*>r*3tnlna plafana v cotovtnl Leto LXIVM št. 168 Ljubljana, torek; 28. Julija I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Tn sera ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg Št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2, — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — mm « Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEMČIJA PRED DIKTATURO? Senzacionalne napovedi dunajskega lista o razvoju dogodkov v Nemčiji — Hugenbergova diktatura na obzorju? — Izolirana Nemčija bo zdrvela v prepad komunizma Dunaj, 2S. juKja. d. »Wrenar Sonn-rnn-d Montagszeitung« objavlja pod naslovom »Nemška samopomoč in njene posledice« daljši članek, v katerem prihaja do zaključka, da je Nemčija na poti k diktaturi. Pisec poudarja, da so sklepi londonske konference povsem nezadostni, da bi se mogla Nemčija rešiti gospodarske in finančne krize, ki postaja kljub vsem zasilnim odredbam vlade vsak dan nezmosnejša. Denarja ni in brez denarja Nemčija ne more živeti. Zato bo edina posledica londonske konference: diktatura. Vprašanje je le še, kdo ji bo dal ime: Bruning ali Hugen-berg. Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da jo je krstil že Hugenberg. Samopomoč, pa naj se že priporoča s te ali one strani, je mogoča samo na stebrih vojnega gospodarstva, v povečanju bede narodnih mas in na konfiskaciji pravic. Bruningu se bo morda posrečilo obvarovati svojo vlado očetovstva novega gospodarskega sistema, ki ne bo ne kapitalizem, ne socializem, marveč bi se dal najtočneje označiti kot socialmilita-rizem. Lahko pa se tudi zgodi, da bo Hugenberg zahteval od BTiininga posojeno mu obleko in sam postal prvi aikter. Z gospodarskega stališča sprememba v osebah ne bo v stvari ničesar spremenila. Samo na politični pozornici bi prišlo do nekoliko novih prizorov. Bru-ning kot diktator v okvirju samopomoči bi morda še našel povratak k normalnemu življenju, Hugenberg v tem svojstvu bi predstavljal stalno nevarnost. O bližnjih dogodkih v Nemčiji pravi pisec tega članka: Inozemstvo je izgubilo zaupanja in pušča svoje kredite v Nemčiji samo pod silo razmer. Hugenberg bo namenom provociral popolno „Mi vam zaupamo" Poset angleških državnikov v Berlinu je dokaz zaupanja Anglije v Nemčijo — Toda brez sporazuma s Francijo ne gre London, 28. julija. AA. Angleški ministrski predsednik Macdonald je imel snoči v Berlinu lep sprejem. Pred postajo so bili zbrani v vojaškem redu člani republikanskega »Reichsbanner-jja«. — Macdonalda so sprejeli z ovaci-jami in z vzfkliki ^Živelo prijateljstvo z Anglijo!« »Nikoli več vojne z Anglijo!« Ceste, ki vodijo h kotelu, kjer stanuje Macdonald kot gost nemške vlade, so bile polne občinstva, ki je angleškega državnika živahno pozdravljalo. Brav tako so lepo sprejeli angleškega zunanjega ministra Hendersoma, ki je prispel v Berlin že včeraj zjutraj. Berlin, 28. julija. AA. Na snoč-njem banketu v čast predsednika angleške vlade Macdonalda in zunanjega ministra Hendersona se je državni kancelar dr. Briining zahvalil angleškima gostoma za gostoljubnost, ki jo je bil deležen v Angliji z zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Dr. Brun ing je nato izjavil, da je imel v zadnjem času večkrat priliko pojasniti angleškim državnikom položaj v Nemčiji in težke nemške probleme. Nemčija bo skušala z lastnimi silami premagati krizo. Navzlic temu pa mora računati na podporo inozemstva, ki je z odtegnitvijo kratkoročnih kreditov pognalo krizo na ostrino. Državni kanclear se je nato zahvalil angleški vladi za sodelovanje pri Hoovrovem načrtu in za podporo, ki ga je ta načrt dobil v Angliji. Temeljito ozdravljenje gospodarskih odnošajev v Evropi je mogoče samo z lojalnim sodelovanjem vseh narodov in z medsebojno pomočjo. Svoj govor je končal dr. Briining z na-pitnico in želel veliki Britaniji srečno bodočnost. Macdonald se je zahvalil za prisrčen sprejem v Berlinu. S Hendersonom je prispel v Nemčijo, da vrne obisk. Prišla sva, da pokaževa svetu, da zaupamo Nemčiji. Občudujemo jo, da skuša obvladati svoje težkoče. Morda Še ni konca vseh težkoč. Ce pa se bo Nemčija skušala postaviti na lastne noge, sem uverjen, da drugi narodi ne bodo stali ob strani, da ji bodo pomagali. Svobodna Nemčija je potrebna vsej civilizaciji. Bodoče generacije pripadajo mednarodnemu svetu in morajo biti sproščene vseh sovražnosti in nezaupanja. Dosedanje konference so obnovile mednarod_ no sodelovanje. Vse finančne in moralne sile morajo stopiti v službo tega velikega cilja. Priznavajoč prizadevanje Francije je Macdonald poudaril, da se morajo pričeti razgovori nadaljevati, dokler ne pride do končnega sporazuma. Ce bo treba, bodo pri tem sodelovale tudi druge države. Pozabiti je treba na to, kar je bilo v preteklosti in misliti na bodočnost. Zakaj je Nemčija izgubila zaupanje Značilen govor francoskega trgovinskega ministra hteve so jasne in upravičene Francoske za- Pariz, 28. julija, č. Minister trgovine Rollin je imel ob priliki otvoritve nove palače trgovske zbornice v Tarbesu govor, v katerem je dokaj ostro preciziral stališče Francije do Nemčije. Med drugim je na-glasil: Francija bi bila morala po končani svetovni vojni popolnoma izčrpati in izkoristiti svojo zmago ter naložti premaganemu sovražniku ne samo popolno odškodnino za povzročeno škodo, marveč tudi še poseben kazenski davek ter ga popolnoma razorožiti. Francija tega ni storila, marveč se je zadovoljila z reparacijami za namenoma povzročeno škodo. Jasno je, da država, ki neprestano grozi z moratorijem, ne more uživati zaupanja in kredita. Nemčija je za- čela uvažati inozemski kapital ter je začela izvajati velikopotezno reorganizacijo industrijskih podjetij. To je bila na eni strani zelo draga stvar, na drugi strani pa je imela ta reorganizacija za posledico čim-dalje večjo brezposelnost. S tem je naraščalo nezadovoljstvo in socialna kriza. Francija želi iskreni sporazum, toda nemški gospodarski krogi morajo najprej pokazati, da so se od preteklosti kaj naučili, če dolžnik ne more plačati starih obveznosti, pa zahteva novih kreditev, potem je upnik pač upravičen, da zahteva za nove kredite dovoljne garancije. Francoske zahteve so jasne in se ne dajo ovreči z nobenimi argumenti. Bombe tudi v Španiji Pariz, 27. julija. AA. Havas poroča iz Madrida: Včeraj Je pri mestnih vratih eksplodirala bomba. Eksplozija je poškodovala telefonske zveze. Druga bomba ni eksplodirala, ker je bila položena na mokro zemljo. Napad na ekspresni vlak na Bolgarskem Sofija, 28,. julija, p. Preteklo nedeljo je bil izvršen nedaleč Plovdiva oborožen napad neznane tolpe na ekspresni vlak, vozeč iz Caribroda. Drzni banditi so 3 km pred postaje naperili puške na strojevodjo in zahtevali, naj ustavi vlak , si cer ga usmrte. Strojevodja ni izgubil prisotnosti duha in je brzino še pospešil. Tako jim wyad ni uspel. Razbili pa so več oken, ko so streljali na potniške vagone. Lopovi so hggintt brez sledu. Francoska akademija nesmrtnih se podira Pariš, 28. juMja. s. Palači Institute de Francaise, kjer ima sedež akademija ne-sinrtnih, grozi nevarnost, da se bo podrla. Poslopje stoji že 250 let na obali Seine in ni bilo se nikoli renovirano. Te dni so se v knjižnični dvorani tako povesila tla, da so mogli prav zadnjem hipu »praviti na varno veliko število dragocenih knjig. Preiskava je dognala, da so tramovi strohneli. izolacijo Nemčije. Ker ne bo denarja, bo državna banka prisiljena povečati obtok bankovcev. Umetno se bo nekaj časa dalo prikrivati to inflacijo, toda posledice morajo priti do izbruha. Obrestna mera bo poskočila na 20 in morda še več odstotkov. Z novo natisnjenim denarjem bodo banke vlagateljem sicer vrnile denar, toda ta denar bo brez vrednosti. Pod krinko narodne nevarnosti se bo pričela redukcija plač in mezd, kar bo dovedlo do popolnega obubožanja širokih mas. Sporedno bo sledila demontaža socialnih zakonov. Briining bo morda vse to izvršil pod krinko obratne demokracije. Pride na krmilo Hugenberg, potem bo tudi ta poslednja dekoracija padla. Vse to bo rodilo nevarnost meščanske vojne in koncem koncev bo Nemčija utonila v poplavi komunizma. Bivši poslanci pri ministrskem predsedniku Varaždin, 28. julija, p. V Varaždinskih toplicah je sprejel predsednik ministrskega sveta general Živkovič bivše poslance HSS Ivana Trsaja, Srpana Čižmekšijo, Jakoba Hrupiča, Jurija Žvidariča iz Medjšrnurja ter Andreje Kelemino iz Prekmurja. Prišli so pozo ravit predsednika vlade in so mu izročili resolucijo z velikega seljaškega zbora v Dol Kraljevcu. spartanski tekač v Beogradu Beograd. 28. julija, p. Veliko pozornost vzbuja med Beograjčani poslednje dni neki Dalmatinec, ki se piše dr. Ante RužiČ-Bačo. Trdi, da je doktor prava. Vendar se ne uveljavlja kot pravnik, temveč kot zavidanja vreden tekač- Zmore namreč 5 do 6 ur neprekinjeno tekati, pa bodisi v kolobarjih ali pa na dolge proge. Po svojih produkcijan pa prodaja karte, trdeč, da se izključno od tega živi. Za jutri je pozval Beograjčane, naj mu privedejo na razpolago najmočnejšega konja, da bo dokazal, kako zna hitreje teči od konja. Dunajski umor pojasnjen Dunaj, 28. julija. AA. Sinoči ob 19.15. je dunajska policijska direkcija sporočila Kor-biroju, da je ugotovila identiteto morilca sovjetskega agenta Semmelmanna. Morilec je Andrija Bitlovič, bivši študent medicin«* iz znan član balkanske komunistične skupine. Od leta 1922 do 1925 je Bitlovič študiral medicino na Dunaju- Gibal se je stalno v krogih dunajskih komunistov. Kasneje je bil izgnan iz Avstrije. Andrija Bitlovič je bil rojen 1903 v Požarevcu. Italijanska velikodušnost do Albanije Pariz, 28. julija. AA. L' Oeuvre priobcuje Članek bivšega albanskega poslanika in ministra Klisure o italijanskem posojila Albaniji. Pisec analisira pogoje tega posojila po uradnih podatkih albanske in italijanske ▼lade in ugotavlja, da se pogoji tega posoji la uprav nezaslišani. Te ni posojilo, marveč penetracija v polni meri. Gre sa politične in vojaške ukrepe, ki naj i Albanije napravijo osnovo la prodiranje Italije na Balkan. Pisec pravi, da so te težnje skrite celo pod masko velikodušnosti. Angleški parlament gre na počitnice London, 28. julija. AA. V petek gre angleški parlament na poletne počitnice. Zasedal je od oktobra. Ta teden se je bavil z zakonskimi načrti, ki jih bo sankcijoniral kralj pred odgoditvijo spodnje in lordske zbornice. Parlament na mogel rešiti vseh zakonskih načrtov, kakor so prvotno nameravali. O teh bodo raspravljah' ne prihodnjem zasedanju. Med drugim bo razpravljalo prihodnje parlamentarno zasedanje o važnem izprsm i n j ovalnem predlogu lordske zbornice o uvedbi sistema alternativnega glasovanja pri parlamentarnih volitvah. Lordska zbornica predlaga, naj velja ta sistem samo M velika mesta. Važne določbe novega poštnega zakona Vse dosedanje oprostitve in popusti poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin so ukinjene Beograd, 28. julija r. Kakor smo že poročali, je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil nov zakon o pošti, brzojavu in telefonu. Docim je na eni strani namen tega zakona, da unificira dosedaj zelo različno zakonodajo na tem polju, vsebuje zakon na drugi strani tudi celo vrsto novih določil. Med drugim daje zakon resornemu ministru pooblastilo, da po svoji uvidevnosti uredi postno, telefonsko in brzojavno službo, določi višino pristojbin in način občevanja s publiko. Te odredbe niso vzete v sam zakon, ker so često podvržene izpremembam. Poostreni so predpisi o poštni tajnosti in predvideno za kršitev disciplinsko in kazensko zasledovanje. Posebno stroge so določbe o odgovornosti za škodo, povzročeno na eni strani s strani poštnih in brzojavnih ustanov in uslužbencev zasebnikom, na drugi strani pa s strani zasebnikov tem ustanovam in organom. Država se odreka izključne pravice prevoza in sploh poštnega prometa z novina-mi (časopisi, listi itd.), kakor je to obstojalo doslej. Odslej lahko časopisna podjetja urede tudi v lastnem delokrogu razpošiljanje svojih listov. Enako dopušča zakon privatnikom gradnjo telefonskih in brzojavnih prog v svoje svrhe, pridržuje pa si v svrho kontrole pravico predh/xlnega odobrenja in nadzora. Vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje radio-oddajnih in sprejemnih postaj, bodo urejena s posebnim zakonom. Vprašanje oprostitve od plačevanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin bo urejeno s posebno uredbo, ki bo imela zakonsko moč. najkasneje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona, nove oprostitve pa se morejo dovoliti samo potom zakona. Načelno plačila postnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin ni nihče oproščen, tudi ne država. Izvzeti so samo naslednji primeri: 1. Uradna sporočila poštnih, brzo lavnih in telefonskih ustanov. 2. Nujna poročila državnih in občinskih organov v primeru vojne ali mobilizacije, požarov, poplav, potresa, epidemij v večjem obsegu in drugih sličnih velikih nesrečah. 3. Metereološka in sejzmološka poročila državnih in privatnih zavodov in njihovih dopisnikov in zaupnikov. 4. Nujna poročila Rdečega križa državnim oblastem in svojim pododborom, to pa samo v primeru vojne ali mobilizacije. Vse dosedanje oprostitve se z uvel javljen jem tega zakona ukinejo. Podrobni predpisi o poslovanju posameznih ustanov in o občevanju z občinstvom bodo izdani s posebnimi pravilniki. Uspehi grške zunanje politike Velik govor grškega zunanjega ministra — Grčija hoče služiti miru in mednarodnemu sodelovanju Atene, 28. julija. AA. Namestnik ministrskega predsednika g. Mihalakopuloe je prispel snoči v svoj volilni okraj v Patras z letalom. Na banketu je imel velik govor o aktualnih vprašanjih grške politike. Gospodarska kriza ni prizanesla niti Grčiji. Tu pa se je ves narod zavedel svoje dolžnosti in odgovornosti. Zato je Grčija premagala gospodarsko krizo z mnogo manjšimi težkočami, nego ostale države. Težkoče na Grškem pa so po vsem druge narave. Deloma izvirajo iz Pangalosovega režima. Med drugimi je bilo nesoglasje z Jugoslavijo, ki ž njo Grčija ni zvezana samo s svojo prošlostjo. marveč tudi s skupno krvjo v vojni za svobodo. Kot minister za zunanje zadeve je hotel okrepiti mir in je zato odstranil nesoglasja z Jugoslavijo. Pri tem prizadevanju ga je podpiral pred- sednik vlade Venizelos. Dalje je govornik kot zunanji minister spoznal, da je Italija najbližji sosed Grčije od 6 velesil. Zato je skušal zbližati oba naroda. To mu je popolnoma uspelo s pomočjo Venizelosa. Grčija je sprejela obvezno arbitražo in žen živeti v miru z vsemi narodi. S tem sodeluje pri obnovi Evrope. To politiko mira je Grčija izvedla tudi napram Turčiji. Posledice te politike so se pokazale v grškem državnem proračunu, kjer so bili znižani vojaški izdatki. Na koncu je Mihalakopu-los izjavil, da so še neka nesoglasja z Bolgarijo. Ta nesoglasja pa so finančne prirode. Glede Hoovrovega načrta je Mihala-kopulos pojasnil znano grško stališče. Govor Mihalakopula so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem. Ozadje novih nemirov v Mehiki Podrobnosti o dogodkih v Veracruzu — Dvoboj med guvernerjem in atentatorjem — Obsedno stanje tn Merico City, 28. julija d. O dogodkih v Veracruzu se doznavajo naslednje podrobnosti. V pokrajini Veraeruz je hotela vlada reducirati število od države vzdrževanih duhovnikov. Objavila je, da bo s 1. avgustom znižano število duhovnikov, ki jih plačuje države, od sedanjih 2000 na 13. Vlada pravi, da je v mnogih krajih po 10 in še več duhovnikov, dasiravno je v kraju samo ena cerkev in ni potrebe po tolikem številu dušnih pastirjev. Duhovščina je odločno nastopila proti tej nameri zlasti s prižme. Neki sfanatizirani mladenič se je v svoji verski blaznosti odločil, da se maščuje nad predsednikom republike. Poskusil je izvršiti atentat na guvernerja v Veracruzu. Napadel ga je z revolverjem, ko se je vračal iz guvernerske palače v svoje privatno stanovanje. Oddal je nanj več strelov ter ga je lahko ranil nad ušesom. Guverner je takoj po prvih strelih tudi sam potegnil revolver in začel streljati na napadalca. Vnel se je pravcati dvoboj, v katerem sta guverner in napadalec večkrat nanovo nabila svoje samokrese. Naposled je p rini tel neki uradnik, ki je oddal na napadalca* več strelov in ga na mestu ubil. Ko se je vest o napadu na guvernerja razširila po mestu, je prišlo do velikih protiklerikalnih demonstracij. Množica je navalila na cerkve ter jih zažgala. V borbi je bilo več mrtvih in ranjenih. Ubita sta bila tudi dva duhovnika. Ena cerkev je pogorela do tal, tri druge pa so še rešili, dasiravno je tudi tu zgorelo mnogo dragocenosti in je škoda zelo velika. Nemiri so zavzeli tak obseg, da je vlada zvečer proglasila obsedno stanje in poslala na ulice vojaštvo, ki je zopet napravilo red in mir. Zakaj je šel Ibanez Buenos Aires, 28. julija. AA- Večina argentinskih listov iz Santiaga de Chfle poroča, da je predsednik Ibanez dal ostavko na svoje mesto pod pritiskom študentovske stavke, ker se je prebivalstvo postavilo' na stran študentov. Pariz, 28. julija AA. Havas poroča iz Santiaga de Cihle, da je predsednik Ibanez podal ostavko. Sestavljena je splošna junta pod predsedstvom Petra Otaza, ki bo vodila posle, dokler ne bo izvoljen novi predsednik ali pa sestavljena nova vlada Iz angleškega letalstva London, 28. julija AA. Ce bo lepo vreme, bo imelo ta teden prvi poskusni polet novo vodno letalo tipa Supe r marine Roll-serovce >S 6<. Udeležilo se bo tudi tek mu za Schneiderjev pokal Drugo letalo gradijo v Woolstonu in je Že skoraj gotovo. Obe vođini letali bosta na razpolago za hitrostne polete v Calshotu. Odhod angleške mornarice iz Splita Split, 27. julija n, Angleška vojna kri-žarka, ki je bila osem dni usidrana v splitski luki, je davi odplula v Trst, od koder se bo vrnila na svojo stalno postojanko na Malti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2269.86 — 2276.70, Bruselj 785.78 — 788.08, Curih 1098.15 do 1101.45, Dunaj 291.75 — 794.15, London 273.33—274.15, New York 5619.72—5636.72, Pariz 220.61—221.27, Praga 166.89—167.39, Trst 294.40—296-30. rNOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.086, Pariz 20.10, Lon don 24.89, New York 512.80, Bruselj 71.55, Milan 26.8275, Madrid 46.50, Amsterdam 206-70, Dunaj 72.10. Sofija 3.73, Praga 15.197*, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.06. >SLO VENSKI NARODc, dne 2S. julija 1931 Stev. ifiR Stanovanjske razmere v Ljubljani ISO družin brez stanovanja, v mestu Je pa nad 300 praznih stanovanj Ljubljana, 28. julija. Od kar je stanovanjska zaščita za vse sloje ukinjena, je debata o stanovanjski mizeriji utihnila. Toda s tem še davno ni rečeno, da so stanovanjske razmere v našem mestu idealne. Saj je bilo samo za avgustov termin približno 120 stanovanjskih odpovedi sodnim potom, pa tudi sicer je še več najemnikov, ki so jim bila stanovanja brez sodne intervencije odpovedana. Družin brez stanovanj je v Ljubljani okrog 150. Odpovedi zadevajo večji del siromašnejše najemnike. Stanovalci nekdanje Souvanove hiše v strahu čakajo, kaj jim prinese 1. avgust. To hišo na Cankarjevem nabrežju je pred 4 leti mestna občina najela, da so se vselili nekateri brez-stanovanjci. Bilo je nastanjenih 11 družin. Novi gospodar jim je sedaj odpovedal in zagrozil, da bo 3. avgusta podrl stopnišče, če se ne izselijo. Stanovanjski urad je pri gospodarju interveniral in upati je. da bo deložacija odgođena še za mesec dni. Od teh stanovalcev je 9 strank, ki ne morejo dobiti v mestu primernega stanovanja, ker ne morejo plačevati visokih najemnin. Na cesti je tudi 7 družin, ki so bile pretekli teden deložirane iz stare podrtije na Prulah Zanimiva bi bila statistika, koliko stanovanj je v novih tn starih hišah praznih. Hišni posestniki zahtevajo za stanovanje, obstoječe iz ene kuhinje in sobe brez vsakih drugih udobnosti, najmanj 500 Din. a mnogi celo 600—700 Din. Za dvosobno stanovanje zahtevajo 800—1000, za trisob- no 1200—1300 Din. Kako more nižji državni uslužbenec ali delavec plačevati tako najemnino? Zato ni čuda, da je v Ljubljani najmanj 300 stanovanj že več mesecev praznih. Nekatera stanovanja so celo prazna, odkar je bila ukinjena stanovanjska zaščita. Znan je primer, da zahteva hišna posestnica v zapadnem dem mesta za skromno podstrešno stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, celih 600 Din. Za to stanovanje se je zanimalo že nad 25 strank, ki so posestnico prosile, naj nekoliko zniža najemnino. Odgovorila jim je: »Naj pa ostane prazno!« Čudno je tudi postopanje nekaterih hišnih posestnikov pri določitvi voda rine najemnikom. Najemnikom zaračunajo kar za 100 % višjo vodarino. kakor bi jo smeli. Neki hišni posestnik je plačal mestnemu magistratu za eno četrtletje na voda-rini 65 Din, strankam je pa zaračunal mesečno 50—80 Din! Stanovalci v mestni gramozni jami ob kamniški progi so v velikih skrbeh. Tam je 60 zasilnih lesenih hišic, ki so si jih zgradili reveži, a poleg tega sta še 2 veliki mestni baraki. Kolonija v gramozni jami šteje okoli 500 ljudi. Mestni magistrat je strankam v mestnih barakah sodno odpovedal stanovanje. Sploh namerava mestni magistrat to delavsko naselbino odstraniti in barake premestiti drugam. V gramozno jamo nameravajo namreč zvoziti ves pri regulaciji in poglobljenju Ljubljanice izkopani materijal. Ljudje se bodo morali torej umakniti blatu. Nova žrtev naših planin Na Stenarju se |e ubil 14letni lovcev sin Ernest Košir iz Mojstrane »Francoska trdnjava" je zavzeta Včeraj so začeli podirati Marijino kopališče — Žalostna slika naših socialnih razmer Ljubljana, 28. julija. Naskok pa takšen, kdo bi se ne uda!! V petek se je izpolnilo kot je bHo zapisano. V četrtek zvečer preteklega tedna so stanovalcem Marijinega kopališča lepo prizanesljivo oznanili kot na smrt obsojenim. In obsojenci so se tudi vdano pripravili na pokoro. Tako se je začel del te prečudne zgodbe, poglavja naše slave, a nepriznane revščine. In ker se je pač tako lepo začel, se je moral prav tako prelestno končati. Sicer so takšne zgodbe večne kot jara kača ali, kot pravi neki rek. da je narobe modrost nesmrtna. Vrag naj vzame takšno filozofijo, ker jo zdaj prav tako lahko pogrešamo kot ljubezen do bližnjega in vsakovrstno socialno skrbstvo. Torej zgodba se kratkomalo ni niti začela, niti končala, povsem je podobna kranjski klobasi, kateri gre sicer vsa čast in ji tudi nerodoljub želi neskončnost, toda pomislite , .. Začeli pa bomo še enkrat od kraja. Pretekli petek so prišli vestni izvrševalci višjih ukazov v Marianska Lažne. Končno je res človek sit tudi še tako slavnih letovišč in kopališč in kdo bi potem takem ne mislil, da so se naši »letoviščar-ji« naveličali tega slavnega kopališča ter jih je treba pač preseliti. Kmalu je bila vsa ropotija petih družin, ki si niso mogle preskrbeti stanovanj, pod kapom, potem sc jih pa z njo vred prepeljali v prostrani mestni log. kjer ptičice pojo in žabe ter je kraj sploh kot ustvarjen za taborenje. Trdnjava je padla brez najmanjšega odpora, ni pa bilo nobene prigodne govorance, vsa dogodivščina je bila povsem klaverna. kljub nespornemu napredku. Tudi včeraj so se vrgle razdiralne sile brez vseh ceremonij na slavno palačo Marijinega kopališča. S strehe so pričeli deževati strešniki. Iz ruševin se je pa pričel dvigati takšen prah, kot da se dviga vsa nesmrtna zgodovina tega divnega kopališča k neba v nebeški arhiv. Ljubljana seveda nima kam deti teh antikvitet. Ljudje občudujejo te dni te do zdaj skrite lepote in dragocenosti Marijinega kopališča ter se seveda ne morejo dovolj načuditi, kakšen sijaj je vladal v teh petnajstih sobanah, ki so okrašene z neprecenljivimi freskami in vsemi nemogočimi barvnimi toni sten in stropov. Človek je na prvi pogled očaran. In mora seveda iz dna svoje radosti priznati, da sloni naša kultura na trdnih temeljih. Starine znamo seveda ceniti kot je treba pač uvaževati narodne umetnine. Hočemo se pa tudi meriti z velikimi narodi ter jim dokazati, da moremo tudi mi žrtvovati plamenom hram umetnosti , enakovreden monakovski stekleni palači. Zato se bo baje še danes nekaj zgodilo, kar bomo šele videli. Vrata in okna so oteli pogube bivši stanovalci. Tudi nekaj desk so odtrgali od tal. S temi fosi-lijami so si »zabarikadirali« nove domove. Razume se, da niso ukradli ničesar; za vse. kar so vzeli s seboj, so prosili po vseh predpisih. Naglasiti je treba, da prošnja ni bila odbita. Kolonija Sibirija v Mestnem logu je zdaj že znatna. Saj veste, s kakšno ameriško naglico narašča Ljubljana, prednost pa gre barakarskim naseljem. Projektirani park v Sibiriji še ni uresničen. Vse ne gre naenkrat in v Mestnem logu ne gori voda, imamo namreč suhi mesec, vodovod pa še tudi ni napeljan, kar seveda ni niti najmanjša nesreča, ljudem pač hočejo prihraniti stroške za vodarino. Mali graben tudi ni daleč, kjer je vode celo za utoniti, seveda, če hočeš. Barak vseh slogov od starokrščanskega in antičnega do letošnjega barakarsko renesančnega, je menda 40. Menda, ker rastejo od dne do dne. Parcel je najbrž oddanih že 59, vse pa še niso ^zazidane«. Ljudje čakajo na kredit in zimo, potem bo že kako drugače. Ob cesti pred naseljem stoji drog z mestnim uličnim napisom: Cesta dveh cesarjev (Kolonija). Barake nosijo beloze-lene številke brez navedbe ulice ter vse te hišne številke spadajo pod naziv »Kolonija«, štejejo pa, kot je videti, od obstoječih hišnih številk Ceste dveh cesarjev, ne od začetka Ko se zvrste barake ob dveh vzporednih stezah pravokotno od glavne ceste, se prično ^šotori«, odnosno tabor brezstreš-nikov. Zaenkrat jih je 6, 5 družin iz Marijinega kopališča in neki invalid, čevljar, ki je pod milim nebom že nad mesec dni. Caka, da se bodo uresničile obljube. Takšne obljube so za deložirance največja tolažba, zato bi bilo res grdo odtrgovati jim jih. Ubogi invalid je že povsem vdan v svojo usodo, le včasih postane nekoliko nervozen ter vzdihne obupano kot jetnik. >Novinci« se pa nikakor ne morejo vživeti v nove razmere, Ženske sklepajo roke ob kupih svojega siromaštva ter se ne morejo potolažiti. Taborišča so si zložfll skupaj kot so najbolje vedeli in znali. Pogled na to revščino nudi neverjetno sliko. Siromaštvo kriči po svoje. In človeka je kar nekam sram, če si ogleduje to preprosto staro in že deloma preperelo pohištvo, ki je obsojeno na neizogiben konec, ako ne bo kmalu prišlo pod streho, ta drobiž, kuhinjska posoda, jedilno orodje in nešteto takšnih malih predmetov, ki se na-bero pri vsakem še tako bornem gospodinjstvu in še druge reči, ki jih človek vse težko pogreša — vse to je zloženo na kupih v nekem čudnem redu, ti kupi so pa za silo pokriti z vrati in deskami iz Marijinega kopališča, s koščki zavržene pločevine in lepenke in raztrganimi vrečami. Ce pride veter in dež... Edino dobro je, da ubogih izgnancev ne zasmehujejo tod predpisi hišnega reda društva hišnih posestnikov kot so jih do zadnjega v stari »palači«. Edino ti predpisi so ostali nede-ložirani v Marijinem kopališču. Včeraj so deložirancem odmerili parcele, na katerih si bodo >lahkoc postavili vile ali karkoli, seveda, če bo tuđi se kaj kredita, ki ga taksni reveži še težje dobe kot Nemčija. Danes je baje bila ob 13. prva tozadevna »konferenca« na pristojnem kraju. Brezdomci dobe baje najmanj po 2000 Din podpore od mestne občine, morda pa tudi niso le pobožne želje, da bi naj občina revežem omogočila potreben kredit za zgradbo zasilnih domov; s tem ne bo storila ničesar preveč ter se gotovo povsem zaveda položaja, v kakršnem se nahajajo deložiranci. Kajti končno mora biti nekdo vseeno odgovoren za ljudi, ki trpe le zaradi svoje revščine in našega kulturnega uboštva. Saj so merilo naše kulture predvsem socialne prilike našega ljudstva. Tolikšno barbarstvo je pa sicer neoprana sramota. V Motite Carin. — Doletela me je velika sreča. Moj mož je igral včeraj v kazini rn je sedemkrat stavil Tia sedmico. — Iti je zadela? — Ne, toda mozu je pošel denar in danes se je moral odpeljati domov. Pri založniku. — Vaša novela je pisana zelo dobro in mislim, da jo založim, samo konec morate popraviti tako, da bo razumljiv vsakemu tepcu. — Kaj je vi ne razumete, gospod založnik? Mojstrana. 28. julija. Znani ljubljanski finančnik g. Josip Luckmann je strasten lovec in ima v najemu mojstranski lov v Vratih, kjer ima tudi lovsko kočo. Tam je bil Luckmann teden na počitnicah, za prinašanj t pošte in za druga mala dela mu je pa njegov lovec Janez Košir dal svojega 145etnega sina E r n e s t a. Deček je bil že ves teden v lovski koči, a v nedeljo popoldne je izginil, ne da bi povedal, kam gre, m tudi vprašal ni, če sme iti. Gospod Lucmann je mislil, da je odšel k svojim staršem v Mojstrano, pa se za odsotnost svojega sluge .ni dosti meml. Ko pa tudi včeraj dečka ni bilo ves dan, je g. Ltrkcmann sporočil očetu Janezu Koširju, da dečka ni več v koči. Takoj se je sestavila rešilna ekspedicija in sicer Janez Radič, Henrik Zima in Gregor Lah, ki so šli fanta iskat v pla- nine. Res so ga davi našli pod visoko steno Stenarja, kjer je deček nabiral Planinke, ki jih prav radi kupujejo leto-viščarji. Ernest si je pri padcu razbil slavo fn zlomljeno ima tudi levo nogo. Mrtveca so prinesli v Mojstrano. Naše planine so zahtevale torej letos v kratkem presledku 14 dni že drugo žrt«v. Prvi je plačal letos svojo ljubezen do gorskih velikanov zlatarski pomočnik Mihajlo Weber iz Novega Sada, ki se je ubil pred 14 dnevi med Malim in Velikim Grintoveem, v nedeljo popoldne se je pa ubil na Stenar-ju 14letni Ernest Košir. Vzrok tragične smrti najbrž nikoli ne bo pojasnjen. Najbolj verjetno je. da je plezal deček za planinkarni. pa je zdrknil v prepad. Ta nesreča naj bo staršem v svarilo, naj ne puščajo svojih otrok samih v planine na nevarne kraje. Naši avtomobilisti na Vršiču Ljubljana, 28. julija. V nedeljo, na praznik sv. Krištofa, zaščitnika avtomobilistov je priredil tukajšnji Avtoklub izlet na Vršič, ki je bil zdru-t n z malo slovesnostjo na čast tega tudi pri nas priznanega varuha motoristov. 2e od ranega jutra in še celo dopoldne so mogočno brneli avtomobili po naši najlepši alpski cesti na Vršič, kjer se je zbralo pred Erjavčevo kočo 27 avtomobilov, pa tudi nekaj motorjev. Zanimivo je bilo opazovati posamezna vozila, kako zmagujejo strme serpentine. Naši avtomobilisti so pokazali brez izjeme veliko spretnost. Morda je bilo tudi kaj »kuhanja«, kar pa nismo mogli ugotoviti. Pred Erjavčevo kočo so bili zbrani skoraj že vsi izletniki, med katerimi smo opazili poleg g. predsednika Praprotnika s člani odbora kluba tudi nekatere goste, med njimi g. ing. An-dra Rističa, predsednika Sportno-turistične komisije centrai€ Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v Beogradu z rodbino. Nebo, ki v začetku ni kazalo preveč prijaznega lica — Pluvius je poslal že takoj ob prihodu na Vršič nekoliko svojega blagoslova — se je zopet zvedrilo in so se lesketali avtomobili v solncu, kakor bi že sami slutili bližajoči se pričetek slovesnosti. In res okrog poldne smo opazili pod kočo lepega Chrvslerja g. Rado Hribarja, ki je pripeljal g. Patra Kazimirja Zakraj-ška, župnika pri Sv. Krištofu v Ljubljani, ki je tudi dal inicijativo, da se praznovanje sv. Krištofa, kot zaščitnika avtomobilistov stalno uvede slično kot v inozemstvu tudi pri nas. V prijetnem razpoloženju ter izrabi v ši vse kotičke koče in prostorov pred kočo, je kaj kmalu potekel čas, ko je dal g. pater znak za pričetek slovesnega blagoslavljam a. Avtomobilisti so se zbrali z S-predsednikom in celokupnim odborom na čelu pred kočo pod okriljem ponosno vi-hratočega klubskega prapora, na kar je g. pater izrnohl kratko priložnostno molitev. Dočim so bil avtomobilisti še vedno zbrani pod okriljem svoje zastave je stopil pater ZakrajŠek h koloni avtomobilov in blagoslovil vsako vozjHo posebej. Potem je pa nagovoril zbrane avtomobiliste, po-vdarjajoč pomen te lepe svečanosti. Njegov kratki nagovor je izvenel v želji, da bi naši avtomobilisti vsako leto praznovali sv. Krištofa. G. pater se je obenem zahvalili Avtomobilskem klubu za organiziranje te skromne, a vendar pomembne slavuo-sti. G. patru se je zahvalil za lepe besede g. predsednik Praprotnik m s tem ie bila slovesnost končana. Avtomobilisti so se zopet zbrali okoli koče. kier se je v prijetnem družabnem razpoloženju kaj kmalu približal čas odhoda. Prijetno presenečeni so bil izletniki, ko Ihn je bil serviran Izboren sladoled, kar ie v tej višin! vsekakor redek primer. To prijetno iznenađenje Je aranžiral Avtoklub s sodelovanjem tvrke American motor, ki ie tudi sicer dal na razpolago svoj Service-voz z mehaniki za primer nezgode. No na srečo pa ni bilo nikake nezgode in so izletniki prispeli v prvih opoldanskih urah zopet nazaj v Kranjsko goro, kjer so se po kratkem oddihu v hotelu »Slavec« razšli in z najlepšimi vtisi s tega malega, a lepega izleta in z željo, da se kai kmalu zopet snidejo na prihodnjem izletu. &tadt€>trro£ram Četrtek, 30. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Bajec: Slovensko pravorečje; 20: Drago TJlaga: Gimnastične vaje; 20.30: Adamičev večer: I Uvodno besedo govori dr. Stanko Vurnik, n. Samospevi ge. Pavle Lovšetove in Mirka Jelačina, pri klavirju g. LipovSek Marjan; 21.30: Cello koncert g. Bogita Lesk o vica; 22: Slovenske narodne pesmi poje in spremlja na harmoniko g. Ivan Germ iz Amerike; 22.30: Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Petek, SI. julija, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 1830: Salonski kvintet; 19.30: Gospodinjska ura gdč. Cilka Krekova; 20: Pravljice za odrasle, gdč. An ta Ko-vačič; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 1. avgusta, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas .plošče; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: časnik in časnikarstvo; 20: Koncert godbe na pihala *Sloge«; 21: Prenos iz Park hotela na Bledu; 22: čas dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za nasledili dan. Akademija RK v Polhovem gradcu Polhov gradeč je doživel v nedeljo pomemben dan. Počitniška kolonija ljubi j. Rdečega križa je namreč priredila v Marijinem domu akademijo v korist krajevnega odbora v Polhovem gradcu. Spored je bil srečno izbran. Uvodno besedo je imel kolonist Boris Zidarič pod razvito zastavo Rdečega križa in pojasnil je, kaj je Rdeči križ in kakšni so njegovi humanitarni cilji. Nato sta se menjala v izvajaniu precej težkih komadov na gosli kolonist Dušan Pavlic in B. Zidarič, ki sta žela obilo priznanja. Krona sporeda pa je bila pravljična igra s petjem >Palček potepin«. Ne vem, komu bi pripisal največ zaslug, strokovnemu učitelju na gluhonemnici Zdravku Omerzi. ki je režiral tendenčno igro, abiturijentki Mileni MalnariČevi, ki je držala z izbornim šepetanjem igro na priznanja vredni višini ali pridnim in nadarjenim malim igralcem, ki so izpolnili svojo nalogo proti vsemu pričakovanju zanesljivo, premišljeno, vsestransko disciplinirano in zelo naravno. Vmesne pevske točke so občinstvo kar očarale. Zlasti pa moram omeniti kuharčka, ki že sedaj s svojim krasnim in intoniranim petjem razodeva bodočega umetnika. Vsekakor gre najtoplejša zahvala vsem prirediteljem, ki so pripomogli, da je akademija uspela in bila polnoštevilno obiskana. Znak, da uživa Rdeči križ splošne simpatije tudi na deželi., Akademijo so posetili predsednik Rdečega križa dr- Oton Fettich, dr. Franta Mis s soprogo, župan polhovgrajski in številni gostje ter samaritanci iz Ljubljane. Po uspeli akademiji je naš ljubljeni oče dr. Fettich (tako ga namreč nazivajo kolonisti) razdelil vsem igralcem v znak priznanja ne vem že koliko zavitkov čokolade. Ko je ni bilo več, pa jih je pod znano starodavno lipo polhovgrajsko še fotografiral. Palčkom se je še vedno cedila Čokolada iz ust. Edino kralj je v svojem ornatu in z dolgo brado še dostojanstveno hodil okrog med ljudstvom. Omembno in hvalevredno delo je storil že zgodaj zjutraj zdravnik dr. Mis, Id je pregledal vseh 90 zagorelih dečkov in ugotovil, da so vsi čili in zdrava. Da ne pozabim končno omeniti, da ie veža tamkajšnje šole kar dišala po raznih pečenkah in drugih dobrotah, ki so bile pripravljene ob določena uri za obed ne tamošnjim učencem, kajti šole ni, temveč malim kolonistom Rdečega križa. Skoraj bi se spozabil misleč, da sem v imenitni restavraciji. Voditeljica kuhinje gospa Malnarieeva je reg skrbna mati in pozna prav tako dobro 30 želodčkov, ki ji jih je ljublj. krajevni odbor zaupal in poslal na oddih v romantični Polhov gradeč pod vodstvom požrtvovalnega g. Malnarita st., katerega je Rdeči križ izbral za vodjo kolonije. Kakor čujemo, se kolonisti vrnejo v Ljubljano že to soboto. Med tem časom so obiskali starši že večkrat svoje malčke in se čutijo zadovoljni. Tudi profesor dr. Kozina se ni mogel ločiti od svojih učencev na počitnicah in jih je pretekli četrtek šel obiskat ter se izrazil zelo pohvalno o razvoju Rdečega križa v sedanjem pravcu. -ic. Moderno slikarstvo. SMkar privede svojega prijatelja k sliki: Torej, kaj praviš k modemu zadnjemu umotvoru? — Krasno, divno, sijajno! To sadje je kaikor resnično, ta pomaranča je tako lopa, da bi jo kar ugriznil. — Saj ni i je pridružilo že mnogo nasprotnikov proletarske revolucije. Namen pokreta je zatirati komunizem in propagirati borbo proti socijalni revoluciji s podobnimi sredstvi, kakor propagirajo komunisti svoje svetovno naziranje. Zato si je izbrala organizacija posebno barvo, modro in zato ima tudi svojo koračnico. Uspeh pokreta je velik, kar je razvidno iz velikega števila ljudi, ki nosijo modre srajce. Koračnica modrih se igra v vseh večjih restavracijah in je bila prikrojena tako, da se lahko po nji pleša. Tudi na gramofonskih ploščah jo že imajo in sploh si organizacija na vse načine prizadeva, da bi bila injena koračnica splošno znana. Ustanovitelj organizacije je Oliver Locker-Lampson, angleški Hitler, kakor mu pravijo nasprotniki. Pred 20 leti je bil Locker-Lampson prvič izvoljen v parlament in od takrat je stalno narodni poslanec. Največ prijatedjev ima med udeleženci svetovne vojne. Bil je tudi sam na bojišču in za hrabrost je bil večkrat odlikovan. Zdaj je nastopil kot zagrizen sovražnik sovjetske Rusije in njemu gre zasluga, da je odredila policija svoj čas hišno preiskavo na ruskem trgovskem zastopstvu v Londonu, kar je imelo za posledico prekinitev diplomatskih odnošajev med obema državama. Ustanovitev organizacije modrih pomeni prav za prav obnovitev borbe proti komunistom. Locker-Lampson prireja po angleških mestih ljudske tabore proti komunistom in nekoč je med zborovanjem neka komunistka streljala nanj z revolverjem. Na nekem drugem taboru je bil težko ranjen v roko. Ustanovitev organizacije modrih je Locker-Lampsonov odgovor na komunistične napade. Mož hoče razširiti svojo organizacijo tudi na Ameriko. Huda žena. — Ce prideš še danes talko pozno domov, si zapomni, da ne spregovorim s teboj ves teden. — Sfi>reoe4o! Ste v. 16^ >S L O V E N S K T KARODc, dne 28. julija 1031 Stran 3 Dnevne vesti — JntiUt j dr. Niko Zupanu*. V nedeljo so v Adlešieih proslavili 30-letnico javnega oelovanja bivšega ministra dr. Nika Županl-ča. Občina Adleš;Či je namre«č imenovala dr. Župamča za častnega občana in že v soboto zvečer so v Podzemlju, kjer ima dr. Zupa. nič posestvo, streljali slavljencu na čast z možnarji, skozi vas je pa Šel za godbo sprevod vaščanov v narodnih nošah. V nedeljo popoldne ob 16. so v bogato okrašeni šoli v Adlešičib izročili občani dr. Županiču diplomo, ki jo je napravil akademski slikar Makso Gaspari. Slovesnosti so se udeležili tudi znani Belokranjci iz drugih krajev in je celo iz Črnomlja prišel notar Krišper. S svečanosti je bila poslana vdanostna brzojavka kralju in pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku Zivkoviču. — Vseslovanska počitniška kolonija v Kraljevici. Jedno ta slovanskih žen je ustanovila v juniju v Kraljevici vseslovansko počitniško kolonijo, ki je takoj v začetku pokazala, da se bo lepo razvijala in da postane močan faktor v propagandi za naše morje. 18. t. m, je priredila Jedno ta slovanskih, žen v Kraljevici prijateljski večer, ki je privabil v prostore hotela »Zrinj-ski« in na vrt toliko gostov, da je bilo Še premalo prostora. Kolonija je priredila že več izletov, tako v Bakar, na Sušak, v Crikvenico, na Plitvička jezera, v Omišalj. Senj, Vrbnik in na Krk. — Glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja bo 23., 24. in 25. avgusta v Beogradu. Prometno ministrstvo je dovoIHo udeležencem z odlokom M. S. št. 19.119 od 20. julija i. 1. na vseh železnicah in parobrodih četrtinsko vožnjo. Znižana vožnja velja od 18. do 30. avgusta. Kdor želi tmeti legitimacijo, naj se takoj obrne zanjo na J. U. U. sekcija Ljubljana. Na dnevnem redu glavne skupščine so predavanja, poročila o delovanju udruženja in volitve upravnega in nadzornega odbora. Tretji dan je namenjen izletom na Ople-nao, Avalo in okolico Beograda. — Tujski promet v srednji Dalmaciji. Po podatkih, ki jih je zbral »Putnik«, je tujski promet v srednjem Primorju zadovoljiv. Nemcev je manj, pač pa Je mnogo Avstrijcev, Cehoslovakov in Poljakov, pa tudi Angležev in Švedov. Naših državljanov prihaja vedno več, največ jih pa pričakujejo v avgustu. Mnogi hoteli so bili popravljeni in preurejeni tako, da se je položaj v tem pogledu znatno zboljšal. V Makarski je zdaj 1840 tujcev. Polna penzija se dobi že za 35—40 Din. — Bogat ribolov v Dalmaciji. Blizu Hvara so ujeli ribiči mnogo sfcušev, pri Komiži pa sardel, ki so jih prodali samo za izvoz 70 kvintalov. — Nova cesta na Splitski Marjan. Od znanega pen zi j ona Siller proti Marjanu, kjer bo stal oceanografski zavod, so začeli graditi novo cesto, ki bo dolga 2200 m, široka pa S metrov. Cesta bo dograjena v 6 mesecih. — Razstava perutnine v Ljubljani. V okvirju razstave za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini, ki se bo vršila v času od 29. avgusta do 9. septembra na jesenski prireditvi velesejma v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. To razstavo priredita perutninarska reg. zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo kralj, banske uprave. Perutninar3ka razstava bo glede na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno selekcionirano perutnino najboljših rejcev naše banovine ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pripuščene namreč samo živali rejcev, ki vodijo natančno rodovnike in izkaze nesnosti. Zadnji čas priglasitve na razstavo je določen na 5. avgusta in sicer na Kmetijsko družbo v Ljubljani. — Podružnica Bat'e na Jesenicah. Tudi Jesenice dobe podružnico znanega vele-podjetja T. Bafa. V ta namen adaptirajo pritlične prostore v hiši na Gosposvetski cesti na severni strani mesta. — Vdove so se organizirale v Zagrebu in obetajo, da bodo svoje društvo razširile po vsej državi. Pred meseci je namreč ga. Larvra Miskulin ustanovila društvo vdov in samostojnih ciospa Njegov namen je, da dela za izboljšanje položaja vdov, ki pravijo, da se zanje nikdo ne zavzema. Predvsem se organizacija poteguje za nastavljanje članov dmzin v državnih službah, dela pa tudi na to. da bi organiziralo razno hišno industrijo, zlasti, pa. da bi se bolje prodajala njih ročna dela. Zavzemajo se tudi za to, da bi bile sprejete v bolniško blagajno ter da bi bile oproščene stanarine in drugih doklad. Dni-šivo predla::.?, naj se v Šolah uvede enotna noša deklic brez razlike na stan, dela pa tudi na to, da bi se pocenilo življenje in razširila varčnost. Za društvo vdov in samostojnih gospa vlada ?plo5no zanimanje in energične dame so se kaj naglo uveljavile. — »Jugoslovenski aotor.« Izšla je prva številka >Jugoslovenskega autorja«, glasila Autor-centrale za autorske pravice in udruženja jugoslovenskih glasbenih autorjev (UJMA). Namen novega lista je z objektivnim in strokovnim poročanjem pomagati, da se urede razmere na polju autorske zaščite. Nekaj časa bo list izhajal kot mesečnik, pozneje pa vsakih 14 dni. Naročnina znaša 30 Din letno, posamezna številka stane 4 Din. >Jugosloven-ski autor« izhaja v Zagrebu. — Dijaško letovišče pri Martmščic! v avgustu ne bo otvorjeno, ker pritiska že dva meseca neznosna vročina tako, da je začelo primanjkovati vode. Dijaki, odnos-, no ustanove, ki so penzijo za avgust že plačali, dobe denar povrnjen. — Naše grozdje in vino na Poljsko. Sredi avgusta prispe v Dalmacijo večja skupina poljskih trgovcev in vinogradnikov, ki hočejo nakupiti večje množine našega grozdja in vina. To je prvič, da bodo Poljaki kupovali pri nas grozdje in vino. — Letošnja letina bosanskih sliv. V gornji Bosni bo letos za 20% sliv več kakor lani. Tudi kakovost letošnjih sliv bo znatno boljša od lanske. — Dobra letina pšenice. Novosadska Trgovska zbornica je imela te dni sejo, na kateri se je razpravljalo o letoanji letini pšenice. Gospodarski krogi sodijo, da bomo imeli letos za izvoz nad 50.000 vagonov pšenice. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in toplo vreme. Včeraj je bilo v se ve rozapadnih krajih naše države večinoma lepo, drugod pa oblačno. Vročina je zopet pritisnila. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skopi j u 36.5, v Beogradu in Splitu 33.4, v Sarajevu 33.3, v Zagrebu 32.7, v Ljubljani 29.6, v Mariboru 25.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.2, temperatura je znašala 15 stopinj. — Požar In nenadna smrt na Igu. Na Igu pri Ljubljani prebiva siromašen čevljar g. France Avanco, ki ga je zadela v nedeljo zjutraj strašna nesreča. Mož se ie nedavno oženil in si s skromnim zaslužkom uredfl več kot skromno domačijo, misleč, da bo s svojo družico vsaj za silo pod streho. Imel je hišico in Šupo, v kateri je bilo nekaj še neplačanega sena za kravico. Pa je zapel nad njegovo skromno domačne rdeči petelin in pokončal ves trud njegovih rok. Zavarovan je pa bil nesrečnež samo za 60 kron. Zlobna roka mu je domačijo zažgala m ga pognala v obup. Zdaj siromak ne ve, ali bi potrkal na usmiljena srca, da bi mu priskočila v strašni stiski na pomoč in mu pomagala vsaj toliko, da b; mogel preživljati ženo in otro-čička, dokler si z delom ne opomore, ali pa naj si konča bedno življenje. Ce se najde kdo, ki bi bil pripravljen rešiti nesrečno družino pogina, naj pošlje svoj obolus kar našemu uredništvu. Požar, ki je na mah uničil že itak skromno imetje ubogega Čevljarja, je prišel gledat 191etni Anton Župec z Iga, ki se je pa nenadoma zgrudil in umrl. Najbrž ga je zadela od razburjenja kap. — Težka rokoborba. Zagrebčani že dalje časa gledajo v Music Hallu rokoborbe, kjer nastopajo atleti najrazličnejših narodnosti. V nedeljo zvečer je nastopil evropski prvak Stolzenwald proti belgijskemu prvaku Gustavu Dellamotti. Pričakovati je bilo ostre borbe in dvorana je bila razprodana. Takoj ob pričetku se je videlo, da je močnejši Stol-zenwald. y 17. minuti je vrgel Dollamotto, ki se mu je pri padcu pod Vila leva roka poo. rebra, da se mu je eno rebro zlomilo. Atleta so prepeljali v bolnico, ki jo je že včeraj zapustil. — Gozdni požar. Snoči okrog 19. so ljudje opazovali pod Krvavcem v smeri Čez Tunjice proti Kosišam velik požar, ki je pa trajal le kake pol ure. Informirali smo se v Kamniku, kjer so nam pojasnili, da gre ie za mal ogenj in se je najbrž vnelo seno. — Veseli motocikl isti. Včeraj popoldne 3ta v Zagrebu preganjala mnčka neki koci-jaz in neki šofer, ki je bil v tijuni družbi tudi neki inženjer. Ko so se ga že precej na-cukali, so brez vednosti lastnika vzeli motorno kolo in se peljali po mestu. V Draško-vičevi ulici bi bili kmalu zadeli v tramvaj, a se jim je posrečilo, da so se v zadnjem trenutku še izognili, v Radišini ulici so pa zadeli v kandelaber, da se je takoj prevrnil. Vsi trije so odleteli z motocikla, da se je kočijaž onesvestil, inženjerju in šoferju pa ni bilo nič, a policija jih je ovadila sodišču. — Nemoralni zločini v Zagrebu. Splošno se opaža, da so po vojni prišli do izraza živalski nagoni in instinkti v seksualnem življenju raznih degenerirancev. Z vprašanjem se bavijo razni učenjaki po vsem svetu, vendar ne morejo najti prave rešitve. Posilstva in oskrunjenje nedolžnih deklic so bili pred vojno le redki primeri, sedaj so pa zločini iz perveznosti zlasti v Zagrebu strahotno pogosti. Pred kratkim so zagrebški listi poročali o posilstvu neke deklice, ki je bila inficirana tudi z luesom. Citali smo tudi, da Je neki sadist izvabil v hotel neko 8-letno deklico ter jo slekel do golega in ji z iglo napravil na telesu 17 vbodov. Polocija je perverzneža zaman iskala. Strašna je tudi kronika minulega tedna, saj je bilo samo v Zagrebu oskrunjenih 5 deklic od 8 do 13 let. Strahoviti pojavi mečejo žalostno luč na zagrebške socijalne prilike. Skoro vsak dan sc javljajo policiji otroci, ki so izgubili svoje starše. Iz večine so to delavska deca, ki so njih starši zaposleni ves dan in ne morejo paziti na svoje otroke. Večkrat so pa krive tudi pestunje, ki pozabijo na svojo službo in se otroci izgube v parkih ter padejo v roke perverznežem. Nekaj zločincev so sicer ujeli, vendar tudi najstrožja kazen ne more izbrisati uničujočih posledic pri otrocih. Pri zdravniški preiskavi je bil pri dveh posiljenih deklicah ugotovljen lues in je tako stranota zločina še potencirana. — Strašna smrt pastirice. Iz Splita poročajo o težki nesreči, ki se je pripetila v Gornjih Igranih. Deklica -Pera šulenta je pasla na hribu ovce. Stala je na pečini, ki se je nenadoma odkrušila, nad njo se je pa odtrgala še približno 600 kg težka skala, ki je padla na pastirico in jo zmečkala tako, da je bila takoj mrtva. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva oftstrn in lika tovarna Tos. Reich. Pred sodiščem. _ Obtoženec, povejte nam. kakšno orožje ste rabili, ko ste pobili svojega nasprotnika na tla? — Nobenega, gospod sodnik. To je bilo čisto ročno delo. Sanjalo se mu je. • — Gospodična, snoci se mi je sandalo o vas. — Tako? — Da, toda takog sem se zbudil, zaprl okno in se pokril še z eno volneno odejo. Iz Ljubljane —I] Javna dela. Gradbena dela pri tromostovju se dobro razvijajo. Obrežno zidovje pod Prešernom bodo menda podrli, kolikor je treba, še danes. Izredno trdno zrdovje dokazuje kako solidno so bila opravljena nekdaj regulačna dela. V strugi ob desnem mostu kopljejo globok jarek za izpeljavo kanalizacie za vodo iz Prešernove ulice. Pri desnem mostu je narejen že ves opaž za zgornjo ploščo in tudi za stopnice, ki bodo vodile od srede mostu k spodnjima obrežnima hodnikoma. V opaž za stopnice vlagajo armaturo. — Včeraj so pričeli podirati star lesen most pred trnovsko cerkvijo, kjer zgrade v smislu regulačnih del Gradaščice železobetonski mest. Delo je poverjeno stavbniku Curku, dočim vodi regulačna dela Gradaščice podjetje ing. Dukić. — Tudi Mali graben regulirajo že 3 tedne. Z regulacijo so začeli pri novem mostu na koncu Opekarske ceste v smeri proti Ljubljanici. Ob desnem bregu je zbetonirano približno 20 m obrežnega zidu, ob levem pa betonirajo temelje. Zid ne sega iz struge do višine terena, ter bosta nad zidom bregova samo zravnana kot pri Ljubljanici, pod mostom pa obzidana s kamnom. —lj Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. L veliko sokolsko Javnost, združeno z otvoritvijo Sokolskega letnega telovadišča In javnega otroškega zavetišča ter z nato sledečo veliko narodno veselico. Slavnost otvori povorka Članstva po mestu, ki bo izšla iz letnega telovadiŠČa ob Dunajski cesti točno cb pol 10. uri dopoldne. Po pripravah sodeč, ki se vrše z vso agilnostjo in požrtvovalnostjo članstva Sokola III.. se bo nedeljska prireditev razvila v veliko slavnost in lepo in iskreno sokolsko manifestacijo. Podroben program prireditve priobčimo pravočasno. —lj Sokolsko društvo Ljubljana III. otvo ri v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. svoje letno teiovadišče in obenem tudi javno otroško letno zav3tišče za Bežigrajski okraj. V zavetišče se sprejemajo otroci od 4. leta dalje. Starši, ki bi radi zaupali svojo deco čez dan v skrbno nadzorstvo, naj se zglase v tajništvu na letnem telovadišču od dne 3. do 6. ^J*mmmMm SCHICHTOV ' ' f -1 Nt^j^^«*— , P>E F? E SAM ! Majdica pere za svoje punčke. Mala Majdica je svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichtov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA avgusta med 6. in 7. uro zvečer. Socijalno skrbstvo odsek Sokola III. —lj Pevsko društvo >Moste< v Mostah bo proslavilo svojo tridesetletnico z baklja-do in podoknicami v petek 31. julija ob pol 9. zvečer, s koncertom v Sokolovi dvorani v soboto 1- avgusta ob pol 9. zvečer in z veselico, ki se vrši v nedeljo 2. avgusta ob 4. pop. pri Erbežniku v Mostah. Ob tej priliki bode izdalo društvo revijo pod naslovom M0-ŠČANCI. Revijo bo dobiti od četrtka dalje v trafikah in pri Erbežniku. Na te prireditve opozarjamo že danes bratska pevska društva in prijatelje z vljudnim povabilom. —lj Dvorska knjižnica priredi dne 2. avjrusta na Borštnikovem trjru »Rajanje pod staro lipo« s prav pestrim programom. Cisti dobiček je namenjen nabavi novih in vezavi starih knjig. —tj Pevsko društvo »Slavec« poziva vse člane in članice, da se sigurno udeleže pogreba br. Ante Božja, ki bo v sredo 29. i. a. točno ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice Pridite vsi in vse. Predsednik. Pozabljen Neptunov vodnjak Zgodovina krasnega spomenika, ki so ga postavili Ljub« ljančani 1.1660. pred mestno hišo Ljubljana, 18. aprila. Ker obljuba dolg dela in smo zadnjič dejali, da opišemo tudi Neptunov vodnjak, ki je stal pred mestno hišo tam, kjer sedaj stoji Robbin vodnjak, vas torej danes se-znajamo z njim, saj je spomenik še lep in trdno stoji na krasnem vrtu za vilo glavarja v p. g. Avgusta Del Cotta v Stross-mayerjevi ulici št. 3. Kakor je bilo že zadnjič omenjeno, so ta vodnjak postavili Ljubljančani leta 1660 pred mestno hišo, ki so jo leta 1717 podili in sezidali sedanjo tako, kakor jo pravpzarav sedaj zopet izpre-minjajo v njeno prvotno obliko. O Neptunovem vodnjaku je v mestn. arhivu med raznimi računi za slovesnosti ob prihodu cesarja Leopolda I. v Ljubljano našel msgr. Viktor Steska razne podatke, ki jih je pozneje tudi objavil in po teh podatkih posnemamo naslednjo zgodovino vodnjaka. V Ljubljani so postavili v 17. veku dva javna kamenita vodnjaka. Leta 1656 so napravil na Starem trgu pred Stiškim dvorcem Herkulov vodnjak, ki je stal tam do časa, ko so izkopali Gruberjev vodnjak, torej najbrže do konca tretje četrtine 18-stoletja. Potem takem Herkul na prostoru, kjer je sedai šentjakobska šola, ne stoji več že okrog 150 let. Takrat so namreč zaradi kanala morali prerezati tudi vodovod, ki je bil napeljan izpod Golovca, m ker' Herkul ni več mogel postreči s svezo vodo so ga poslali v pokoj. Vodnjak so podrli in kamen naložili ob stari reduti, tem slavnem zbirališču ljubljanske gospode m ene petih po Prešernu opevanih hudičevih hiš, dokler se ni morala umakniti, po potresu zrahljana, sedanji dekliški šoli. Zapuščenega kamna se je usmilil ljubitelj naše književnosti in umetnosti baron Er-berg in ga je zvozil k svoji graščini v Dolu. Tam je stal vodnjak do leta 1900, ko ga je deželni muzej kupil od pokojnega poslanca Povšeta. Herkul z vodnjaka stoji sedaj v muzeju v veži ob glavnem vhodu, kjer je tudi nekaj drugih kosov vodnjaka. 0 našem vodnjaku pa piše Valvasor: >V Ljubljani sta tudi dva znamenita vodnjaka, zelo umetno iz mramorja izklesana, ki točita s prijetnim žuborenjem po podzemskih ceveh napeljano vodo. Prvi stoji na Starem trgu in so ga začeli delati leta 1665, postavili pa leta 1606 pred jezuitsko gimnazijo; drugi pa je na trgu pri mestni hiši, ki so ga postavili L 1660 malo pred prihodom cesarja Leopolda I.« Tam kjer stoje šentjakobska šola, cerkev, trg in Virantova hiša, ki je sedaj v njej poštna direkcija, je stal nekdaj bogati jezutskl samostan z gimnazijo, kjer je bilo vzgojenih mnogo naših slavnih mož, med njimi tudi Žiga' Zois. Iz dnevnika Grgeorja Thalnit-scherja nam je pa znano, da je bil ta vodnjak Neptunov in da je dobival vodo izza Podturna, sedanjega tivolskega gradu. Ta vodovod je funkcijoniral tudi še, ko so postavili Robbin vodnjak, samo da je Robba zanj napravil nov večji bazen. Na Neptunovem vodnjaku je bil latinski napis: Krotilcu morja, ki je Jazona sprejel po ustanovitvi Emone. Postavili po očinskem sklepu ljubljanski gradbeni odborniki. Leta 1676 je moral temu vodnjaku Filip Jakob Jamšek že na novo pozlatiti štiri deHine. Jamski so škofjeloška umetniška dinastija, ki je napravila najlepše oltarje po naših cerkvah, en Jamšek je pa poslikal tudi cerkev Sv. Lucije na Skaručni s krasnimi freskami- Leta 1683 je zopet popravljal vodnjak kamnosek Potočnik in je zato moral razložiti vodnjak v posamezne dele: kip Neptunov, steber, tri kose cvetličnih vencev in 18 stopnic. Vodnjak je imel 3 stopnice v osmokotniku, torej 24 kamnov za podlago. Poslej je v mestnih računskih knjigah stalna postavka za popravljanje tega vodnjaka, najznamenitejši je pa račun iz leta 1666 ker je v njem ohranjeno ime kiparja, ki Neptunov vodnjak napravil. Račun pravi: 10. decembra 1660 Gašperju Dolmesingerju za vodnjakov steber in dve podobi 82 goldinrjev 8 krajcarjev. Ko je torej L 1752 napravil Robba pred mestno hišo sedanjo fonteno, so |K>drli Neptuna in grof Blagav ga je postavil na svoj vrt na Poljanah, kjer je sedaj gimnazija. Odkar g. Del Cott pomni, vodnjak ni funkcijoniral, čeprav so baje našli ob njegovem podiranju še sledove starega vodovoda. Bil je le vrtna plastika, kjer so bile v školjki nasajene cvetlice. Ko je g. Del Cott prodal del svojega vrta za gimnazijo in si je sezidal svojo lepo vilo, je kamnosek Feliks Toman zopet sestavil posamezne dele v sedanjo obliko v najboljši misli, da odgovarja vodnjak prvotni svoji obliki. Ker smo že pri ljubljanskem komnoseku Tomanu, moramo pri tej priliki popraviti zmoto, ki je nastala po nepravilni informaciji zadnjič v našem članku o renoviranju rotovža. Razen kranjskega kamnoseka Jegliča sta namreč tudi Ljubljančana Vodnik in Toman dobavila in obdelala več za renoviranje rotovža potrebnih stebrov in kvadrov. Vodnjak, ki se pod njim hladi živa nimfa v tej pasji vročini, je tak, kakor %M.aXi o£fcisf< fsaka beseda SO par. Plača me lahko tnal v znamkaK ta odgovor znamko i — Na vprašanja hram znamka me .i mm od&etvarfamo- — Najmanjši o&am Oia JUGOGRAD izvršuje solidno m najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Pust. — Inž. arh. Bogomir Pust. — Streliška 33, tel 2025. 85L LEPO STANOVANJE 3 sob, kuhinje in pritiklin, na najlepši cesti, oddam za 1500 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stanovanje 1500«. 2110 JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 NA RIBJI TRG dospejo jutri zjutraj raznovrstne sveže morske ribe. Cene najnižje! Direktni prevoz z avtom v specijalnih hta^flTTfh zabojih! 2155 MODROCE vrtme Ia afrik, močno blago S Din 24©.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 KREGAE JOSIP, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Kodeljevo 19, prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla, razne lesene strope, lesene stopnice in sploh v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižjih cenah. Se priporoča, 2150 Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska e. 6. Amaterska del? izvršuje najceneje FOTO: ANTON MANdNI, Rožna dolina pri Ljubljani. Podružnica: Jesenice. 2061 DVE VOZNI VINTI KUPI gradbeno podjetje »JU-GOGRADi, Streliška ulica št. 33. 2156 Pozor, trgovci s kolesi in konzulima društva! radi krize nemške marke Kkvidira nemška tovarna svojo zalogo v Jugoslaviji (Ljubljana) cca 600 koles samo prima nemški izdelek, ocarinjeno, zunanje mufni, kompletno s pneumatiko, mnogo pod dnevno en g: ros ceno. Prodaja se tudi v manjših množinah, vendar samo proti takojšnjerrni plačilu. Takojšnje ponudbe blagovolite javiti na Aioma Companr, Ljubljana. 2153 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. L L SILVO BRESKVAR profesor MARIJA BRESKVAR roj. 2IVEG POROČENA Ljubljana, 26. julija 1931. (Bol /©«*< ea, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje Fh GOL. FIGOL odpira slast, čisti in osve> zuje krit krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom, FIGOL se dobiva v vsaki le* karni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEUC, OUBROVNIK 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižan! Ceniki franko, ceni. Ceniki franko. m™ »TRIBUNA4* F. B. L. vin 4?»v* LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. (P (Prvovrstna ščolesa ______ izdelek sloveče tovarne avtomobilov m ^tnitilVr MVtCtGStM koles „Adlerzoerke" iz Frankfurta in dvbite ma—e pri tvdGi 9os. (Peteline, Ci ubijana, MO edini MaatttnniQ no»««fe»ih tocamm ,„ «#00en;;0 Ucejnje Josip Zupančič. « Za »Narodno tiskarne* ftan JeaarJek. — Za Ufaaae In ioseratni dol Bata: Oboa Cfcrlatof, — Tfct y M^PMi