložili na izbranih mestih dve veliki piramidi iz kamenja. Dve piramidi 60 zgradili zaradi tega, ker so hoteli ugotoviti tudi nosilnost sveta, če bi gradili cestni nasip prvič kar na rušo in pod njo ležečo šoto, in nosilnost, če bi zgornjo rahlo plast odkopali in gradili cestni nasip na nižje ležeči plasti mehke gline. Zato so eno piramido zložili kar na rušo, za drugo pa so rahlo zgornjo plast odkopali. Vsaka od piramid je imela osnovno ploskev 10X10 metrov in se je enakomerno zoževala do višine 3.10 m. Zgornja osnovna ploskev je merila v kvadratu v tej višini le še 3.80X3.80 m. Na to prisekano piramido pa so zgradili iz kamenja še prizmo, ki je bila visoka 2.50 m. Teža vsega tega kamenja je po računih soglašala s težo cestnega nasipa in vsem obremenitvam, izvirajočim iz prometa. Piramidi sta se seveda začeli pogrezati v barje in z pogostimi natančnimi meritvami so to po-grezanje zasledovali. V prvem mesecu se je piramida na šoti in ruši pogreznila za 90 cm. Piramida na glini pa le za 60 cm. Piramidi 6ta stali lani pol leta in sta se pogreznili do konca leta 1937 114 cm, odnosno 94 cm. Jasno je, da se je piramida, ki je bila postavljena kar na rušo in šoto, pogreznila nekoliko bolj, vendar je bilo s tem ugotovljeno, da je ugodnejša graditev ceste kar na rušo in šoto, ker bi bilo v tem primeru potrebno mnogo manj kamenja in gramoza za cestni nasip. V letošnjem poletju pa so napravili še en poskus, povečali so obremenitev piramide, ki je stala na šoti, na ta način, da so začeli zviševati prizmo. Ko so zvišali prizmo za 1 m, se je piramida posedla komaj za 1 cm. Višali so prizmo hote tako dolgo, dokler bi to sama zadržala, samo zato, da bi videli, kako se bo zemljišče obnašalo. Na tri metre visoki prisekani piramidi so zgradili 5 m visoko prizmo iz kamenja. Ko so nalagali še naprej, so že dobro vedeli, da se bo v kratkem začela podirati. Začela je pokati, in pri tej skrajni obremenitvi so napravili poslednjo meritev, ki je pa natančno dokazala, da se je vsa piramida zaradi naknadnega dokladanja kamenja v celoti posedla komaj za 2.5cm. Ta zadnji obremenilni poskus je prepričljivo dokazal, da je celo na najslabšem mestu barjanski svet zadosti trden. Zaradi tega bo tudi bodoča Jadranska cesta šla čez Barje. Ne zdi se nam pa prav, če bi se odločujoči strokovni činitelji ne odločili za ta poskus in kar verjeli »Slovenskemu narodu«, ki se oktobra huduje nad tem poskusom, češ da je že zdavnaj povedal, da je svet čez Barje dovolj trden. Zopet dve slovenski misijonarki odšli v Škofja Loka, 8. oktobra. V petek, 7. oktobra, 6ta se s popoldanskim brzim vlakom odpeljali proti Rimu dve škofjeloški učiteljici čč. m. Katarina Pire in m. Ljudmila Ravnikar, da bosta šli po končani redovni apro-baciji delovat v azijske misijone. Obiska vsem dobro znane misijonarke in vizi-tatorice vseh uršulinskih mis. hiš v Siamu in na Kitajskem č. m. Rafaele Vurnikove se je poslu-žila božja Previdnost, da je iz škofjeloške uršulin-, ske družine zopet presadila dve najboljši moči v Azijski--misijonski Gospodov vinograd. Nobena skrivnost ne bo izdana, če javno povem, da je č. m. Katarina Pire že od vstopa v uršulinski red na tihem gojila vročo željo — postati nekoč tudi misijonarka med pogani, kjer že deluje njena sestra m. Ksaverija. Zato se je skrbno in temeljito pripravljala na ta svoj poklic z globokim duhovnim življenjem ter z resno izobrazbo. Postala je profesorica raznih predmetov. Bila je ravnateljica ženskega učiteljišča. Pa tudi nad vse skrbna generalna prefekta v dekliškem konvinktu. Globo v dušo je videla in dobro poznala vse svoje učenke in gojenke. Z mladostnimi slabostmi te mladine je znala veliko potrpeti. Pre-ninogokrat je raje molila zanje, kot da bi jih z ostro besedo karala. In z vedrim obrazom je prišla med to mladino vsak dan. Tudi ob bridkem slovesu je vedro in pogumno izjavila tem svojim mladim srcem: ...»Mojo oporoko sprejmite in isto lahko rečem tudi v imenu svoje so-sestre m. Ljudmile: nikdar ne storite smrtnega greha, pa boste srečnel . . .< Zdi se mi, da je prav, če še to povem: Z gojenkami in čč. prefektama smo pomladi sprejemali č. m. Rafaelo Vurnikovo, ki je prišla iz Siama za nekaj dni na obisk. Ko m. Katarina zagleda svojo drago sosestro, se razjoka, ljubeznivo jo objame, in na prašanje misijonarke m. Rafaele: »Ali bi hoteli iti z menoj?« — z vso trpečo in hrepenečo dušo odvrne: »Radal Pa saj me ne boste marali I« Tedaj sem prvič zaslutil, da odgovor odloča njeno bodočo življenjsko pot. In resi Čez dobri mesec je že odpotovala na Angleško, da se je še bolj izurila v angleškiči. Sedaj pa v Rimu čaka končne odločitve, kje bo njen vinograd. Vsem pa se je zdelo neverjetno, ko smo zvedeli, da je zaprosila za misijonsko delo med pogani tudi naša odlična profesorica matematike č. m. Ljudmila Ravnikar, tukajšnja domačinka in sestra g. župnika Ravniharja v Šmarju pri Ljubljani in č. s. Jožefe, tukajšnje uršulinke. Tudi ta je znala svojo misijonsko skrivnost dobro čuvati, Spomeniški konservator dr. Fr. Mesesnel G. škof dr. Rožman po blagoslovitvi cerkve sv. Male Terezije na Kodeljevem dne 9. avgust* v njej prvič daruje sv. maša Maribor, 10. oktobra. Z razvojem tekstilne industrije v Sloveniji se je slovenski praktično usmerjeni moški mladini odprl nov poklic tekstilnih tehnikov. Da bi se mladina mogla pripraviti za ta poklic, je ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo na posredovanje občine Kranj in bivšega oblastnega odbora ter kasneje banske uprave 1. 1930 izdalo odlok za ustanovitev državne tekstilne šole v Kranju, ki je poleg one v Leskovcu edina v državi, šola je dvoletna ter nudi gojencem teoretični in praktični pouk o vsej tekstilni stroki, tkalstvu, pre-dilništvu in barvarstvu. V šoli se snov temeljito obdela, da gre gojenec iz šole za svoj poklic temeljito pripravljen. Ko gojenec po napornem uku Na levi m. Katarina Pire, na desni m. Ljudmila Ravnikar. kot bi se bala, da ji je ne bi kdo — ukradel. Mladina jo je iskreno ljubila. To se je vedno in povsod videlo, zlasti pa še ob slovesu, ko joka ni hotelo biti konca. — Tudi m. Ljudmila je bila poslana o počitnicah na Francosko, da se je izpopolnila v francoskem govoru Kljub težkemu slovesu se škofjeloška uršu-linska hiša veseli z mladino vred, da je Bog ravno to toliko preizkušeno hišo izbral za šolo misijonskih poklicev Saj sta novi dve misijonarki že četrta in peta, ki so šle iz te hiše v misijone — pa najbrž nista zadnji Mladi rod raste in seme misijonskih poklicev v marsikaterem srcu — klije. D. V. in velikih stroških stopi v življenje, bi utegnil misliti, da je prebrodil največje težave in da mu ne bo težko najti primerne zaposlitve. V resnici pa se njegov križev pot šele prične, ker trči ob težave in ovire, kakršnih ni pričakoval. Tekstilne tovarne, kamor absolventa tekstilno šole vodi pot, so v rokah tujega kapitala, vodilni uradniki in strokovnjaki so tujci, ki domačemu kvalificiranemu delavcu pod pretvezo nesposobnosti spretno zapirajo pot če že ne v tovarno, pa vsaj na vodilna mesta. Nekatere tovarne skušajo sicer kazati naklonjenost absolventom naše tekstilne šole, vendar se ta naklonjenost marsikdaj izkaže le kot navidezna. So primeri, ko jo tovarna ob koncu šolskega leta sporočila vodstvu šole, da potrebuje več tekstilnih tehnikov. Ti so v resnici službo nastopili, po preteku prvega tedna službe pa so bili že odpuščeni ali pa so zaradi šikan službo sami zapustili. — S takim postopkom nameravajo inozemski vodilni nameščenci doseči pač le to, da se bodo slovenski tekstilci njihovih tovarn izogibali in bodo zaradi tega varni pred slovensko konkurenco. Za slovenskega tekstilnega tehnika, ki je imel srečo, da je prišel v službo in ki z veliko potrpežljivostjo vztraja v službi, so si inozemski vodilni nameščenci izmislili šikano, ki je za domačega nameščenca najbolj neprijetna, pa obenem tudi najbolj protizakonita. Takim namreč odredijo delo, Ivi' njihovi izobrazbi in usposriMjoitosti nikakor ne odgovarja. Eden opravlja delo skladiščnika, ,drm;i čisti blago, tretji opravlja nayaromet( tudi tramvajski, avtomobilski ild.) po vseh ulicah. »Konec nevarnosti« bo objavljen samo z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki mu sledi zvo-njenje vseh zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobrcv zapomniti. Ravnanje pri vaji. 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« na ulici, v tramvaju itd., 6C mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, bolj skrite, neprometne ulice in se lam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in podobno pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aeroplanov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih k>-kalih, uradih itd., naj ostanejo tam, ali ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj 6e umaknejo v notranjost sob, najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrelkov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati in opazovati skozi okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako event. kupci, lastniki stojnic pa smejo ostati pri vaji na svojih mestih radi čuvarja blaga. Opozarja se javnost na to, da bodo iz letal metali v manjših količinah bojne strupe — solziv-ce in kihavce in 6e morajo zlasti otroci pravočasno umakniti z ulic in odprtih prostorov. Poleg tega bodo na raznih straneh mesta uporabljene vežbalne bombe, ki so pa pri eksploziji tudi nevarne 100 m o,krog. 5 Na krajih, po ulicah ali delih ulic, kjer bo 6 posebnimi tablicami »Strupeni plini« označeno, da je prehod prepovedan, promet tudi po znaku »konec nevarnosti« ni dovoljen, dokler ne bodo table odstranjene. 6. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov policije, žandarmerije in vojaštva samo reševalni oddelki, službujoči člani Odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo »Ozama«. Kdor 6e ne bo ravnal po teh navodilih in sc ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo v smislu naredbe kr. banske uprave dravske banovine Pov. II. D. Z. No- 3548/1. i dne 12. oktobra 1935 kaznovan z globo 10 do 1000 din, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Mestno poglavarstvu v Ljubljani, 11. X. 1938. Predsednik: dr. Juro Adlešič 1. r. Slovenske državnopravne starine Ljubljana, 8. oktobra. »Naše državnopravne starine« je bilo naslov predavanju, ki ga je imel na I. prosvetnem večeru 7. t. in. g. ravnatelj dr. Mal. Predavanje je bilo nad vse zanimivo. Saj je odlični znanstvenik odkril neprecenljive dokaze o samobitnosti Slovencev. Ovrgel je trditev, da so bili Slovenci nakovalo, na katerem so oblikovali tujci. Že ob zori naše zgodovine so Slovenci imeli svoje državnopravne prvine. Razdeljeni so bili že takrat, ko so prišli v sedanjo domovino, v tisočnije, stotnije in desetnije. Na svojih »večali« so se posvetovali, sklepali ter volili kneze. Zanimivo je in značilno, da se je to godilo brez sodelovanja duhovščine in plemičev, brez obrtnikov in trgovcev, in to izven cerkve, kar je edinstveni primer v zgodovini. Tudi običaji niso bili v latinskem jeziku, kakor povsod drugod, temveč v pristnem staroslo-venskem. Karantenski Slovenci niso bili podjar-mljeni od Bavarcev, temveč so bili' enakopravni' del države, ki jih je družila le personalna unija. Monarhična oblast se med njimi ni mogla uko-reniniti. Zal pa so se te prvine polagoma pozabile in so leta 1338. vpeljali »štajersko pravo«, ker je bilo prejšnje pozabljeno. — Predavanje je bilo tako izčrpno in znanstveno utemeljeno, da so poslušalci naravnost strmeli, ker so slišali stvari, ki so bile doslej vsem neznane. Pogrešali pa smo pri predavanju naše učiteljstvo, profesorje in sploh inteligenčne kroge, ki imajo ob raznih prilikah toliko govoriti o slovenstvu, ne pridejo pa poslušat znanstvenika, ki odkriva snovi o slovenstvu, ki so nastale ob zori naše zgodovine. — Navzoče ohčiustvo je predavatelja z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo, ker je pri tem predavanju ogromno pridobilo iz domače zgodovine. Prihodnje predavanje bo v petek, 14. t. m., in bo posvečeno zopet slovenski zgodovini. Predaval bo g. prof. Silvo Kranjec. * 1 Obrni zbor Katehetskga društva v Ljubljani bo danes ob petih popoldne. Zaradi predelavauja v Jugoslovanski tiskarni bo občni zl>or v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici 12. Dnevni red je običajen. Po podanih poročilih so na vrsti volitve novega odbora. Vsi člani vl judno vabljeni I 1 Slomškova družba v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da bo za september nameravano romanje na Slomškov grob v nedeljo, 16. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 5.30. Po prihodu vlaka v Maribor je sv. maša na Slomškovem grobu. Po sv. maši v dvorani Gospodarske banke, Alek-sad.rova 6, spominsko zborovanje za našega vzornika A. M. Slomška in predavanje prof. Šedivyja »Slovanska miselnost«. — Prav iskreno vabimo vse člane in članice, da se našega vsakoletnega romanja prav gotovo udeleže. — Odbor. 1 Dolenjski tramvaj bo zgrajen do Rakovnika. To je v korist tramvaja samega, ker prihajajo na Rakovnik pogosto ro,marji, ki dajo dovolj zaslužiti maloželezniški družbi. Na progi so delavci izredno marljivi in delajo s pospešeno naglico, tako da prcbivalci dolenjskega okraja upajo, da bo tram-vanj dogotovljen vsaj do Vseh svetih. Veliko oviro pa predstavljajo kanalizacijska dela na Dolenjski ccsti, ki napredujejo zelo počasi. 1 Opozorilo telefonskim naročnikom! Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da ivoteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine, odnosno dolžnih obrokov instalacije. — Ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene prve dni meseca septembra t. 1. V primeru, da je naročnik položnice izgubil, naj kupi prazno položnico, ki jo dobi pri vsaki posti, naznači na isti štev. čok! računa: 10225, Pošta Ljubljana 1, telefonske pristojbine, Ljubljana, in nam nakaže odpadajočo naročnino. Telefoni, za katere naročnina ni plačana do gori omiljenega roka. se po predpisih telefonskega pravilnika izključijo dne Iti. oktobra začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati 100 din. 1 Za Baragovo semenišče je darovala Vzajemna posojilnica v Ljubljani v počastitev spomina pok. tnsgr. dr. Jožeta Debevca 500 din. 1 Palača banke Slavije je. kakor smo že poročali, v surovem stanju dograjena. Palača obsega z mansardnim nadstropjem skupno sedem nadstropij. Hišice, v katerih so še stare trgovine in branjarije, zaenkrat še obstoje, bodo pa takoj podrte, ko bo nova palača banke Slavije dograjena. Novo palačo je zasnoval arh. inž. Ivo Medved, ki je zelo praktično porazdelil prostore v palači ter poskrbel tudi, da bo nova palača, ki bo mogočna soseda nebotičniku, imela ugodno zunanjost. 1 Pod vlak je skočil. Včeraj ob 1 popoldne je bila obveščena policija, da leži na koncu Šubičeve ulice na železniški progi razmesarjeno moško truplo. Na lice mesta je odšla poli?ijska komisija, se-stoječa iz zdravstvenega svetnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika Ketteja. Zdravnik je ugotovil, da je bil izvršen samoumor. Samomorilec je skočil pod tržaški brzovlak, ki prihaja ob 12.55 v Ljubljano. Samomorilec je 25-letni 6amski zasebni uradnik Stanislav Jež, doma iz Trsta in tja tudi pristojen, stanujoč v Glinški ulici 5-1. Vzrok samomora ni znan. Truplo so prepeljali po odredbi 1 Zveza bojevnikov se je preselila v nove prostore v Ljubljani, v hotel Metropol-Miklič na Ma-sarykovi cesti, nasproti glavnega kolodvora, ka-mor naj se naslavljajo vsa sporočila in obvestila. Uradne ure od 5 do 7 popoldne. V istih prostorih je tudi uredništvo in uprava lista »Oj Doberdob«. Vhod v prostore: zadnja vrata na koncu hotela, proti Miklošičevi cesti. 1 »Po štirih kontinentih« je naslov predavanja, ki ga bo imel dr. Kostantin Kostič iz Newyorka |)od okriljem Zveze za tujski promet v Ljubljani v četrtek, dne 13. t. m., ob 20 v frančiškanski dvo: rani. Dr. Kostič je eden najboljših turističnih filmskih strokovnjakov ter je v zadnjih 2 letih v tem . svojstvu prepotoval 80.000- km. 1 Na pokopališče k sv. Kriiu vozi Pečnikarjev avtobus po isti ceni kot tramvaj. 1 Ali že veste, da bodo Trboveljski Slavčki zopet koncertirali v Ljubljani? V ponedeljek, dne" 17. t. m„ bo njihov koncert v veliki FilharnioničniJ dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenja. ( G. Šuligoj je sestavil izbran spored, ki nam bo pokazal razvoj slovenske mladinske glasbe izza prevrata dalje. Natančni spored javimo, danes pa opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ima v torek, dne 11. t. m., ob 8 zvečer skioptično predavanje »Bela opojnost, Slovenija — raj smučarjev«. Ob krasnih skioptičnih slikah predava Ante G n i d o v e c. Vstopnice po 2 in 3 din v pisarni -Pex et bonuni« v frančiškanski pasaži. Člani, imajo popust. Gledališke Drama. Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Žene na Niskavuoriju). — Sreda-, 12. oktobra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik., Red Sreda. — Četrtek, 13. oktobra: Car Fjodor. b. — Petek, 14. oktobra ob 15. uri: Ženitev. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Sobota, 15. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Red A. . i Opera. Torek, 11. oktobra: Gejša. Premierski , abonma. — Sreda, 12. oktobra: zaprto (generalka). — Četrtek, 13. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red Četrtek. — Petek, 14. oktobra: Ljubavni napitek. Premiera. Premierski abonma. Sestanki Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. , . , Dekliški krožek Ljubljana-mesto bo imel drevi točno ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene tudi nove članice. Vič. Danes ob 8 bo imel Fantovski odsek Ljubljana-Vič svoje redni letni občni zbor. Za člane obvezno, vabimo pa tudi vse prijatelje našega društva. Predavanja Dve predavanji prof. dr. Mihajla Rostnharja. Slovenec, dr. M i h a j 1 o Ros t oh ar, znani naš pedagoški znanstvenik, redni profesor na univerzi v Brnu, ki je letos praznoval svojo šestdesetlet-nieo, bo imel na željo Jugoslovanske češkoslovaške Lige, Jug. profesor, društva, Jug. učitelj, združenja, Pedagoškega društva in Združenja meščan-skošolskih učiteljev v Ljubljani dvoje predavanj in sicer prvo danes, v torek 11. t. m., ob 20 v Delavski zbornici o »Idejnih osnovali sodobne vzgoje v češkoslovaški«; drugo pa sredo 12. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani r naslovom »Češka šola v narodni državi in vzgoja mladostnih pohabljencev v Češkoslovaški«. Obe predavanji bosta ponazorjeni s skioptičnimi sljka-mi. Občinstvo vabimo na ta dva kulturna večera Bolničarke in bolničarji Banovlnskega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vabijo, da se udeležijo predavanja, ki se vrši danes (v torek), dne 11. oktobra ob četrt na 8 zvečer v sobi na Starem trgu 19-1. — Predava g. dr. Franta Mis. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr Seva r, R, mg. Hočevar, Celovška r 62 in mg. Car-tus, Moste Mariborske vesti Zveza dekliških krožkov za lavanlinsko škofijo Maribor, 10. oktobra. Včeraj dopoldne je bil v Betnavi pri Mariboru občni zbor Zveze dekliških krožkov za lavantinsko škofijo. Bil je to važen dogodek, ki bo imel velike posledice za razmah katoliškega mladinskega gibanja, ki je zdaj enotno. Odziv k udeležbi občnega zbora je bil izreden ter se ga je udeležilo 70 predsednic Dekliških krožkov. Lavatinskega šlkofa je zastopal kanonik dr. Osterc, iz Ljubljane je prispela predsednica ljubljanske zveze gdč. Marija Pogačnik, častno je bilo tudi zastopstvo celjske pod-zveze pod vodstvom dr. Hanželiča Občni zbor je vodila začasna predsednica gdč. Karmela Kotnikova. Ob 10 dopoldne je bila sv. maša. Ob U je imel g. Žličar govor »Katoličanke -Slovenke«, nato pa je sledil občni zbor. V škofovem imenu je pozdravil zborovalke kanonik g. dr Osterc ter jim je raztolmacil zelje lavantinskega iiadpastirja. ki z živim zanimanjem spremlja napredek in razmah dekliškega katoliškega gibanja in želi, da bi se med dekleti vkorenSnile zlasti tri lepe lastnosti: živa vera, evharistično življenje in čistost. Na obenem zboru je bilo na sporedu najprej poročilo Zveze, ki je bilo podano v idejnem in tehničnem praven, sledila so potem poročila celjske pod/.veze in okrožja v Murski Soboti. Občni zbor se je končal z volitvami, pri katerih je bil izvoljen šestčlanski odbor; po tri odbornice so iz Maribora, tri pa iz Celja. Sprejel se je tudi kratek pravilnik. Zaključno besedo je imel g. Drago Oberžan, kije podal smernice in poglede za bodoče delo Zveze. m Izlet društva zasebnih in trgovskih nameščencev v Slovenske gorice bo v nedeljo, 16. okt. Odhod z avtobusom popoldne ob eni, povratek zvečer. Cena za vožnjo, grozdje in pijačo 25 din. Prijave sprejema do četrtka dopoldne gdč. Hra-šovčeva, uradnica podružnice »Karitas«, Maribor, O rožno va ulica, in g. I. Šolar, tehnični uradnik mariborske mestne plinarne. m Pred zaključkom gledališkega abonmaja. Še nekaj dni se sprejemajo pri dnevni gledališki blagajni abonentje za sedeže v parterju in ložah. m »Boccaccio« v mariborskem gledališču. — Mariborska opera pripravlja pod taktirko kapel-nika Herzoga in v Skrbinškovi režiji kot prvo glasbeno predstavo te sezone znano Suppejevo opereto »Boccacpio«. Prvič nastopi novi tenor A. Manoševski v naslovni vlogi. m Podpirajte revne šolarje. Društvo za podporo revnih učencev objavlja: Te dni se bo oglašal po hišah nabiratelj prispevkov za Podporno društvo za revne učence v Mariboru. Iskreno prosimo, da ga stranke ne hi zavračale ter naj bi društvo blagohotno jiodprle, kajti število siromašne šolske mladine se vedno bolj množi. Božič je pred durmi in treba bo obleči in obuti okrog 800 revnih otrok. m Čebelarske novice. V nedeljo, 16. t. m. ob pol 14 pri čebelnjaku g. A. Zivka na Pobrežju pri Mariboru, Miklošičeva ul. 1, čebelarsko predavanje o vzimovanju čebel, kuhanju voska, odvzemanju čebel in satovja iz navadnih košev. — Podružnica Slov. čebel, društva za Maribor in okolico sporoča članom, da bo prihodnji »Čebelar« poročal glede nabave sladkorja, ki bo letos de-naturiran s papriko. m Trgatev se je pričela. V nedeljo in včeraj se je začela splošna trgatev v Slovenskih goricah, v Halozah, v pekerskem in slovenjebiutriškem vinogorju. Ze dolgb let niso imeli vinogradniki za časa trgatve tako lepih in sončnih dni, kakor jih imajo letos. Zaradi zadnjega deževja je začelo grozdje malo gniti, pa sedaj vinogradniki hitijo s trganjem. Nekateri, ki imajo najpleme-nitejše sorte ter hočejo dobiti letos zelo žlahtno kapljico za buteljke, pa bodo počakali s trgatvijo še ta teden ter bodo grozdje še naprej zorili. Zadnji lepi dnevi so zopet dvignili vsebino sladkorja v grozdju ter bodo vinogradniki ki imajo vinograde v lepših legah, izhajali tudi brez slad-kan.ja s sladkorjem. Povprečno ima sedaj grozdje, iz boljših od streho. Iz vseh poročil je bilo razvidetfv da je društveno delo pod agilnim vodstvom predsednika Mastinška bilo vsestransko plodno. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Mastinšek. Celje c Drevi gostuje v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z otvoritveno predstavo »Žena na Niskavuoriju«. Predstava je izven abonmaja. Občinstvo naj si že danes dopoldne in popoldne nabavi vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Pričetek predstave ob pol 8! m V Sv. Juriju ob juž. žel. so v soboto pokopali g. Andreja 1'olaka od Sv. Rozalije. Z njim je šla v grob stara korenina, kakršnih je vedno manj. Bil je dober krščanski oče svoji družini, v javnosti pa zavedeti kristjan. Blizu 50 let je gospodaril na »Stantetovem domu«, ki ga je gospodarsko visoko dvignil. Bil je tudi med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice v Sv. Juriju pri Celju in dolgoletni ključar pri podružnici pri Sv. Rozaliji. Lani pred božičem je za svojo 80-ietnico življenja še zadnjikrat zbral vse otroke okrog sebe. 10 dni pred smrtjo se je po nesreči z ognjem opekel, da so ga morali peljati v celjsko bolnišnico. Tu je dobil še pljučnico, tako da je bila vsaka pomoč brezuspešna. Odpeljali so ga domov, kjer je v krogu svojih domačih izdihnil. Naj mu bo Bog plačnik za vsa njegova dobra dela! c Zaradi širjenja slinavke in parkljevke v celjskem okraju je na teritoriju celjske mestno občine prejiovedan vsak svoboden promet z živino in živilskimi pridelki iz okuženih krajev iz Hramše pri Veliki Pirešici, Klanca pri Dobrni in po zadnjih določbah iz Lahomne pri Laškem. —■ Potni listi za parkljarje (krave, vole, koze. ovce, svinje) se bodo izdajali le v primeru neodložljivega klanja. Dovoljenje za odpremo živine, živih parkljarjev iz mestnega področja za rejo in klanje izdaja le banska uprava samo v nujnih primerih. — Dvorci, v katere se vračajo osebe iz Nemčije, Francije in drugih krajev, okuženih iz naše države, se morajo razkužiti. Prijavijo naj se mestnemu poglavarstvu. Uvažanje nekuhanega mleka kakor tudi krme, slame, gnoja, stelje in sploh vseh predmetov iz krajev, okuženih s slinavko in parkljevko, je najstrožje prepovedano. Kršitve se bodo kaznovale z globo od 6 mesecev do 5 let zapora ali z denarno kaznijo od 50(X> din dalje. c 72-letni starček pod vozom. Pri Sv. Emi pri Pristavi je vozil grozdje 72-letni posestnik Janez Otorepec. Pri vožnji pa je padel pod voz, ki je šel preko njega in mu prizadejal težke notranje poškodbe, težje pa mu je ranil tudi noge, glavo in izpahnil desno roko. c Dva vloma v eni noči na Kralja Petra ccsti. Na Kralja Petra cesti je bilo včeraj okoli ene ponoči vlomljeno v mlekarno Marije Admant in v trgovino Prve slov. železarne. Vlomilec je prišel na hodnik preko plank, nato je vlomil v mlekarno in odnesel 2 kg sira in 3 kg ogrske salame, v vrednosti 200 din. Nato je vlomil še v trgovino Prve slov železarne in odnesel 600 din v gotovini. 3 strašilne pištole z nekaj naboji in 10 boljših žepnih nožev, v vrednosti 1770 din. Policija vlomilca že zasleduje. c Kino »Union«. Nepreklicno zadnjikrat: »Rasputin« (I)enion Rusije). c V celjski bolnišnici jc umrl 12-letni sin pekovskega pomočnika v Zavodni pri Celju, St. Rozman, v ZakresijoS pa (Vl-letni Anton Railliš. Naj v miru počivata! Moderna zadružna klet v Ormožu Ormož, 8. oktobra. Kletarsko društvo r. z. z o. z. v Ormožu, naša najmočnejša vinarska zadruga, ki šteje nad 600 članov, si je v zadnjem času zgradila novo zadružno klet in jo opremila z vsemi modernimi napravami. V soboto 8. t. m je to klet stavila v obrat. Klet in naprave je blagoslovil domači g. župnik p. Remigij Jereb. Povabljene goste, je pozdravil načelnik zadruge g. Ivanuša, nakar sta banski svetnik g. Jainžekovič Alojz in ravnatelj zadruge g. Mu uda orisala položaj vinogradništva ter delovanje zadruge od ustanovitve naprej. Zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1898, se jo morala dolgo vrsto let boriti s težkočami, a zadnja leta je s svojim živahnim delom postala močna in trdna gospodarska postojanka naših vinogradnikov. Nova moderna klet, v kateri so postavljene betonske cisterne, obložene s steklom, ima prostora za ca. 3000 lil vina. Cisterne je izdelala v splošno zadovoljstvo solidna in znana domača tvrdka Miovič Peter iz Maribora. Da si je zadruga lahko klet moderno opremila, je pripomogla tudi banska uprava in ministrstvo za kmetijstvo s svojo podporo. Vsekakor je storjen s tem pri zadrugi velik korak naprej ter bo lahko svojo nalogo izpolnjevala v bodoče še v večji meri ko* do sedaj ter pripomogla, da bodo naši vinogradniki svojo priznano ormo-ško-l.jutomersko kapljico laže in bolj primerno vnovčevali. Ptui Telefon pri pošti Markovci pri Ptuju. Kako potrebni smo telefonske zveze, pokaže dobro požrtvovalnost našega prebivalstva, ki je stavilo poštni upravi na razpolago brezplačno vso potrebno telefon, d rogov je, delovne moči. prevozna sredstva in tudi primeren prispevek za strokovna dela. Vidimo torej, da naše prebivalstvo globoko pojmuje potrebo take javne naprave, ki jo posebno v sedanji jesenski kup-čijski sezoni zelo pogrešamo. Kajti telefon je hiter in važen posredovalec med kupcem in prodajalcem. Nova telefonska zveza Ptuj—Vurberg—Sv. Barbara pri Mariboru. Ministrstvo pošte je po številnih prošnjah prebivalstva odredilo, da se podaljša obstoječa telefonska zveza Ptuj—Vurberg pri Ptuju do jKište Sv. Barbara pri Mariboru, kjer se bo istočasno uvedla telefonska Ln brzojavna služba. Potrebno telefonsko dro-govje je že prispelo in tudi žica je na razpolago "" Jesenice Gramoz za posipanje ceste. Cestni odbor naprošamo, da uredi deponiranje gramoza za glavno cesto med ljudsko šolo in vhodom h Krekovemu domu. Bilo je rečeno, da se bo gramoz deponiral za oglasnimi deskami, sedaj bo že kmalu sredi ceste. Ovira promet ter kazi lice mesta, Danes in jutri občna zbora! Danes ob 8 pevski odsek KPD, jutri (v sredo) ob 8 pa Krekov« prosvetno društvo. Oboje v Krekovem domu. Polnoštevilno in točnol Sudetskonemški kapital v naši industriji Po zadnjih podatkih je znašal delež nemškega in avstrijskega kapitala pri vsej udeležbi tujega kapitala 320.8 milij. din ali 6.77%. Češkoslovaški kapital je bil zastopan s 741.2 milij. din ali 11.93%. Češkoslovaški kapital je bil posebno merodajen v tekstilni industriji, kjer je imel največ vpliva. Toda ravno velika večina tega kapitala, ki je delal v tekstilni industriji, je prišla iz sudetskonemških dežel. Tudi udeležbe češkoslovaškega kapitala pri jugoslovanski kemični industriji, so vse iz sudet-skonemškega ozemlja (Ustje — Aussig). Nemški krogi računajo, da je sudetskonemškega kapitala v naši industriji okoli 250—300 milij. din. Tako lahko računamo, da se bo delež Češkoslovaške znatno zmanjšal: na 8—9%, povečal pa se bo nemški. Ker je nemški kapital zadnje čase investiral mnogo v našem rudarstvu, skupno cenijo, da ga je v zadnjih dveh letih prišlo okoli 100 milij. din, bo Nemčija udeležena v naši industriji z okoli 800 milij. din ali z nad 13% in bo prišla po udeležbi takoj za Francijo in Anglijo. Kaj dobi Poljska? Poljska dobi od Češkoslovaške ozemlje okoli 800 km2, kjer prebiva okoli 230.000 ljudi. Po nemškem viru prebiva tam okoli 130.000 Poljakov, ostali so v veliki večini Čehi, le nekaj nad 10.000 je Nemcev. To sta oba okraja Tešin in Freistadt. V tem ozemlju, ki ga dobe Poljaki, pa je polovica moravskoostrovskega karvinskega revirja železarske in premogarske industrije. Zlasti so tu veliki rudniki črnega premoga, ki dajejo boljši črni premog kot sosedni poljski rudniki. Skupno je v karvinskem revirju okoli 16 premogovnikov, ki so dali lani 7.5 milij. ton premoga, Nova palača Poštne hranilnice v Belgradu Poštna hranilnica v Belgradu se je preselila v svojo novo stavbo v ulici Kralja Aleksandra in od 10. oktobra dalje v njej posluje. Pred začetkom dnevnega poslovanja, ob 7.30, je bila opravljena pred zbranim celokupnim osebjem kratka molitev za srečni začetek poslovanja, a nato se je začelo poslovanje z občinstvom in interno delo po vseh oddelkih. — Zidanje nove stavbe Poštne hranilnice se je začelo dne 10. marca 1035, a končano je bilo 10. oktobra 1038. Zgradba Poštne hranilnice hkrati z onim delom, ki je namenjen za poštno ministrstvo, spada v vrsto največjih in najmo-numentalnejših zgradb v naši državi. Poštna hranilnica ima 50 pisarn, 9 dvoran, 3 velike dvorane, blagajniško dvorano z vhodom in a 35 blagajniškimi okenci. Del stavbe, ki je določen za poštno ministrstvo, ima 161 pisarn, 14 dvoran, brzojavni dvorani, 14 skladišč, 2 stanovanji za sluge, kotlarno z 20 kotli, strojno dvorano, skladišče za premog, 4 delavnice itd. Stavba ima tri zatočišča proti zračnim napadom za okrog 150 ljudi. Velike dvorane za blagajno, za brzojav, za čekovni oddelek, hranilni promet, knjigovodstvo in tresor se zračijo umetno. Zaradi hitrejšega poslovanja je instalirana zračna pošta, tekoči trakovi, naprava za prenašanje brzojavk, dvigala, ki spajajo oddelke z blagajniškimi okenci itd. Razen tega je tudi pet osebnih dvigal. Če odračunamo stroške za instalacije in opremo, velja cela zgradba kakih 44 milijonov dinarjev. Stavba je zidana po izkušnjah največjih poštnih hranilnic na svetu, tako glede razporeda prostorov, kakor tudi glede uporabe tehničnih pomožnih sredstev. Resolucije Zveze trgovskih združenj Zveza trgovskih združenj dravske banovine je na svoji izredni skupščini v Celju dne 5. oktobra 1938 soglasno sklenila naslednjo resolucijo: 1. Obljubljena uredba o krošnjarstvu ni bila kljub ponovnim urgencam niti do danes izdana. Medtem se krošnjarjenje nevarno širi in je zavzelo že katastrofalen obseg. Zavlačevanje izdaje uredbe o krošnjarstvu daje krošnjarjem potuho, da se že redno dogajajo nasilja kroinjarjev nad prebivalstvom in trgovci. Če se iz katerih koli razlogov ne bi mogla izdati uredba, naj se vsaj s posebnim odlokom takoj in brezpogojno prepove vsako krošnjarjenje z manufaklurnim blagom. 2. Težke posledice novega zadružnega zakona se kažejo vsepovsod in v borbi proti neenaki konkurenci propada čedalje več trgovskih obratov. Zato ponovno zahtevamo, da se vse nabavljalne in konsumne zadruge obdavčijo tako ko vse druge trgovine. 3. Ponavljamo svojo že mnogokrat naglašeno zahtevo, da se uvede tudi za male trgovce pavša-liranje pridobuine, kakor je to uvedeno za male obrtnike. 4. Zahtevamo, da se odlok ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje, s katerim se je prepovedala prodaja vale in obvezilnega materiala v trgovinah ter prepustila izključno lekarnam, razveljavi, ker sta se vata in obvezilni material od pamtiveka prodajala po trgovinah, da se nudi tudi podeželskemu prebivalstvu, ki je vsak dan izpostavljeno poškodbam, cenena nabava tega materiala tudi v trgovinah. Prav tako zahtevamo razveljavljanje odloka istega ministrstva, da se namreč smejo prodajati zdravilna zelišča le v lekarnah. S tem je zlasti revnejše prebivalstvo zelo oškodovano. 5. Pod plaščem beračenja se zlasti pozimi in v jeseni vlačijo od kraja v kraj razni sumljivi tipi, med njimi tudi nevarni nasilneži, ki prav resno ogrožajo imetje in življenje prebivalstva. Velike podpore, ki jih mora zlasti trgovstvo podeljevati vsak dan tem »beračem«, ne zaležejo, ker tudi navadno ne pridejo v prave roke. Zato zahtevamo, da se podpiranje obubožanega prebivalstva ter res potrebnih ljudi uredi v sporazumu z občinami in prizadetimi činitelji enotno za vso banovino. 6. Skupščina prosi kr. bansko upravo, naj prekliče odlok, s katerim je bilo naročeno vsem ljudskim šolam, da morajo začenši s 1. oktobrom obvezno nakupovali vse knjige in šolske potrebščine izključno pri banovinski zalogi šolskih knjig, ker je ta odlok škodljiv in krivičen za trgovce. 7. Prav tako prosimo bansko upravo, da prekliče odlok, s katerim se je upravnim oblastvom prepovedalo potrjevati račune za knjige ali šolske potrebščine, če niso bile kupljene pri banovinski zalogi šolskih knjig. 8. Ob cerkvenih slavnostih se pojavljajo na deželi šušmarji, ki ponujajo najrazličnejše blago. Prosimo kr. bansko upravo, da v interesu državne uprave naroči vsem podrejenim uradom, da poostre kontrolo nad šušmarji in krošnjarji ob takih slavnostih, enako pa tudi ob sejmih in tržnih dnevih. 9. Nnprošamo Narodno banko, dn dovoli svojima podružnicama v dravski banovini, da podobno, kakor je dovolila za lastnike malih žag, odkupujeta italijanske klirinške nakaznice z 2.5% skon-ta tudi za male lesne trgovce. to je več kot polovico češke produkcije. S tem se bo poljska produkcija premoga precej povečala, lani je znašala okoli 36 milij. ton. Obenem pa so v tem revirju tudi velike železarne, kajti karvinski premog daje izvrsten koks, ki je neobhodno potreben železarstvu. Skupno cenijo produkcijo jekla v karvinskem revirju na okoli 700.000 ton, dočim je znašala lani vsa poljska produkcija jekla 1,450.000 ton. Samo družba Berg- und HUtten je lani pro-ducirala v tem ozemlju 4.1 milij. ton premoga in 500.000 ton surovega železa. Ta družba je pod vplivom francoskega Jcaijitala: Schneider Creusot. Položaj pri čeških denarnih zavodih. Češki tiskovni urad poroča, da se opaža znaten dotok vlog v denarne zavodo. Računa se, da je tezavriranih okoli 3 milijarde kron. Cene raznih predmetov so ostale v glavnem neizpremenjene. Računajo, da bo imel prvi obrok angleškega posojila v znesku poldruge milijarde kron ugodne posledice. V zvezi s tem računajo, da bo tudi ves plačilni promet v kratkem prost kakor da bodo tudi banke izplačevale vloge v celoti brez omejitev. Najvažnejše delo je spraviti letino pod streho. Nemškočeški gospodarski promet. Po poročilih nemških listov potekajo pogajanja za ureditev raznih gospodarskih vprašanj med Češkoslovaško in Nemčijo ugodno. Med drugim je bilo sklenjeno, da lahko ostanejo uradniki in vodilni nameščenci velikih in važnih industrij še nadalje na svojem mestu v po Nemcih zasedenih pokrajinah in jim je zagotovljena osebna svoboda in pravica kasneje oditi v Češkoslovaško. Pogajanja se nadaljujejo tudi o zopetnem začetku poštnega ter železniškega prometa. Nemški kredit Turčiji Meseca maja je Anglija dovolila Turčiji po svojem gospodarskem ministrstvu garancijo za 10 milijonov funtov, ki naj služi za izvoz angleških proizvodov v Turčijo. Nadalje je Anglija sklenila s Turčijo posebno pogodbo, po kateri je trgovina med obema državama popolnoma prosta vseh deviznih, klirinških, kompenzacijskih in drugih omejitev. Tudi bo od 1. julija 1938 naprej turška vlada preprečila vsako nesorazmerje v trgovinski bilanci med obema državama. Tretji sporazum pa določa, da lahko angleška industrija kreditira Turčiji dobave vojnega materiala, zlasti vojnih ladij pod pogojem, da za to prevzame garancijo angleška vlada. Turčija je nameravala na ta način nabaviti za okoli 6 milij. angleških funtov orožja in sploh vojnega materiala. Turčija namerava 10 milij. funtov porabiti za zgradbo pristanišč, racionalizacijo in povečanje rudarstva, izvedbo industrializacije sploh in za nabavo prometnih sredstev, posebno ladij s hladilnimi napravami. Kredit 10 milij. funtov bodo Turki začeli odplačevati leta 1940, odplačali pa ga bodo v celoti do leta 1951, nato pa še 6 milij. funtov do leta 1961, in sicer s povečanim izvozom onih turških proizvodov, ki se bodo lahko dali prodati. Tudi Nemčija daje kredite Turčiji Angleški kredit ni dal miru tudi drugim državam, ki so interesirane na turškem gospodarstvu, odn. trgovini. Predvsem je bila na turškem trgu interesirana Nemčija, kar se vidi iz naslednjih številk turške zunanje trgovine: leta 1929 je uvažala Turčija iz Nemčije 15.3% vsega uvoza iz Turčije, leta 1936 že 45.1, leta 1937 pa je prehodno nemški delež pri turškem uvozu padel na 42.1%. Nadalje je šlo leta 1929 od vsega turškega izvoza 13.3% v Nemčijo, leta 1936 že 51.0, leta 1937 pa 36.5%. Tako je prišlo do potovanja nemškega gospodarskega ministra Funka v Ankaro (odpotoval je tja iz naše države). To potovanje je imelo svoje uspehe in sedaj poročajo iz Ankare, da je dogovorjeno med obema državama, da da Nemčija Turčiji kredit 150 milij. mark. Ta kredit bo služil za plačilo turških nabav v Nemčiji: industrijskih proizvodov in vojnega materiala, kakor tudi za izvedbo javnih del v Turčiji. Podrobnosti še niso znane, ker se morajo o njih še dogovoriti. * Izredna skupščina Društva diplomiranih ekonomistov in komercialistov v Zagrebu je bila 6. oktobra 1938. Na tej skupščini je bil za predsednika izvoljen inž. Junus Mehmedagie, tajnik zagrebške borze, za podpredsednika Dušan Kralj in dr. Branko Alexander, za tajnika Branko Matič in Žerd.ik. Srbskočeška tvornica sladkorja, Čuprija, izkazuje po bilanci za 1937-38 1.72 milij. din čistega dobička. Po dotaciji rezerv z 0.086 milij. din se razdeli 5% dividenda. Zagreb. Državni papirji: 7 % investicijsko posojilo 96,50—97.50 (97.50, 99), agrarji 58—62, vojna škoda promptna 465—468 (465, 467), dalm. agrarji 90—91.50 (91.50), 4% sev. agrarji 60 blaga, 8% Blerovo posojilo 97.50-98.50 (96.50), 7% Blerovo posojilo 92.25—92.75 (92.50). — Delnice: Trboveljska 160—180, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 50—60, Isis 25 denar, Osjcška livarna 160—180, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad, Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100 (100, 99.50), agrarji 61.50 blago, vojna škoda promptna 470.50—471.50 (470, 466.50), za konec decembra 470 denar (467.50), begluške obveznice 90.75—91 (91, 90.50), dalm. agrarji 90—90.25 (90), 4% sev. agrarji 60.50 blago, 8% Blerovo posojilo 96—99.50, 7% Blerovo posojilo 92—92.50 (92), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 224—226 (225, 227). 2itni trg Not! Sad. Pšenica: bač. in srem. 153—155, slav. 154—156, gor. ban. 153—155, bač okol. N. Sad in okol, Sombor 152—154, isti kilogrami in vse po 10%. — Koruza: bač. in srem. 130—132, ban. 128—130. — Fižol: bač. in srem. beli brez vreče 295—300. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet srednji, Hmelj Žalec, 10. oktobra. IX. uradno poročilo banovinske hmeljske komisije dravske banovine: Pretekli teden je bilo nakupovanje hmelja zopet živahnejše in je ponovno prišlo do večjih zaključkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter se plačuje slejkoprej za boljše in najboljše blago 28—30 din, izjemoma pa tudi nekaj več za kilogram. Zaključna tedenca je ostala nespremenjeno čvrsta. Cene živine in kmetijskih pridelkov Redni mesečni živinski sejem v Novem mestu dne 3. oktobra t. I. Na sejem je bilo prignanih 479 glav goveje živine in 1340 prašičev. Prodanih je bilo 182 glav goveje živine in 710 prašičev. Kupčija pri prašičih je bila precej živahna, a vendar v znamenju nazadovanja. Prodalo se je 430 svinj in 280 prašičev po ceni od 90 din do 060 din za glavo. Volov je bilo prodanih 110 po ceni od 1800 din do 3700 din. Krav je bilo prodanih 45 |K) ceni od 900 do 2800 din, 12 juncev od 600 do 2600 din in 15 telic po ceni od 600 do 2100 din. Zaradi pomanjkanju krme v novomeškem okraju je tudi cena pri goveji živini v nazadovanju. Cene živine in kmetijskih pridelkov r Laškem dno 3. oktobra t. I. Voli I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrste 4.75 din; lelice 1. vrsto 5.50, II. vrste 5, lil. vrste 4.50 din; kravo 1. vrste 4.25, II. vrste 4, III. vrsto 3—3.50 din; teleta I. vrste 6—7, II. vrsto 5 din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrsto 12—14, II. vrsto 10—12, 111. vrste 8 din; svinjina 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18—20 din; goveje surove kože 8 din, telečje surovo kože 7 din, svinjske surovo kože 5 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 250 din, rž 250 din, oves 200 din, krompir 50—75 din, seno 50—60, slama 20—25 dinarjev, jabolka I, vrste 350—400 din, II. vrste 250 din, III. vrste 100 din, pšenična moka 250 do 350 din, koruzna moka 225 din za 100 kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti 4. oktobra t. 1. Biki I. vrste 5—6, II. vrsto 4—5, III. vrste 3.50—4 din; telice I. vrste 4—5, II. vrste 4, III. vrste 3.50—4 din; krave I. vrsto 4, II. vrste 3, III. vrste 2 din; teleta I. vrste 5—5.50, II. vrste 4—5 din; prašiči špeharji 10—11 din, prašiči pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10—12, II. vrste 9 din, III. vrste 8—8.50 din; svinjina 14 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 15 din; goveje surove kože 8 din, telečje surove kože 10 din, svinjske surove kožo 6 din za 1 kg. — Pšenica 160 din, ječmen 140 din, rž 150 din, oves 140 din, koruza 110 din, fižol 175 din, krompir 55 din, seno 45 din, slama 25 din, jabolka L vrste 220 din, II. vrste 160 din, III. vrste 110 din, pšenična moka 375 din, koruzna moka 200 do 250 din za 100 kg. Spod Borza Dne 10. oktobra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 238 blago, v Belgradu na 237.20—238.80. Nemški čeki so beležili v Ljubljani 14 blago, v Zagrebu 13.87—14.07, v Belgradu 13.80560 do 14.0560. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.84—14.04, za sredo decembra 13.90 do 14.10. Grški boni 60 beležili v Zagrebu 33.50 denar, v Belgradu 31.85—32.55. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,292.318, v Belgradu 5,689.000 din. Nadalje je znašal promet v efektih v Belgradu 1,842,000 din. Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . , , 2377.16—2391.75 Berlin 100 mark...... 1750.52—1764.40 Bruselj 100 belg 738.95— 744.01 CuTih 100 frankov , , , , , 996.45—1003.52 London 1 funt 208.86— 210,91 Newyork 100 dolarjev . , , . 4341.01—4377.32 Pariz 100 frankov......116.62— 118.06 Praga 100 kron 149.44— 150.55 Trst 100 lir........ 229.34— 232.43 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.70, London 20.945, Newyork 439.25, Bruselj 74.225, Milan 23.075, Amsterdam 238.60, Berlin 175.80, Stockholm 107.85, Oslo 105.225, Kopenhagen 93.475, Praga 15, Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.25, Buenos-Aires 111.375. Vrednostni papirji L|ubl|anai Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 60—62, vojna škoda promt-na 467—471, begluike obveznice 90—91, dalm. agrarji 89—91, 8% Blerovo posojilo 98.50—100.50, 7% Blerovo posojilo 91.50—93.50, 7% posojilo Drž. hip banke 99 denar, 7% stab. pooojilo 100 blago. Delnice: Narodna banka 7350-7400. Po športnem svetu Jugoslovanski olimpijski odbor je zopet na dnevnem redu. Spor v jugoslovanskem olimpijskem odboru ali če že hočete zaradi njega, ki je trajal več let, je poznan vsej jugoslovanski športni javnosti. Višek je bil menda dosežen takrat, ko je šlo zato, ali naj se Jugoslavija poteguje za izvedbo oliinpijade, ki naj bi bila 1. 1948 v Belgradu. Čeprav je potem cela zadeva več ali manj zaspala, vendar spor še ni likvidiran, ampak je videti, da je zavzel še večje dimenzije, kajti bil je prednešen pred največji forum, pred mednarodni olimpijski odbor. Predsednik mednarodnega ; olimpijskega odbora grof Baillet Latom je v zadevi poslal pismo našim članom mednarodnega olimpijskega odbora, v katerem podaja mišljenje olimpijskega odbora, o pravilih, sestavu in sedežu jugoslovanskega olimpijskega odbora. — To mišljenje v glavnem obravnava to, da se pravila JOO brez predhodne soglasnosti obeh naših delegatov v MOO ne morejo spremeniti. Dalje govori, kako mora biti sestavljen olimpijski odbor, kdo ima glasovalno pravico, najvažnejše bo pa menda to, da mora biti sedaj jugoslovanskega olimpijskega odbora v Belgradu, ki je prestolnica naše države, in v tem inestu morajo biti tudi seje, ne gled, ali so člani uprave Srbi ali Hrvati ali Slovenci, ker oni zastopajo samo svoje športne zveze in nikogar drugega. Menda deluje JOO po pravilih, katere ne more priznati mednarodni olimpijski odbor. Proti breimiselnemu smuku je nastopil mani nemški smučar Rudi Cranz. Smuk spada v kombinacijo alskih disciplin (smuk in slalom), ki se je v zadnjih letih zelo priljubil pri mladini, zlasti pri enem delu drznih smučarjev, katerim je vsaka brzina prepočasna, kateri ne poznajo nobene zapreke in nobenih meja. Kdor je zasledoval tekme zadnjih let, je lahko opazil, kako rapidno pada klasična kombinacija (teki in skoki), zlasti še tek, ker se je mladina v velikem številu oprijela smuka. Vedno pogostejše in večje nezgode pri teh tekmah so dovedle celo velikega pristaša te smučarske discipline in odličnega tekmovalca v smuku Nemca Rudija Cranza do tega, da se je zavzel za izločitev najbolj divjih delov smuške proge in za reduciranje hitrosti z raznimi kontrolni« vratcami. Mesto divjih smuških prog, na katerih se tekmovalci popolnoma svobodno vozijo, bi bilo pametneje vpeljati veleslalom. Izrodkom naj se preprečijo okrobacije s pravilnikom. Saj ima R. Cranz prav, posebno še s stališča zdravja, samo vprašanje je, v koliko bo uspel. Menda se stvar jie bo preje končala, dokler ne bodo prirediteljev iztreznili številni smrtni primeri ali dokler ne bodo pristojne oblasti posegle vmes. Kompletna jugoslovanska plavalna reprezentanca na XII. olimpiadi. Z ozirom na odlične uspehe, ki so jih v letošnjem letu dosegli naši plavači. je sklenila jugoslovanska plavalna zveza, da pošlje na prihodnjo olimpiado v Helsinki kompletno plavalno ekipo. Naši plavači so namreč danes na taki višini, da jim nihče ne more odrekati evropske »klase«. Prihodnje leto jih bodo še primerno pripravili za olimpiado in potem bodo gotovo igrali važno vlogo med najboljšimi plavači sveta. V italijanskem maratonskem teku na 42.195 kilometrov dolgi progi pri Capri je postal italijanski prvak Fr. Roccato iz Turina. Progo je pretekel v 2 urah 41 minutah in 26.6 sekundah. Za njim je bil S. Resta iz Rima v času 2:44:59, na tretjem mestu pa A. Fossani iz Turina v času 2:45:49.6. Najboljši norveški atlet fe Sigurd Sollid, norveški visokošolski prvak v metu diska, ki jc z zavidljivo znamko 47.29 m uspešno branil svoj naslov. Zato je bil od norveške lahkoatletske zveze odlikovan s častno zlato plaketo. Zanimivo je, da je Sollid tudi svetovni visokošolski prvak v smuških skokih, obenem pa spada med »kano-ne« v norveški lahki atletiki. Predlog za osnovanje olimpijske akademije je stavil dr. Diem, ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta. Njegov predlog stremi za tem, da se tam, kjer je bila antična Olimpija, postavi olimpijska akademija. Tam naj bi se izbrana mladina vseh narodov duševno in telesno urila in tudi mladi umetniki naj bi se zbrali na teh zgodovinskih tleh. Življenje bi naj bilo zelo preprosto. Dr. Diem je naprosil Grčijo, da bi se v Olim-piji zopet prižgal olimpijski ogenj, ki naj bi stalno gorel, za kar naj bi skrbela grška mladina. Ta ogenj naj bi se potem potom štafete z baklami prenašal na vsakoletne olimpijske igre. Neatka Erika Junghanu* fe skočila 6.07 m, kar znači nov svetovni rekord, katerega brani Japonka Hiroda • skokom 5.9Sm. Sicer j« roja- kinja Walasiewicz letos skočila 6.04 m, vendar doslej njen rekord še ni bil priznan, Toda tudi rekord Junghannsenove ne bo priznan, ker ni bilo navzočih dovolj sodnikov. Junghannsenova je skočila zaporedoma: 5.69 m, 5.90 m in 6.07 m. Z njenim, doslej najboljšim rezultatom 5.68 m jc bila v nemški rang-listi na 8. mestu. Kaj se vse v športu dogaja. Pravijo, da se je v športu že vso mogoče dogodilo, vendar pa se je sedaj v Indiji pripetil primer, ki ga doslej svet še ne pozna. Iz Bombaya namreč poročajo, da je vložil nek nogometni klub tožbo zaradi izgubljene igre. Z enim golom je bil namreč ta klub premagan in sedaj hoče pri sodišču doseči, da se ta gol razveljavi. Kaj bo sodišče napravilo, smo res radovedni. Gol je pač gol in ga nihče ne more spraviti s sveta. Zagrebški sabljači bodo zopet dobili svojega učitelja v osebi Danto (ialante-ju, katerega veže dogovor, da se Vrne v Zagreb. Pripravljal bo zagrebške sabljače, zlasti one od »Makkabija«, kjer bo delovati do spomladi za razna internacionalna srečanja in za XII. olimpijske igre v Helsinki. V Zagrebu bodo gostovali najboljši italijanski sabljači, zagrebški pa v inozemstvu. Romunski boksar Aurcl Toma jc premagal bivšega svetovnega prvaka k. o. V Londonu je v tretji rundi premagal k. o. romunski in evropski prvak Aurel Toma v hantam teži bivšega svetovnega prvaka v mušji kategoriji Boni Linča. Zmaga Romuna je vzbudila med angleškimi športniki veliko senzacijo. Romun je bil že od vsega početka zelo nevaren nasprotnik, tako da je moral Linč uporabiti vse svoje znanje, da se jo ubranil sijajnih udarcev svojega nasprotnika. Toma je bil stalno v napadu in je pokazal izredno aktivnost dokler ni končno premagal svojega nasprotnika, za kar mu je občinstvo priredilo viharne ovacije. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Planina. 1'ozivuai vse utioto, ki pridejo v postov »a troboj (21,-23. t. in. v Zagrebu), Ali se ne bojiš Boga ker zahtevaš obresti po 9% ?« Žid: >Saj Bog iz nebes bere 9 za 6.« Na mednarodni lilmski razstavi v Benetkah so med drugimi kazali tudi tri češke filme, in sicer »Devištvo«, »Hordubalovc« (ki smo jih pred zadetkom sezone videli tudi v Ljubljani) ter »Ceh devic na Kutni gori). Vsi trije filmi so imeli lep uspeh, ki je vreden toliko več, ker je bilo letos na beneško filmsko revijo poslanih izredno veliko kvalitetnih del. Češka proizvodnja se je spričo popolne ameriške in spričo vse dovršenejše francoske častno uveljavila. Zadnje navedeni češki film ie bil odlikovan z zlatim pokalom italijanskega narodnega filmskega zavoda »Luce«. Pravda proti ameriškim filmskim družbam, ki so hkrati izdelovalke filmov in lastnice kinematografov, se ie začela v New Yorku. Obtoženih je po tako imenovanem Shermanovem zakonu proti Ameriška kriiarka »Savannali«, ki je ena najmodernejši!!, je le dni obiskala angleško pristanišče Portsniouth, kjer jc bila več dui zasidran* trusto.m osem največjih družb, 25 od njih odvisnih trgovskih organizacij in 132 posameznikov, ki so se proti omenjenemu zakonu pregrešili, ker so vodili družbe in njihove podružnice. Ameriško pravosodno ministrstvo je mnenja, da bodo družbe obsojene in da bo ta filmski proces potem sprožil celo vrsto pravd proti drugim trustom. Film o Snegulčici, čudovito risano delo v barvah po znani Grimmovi pravljici, ki je na filmski razstavi v Benetkah dobilo prvo nagrado, so pretekli mesec kazali na angleškem dvoru. Predstave so se udeležili kralj Jurij VI., kraljica Elizabeta, vojvoda in vojvo,dinja Kentska ter kra-Ijični El izabeta in Marija Rose. Kraljevi rodbini le ta pravljični film, ki je po svoji modri vsebini namenjen starim otrokom, očaral. Nov film o Napoleonu, kdo ve kateri v kratki zgodovini filmske industrije, pripravlja angleški režiser Wilcox. Napoleona bo v tem delu igral Francoz Pierre Blanchard, Jožefino pa angleška igralka Ruth Chatterton. Filmi v barvah bodo v tekoči sezoni imeli na vseh sporedih veliko besedo. Na trg so jih vrgli veliko, predvsem Američani, in sicer z vseh vsebinskih področij, od zgodovinskega filma v barvah, kakršen je n. pr. Warner Brosov »Ro.bin Hood« do kulturnih filmov, kakršne izdelujejo tudi evropske družbe V Parizu je bila pred nedavnim premiera filma »Sadovi zemlje« ameriškega romantič-no-socialnega dela iz pionirske dobe Amerike. Film je pri kritiki in pri občinstvu dosegel velik uspeh. Delo prikazuje boj za žito in za zlato v Kaliforniji sredi preteklega stoletja, ko se je začel veliki 1 ov za zlatom in so stotisoči drveli na ameriški Zahod. Tam se je začel veličastni socialni spopad med kmečkim ljudstvom, naseljenim na kalifornijski zemlji, ki si jc do te zemlje pridobilo pravico z žulji, ter med vojsko brezobzirnih pustolovcev Delo. ki se odigrava na slikovitih kalifornijskih cvetnih poljanah, poljih in divjih gorah, je s presenetljivo in razburjajočo dinamiko reži-ral M. Kcrtesz. P0 svojem vsebinskem okolju jc ta film kakor nalašč za podajanje v naravnih barvah, ki nas v kakih sodobnih delih razočarajo. Vendar pravi kritika, da prav to barvano delo kaže, kako je barvno-filmska tehnika presenetljivo napredovala. Drugi letošnji iilm Švcdinje Žarah Leandrove, njena »Domovina«, je te dni imei tudi v Ljubljani precej uspeha — jc režiser V. Turžanskij končal v Berlinu. Naslov dela jc »Sinja lisica«. Petrolei pridobivajo po vsem svetu, geografič-no kakor tudi geološko razširjenje jc skoraj neomejeno. Zelo pogosto se je pokazalo, da 6e nahajata petrolej in sol skupno. Dandanes najprej iščejo solna ležišča in po teh sklepajo, da se tam nahaja tudi petrolej. V naslednjih vrsticah hočemo podati kratek pregled krajev, kjer sc pridobiva petrolej. Kanada. Velika britanska država je udeležena pri svetovni produkciji petroleja samo z 1.8%. V kanadski provinciji New Brunswick so dobili v zadnph letih nekaj tisoč sodov surovega olja in nekaj sto milijonov kubičnih čevljev plina. Ležišča v Onta-rio in Alberti se niso obnesla. Rafinerije, ki delujejo v Kanadi, dobivajo svoje surovine iz Združenih držav, dalje iz Kolumbije in Perua, USA Severnoameriške združene države imajo 59.7 odstotkov svetovne produkcije. Istočasno so tudi največji konsument petroleja. Najvažnejša petro-lejska ležišča so ob mehiškem zalivu, v Kaliforniji in v državah lndiana, Illinois, Ohio in Pensilvanija. Glavnica, ki jc investirana v severnoameriško pe-trolejsko industrijo, znaša okrog 700 milijard dinarjev. Petrolejskih družb je tam okrog 20.000. Srednja in Južna Amerika. Od ostalih ameriških držav jc v zadnjem času Mehika najbolj jasno pokazala, da je boj za petrolej — boj za moč. Najbogatejša ležišča so ob mehiškem zalivu. Zelo izdatna so tudi ležišča na ozemlju Tahuantepec. Venezuela bo v bodočnosti ena najbogatejših dežel na petroleju na južnoameriškem kontinentu. Tudi Kolumbija ima petrolej-ska ležišča, najbogatejša ob veleto.ku Magdalena. Leta 1924 je ta dežela producirala pol milijona sodov, leta 1929 pa že nad dvajset milijonov. Izdatna petrolejska ležišča so v Ekvadorju, Peru, Boliviji in Argentini. Najmanj pridobiva petroleja Brazilija, ki ima sicer zelo bogate naravne zaklade. Azija Največ petroleja pridobiva v Aziji država Iran (2.8% svetovne produkcije). Glavna ležišča so na jugu, od koder imajo položene 230 km dolge cevi na rafinerijski otok Abaden v Perzijskem zalivu. Bogat na petroleju je tudi Irak, pojsebno v Mezopotamiji. Indija, tako angleška kakor nizozemska ima bogata ležišča pretroleja, pa ga za lastne potrebe porabi vedno večje množine. Glavna ležišča so v Burmi in Assanu. Na Japonskem pridobivajo zadnjih petdeset let petrolej na južnem Sahalinu in tudi na Formozi. Ugodna poročila prihajajo tudi iz Mandžukua. Pravijo, da se petrolejska ležišča vlečejo od Burme počez čez Kitajsko proti severovzhodu do onstran Hoang-ko. Po slovesnih obredih v katedrali v Bukarešti so zemeljske ostanke romunskega maršala Avaresca prenesli, oziroma prepeljali na severni kolodvor in od tam v Marasti, kjer so krsto položili v grobnico. Kaj sodite o meščanski šoli? A. 2.: Teoretiki trdijo, da je meščanska šola zaključna šola za življenje. Posebej poudarjajo, da nudi deklicam prikrojeno praktično znanje in primerno vzgojo. Če bi to tudi v praksi držalo, potem bi ne imeli ne starši, ne absolventi meščanskih šol toliko skrbi, kam naj usmerijo svojo življenjsko pot po odhodu iz meščanske šole. Dejansko pa vemo, da je velika težava za te učence in učenke v izberi nadaljnjega življenjskega poklica. Kako se mnogi lovijo! Fant prosi na Ik>rovo.,. čaka, čaka ... po dolgem času pride odgovor, da ga ni mogoče sprejeti; deklica prosi v tiskarno... pa je vse prenapolnjeno. Ta se skuša zriniti k pošti, pa je uspeh kljub mnogim intervencijam ničeven. Oni bi rad šel na srednjetehni-čno, na trgovsko , pa ni potrebnega denarja... ta bi rad šel v vojaško šolo, pa je še premlad... In tako tavajo večkrat iz dneva v dan, navadijo se pohajkovanja; ročnemu delu so se odvadili v teku let, ko so obiskovali meščansko šolo, za nadaljnji študij večkrat ni prilike, morda tudi ne duševnih sposobnosti in prav pogosto jim revnejši starši ne morejo dati primerne zaposlitve doma. Kje je vzrok tej pomanjkljivosti? Ali šola sama kot taka, ali njena zunanja uredba? Bolj verjetno je, da zadnje. Prva hiba meščanske šole je namreč ta, da ni »izbiralna šola« in to že od leta 1925 dalje. Kako različni učenci pridejo v I. razred: različni po poklicu staršev: kmečki, obrtniški, trgovski... različni po starosti: poleg 14letnega, ki je morda napravil že kak razred gimnazije, sedi tu in tam 10-leten učenec iz 4. razreda osnovne šole ... različni po nadarjenosti: umsko res zmožni in z zadostno podlago, zraven pa tudi taki, ki znajo komaj za silo brati. Vse to izvira odtod, ker sprejemajo vse brez vsakega izpita in izbere. So starši, ki takole računajo: V šolo bo moral itak še hoditi v 5. oziroma 6. razred, dajmo ga raje v meščansko šolo. Drugod mislijo: Ta pa ta hodi v meščansko šolo, zakaj ne bi tudi naš? Tretji si umišljajo: Boj za življenje je težak, laže se bo prebil in preril, če ima vsaj nekaj meščanskih šol. Celo to se lahko zgodi, da učileljstvo samo ali celo ravnateljstvo nepremišljeno namnoži število učencev v 1. razred v domnevi, da more številčno dobro obiskan zavod računati s priljubljenostjo in popularnostjo pri ljudeh, kakor tudi navzgor (obljubljajo na posodo šolske knjige, vplivajo na starše). Vsi ti pa so malo ali ni? pomislili, ali njihov otrok sploh spada v meščansko šolo. Tej hibi bi se morda prišlo v okom: 1) vsaka meščanska šola imej res kolikor največ mogoče gotov tip: ali kmetijski ali obrtni ali trgovski; 2) starši naj sami premislijo, za kakšen tip šole je usmerjen njihov otrok po svojih duševnih in telesnih sposobnostih; 3) brez dvoma bi moral biti nekak sprejemni izpit z ozirom na dotični tip šole. S tem bi prišel bolj izbran material v 1. razred, s katerim bi hilo mogoče delati v dosego gotovega življenjskega cilja. II. -1" Druga hlHa meščanskih šol zraste Iz krajevnih razmer. Ce odštejemo Ljubljano, Maribor, Celje in še kak večji kraj v Sloveniji, so te šole večinoma v malih provinclalnih mestih in trgih. V velikem mestu se medsebojni osebni odnosi med ljudmi močno porazgubijo; ljudje n. pr. stanujejo v isti stavbi, pa se tudi po dolgem času med seboj ne poznajo. V mapjših krajih pa je učiteljstvo zaradi osebnega družabnega in društvenega življenja tako zelo povezano s prebivalstvom dotičnega kraja, da mora učitelj — hočeš nočeš — v gotovih primerih nasproti učencem in učenkam pri disciplinskih prestopkih in zlasti še pri redovanju zatisnlti eno oko ali pa celo oboje. Učitelj mora biti večkrat aranžer, režiser, godbenik, pevovodja ln podobno... Da pa ni zamere, da ne odleti ta in ona odrasla osebnost ali pa tudi šolski učenec ali učenka pri kaki izvenšolski prieditvl, je treba biti nekoliko bolj laksen glede redov zlasti ob koncu šolskega leta. In tako »zdelujejo« dostikrat z milostnimi ponavljalninii izpiti tudi učenci, ki bi morali zaostati že v 1. in 2. razredu meščanske šole, ter tako tvorijo nov balast za 3. in 4. razred. Tu velja: Vsak učitelj mora biti povsem objektiven v redovanju, kar ue spada v višje razrede, naj pravočasno odletil III. Tretja hiba je v časovnih razmerah. Danes se toliko priporoča učiteljem in učiteljicam izven-šolsko delo. Pa tudi mladina se čezmerno zaposluje izven šole: Telovadba, javni nastopi, akademije, igre ... vprav meščanskošolski učenci in učenke so za tako zaposlovanje, kot nekoliko večji in starejši, zelo uporabni material... V gotovih krajih je kino; policijsko nadzorstvo, pa tudi šolski predpisi so glede kinopredstav zelo ohlapni. Otroci prihajajo tudi iz bolj oddaljenih vasi, vozijo se po železnici; zaradi tega nekateri vstajajo že ob štirih zjutraj, vračajo se ob osmih zvečer in to večkrat tudi v zimskem času, v odmorih čez dan iščejo pičle hrane po gostilnah, potikajo se po parkih, čakajo na vlak v železniških čakalnicah ... Prištejmo še prav pogosto koedukacijo, ki gotovo ni brez posledic vsaj ne v 111. in IV. razredu . .. Učenec odnosno učenka je s tem izpostavljen tolikim vtisom, vplivom in težkočam, da je naravnost fizično nemogoče dostikrat zmagati obilno tvarino, ki jo predpisuje učni načrt. Tu bi bilo potrebno: 1. Učitelja in učenca razbremeniti glede izven-šolskih prireditev, in oba napotiti in poglobiti zopet v šolo; 2. Koedukcijo, ki sloni na golem materializmu, kar največ omejevati. 3. S primernimi ukrepi olajšati oddaljenim učencem in učenkam obisk šole in poskrbeti tudi za zadostno prehrano. 4. Učence in učenke izven šole skrbno nadzirati glede kinopredstav, čakanja v železniških čakalnicah in podobno. IV. Dostavimo tudi, da je verska podlaga ozfroma izobrazba učencev in učenk na meščanski šoli dostikrat zelo plitva. Učenci in učenke iz vasi, koder je življenje še vedno precej zasidrano v verskem obeležju, izostanejo že dostikrat iz šole iz I. in II. razreda. Vedno bolj se redčijo vrste kmet-ske mladine, ostajajo pa na šoli sinovi in hčerko mestnih obrtniških, trgovskih in uradniških družin. Dasi je tudi med temi družinami dostikrat zgledno krščansko življenje, vendur se rado dogaja, da so prav te družine pogosto versko tn-diferentne. Otrok že doma ne dobi nobene verske pobude, če morda ne celo nasprotno, in če je v šoli še bolj šibek katehet, potem prihajajo iz IV. razreda meščanske šole ljudje s silno pičlim verskim znanjem — niti navadnih molitev no znajo — pa tudi z življenjem, ki daleko ne odgovarja praktičnemu krščanstvu. Odtod sledi, da učenci in učenke meščanske šole potrebujejo tako v domači hiši, kakor tudi v šoli močne verske pobude iu poglobitva. Verjemite mj. Iz Julijske krajine - Podkraj nad Vipavo. Preteklo poletje smo prenovili in popravili cerkev sv. Duha, ki stoji na Streliškem vrhu, eno uro nad vasjo. Zidana je bila leta 1240. Zadnje čase je bila v tako slabem stanju, da že več let ni bila porabna za bogoslužje. Sedaj je velika plemenitost dobrih ljudi pomagala, da se je to potrebno delo dovršilo. Cerkev je zdaj v vsakem pogledu mikavna in bo tudi lahko kljubovala dežju in viharjem. V septembru smo imeli že sv. mašo na tej lepi izletni točki, s katere se odpira čudovit pogled po naši krasni Vipavski dolini, po skalnatem Krasu in preko zelene divote naših gozdov. Delo je izvršilo slikarsko in zidarsko podjetje »Atete« iz Ajdovščine, ki nam je pred nekaj leti poslikalo tudi našo farno cerkev. Planina pri Vipavi. Pred kratkim sta si v tukajšnji župni cerkvi obljubila trajno zvestobo gdč. Marija Lisjak in Rafael Marc. Poroko s sveto mašo je opravil č. g. svetnik Debevc, župnik bu-danjski. Obilo srečel (Joče. (Slavje našega g. župnika.) Dne 19. septembra je minilo trideset let, kar je prišel naš gosp. župnik Lojze Kralj kot kurat na Goče. Prednik mu je bil g. A. Lavrič, ki je kot vipavski dekan moral zapustiti Italijo. Pet let po svojem prihodu je naš neumorni gospod župnik prevzel še upraviteljstvo kaplanije Erzelj, katero opravlja tedaj tudi že pet in dvajset let. Kaj je gospod župnik v teh desetletjih napravil za Ooče in Erzelj, kako> je olepšal cerkve, kako je skrbel za petje, kako je požrtvovalno in očetovsko skrbel Konči AhačiS: 31 Bumček In Bunkica Vsa družba je obstrmela, kakor da bi strela treščila vanjo. Potem pa so se razjarjeni otroci, ki so bili tako neumno ogoljufani za slastne grižljaje, zakadili v kralja, ki jo je preplašen v zavesti velike krivde odkuril k vratom. Pritisnil je na kljuko. Vrata se odpro. Bumček teče skozi vrata v lepo sobo, skozi druga vrata v drugo sobo, skozi druga vrata zopet v drugo sobo, skozi vrata na hodnik, s hodnika na vrt in z vrta vedno naprej in naprej. Končno obstane, ker mu utrujeni srček tako nagaja, da bi ga skoraj raznese!. Tišina! Nikjer nikogar. Bumček pogleda okrog sebe. Gozd, velik teman gozd. — In zdaj že sliši oni znani šelest v iglah nad glavo. Živel naš Bumček! Zdaj je ušel, kmalu bo Bunkico drugo objel. Ši! Si! Sil To nas veseli!« Konec sedmega poglavja. za svoje farane zlasti še v duhovnem pogledu, to vemo deloma mi duhovljani, v celoti ve pa samo nebeški Oče. Zaradi njegove skromnosti pa kljub temu ta slovesni dan na zunaj ni imel prazniške-ga značaja. Vsi župljani smo mu pa iskreno želeli tisti dan in mu želimo vse dni, da bi še dolgo, dolgo plodno in srečno deloval in živel med nami. Njegovi sobratje so pa prihiteli tisti dan na Goče, kjer so mu z gospodom dekanom na čelu izrekli toplo zahvalo za njegovo dosedanje delo in so mu želeli božjega blagoslova za nadaljnjo pot. Zanimivo odkritje na goriškem, gradu. Pred meseci so odkrili na zapadni strani goriškega grada obsežno vojaško galerijo iz svetovne vojne. Galerija gre v zemljo nekoliko pod vrhom v notranjem grajskem obzidju. Roparji na Hrvaškem V vasi Peterancu se je zgodil te dni nenavaden rop. V hišo kmeta Frana Drozda se je splazil neznan ropar, ukradel dve žepni uri in verižici, nato pa se skril pod posteljo. Drozd in njegova žena sta legla zvečer na posteljo, ne sluteč, da preži nanju neznanec. Opolnoči se je hotel ropar izmuzniti, toda Drozdova žena se je prebudila. Ropar je tedaj skočil nanjo ter jo začel daviti. Zbudil se je še Drozd, ki je pričel klicati na pomoč. V splošni zinedi jo ropar skočil skozi okno in pobegnil. Blizu Siska sta dva maskirana roparja napadla trgovca s perutnino Antona 11 i jasa, ki se je z žefjp peljal z vozom s sejma v Sisku v vas Prelosčico. Ko sta roparja planila s puškama, je Ilijaš skočil z voza na roparja. Eden teh je ustrelil in prestrelil Uijašu prsni koš. Ilijaš se je zgrudil hudo ranjen. Konj se je splašil ter pobegnil po cesti. Tedaj se je po cesti pripeljal trgovec Ni kola Samac iz Siska, ki je konja ustavil in od Ilijašove žene zvedel, kaj se je zgodilo. Roparja pa sta medtem že oropala 11 i jasa denarja ter izginila v gozd. Orožniki že imajo sled za roparjema. Ilijaš sam je bil prepeljan v bolnišnico. Divji prašiči prihajajo kar v vas Dobrepolje, 8. oktobra. V petek je »Slovenec« poročal, da so imeli pri posestniku Lohkarju v Predstrugah v torek ponoči na obisku kosmatinca. V noči na petek, 7. t. m. sta pa prišla iz gozda, ki je blizu Lohkarjeve hiše, ki stoji poleg kolodvora, zopet v vas dva divja srednje velika prašiča. Na podu, kjer spita domača sinova in Rigler Alojzij, so se ti trije, preden so zaspali, še pogovarjali. Med razgovorom pa zaslišijo, da se okoli poda razlega neki šum in krulje-nje. Rigler, ki je prvi pogledal skozi odprtino, je zagledal spodaj dva divja prašiča, ki sta se smu-kala okoli visoko stoječe koruze prav tam, kjer je pretekle dni motovilil medved. Ker prašiča nista dosegla koruze in nič našla za pod zob, sta jo urno ubrala v gozd, Štihto imenovan. Ponekod po sosednjih njivah ee opažajo sledovi teh ščetinarjev. 5 pomočjo tega recepta s smetano mleka so žene, stare povprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 50/eE Namažitc se na mestu, označenim s strelico ^ potem pa po vsem licu in vratu. EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreattnom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejšo kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter Ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se Je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videa ln s 70 leti je še vedno igrala vloge mladih žona. To zmes Vam lahko napravi tudi VaS lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za kcžo. Dobiva se v tubah po Din 12,— in 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. Ti ščetinarji delajo precej škode zlasti v hribovitih in gozdnatih naseljih, zlasti pa tožijo kmetje tam okoli Turjaka in Škocjana. Pri 1'odgori so v Podklancih na njivah, kjer raste koruza, napravili jazbeci muogo škode iu požrli obilo koruze. Programi Radio Ljubljana i Torek, it. oktobra: U šolska ura: V čolnu po Kavi v Belgrad; opis resničnih doživljajev pomešanih z opisi krajev in pokrajin ob Savi (g. Kdo Kmoei) — l'o daljnjili deželah (ploščo) — 12.i,"> Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koneert slovansko glasbo (itadi.i. orkester) — 14 Napovedi — 18 Komorni pihalni kvartot (gg. prof. Korotlec Slavko - flavta. I.nnn Vat lav - klarinet, Muraveo Keliks - rog in Tnršifi Ivan - fagot) IN.10 Naši gradovi (g. Leo Pcttnuer) — !!l Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ur..: Plovba po Donavi in njenih pritokih (Mih. Andjelkovič) — 10.Zabavna kronika — 20 Orkestralni koncert (plošče) — 20.3(1 A. Linhart: •Veseli dan ali Matiček se ženii, komedija v ,i dejanjih (člani radijsko igralno družino) a 22 Napovedi, poročila. Drugi programi: Torek. 11. oktobra: Buli/rad: 2(1 Narodno pmimi poje g. Jeliua Nikolič in t!ad. ork., 20.30 Koncert — Z nureb: 2t Koncert Zagrebškega tria, 22.20 Plesna glasba — Variava: 21 Kvarteti za violine in vilončelo — Budimpešta: 21.30 Orkestralni koneert, 23.15 Ciganski orkester — Bukarešta: 21.15 Violinski koneert — Milan: 20.30 Pester koncert, 21 Koncert godbe na pihala, 22 Orgelski koncert — Rim: 21 «Tul'foliua<, opo-rota. Ise von Stach: 13 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman ii protestantsko dobe. Poslovenil Fr. Omerza. »Kaj, ali niste opazili, dobri brat,« se norčuje Glovanna, >da ne slavi ta sonet ničesar drugega kot vero umrlega mladeniča? Ali je bil tudi kreposten in vnet za dobra dela, ne vzemo besedice.« »To morami) z gotovostjo sprejeti,« jeclja Felice. »Nikakor,« odvrne Giovanna neusmiljeno, »o tem bom govorila s priorjetn. Zelo bi se čudila, če ga ne bi skrbela večna usoda tega mladeniča. Vendar, Vittoria, priznaj sama,« se obrne na mar-kizo Piskaro, »ali ne bi občutil Giovanni Valdez živahnejšega veselja nad tvojo pesmijo kot kardinal Caraffa?« »Ljuba Giovanna,« odgovori Vittoria Colonna ne brez previdnosti, »ne pristoji meni, da b v sonetu, ki naj ne izraža ničesar drugega kakor žalost, poudarjala stvari, ki spadajo pred splošen koncil in 6e sinejo smatrati šele potem kot odločene. Za zdaj ne prikrivam, da mi ugaja vera, da je šla duša po nebeški milosti h gledanju Boga.« »Jaz pa,« zakliče zmagoslavno Giovanna, »prosto priznam, da nimam našega Gospoda Kristusa za krošnjarja, da odtehta moje vbogajme z mojo ničemurnostjo. Milost ostane milost! In pravi kralj, ki podari ubogemu grešniku pod vislicami življenje, ga ne zapre še za kazen v temno ječo. Ali ni Bog izmed vseh kraljev najbolj dobrodušen?« »Giovanna,« pravi vojvoda zdaj brez nepotr-pežljivosti, pobledel je pa do ustnic, »rotim te!« Toda že so drzne besede vojvodinje vžgale v dvorani. Curlone je stopil široko k Čedni mizici, ki je bila delana iz rožnega lesa z vložki iz slo-nove kosti, in se je bilo bati, da pade pri krepki kletvi, »Eviva gospa vojvodinja!« zakliče strastno Curione, »ženske bodo govorile, če začno molčati moški. In možje molče, odkar letajo neki črni krokarji iz Leonovega mesta in kljujejo ljudem oči, da spoznajo, kateri je pravi nauk. Ali more ogenj in meč ubiti odkritemu človeku zvestobo in vero —?« Curionu je bilo neljubo, da ga je v njegovem govorniškem izlivu prekinil don Niccolo, ki je resno rekel: »Seveda more to prav dobro ogenj in meč, gospod Curione — o prav dobro!« »Nekdo, ki je mož in bi mogel imeti meč,« odvrne Curione zaničljivo grbastemu zvezdarju, »govori o božjih delih, da se morajo izvršiti v srcih ljudi s propovedjo in čistini naukom. Meč, pravi Martin Luter, ne koristi nič; če ne pomaga beseda, mora ostati božje delo neizvršeno!« Pri teh hesedah se je Curione vedno bolj grozeče bližal don Niccolu, ki je kot gotov zmagovalec žareče pa mrzlo gledal orjaka. Šele ko je izgovoril Curione, je vstal Niccolo visoko, kolikor je mogel, ko se je postavil na prste, potegnil pisanje s papeževim pečatom in rekel ledeno: »V imenu svetega o f f i c i a — to gre predaleč!« Vse, ki so to slišali, je prevzela zmedena groza. Sedel so s prijatelji pri čaši vina, večerjali z, družino, hodili ali stali, kjer koli so hoteli, pa že je bilo orožje pripravljeno, da stehta na strušni skledici najskrivnejše misli, težke ali lahke. Nihče ni v tem trenutku ostal na svojem sedežu, vsak se je umaknil za korak od don Niccola. V osupli grozi je tudi vsak prezrl, da je bil za zdaj žrtev velikan, ječar pa palček, in da se oni ne bi dal v strahu in spoštovanju zvezati. Krvni val jeze in zmedenosti je šinil Curionu v obraz, toda preden se je vrnil k srcu, je sniejoč se segel prestrašenemu biriČu v sutano In zaklicali »Poišči si drugega, madež narave!« To Je rekel in odkorakal bobneč iz dvorane, vzel meč in konja in odbrzel čez korzo skozi Porta del po-polo po via Flaminia. Šele na Milvijskeui mostu se je še enkrat ozrl proti večnemu mestu, ne da bi seveda konja obrnil, ki ga je po pozdravu in slovesu spodbodel z ostrogami, da bi v urnem diru dosegel sever in svobodo. Medtem se je v palači Colonnov družba zmedena in prestrašena razšla. Don Niccolo je skušal po porazu z ogoljenim govorom zopet vzpostaviti svoj ugled, toda opazil je kmalu, da se mu v tej uri ne more nobeno čuteče srce bližati drugače kakor s strahom in gnusom. Ko mu je vojvoda še dostojno pokazal, kako se je mogel dotakniti miru njegove hiše, jo zmignil z ramami in zapustil palačo. Bolj razvrvan kot vsi in v svojem srcu predan vsaki skušnjavi, ki more zadeti krščansko srce, se je vrnil Felice v samostan. Prior ie pričakoval dobro sestavljenemu posvetilu odgovarjajočo zahvalo od vojvodinje, pa je mogel le s težavo in z raznovrstnimi vprašanji izvabiti iz mladega meniha nepopolno pripovest o dogodkih v hiši Colonnov. Ker je poznal stvari, je združil nezvezane besede, ki jih je spravil Felice iz sebe, in skušal prazna čustva luladeničeva zopet spraviti na varno pot. »Ponižen bodi, moj brat,« je rekel Felicu, »ln ne skušaj razumeti vsako mnenje; samo dve sta namrečj napačno in pravo mnenje. Ni mi prikrito, da je sveta inkvizicija strašna kakor božja sodba. Bog je od nekdaj kaznoval nevero kot zločin; zalo ni mogel postaviti mehkužnežev za čuvarje svoje zapuščine, ampak gralske (O gralu glej poglavje šest.) viteze, ki znajo ločiti dolžnost boja od dolžnosti prekipevajočega odpuščanja.« Prior je opominjal Felica, naj se ne izogiblje hiše kardinala Caraffe, da si zagotovi mirnost dušo. Krepostni tnožie, nc pa rahlji, so prevzeli nase to težko, viteško nalogo. Nato je odpustil mladega meniha, ki se je ponižno umaknil v svojo celico in vso noč premolil. Popoldne prihodnjega dne sta šla Ambrogio in Felice v palačo kardinala Caraffe. Ob isti uri je stopal od via Marmorala neki inenih na Aventin in pozvonil pred Santo Sabino. Vratar ga je peljal k priorju, ki se ni mogel zdržati smeha, ko je videl pred seboj suho postavo v raztrgani halji, polno prahu in potu, vrb tega še zagonetno vprašujoče oči menihove. »Bolen sanjač,« je mislil v osuplem srcu in norčavo rekel: »Dobri oče, ste li prišli v Rim, da bi vas izvolili za papeža, ko bo prihodnji konklave?« Michele Uhislieri žalostno pogleda priorja, ki se šali iz njegove telesne zanemarjenosti, in odvrne: »Ros je, dolgo sem bil proč od ljudi, zdaj hočem pa tukaj z vami hitro izvršiti svoje opravke, samo prej prosim vašo bratovsko ljubezen strehe in malo hrane, ker mislim, da sem lačen.« Prior je odkazal čudnemu popotniku celico poleg tiste, v kateri je nekoč sv. Dominik stanova! in molil, ga pokrepčal z vinom in polento. Nato je opravil brat Michele kratko molitev in se odpravil nemudoma na pot. Kardinal je bil še zbran s svetovalci, prijatelji in učenci, ko je prosil Michele Ghislieri, da ga peljejo predenj. Čudno kot pri St. Sabini se je prikazala tudi tukaj nezgodna postava med vrati, toda Caraffa jo imel navado pogledali človeka razločneje v obraz kakor prior na Aventinu. Prisilil je neznanca z veliko spoštljivostjo k mizi in zdelo se je, da pričakuje razodet ja spremenjenega bitja. Zdaj sta stopila Ambrogio in Felice predenj, pozdravila prišleca z mnogimi znaki veselja, in Ambrogio je opravil naročilo z besedami priorja iz Voghere: »Tvoj brat Raltazar ti pravi: Sin materinske hiše, ki |e h ranila tvojo razcvitajočo se dušo, se je zgubil; re«i ga ti s svojo neomadeževano molitvijo!« Michele Ohislieri je sklonil mogočno glavo, [ Miklošičeva cesta 15, telet, t. 48-07. (1) Čevljarskega vajenca sprejme t a k o j z vso oskrbo v hiši C & d c ž . škofja Loka. (v) Dekle z meščansko šolo se želi učiti za Šiviljo pri solidni mojstrici pod dobrimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod 15851 8COLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina LJubljana - TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarsko avezto Mesto vajenca za manutakturno trgovino; z vso oskrbo, iščem za dečka z 2. razr. mešč. šole. Vidie Edvard, učitelj, Kranj. (v) 18 letni mladenič abtturient meščanske šolo s prav dobrim uspehom, se želi Izučiti urar-sko obrti — najraje v Ljubljani. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15903. (v) Dekle z dežele ki se je učilo 18 mesecev šivanja, se želi popolnoma izučiti v tej obrti pri kai dobri šivilji ali damskem krojaču. — Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 159SS. (v) Več boljših spalnic solidno izdelanih, proda KRZE FRANC-, pohištvo. Vrhnika. - Ogleda se na zalogi: Ljubljana, Prečna ulica 0. (š) Naprodaj dve postelji, kredenca itd., popolnoma čisto. Ogleda se pri Debeljaku, Gosposka 6-II, levo. lš) Avtomatično tehtnico 5—10 kg, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10025. (k) Staro medenino baker, cink, svinec in odpadke metala, vsako množino, kupuje po najvišji ceni Unltas, Šiška, Celovška c. 90 a. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana WolIova ulica št. 3 Zahvala Ob smrti mojega srčno ljubljenega očeta, gospoda oricarja ravnatelja v pokoju in posestnika sem bila deležna toliko iskrenega sočutja in sožalj, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekam tem potom vsem mojo srčno zahvalo. Najlepše se zahvaljujem čč. duhovščini, župniku g. Grilu za ganljivi govor ob grobu, ter vodstvu in delavstvu tovarne \Voschnagg za častno spremstvo. Zahvaljujem se gasilskim četam tovarne, Šoštanj-mesto in Družmirje, pevskemu zboru za odpete žalostinkc in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so dragemu pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu spremili h grobu Damsko kolo novo, prodam. Kožarje 09 Tri telefonske aparate iiuluktorske, primerno za skladišče, prodam. Poizve se v trgovini, Kožarje 09 »Viktoria« kolo novo, prodam za 950 din, in »Diirkopp« za 1100 din. Bartelj Pavle, Jesemce-Fužine, Industrijska 2, (1 Ce hočete imeti spomladi v začetku majnika izdatno zeleno krmo za molzno živino, tedaj sej-te sedaj zimsko grahoro. Dobite jo z navodilom ri tv. Pran Pogačnik, . z o. z. v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) cela 33-, v Javnih skladi-člh (Balkan). (1) Otroško harmoniko novo, klavirsko, prodam za polovično ceno. šle-mic, Jesenice, Lukmanov trg 5. (g) Dober klavir železne konstrukcije, primeren tudi za prosvetna društva, naprodaj. Novi trg 5/1. 1. (g) Novost Sredstvo za litfenje zob Okusno, peneče, osvežujoče Že en poizkus Vas navduši Dobitke loterije rejcev malih živali si oglejte v trgovini Vole, Tavčarjeva ullea. (r) Pozor trgovci! z mešanim blagom. Nudim za prodajo majhen predmet, ki ga rabi vsaka gospodinja. - Znamko za odgovor. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Omorika« 15.931. (r) Razglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu, dne 24. oktobra 1938 ob 11 dopoldne prvo javno ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del pri graditvi poslopij svojega sanatorija za pljučne bolezni v Knez Selu pri Nišu. Vzorci za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan med uradnimi urami pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Belgradu ali v Nišu za 200 din ter pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. ____-4 Mongol, (repe de Chine meter po Din 12.— dobite pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejel ob težki izgubi moje ljubljene žene, sestre, tete in svakinje, gospe Lojzke Cvar roj. Krasovec kakor tudi za poklonjeno cvetje, ter vsem, kateri so drago rajnico spremili na njeni zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Ljubljana, 10. oktobra 1938 Franjo Cvar, soprog Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Jože Roj i na star. krojaškega mojstra in hišnega posestnika v Ljubljani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, Narodni čitalnici v Šiški za ganljive žalostinke in vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. — Sveta maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 12. oktobra 1938, ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, Rodbina Jože Rojina V Šoštanju, 8. oktobra 1938 Lore Goričar, hčerka Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karpi ta Izdajatelj: inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič Jadranska cesta po našem Barju Ljubljana, 10. oktobra. Pred kratkim je gradbeni minister g. Dobri-voj Stošovid objavil program cestnih del v naši državi. Po tem programu odpade na cesto Ljubljana—Novo mesto in Ljubljana—Sušak okrog 70 milijonov dinarjev. Ta vsota je tolikšna, da moremo upravičeno upati, da bo precejšen del nove ceste Ljubljana—Sušak na ozemlju naše banovine lahko dograjen, pri čemer pa bo tudi še za cesto Ljubljana—Novo mesto odpadlo lepo število milijonov. Nevarno Barje Že pred leti je banovina glede na važnost cestne zveze Slovenije z morjem ustanovila posebno tehnično sekcijo za trasiranje ceste Ljubljana—Sušak. Banovina je iz svojih sredstev žrtvovala precejšne vsote za trasiranje nove ceste in za napravo načrtov samo zato, da bi v primeru, če bi prišlo do uresničanja te želje, ne bi bili nepripravljeni, ampak da bi tudi lahko takoj začeli z delom, kakor hitro bi bil denar na razpolago. Znano je, kako naj bi po tem načrtu tekla bodoča Jadranska cesta. Strokovnjaki pa si niko bili čisto na jasnem le za prvi del ceste, kateri naj bi šel po načrtu čez Barje. V zadnjih letih so nemški strokovnjaki za graditev cest, ki so vprav pri velikih graditvah avtomobilskih cest doživeli veliko novih skušenj, prišli do prepri- Velika piramida, s katero so napravili obteže valni poskus sveta na Barju. Na prisekani piramidi je zgrajena še 5 m visoka kamenita prizma, ki pomenja mnogo večjo obremenitev, kot bi jo dal cestni nasip z vsemi dinamičnimi pojavi prometa. Sedaj je ta piramida že sesuta. čanja, da so barja za graditev cest najbolj nepri-kladna in da povzročajo izredne težave in velikanske stroške. Zaradi tega je terenska sekcija za trasiranje ceste Ljubljana—Sušak napravila veliko poskusnih vrtanj na Barju ter tako ugotovila, kako globoko sega ponekod slabotni barjanski svet Ker so bili strokovnjakom, ki so imeli s temi vrtanji posla, na razpolago tudi podatki, kako velikanske težave je povzročila graditeljem graditev, železniškega nasipa Južne železnice čez Barje v sredi prejšnjega stoletja, 6e ti niso zadovoljili le z znanstvenimi ugotovitvami poskusnih vrtanj.' Obteževalni poskus Odločili so se za najbolj praktično rešitev: preiskati nosilnost barjanskega sveta s tako obto-žitvijo, kakor bi jo pozvročiia nova cesta, ki bi šla v precejšnem nasipu čez Barje. Ta malenkostni poskus je bil vsekakor cenejši, kakor kakršnokoli najmanjše presenečenje za časa graditve, in tudi cenejši, kakor pripravljanje načrta, po katerem naj bi se nova Jadranska cesta umaknila Barju. Poskus je bil pomemben tudi že zaradi tega, ker je bil upravičen vtis, da je Ljubljansko barje bolj trdno kakor pa barja v nemških ravninah, na katerih so si graditelji nabrali toliko žalostnih skušenj. Dve piramidi iz kamenja Za preizkušanje nosilnosti barjanskega sveta je prišel seveda v poštev svet, ki je bil že s poskusnimi vrtanji ugotovljen kot najslabši. V bližini Iške Loke so lansko leto napravili obteževalni preizkus prav blizu mesta, kjer naj bi v bodočnosti tekla nova Jadranska cesta. Da je bil preizkus zanesljiv, so morali upoštevati težo cestnega nasipa samega, obremenitev ceste po prometu in vse dinamične učinke (tresenje itd.), izvirajoče iz prometa. Vse te obemenitve zemljišča so prera čunali v težo in so s to preračunano težo obte-žili barjanski svet tako, da so zložili na izbranih mestih dve veliki piramidi iz kamenja. Dve piramidi so zgradili zaradi tega, ker so hoteli ugotoviti tudi nosilnost sveta, če bi gradili cestni nasip prvič kar na rušo in pod njo ležečo šoto, in nosilnost, če bi zgornjo rahlo plast odkopali in gradili cestni nasip na nižje ležeči plasti mehke gline. Zato so eno piramido zložili kar na rušo, za drugo pa so rahlo zgornjo plast odkopali. Vsaka od piramid je imela osnovno ploskev 10X10 metrov in se je enakomerno zoževala do višine 3.10 m. Zgornja osnovna ploskev je merila v kvadratu v tej višini le še 3.80X3.80 m. Na to prisekano piramido pa so zgradili iz kamenja še prizmo, ki je bila visoka 2.50 m. Teža vsega tega kamenja je po računih soglašala s težo cestnega nasipa in vsem obremenitvam, izvirajočim iz prometa. Piramidi sta se seveda začeli pogrezati v barje in z pogostimi natančnimi meritvami so to po-grezanje zasledovali. V prvem mesecu se je piramida na šoti in ruši pogreznila za 90 cm. Piramida na glini pa le za 60 cm. Piramidi sta stali lani pol leta in sta se pogreznili do konca leta 1937 114 cm, odnosno 94 cm. Jasno je, da se je piramida, ki je bila postavljena kar na rušo in šoto, pogreznila nekoliko bolj, vendar je bilo s tem ugotovljeno, da je ugodnejša graditev ceste kar na rušo in šoto, ker bi bilo v tem primeru potrebno mnogo manj kamenja in gramoza za cestni nasip. V letošnjem poletju pa so napravili še en poskus, povečali so obremenitev piramide, ki je stala na šoti, na ta način, da so začeli zviševati prizmo. Ko so zvišali prizmo za 1 m, se je piramida posedla komaj za 1 cm. Višali so prizmo hote tako dolgo, dokler bi to sama zadržala, samo zato, da bi videli, kako se bo zemljišče obnašalo. Na tri metre visoki prisekani piramidi so zgradili 5 m visoko prizmo iz kamenja. Ko so nalagali še naprej, so že dobro vedeli, da se bo v kratkem začela podirati. Začela je pokati, in pri tej skrajni obremenitvi so napravili poslednjo meritev, ki je pa natančno dokazala, da se je vsa piramida zaradi naknadnega dokladanja kamenja v celoti posedla komaj za 2.5 cm. Ta zadnji obremenilni poskus je prepričljivo dokazal, da je celo na najslabšem mestu barjanski svet zadosti trden. Zaradi tega bo tudi bodoča Jadranska cesta šla čez Barje. Ne zdi se nam pa prav, če bi se odločujoči strokovni činitelji ne odločili za ta poskus in kar verjeli »Slovenskemu narodu«, ki se 6. oktobra huduje nad tem poskusom, češ da je že zdavnaj povedal, da je svet čez Barje dovolj trden. Spomeniški konservator dr. Fr. Mesesnel Ljubljana, 10. oktobra. Z današnjim dnem je prevzel posle spomeniškega konservutorja v dravski banovini kot naslednik dr. Fr. Steleta g. dr. Fr. Mesesnel. G. dr. Mesesnel je bil doslej univerzitetni profesor umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Skopi j u, kjer je poprej kot muzejski uradnik odlično sodeloval pri ureditvi Muzeja Južne Srbije in pri akciji za ohranjevanje južnosrbskih spomenikov. Kot umv. profesor se je z vnemo posvetil študiju bizantinske in starokrščanske umetnostne zgodovine, sodeloval je pri znanstvenem raziskavanju in priobčil vrsto študij v publikacijah Muzeja Južne Srbije, Arheološkega društva v Belgradu, Zbornika za umetnostno zgodovino Ljubljani i:n drugod. Umetnostno zgodovino je študiral na češki univerzi v Pragi, kjer je doktoriral z disertacijo o Janezu Wolfu in njegovem krogu. Pozneje je bil asistent v umetnostno-zgod o vinskem seminarju prof. Iz. Cankarja v Ljubljani in sourednik Zbornika za umetnostno zgodovino. Doma je zinain predvsem kot najboljši poznavalec umetnosti Wolfovega kroga bratov Šubicev, o katerih je prav te počitnice dovršil izčrpno monografijo, ki jo izda kot publikacijo Narodne galerije Učiteljska tiskarna. G dr. Mesesnel je vipavski rojak iz Lokavca pri Ajdovščini. KINO SLOGA telefon 27-30 Danes ob le., 19. !n 21. url Požar nad Ancjlifo Monumontnlno filmsko del« o herojski borbi mnld migi. nrmiulo proti nndino^ni španski mornnrioi Nj. kraljevsko veličanstvo kraljica Marija in kralj Peter II. zapuščata Oplenac, kjer je bila na obletnico smrtnega dne kralja Aleksandra spominska pobožnost Iz življenja slovenskih tekstilnih tehnikov Maribor, 10. oktobra. Z razvojem tekstilne industrije v Sloveniji se je slovenski praktično usmerjeni moški mladini odprl nov poklic tekstilnih tehnikov. Da bi so mladina mogla pripraviti za ta poklic, je ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo na posredovanje občine Kranj in bivšega oblastnega odbora ter kasneje banske uprave 1. 1930 izdalo odlok za ustanovitev državne tekstilne šole v Kranju, ki je poleg one v Leskovcu edina v državi. Šola je dvoletna ter nudi gojencem teoretični in praktični pouk o vsej tekstilni stroki, tkalstvu, pre-dilništvu in barvarstvu. V šoli se snov temeljito obdela, da gre gojenec iz šole za svoj poklic temeljito pripravljen. Ko gojenec po napornem uku Zopet dve slovenski misijonarki odšli v misijone Škofja Loka, 8. oktobra. V petek, 7. oktobra, sta se s popoldanskim brzim vlakom odpeljali proti Rimu dve škofjeloški učiteljici čč. m. Katarina Pire in m. Ljudmila Ravnikar, da bosta šli po končani redovni apro-baciji delovat v azijske misijone. Obiska vsem dobro znane misijonarke in vizi-tatorice vseh uršulinskih mis. hiš v Siamu in na Kitajskem č. m. Rafaele Vurnikove se je poslu-žila božja Previdnost, da je iz škofjeloške uršulin-ske družine zopet presadila dve najboljši moči v azijski misijonski Gospodov vinograd. Nobena skrivnost ne bo izdana, če javno povem, da je č. m. Katarina Pire že od vstopa v uršulinski red na tihem gojila vročo željo — postati nekoč tudi misijonarka med pogani, kjer že deluje njena sestra m. Ksaverija. Zato se je skrbno in temeljito pripravljala na ta svoj poklic z globokim duhovnim življenjem ter z resno izobrazbo. Postala je profesorica raznih predmetov. Bila je ravnateljica ženskega učiteljišča. Pa tudi nad vse skrbna generalna prefekta v dekliškem konvinktu. Globo v dušo je videla in dobro poznala vse svoje učenke in gojenke. Z mladostnimi slabostmi te mladine je znaia veliko potrpeti. Pre-mnogokrat je raje molila zanje, kot da bi jih z ostro besedo karala. In z vedrim obrazom je prišla med to mladino vsak dan. Tudi ob bridkem slovesu je vedro in pogumno izjavila tem svojim mladim srcem: ...»Mojo oporoko sprejmite in isto lahko rečem tudi v imenu svoje so-sestre m. Ljudmile: nikdar ne storite smrtnega greha, pa boste srečne!...« Zdi se mi, da je prav, če še to povem: Z gojenkami in čč. prefektama smo pomladi sprejemali č. m. Rafaelo Vurnikovo, ki je prišla iz Siama za nekaj dni na obisk. Ko m. Katarina zagleda svojo drago sosestro, se razjoka, ljubeznivo jo objame, in na prašanje misijonarke m. Rafaele: »Ali bi hoteli iti z menoj?« — z vso trpečo in hrepenečo dušo odvrne: »Rada! Pa saj me ne boste marali I« Tedaj sem prvič zaslutil, da odgovor odloča njeno bodočo življenjsko pot. In res! Čez dobri mesec je že odpotovala na Angleško, da se je še bolj izurila v angleškiči. Sedaj pa v Rimu čaka končne odločitve, kje bo njen vinograd. Vsem pa se je zdelo neverjetno, ko smo zvedeli, da je zaprosila za misijonsko delo med pogani tudi naša odlična profesorica matematike S. m. Ljudmila Ravnikar, tukajšnja domačinka in sestra g. župnika Ravnikarja v Šmarju pri Ljubljani in č. s. Jožefe, tukajšnje uršulinke. Tudi ta je znala svojo misijonsko skrivnost dobro čuvati, Na levi m. Katarina Pire, na desni m. Ljudmila Ravnikar. kot bi se bala, da ji je ne bi kdo — ukradel. Mladina jo je iskreno ljubila. To se je vedno in povsod videlo, zlasti pa še ob slovesu, ko joka ni hotelo biti konca. — Tudi m. Ljudmila je bila poslana o počitnicah na Francosko, da 'se je izpopolnila v francoskem govoru. Kljub težkemu slovesu se škofjeloška uršu-linska hiša veseli z mladino vred, da je Bog ravno to toliko preizkušeno hišo izbral za šolo misijonskih poklicev. Saj sta novi dve misijonarki že četrta in peta, ki so šle iz te hiše v misijone — pa najbrž nista zadnji Mladi rod raste in seme misijonskih i«rf:licov v marsikaterem srcu — klije. D. V. in velikih stroških stopi v življenje, bi utegnil misliti, da je prebrodil največje težave in da mu ne bo težko najti primerne zaposlitve. V resnici pa se njegov križev pot šele prične, ker trči oh težavo in ovire, kakršnih ni pričakoval. Tekstilne tovarne, kamor absolventa tekstilne šole vodi pot, so v rokah tujega kapitala, vodilni uradniki in strokovnjaki so tujci, ki domačemu kvalificiranemu delavcu pod pretvezo nesposobnosti spretno zapirajo pot če že ne v tovarno, pa vsaj na vodilna mesta. Nekatere tovarne skušajo sicer kazati naklonjenost absolventom naše tekstilno šole, vendar se ta naklonjenost marsikdaj izkaže le kot navidezna. So primeri, ko je tovarna ob koncu šolskega leta sporočila vodstvu šole, da potrebuje več tekstilnih tehnikov. Ti so v resnici službo nastopili, po preteku prvega tedna službe pa so bili že odpuščeni ali pa so zaradi šikan službo sami zapustili. — S takim postopkom nameravajo inozemski vodilni nameščenci doseči pač lo to, da so bodo slovenski tekstilci njihovih tovarn izogibali in bodo zaradi tega varni pred slovensko konkurenco. Za slovenskega tekstilnega tehnika, ki je imel srečo, da je prišel v službo in ki z veliko potrpežljivostjo vztraja v službi, so si inozemski vodilni nameščenci izmislili šikano, ki je za domačega nameščenca najbolj neprijetna, pa obenem tudi najbolj protizakonita. Takim namreč odredijo delo, ki njihovi izobrazbi in usposobljenosti nikakor ne odgovarja. Eden opravlja delo skladiščnika, drugi čisti blago, tretji opravlja navadna tkalska dela, četrti maže stroje in slično. Na ta način kršijo določilo zakona, da niora inozemski nameščenec čimprej izvežbati domačega delavca, ki more in mora nato zasesti položaj, ki ga je dotlej imel inozemski nameščenec. Ker ga do strokovnega dela nikoli ne pustijo, se naš tekstilni absolvent ne more toliko izvežbati, kakor bi bilo treba, in tujec ima zopet izgovor, da je nenadomestljiv in tako še naprej jemlje našemu delavcu boljši kos kruha. Vprašanje domačih tekstilnih strokovnjakov znajo inozemci vedno speljati na vprašanje sposobnosti in nesposobnosti. Nesposobnost je stalen izgovor, kadar jih kdo prime zaradi zapostavljanja domačega strokovno izvežbanega delavstva. Domači strokovnjaki pa so prepričani, da njihova nesposobnost izvira iz dejstva, da se branijo delati za plačo 2.50 din na uro, da za tako mezdo no marajo ob nedeljah snažiti strojev, a verujejo, da podjetnik resnično ne ve, da prejemajo tako sramotne mezde, da so narodno zavedni in zato v tovarni z delavstvom dosledno govorijo slovensko ter da so toliko sposobni, da bi s svojim znanjem mogli izpodriniti tujega nameščenca. Absolventi tekstilne šoie so dosedaj kazali pravo stanovsko zavest ter se organizirali v svojem društvu, ki si prizadeva zaščititi interese svojega članstva. Zdi se pa, da bo v bodočo grozila našemu nameščenstvu iz vrst tekstilnih tehnikov samih, če vodstvo šolo pri sprejemanju gojencev ne bo do skrajnosti previdno. V šolo so namreč začeli siliti z vsemi najugodnejšimi priporočili podjetnikov opremljeni prosilci, ki so našemu jeziku in naši krvi tuji. Če bi se zgodilo, da bi taki ljudje prišli v našo šole, potem pretijo našim narodno zavednim tekstilcem hudi časi Upamo pa, da bo vodstvo šole te hude čase znalo odvrniti. Vprašanje naših tekstilnih strokovnjakov je socialno in nacionalno pereče. Absolventi naše tekstilne šole ga po svojih močeh rešujejo, krepko pa jih morata ori tem podpreti javnost, predvsem pa oblasti Roparski umor v Medlogu pri Celju G. škol dr. Roiman po blagoslovitvi cerkve sv. Male Terezije na Kodeljevem dne 9. avgusta v njej prvič daruje sv. mašot Celje, 10. oktobra. V nedeljski številki »Slovenca« smo poročali o zagonetni smrti 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju. V soboto oh 10 dopoldne so našli delavci mestne gramoznice v Medlogu pri Celju v plitvi vodi Savinje truplo neznanega moškega, ki ga je prinesla Savinja od levškega mostu h gramoznici in ga naplavila ter pustila v nizki vodi, kjer so ga opazili delavci in potegnili na suho, natot pa takoj obvestili celjsko policijo in orožnike. Komisija z g. dr. Podpečanom in policijskim predstojnikom g. Zavcem je spoznala v moškem 55 letnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osence pri Celju, ki je zadnjo čase prodajal po bližnji in daljni celjski okolici suho robo, s katero je bil večkrat tako natovor-jen, da so ga mnogi občudovali, kako more tako prileten moški nositi tako težo. Tratnik pa je bil znan tudi, da ima precej pod palcem. Komisija je že na prvi pogled uvidela, da je Tratnik žrtev morilca, ki je pobil Tratnika s topim predmetom in mu prizadejal 5 težkih do 5 cm velikih ran, ga oropal, nato pa zavlekel v Savinjo, da bi tako zakrit sledove. Oblasti so dognale, da je Tratnik v petek pozno v noč popival v gostilni Majuič v Mediogu s 27 letnim delavcem Ivanom Špajzcrjcm iz Lave pri Celju, ki je znan po svoji surovosti. Špajzer je nosil s seboj cepin, katerega je ponujal v gostilni za 2 din. Ker ga nikdo ni maral kupiti, se ie silno razburjal. Ob 10 zvečer je Tratnik zapustil gostilno, kmalu za njim pa je neopaženo izginil tudi Špajzer. Skoraj gotovo jo, da je Špajzer dohitel Tratnika in zahteval od njega denar. — Vnela se je borba in Špajzer je segel po skrajnem, mahnil je večkrat s cepinom ali s kakim drugim topim predmetom po Tratnikovi glavi, da je ta padel in takoj podlegel poškodbam. Špajzer je nato Tratniku slekel suknjič in čevlje, Tratni-kovo truplo pa zavlekel v Savinjo, da bi tako za-kril sledove. Komisija je dognala, da je bil Tratnik umorjen s topim predmetom. Na glavi ima 5 velikih do 5 cm dolgih, zevajočih ran in sicer prebito lobanjo ter rano tik nad čelom, na temenu in desno pod temenom. Na kraju umora so našli sledove krvi, prazno škatlico vžigalic, ovojko za nogo in vrvico. Vidni so celo sledovi, kjer se je bila borba med priletnim starcem in močnim morilcem. Tratnika poznajo vsi okoličani, ker je prodajal suho robo. Govorijo culo, da ju imel Tratnik Izšla je Družinska Pratika za leto 1939 z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku. Dobiva se za ceno Din 5*— (po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Slovenije Preprodajalci velik popust. »Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišo I denar, kar je vedel Špajzer in ga napadel zalo da bi prišel do denarja. Oblasti si prizadevajo, da bi kmalu izsledile morilca, ki sc še skriva Upamo, da sc jim bo posrečilo. Pogajanja v Komarnu Budimpešta, 10. okt. AA. MTI: O madžar-sko-češkosfovaških pogajunjih v Komarnu je bilo izrazil upanje, da se bodo pogajanja, pri katerih je treba danes preiti na osnovna vprašanja, potekala tudi v bodoče v zadovoljivem ozračju. Opolnoči so Nemci zasedli vse sudetsko ozemlje Berlin, 10. oktobra, b. Kakor je bilo določeno z monakovskiin sporazumom, se končuje danes zasedanjem sudetskonemških krajev nu Češkoslovaškem. Zaradi tega bo v teku današnjega dneva sporazum, vsaj v kolikor se nanaša na Češkoslovaško in Nemčijo, v celoti izvršen. Pri tej priliki tukaj poudarjajo, da se je celotna zasedba sudetskonemških krajev z izjemo nekaterih manjših neznatnih incidentov, izvedla v popolnem redu in mir. Nemška vojska se nahaja na mejah, ki so bile revidirane na temelju pogajanj, ki se vodijo direktno med Nemčijo in Češkoslovaško. Gre za kraje, v katerih bi se moral izvršiti plebiscit. Dosedanji potek pogajanj s Češkoslovaško pa ima upunje, da v večini krajev, v katerih je bil določen plebsieti, do plebiscita ne bo prišlo. Do njega bo | > r i S1 o bržkone le v manjšem številu okrajev, in sicer tam, kjer gre za gospodarske in strategič-ne razloge in kjer ne bo prišlo do sporazuma med Nemčijo in Češkoslovaško. Ureditev podkarpatske države Užhorod, 10. oktobru. Odstopil je dosedanji guverner Podparpatske Rusije tir. llralmr in ji' imenovan zu guvernerju minister dr. Kerknnj. Predsednik avtonomne države Podkarpatske Husije je poslanec Brady, ki je tudi prosvetni minister, notranji je Baczin.skv, gospodarski minister Beučik, pravosodni minister Plezczak, minister za narodno zdravje in notranjo politiko pa Vološil. Dr. Beneš v Ziirichu Ziirich, 10. oktobra. V Ziirich je dospel bivši predsednik češkoslovaške države tir. Edvard Beneš. K demonstracijam na Dunaju Papeški nuncij preiskuje Dunaj, 10. okt. TG. Semkaj je prispel papeški nuncij i i Berlina, dn po nalogu sv. Štolire preišče protikatoliške demonstracije na Dunaju, o priliki katerih je prišel v neljub položaj tudi kardinal Innitzer. Kardinal še danes ne sme zapustiti nadškofijske palače in mu ni dovoljeno, da bi se pn telefonu s komerkoli razgovarjnl. Na policiji so dejali, da so ti ukrepi bili storjeni samo v zaščito kardinala samega. Policija jc izvedla obsežne aretacije v zvezi z včerajšnjimi izgredi med katoliško in hitlerjcvsko mladino. Povzročitelji bodo odvedeni v koncentracijska taborišča. Preosnova angleške vlade London, 10. okt. TG. Vojni minister Hore Relislia je izjavil, da bo vsa angleška suhozemska armada v bližnji bodočnosti popolnoma preosno-vana. Dobila bo nove vojaške enote ter popolnoma novo oborožitev. Vpeljali bodo veliko število težkih strojnih pušk za vsako kompanijo, medtem ko bo že vsak bataljon razpolagaj z osmerimi to-povskimi baterijami. Vpeljani bodo novi polki z« tanke, kakor tudi polki za obrambo proti tankom. nadalje cehi vrsta novih polkov za protiletalsko obrambo. Nekaj popolnoma novega bodo bataljoni na motornih kolesih. Teli bataljonov namerava Anglija vpeljati 12. Konji bodo iz angleške vojske skoraj popolnoma izginili. Odpoklic prostovoljcev iz Španije Pariz, 10. oktobru." Dopisnik -llavasa« porota i/ Valcneije, da je vrhovno poveljstvo republikanske armade izdalo nalog, s katerim pozivajo vse tuje prostovoljce, ki se nahajajo v republikanski armadi od pričetka državljanske vojne, da zapuste bojišče. Vsi ti prostovoljci pa sr bodo zbirali v Valenciji in Barceloni. od koder jih bodo po š i I j u 1 i v njihove domovine. Napoli, 10. oktobra. Po nalogu italijanske vlade je nocoj odplulo 6 vet jih ladij v špansko mesto Cadi\. Na te ladje bodo vkrcali italijanske prostovoljce ter jih odpeljuli v Italijo. Imenovanja v naši diplomaciji Belgrad, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in nu predlog ministrskega predsednika so postavljeni: Lukovič l.uku, svetnik 4-2 v zunanjem ministrstvu za svetnika iste skupine na kr. poslaništvu v Budimpešti: Mitrovič Rado-siiv, tujnik 5-1 v zunanjem ministrstvu zu svetnika 4-2 v zunanjem ministrstvu: Mirkovič Mi-Jjutin, tajnik 5-1 v zunanjem ministrstvu za svetnika v 4-J v istem ministrstvu: Dimič Branko, tajnik 5-1 v zunanjem ministrstvu za svetniku v 4-J v istem ministrstvu: Bukovac Avguštin, tajnik v 3-1 nu kr. poslaništvu v Bruslju za svetniku v 4-2 v zuti. ministrstvu: Godjevac Slobodun. konzul 3-1 na kr. konzulatu v Valoui za generalnega konzula 4-2 istotam: Djolevič Bogdan, tajnik 3 pol skup. nu kr. poslaništvu v Ankari zn konzula 3. pol, skupine \ Solunu; Avnkumovič Mirko pisar S. pol skup. na generalnem konzulatu v Solmi zu pisarja iste skupine v zun. ministrstvu: Bogič Dragomir, pisar S. pol. skup. v zunanjem ministrstvu zu pisarja iste skupine na generalni konzulat v Hamburgu. Sestanek JRZ savske banovine Zngreb. 10. oktobra, b Danes dopoldne se je sestal izvršilni odbor banovinske organizacije ,lliZ pod predsedstvom predsednika, finančnega ministra Dušana Letice. Od ostalih ministrov so bili prisotni minister za trgovino in industrijo 'g. inž. Nikola Kabiilin ter prosvetni minister Magaraševič, dalje senator in minister na razpoloženju dr. Mile Miškulin, dnlje bivši minister tir. Miletič, .loslp Hogič ter številni narodni poslanci iz savske banovine, nadalje blagajnik banovinskega odbora Jakob Pavlina iz Zagreba in predsednik banovinskega odbora Bogunovič ter član glavnega odbora stranke g. Iso Bogdanovi?. Posvetovanja so bila dopoldne in popoldne in so bila rešena razna aktualna politična vprašanja v zvezi s sedanjim položajem Po posvetovanju izvršilnega odboru je zasedal dalje delovni odbor vse do večera. Po kon-ferenci so ministri nato odpotovali v Belgrad. Trgovinski minister v Zagrebu Zagreb, 10. okt. Minister za trgovino in industrijo inž. K a b a 1 i n je posetil danes v spremstvu načelnika trgovinskega oddelka banske uprave Združenje industrialcev za savsko banovino, nakar se je podal v borzno palačo, kjer je imel govor o položaju naše industrije v savski banovini. Te seje so se udeležili tudi številni predstavniki trgovinske in industrijske zbornice ter je na njej govoril tudi predsednik dr. Krasnik. Potem je inž. Kabalin obiskal tudi Obrtno zbornico ter sprejel poročilo o potrebah obrtništva v področju Zagreba in savske banovine. »šipad« urejuje položaj svojega delavstva Belgrad, 10. oktobra. AA. Vlada dr. Milana Stojadinoviča je ustanovila »gozdno industrijsko podjetje ^ š i pati d. d.«, ki je danes eno izmed največjih gozdarskih podjetij v Evropi. Na svojih žagah predela šipad letno okrog 350 do 400 tisoč kubičnih metrov smrekovine, 44) do 30 tisoč kub. metrov bukovinc ter 25 do 30 tisoč kub. metrov hrastovim-. Tovarna celuloze, ki jo je Šipad kupil leta 1937, ima letno proizvodnjo okrog 2000 vagonov celuloze. Posebno pozornost pa je posvetila kr vlada v zadnjih letih ureditvi delavskega vprašanja pri tem državnem podjetju ter so v tej smeri bile izdane številne socialne odredbe, ki so posebnega pomena za vso bosansko krajino, žepaeki, magleski, fojnički in žabljanski okraj, to je za vse pasivne kraje, v katerih deluje podjetje šipad. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujtiindjič se je sredi tega leta lotil ureditve uradniškega vprašanja ter je s 1. oktobrom stopila v veljavo uradniška in nameščenska pragmatika. Problem je bil precej težak. Današnji čas zahteva od uradnika tako velikega podjetja velike sposobnosti, to je visoko šolsko izobrazbo. O tem si je bilo treba biti na jasnem. Po drugi strani j>a je bilo treba upoštevati tudi tiste uradnike, ki so že večje število let pri podjetju, ter so izvrševali težko in odgovorno službo, pu nimajo šolske kvalifikacije, kakor je današnji zahtevi potrebna. Ta problem je bil zelo srečno rešen tako, da se bo pri novih nameščenicih zahtevala šolska izobrazba, kakor jo za take položaje predpisuje država, medtem ko se bodo pridobljene pravice starih uradnikov v polni meri upoštevale. Uradniki šipada bodo imeli po končanem pripravniškem roku stalnost. Zagotovljeno jim je tudi periodično napredovanje, pokojnina za starost in rodbinska pokojnina za primer smrti uradnika. Uradništvo je z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo do vlade sprejelo pragmatiko. Vlada dr. Milana Stojadinoviča, ki gre za tem, da povsod ustvari stalne trdne osnove za trajno solidno delo, je tudi v tem primeru dosegla svoj cilj. Ljubljanske vesti Slovenske državnopravne starine Ljubljann, 8. oklobra. »Naše državnopravne starine« je bilo naslov predavanju, ki ga je imel na I. prosvetnem večeru 7. t. m. g. ravnatelj dr. Mal. Predavanje je bilo nad vse zanimivo. Saj je odlični znanstvenik odkril neprecenljive dokaze o samobitnosti Slovencev. Ovrgel je trditev, da so bili Slovenci nakovalo, na katerem so oblikovali tujci. Že ob zori naše zgodovine so Slovenci imeli svoje državnopravne prvine. Razdeljeni so bili že takrat, ko so prišli v sedanjo domovino, v tisočnije, stotnije in desetnije. Na svojih »večah« so se posvetovali, sklepali ler volili kneze. Zanimivo je in značilno, da se je to godilo brez sodelovanja duhovščine in plemičev, brez obrtnikov in trgovcev, in to izven cerkve, kar je edinstveni primer v zgodovini. Tudi običaji niso bili v latinskem jeziku, kakor povsod drugod, temveč v pristnem staroslo-venskem. Karantanski Slovenci niso bili podjar-mljeni od Bavarcev, temveč so bili enakopravni del države, ki jih je družila le personalna unija. Monarhična oblast se med njimi ni mogla uko-reniniti. Žal pa so se te prvine polagoma pozabiie in so leta 1338. vpeljali »štajersko pravo«, ker je bilo prejšnje pozabljeno. — Predavanje je bilo tako izčrpno in znanstveno utemeljeno, da so poslušalci naravnost strmeli, ker so slišali stvari, ki so bile doslej vsem neznane. Pogrešali pa smo pri predavanju naše učiteljstvo, profesorje in sploh inteligenčne kroge, ki imajo ob raznih prilikah toliko govoriti o slovenstvu, ne pridejo pa poslušat znanstvenika, ki odkriva snovi o slovenstvu, ki so nastale ob zori naše zgodovine. — Navzoče občinstvo je predavatelja z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo, ker je pri tem predavanju ogromno pridobilo iz domače zgodovine. Prihodnje predavanje bo v petek, 14. t. m., in bo posvečeno zopet slovenski zgodovini. Predaval bo g. prof. Silvo Kranjec. * 1 Občni zlior Katehetskga društva v Ljubljani bo danes ob petih pojioltlne. Zaradi predelavanja v Jugoslovanski tiskarni bo občni zbor v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ulici 12. Dnevni red je običajen. Po podanih poročilih so na vrsti volitve novega odbora. Vsi člani vljudno vabljeni! 1 Slomškova družba v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da bo za september nameravano romanje na Slomškov grob v nedelja, 16. t. m. Odhod iz Ljubljane ob 5.30. Po prihodu vlaka v Maribor je sv. maša na Slomškovem grobu. Po sv. maši v dvorani Gospodarske banke, Alek-sadrova 6, spominsko zborovanje za našega vzornika A. M. Slomška in predavanje prof. Šedivyja »Slovanska miselnost«. — Prav iskreno vabimo vse člane in članice, da se našega vsakoletnega romanja prav gotovo udeleže. — Odbor. 1 Dolenjski tramvaj bo zgrajen do Rakovnika. To je v korist tramvaja samega, ker prihajajo na Rakovnik pogosto romarji, ki dajo dovolj zaslužiti maloželezniški družbi. Na progi so delavci izredno marljivi in delajo « pospešeno naglico, tako da prebivalci dolenjskega okraja upajo., da bo tram-vanj dogotovljen vsaj do Vseh svetih. Veliko oviro pa predstavljajo kanalizacijska dela na Dolenjski cesti, ki napredujejo zelo počasi. I Opozorilo telefonskim naročnikom! Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da jioteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine, odnosno dolžnih obrokov instalacije. — Ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene prve dni meseca septembra t. 1. V primeru, da je naročnik položnice izgubil, naj kupi prazno položnico, ki jo dobi pri vsaki pošti, naznači na isti štev. ček. računa: 10225, Pošta Ljubljana 1, telefonske pristojbine, Ljubljana, in nam nakaže odpadajočo naročnino. Telefoni, za katere naročnina ni plačana do gori omiljenega roka, se po predpisih telefonskega pravilnika izključijo dne 16. oktobra začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati 100 din. 1 Za Baragovo semenišče je darovala Vzajemna posojilnica v Ljubljani v jiočastitev spomina pok. msgr. dr. Jožeta Debevca 500 tlin. 1 Palača banke Slavije je, kakor smo že poročali, v surovem stanju dograjena. Palača obsega z mansardnim nadstropjem skupno sedem nadstropij. Hišice, v katerih so še stare trgovine in branjarije, zaenkrat še obsto.ie, bodo pa takoj po drte, ko bo nova palača banke Slavije dograjena. Novo palačo je zasnoval arh. inž. Ivo Medved, ki Letalski napad na Ljubljano Po nalogu vojnega ministrstva bo prihodne dni dnevna vaja letalskega napada na Ljubljano in pasivne obrambe prebivalstva. V zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije v Ljubljani se izdajajo sledeča navodila za ravnanje prebivalstva ob času napada na mesto: Pri vaji bodo uporabljena aktivna napadalna in obrambna sredstva to je obrambni topovi, mi-traljeze itd., a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete in sicer rdeče rakete rušeče bombe, zelene rakete bojne strupe ter bele rakete požarne bombe, kakor tudi druga sredstva. Pasivna obramba bo sestavljena iz sanitejskih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrup-liencem, oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odkopavanje ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega zračnega napada in je tedaj v življenjskem interesu vsakega posameznika, poživljam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna po teh navodilih: Pričetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal bo naznanjeno z znakom »Vzbuna« (alarma) in sicer s 3 zapo.rednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tuljenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv, z rogovi, ki bodo nameščeni na raznih vzvišenih točkah po mestu, in z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki jim sledi zvonenje z vsemi zvonovi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti Ko bo dan znak »vzbu-nc«, se mora ustaviti ves promet( tudi tramvajski, avtomobilski itd.) po vseh ulicah. »Konec nevarnosti« bo objavljen samo z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki mu sledi zvo-nienje vseh zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobro zapomniti. Ravnanje pri vaji. 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« pa ulici, v tramvaju itd., se mora skrili v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, bolj skrite, neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in podobno pa ie treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aeroplanov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih Ito-kalih, uradih itd., naj ostanejo tam., ali ne v bližini oken. vrat ali celo pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj 6e umaknejo v notranjost sob, najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrelkov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati in opazovati skozi okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako event. kupci, lastniki stojnic pa smejo očtati pri vaji na svojih mestih -adi čuvanja blaga. Opozarja se javnost na to, da bodo iz letal metali v manjših kolfSinah bojne strupe — solziv-ce in kihavce in se morajo zlasti otroci pravočasno umakniti z ulic in odprtih prostorov. Poleg tega bodo na raznih straneh mesta uporabljene vežbalne bombe, ki so pa pri eksploziji tudi nevarne 100 m okrog. 5 Na krajih, po ulicah ali delih ulic, kjer bo s posebnimi tablicami »Strupeni plini« označeno, da je prehod prepovedan, promet tudi po znaku »konec nevarnosti« ni dovoljen, dokler ne bodo table odstranjene 6. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov policije, žandarmerije in vojaštva samo reševalni oddelki, službujoči člani Odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo »Ozama«. Kdor 6e ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo v smislu naredbe kr banske uprave dravske banovine Pov. II. D. Z No. 3548/1. z dne 12. oktobra 1935 kaznovan z globo 10 do 1000 din, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Mestno poglavarstvu v Ljubljani, 11. X. 1938. Predsednik: dr. Juro Adlešič 1. r. je zelo praktično porazdelil prostore v palači ter poskrbel tudi, da bo nova palača, ki bo mogočna soseda nebotičniku, imela ugodno zunanjost. 1 Pod vlak je skočil. Včeraj ob 1 popoldne je bila obveščena policija, da leži na koncu Šubičeve ulice na železniški progi razmesarjeno mo,ško truplo. Na lice mesta je odšla policijska komisija, se-stoječa iz zdravstvenega svetnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika Ketteja. Zdravnik je ugotovil, da je bil izvršen samoumor. Samomorilec je skočil pod tržaški brzovlak, ki prihaja ob 12.55 v Ljubljano. Samomorilec je 25-letni samski zasebni uradnik Stanislav Jež, doma iz Trsta in tja tudi pristojen, stanujoč v Glinški ulici 5-1. Vzrok samomora ni znan. Truplo so prepeljali po odredbi 1 Zveza bojevnikov se je preselila v nove prostore v Ljubljani, v hotel Metropol-Miklič na Ma-sarykovi cesti, nasproti glavnega kolodvora, kamor naj se naslavljajo vsa sporočila in obvestila. Uradne ure od 5 do 7 popoldne. V istih prostorih je tudi uredništvo in uprava lista »Oj Doberdob«. Vhod v prostore: zadnja vrata na koncu hotela proti Miklošičevi cesti. 1 »Po štirih kontinentih« je naslov predavanja, ki ga bo imel dr. Kostantin Kostič iz Ne\vyorka poti okriljem Zveze za tujski promet v Ljubljani v četrtek, dne 13. t. m., ob 20 v frančiškanski dvorani. Dr. Kostič je eden najboljših turističnih filmskih strokovnjakov ter je v zadnjih 2 letili v tem svojstvu prepotoval 80.000 km. I Na pokopališče k sv. Križu vozi Pečnikarjev avtobus po isti ceni kot tramvaj. 1 Ali že veste, da bodo Trboveljski Slavčki zopet koncertirali v Ljubljani? V ponedeljek, dne 17. t. m., bo njihov koncert v veliki Filharmonični dvorani v proslavo 20 letnice našega osvobojenja. G. Šuligoj je sestavil izbran spored, ki nam bo pokazal razvoj slovenske mladinske glasbe izza prevrata dalje. Natančni spored javimo, danes pa opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima v torek, dne 11, t. m., ob 8 zvečer skioptično predavanje »Bela opojnost, Slovenija — raj smučarjev«. Ob krasnih skioptičnih slikah predava Ante G n i d o v e c.. Vstopnice po 2 in 3 din v pisarni »Pex et bonutn« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. Gledališče Drama. Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Žene na Niskavuoriju). — Sreda-12. oktobra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Red Sreda. — Četrtek, 13. oktobra: Car Fjodor. Red B. — Petek, 14. oktobra ob 15. uri: Ženitev. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Sobota, 15. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Red A. Opera. Torek, 11. oktobra: Ge.jša. Premierski abonma. — Sreda, 12. oktobra: zaprto (generalka). — Četrtek, 13. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red Četrtek. — Petek, 14. oktobra: Ljubavni naj>itek. Premiera. Premierski abonma. Sestanki Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. Dekliški krožek Ljubljana-mesto bo imel di-evi točno ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Vabljene tudi nove članice. Vič. Danes ob 8 bo imel Fantovski odsek Ljubljana-Vič svoje redni letni občni zbor. Za člane obvezno, vabimo pa tudi vse prijatelje našega društva. Predavanja Dve predavanji prof. dr. Miliajla Rostoliarja. Slovenec dr. Mihajlo Ros t oh ar, znani naš pedagoški znanstvenik, redni profesor na univerzi v Brnu, ki je letos praznoval svojo šestdesetlet-nico, bo imel na željo Jugoslovanske češkoslovaške Lige, Jug. profesor, društva, Jug. učitelj, z.dru-ženja, Pedagoškega društva in Združenja nieščan-skošolskih učiteljev v Ljubljani dvoje predavanj ln sicer prvo danes, v torek 11. t. m., ob 20 v Delavski zbornici o »Idejnih osnovali sodobne vzgoje v Češkoslovaški«; drugo pa sre-d o 12. t. ni. ob 20 v frančiškanski dvorani z naslovom »Češka šola v narodni državi in vzgoja mladostnih pohabljencev v Češkoslovaški«. Obe predavanji bosta ponazorjeni s skioptičnimi sljka-mi. Občinstvo vabimo na ta dva kulturna večera Bolničarke in bolničarji Banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vabijo, da se udeležijo predavanja, ki se vrši danes (v torek), dne 11. oktobra ob četrt na 8 zvečer v sobi na Starem trgu 19-1. — Predava g. dr. Franta Mis. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mg. Hočevar, Celovška c. 62 in mg. Gar-lus, Moste. Jesenice Gramoz za posipanje ceste. Cestni odbor naprošamo, da uredi deponiranje gramoza za glavno cesto med ljudsko šolo in vhodom h Krekovemu domu Bilo je rečeno, da se bo gramoz deponiral za oglasnimi deskami, sedaj bo že kmalu sredi ceste. Ovira promet ter kazi lice mesta. Danes in jutri občna zboral Danes ob 8 pevski odsek KPD, jutri (v sredo) ob 8 pa Krekovo prosvetno društvo. Oboje v Krekovem domu. Pol-noštevilno in točno I Moderna zadružna klet v Ormožu Ormož, 8. oktobra. Kletarsko društvo r, z. z o. z. v Ormožu, naša najmočnejša vinarska zadruga, ki šteje nad 600 članov, si je v zadnjem času zgradila novo zadružno klet in jo opremila z vsemi modernimi napravami. V soboto 8. t. m je to klet stavila v olirat Klet in naprave je blagoslovil domači g. župnik p Remigij Jereb. Povabljene goste je pozdravil načelnik zadruge g. Ivanuša, nakar sta banski svetnik g. Jamžekovič Alojz in ravnatelj zadruge g. Munda orisala položaj vinogradništva ter delovanje zadruge od ustanovitve naprej. Zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1898. se je morala dolgo vrsto let boriti s težkočami, a zadnja leta je s svojim živahnim delom postala močna in trdna gospodarska postojanka naših vinogradnikov. Nova moderna klet, v kateri so postavljene betonske cisterne, obložene s steklom, ima prostora za ca. 3000 hI vina. Cisterne je izdelala v splošno zadovoljstvo solidna in znana domača tvrdka Miovič Peter iz Maribora. Da si je zadruga lnliko klet moderno opremila, je pripomogla tudi banska uprava in ministrstvo zn kmetijstvo s svojo podporo. Vsekakor je storjen s tem pri zadrugi velik korak naprej ter bo lahko svojo nalogo izpolnjevala v bodoče še v večji meri kot do sedaj ter pripomogla, da bodo naši vinogradniki svojo priznano ormo-ško-ljutomersko kapljico laže in bolj primerno vnovčcvnli.