TRST, nedelja 3. julija 1955
Leto XI. • Št. 156 (3085)
PRIMORSKI DMEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93-808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	št. f, Hi. nad. — TELEFON 93-M8 IN »«-*3« — poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2i — Tel.
gt. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm vtSine v Strini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din . Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zakižoa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekečt račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska 1). ZOZ-Trst
OOVOR NEHRUJA V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI FLRJ
Ideja aktivne miroljubne koeksistence ni nevtralnost niti snovanje tretjega bloka ampak aktivno sodelovanje v korist miru
Nehru je kot tri najvažnejše mednarodna vprašanja navedek Daljni vzhod, Nemčijo in razorožitev - „indija gradi socialistično družbo, katere oblika se razvija v skladu z objektivno stvarnostjo in potrebami ljudstva, “ Je poudaril Nehru - Po pozdravnem sprejemu v izvršnem svetu Srbije sta Tito in Nehru sinoči odpotovala v Sarajevo in Dubrovnik
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Več kot eno uro pred napovedanim časom so se'zbrali pred Zvezno skupščino številni Beograjčani, da bi pozdravili predsednika Nehruja ob prihodu v parlament. Točno ob 16. uri se je pričela skupna seja obeh svetov. Vse poslanske klopi so bile zasedene. V novinarski loži je poleg številnih domačih in inozemskih stalnih dopispikov .sedela skupina indijskih novinarjev,* ki spremljajo Nehruja. V diplomatski loži so zavzeli mesta vsi diplomati akreditirani v Beogradu.
Ploskanje, ki ni prenehalo skoro 6 minut, je pozdravili' Nehruja, ki je ob lli.30 stopil v dvorano v spremstvu predsednika M. Pijade in podpredsednikov, oblečen v belo indijsko nošo. Istočasno je vstopila na galerijo za' občinstvo njegova hči gospa Gaudlu v spremstvu soproge predsednika republike. Predsednik Nehru je zavzel mesto v -prvi vrsti skupno s člani zveznega izvršnega sveta, Potem ko je prenehal aplavz, je predsednik zvezne skupščine M. Pijade pozdravil visokega gosi a
Govor M. Pijada
Predsednik skupščine je poudaril, da narodi Jugoslavije zaradi enotnosti teženj ljudstva in vlad obeh narodov kljub veliki odduljenosti gledajo na Indijo kot na naj-bližnjega soseda in prijatelja. Prijateljstvo in sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo na mednarodnem področju je velik prispevek k svetovnemu miru in razumevanju med narodi. Samo v pol leta po objavi deklaracije Tito- Nehru, na katero so narodi Indije in Jugoslavije ponosni, je tu skupno delo dalo sadove, Na; čela te deklaracije odgovarjajo težnjam vseh narodov sveta, ker vsi narodi žele mir in zagotovitev napredka. Ideja aktivne koeksistence je danes postala velika dobrina človeštva. Za to idejo ne stojijo samo moralne sile narodov Indije in Jugoslavije, temveč se je pokazalo, da se je z njeno proglasitvijo odprla pot, edina mogoča pot, katere dolga alternativa je lahko samo vojna.
«Ide]a aktivne koeksistence Je postala gonilna sila«, je dejal Pijade, in omenil v zvezi s tem velike rezultate ban-dunške konference. M. pijade
štva vseh držav, velikih in malih, močnih in slabih, za enotnost vseh držav na svetu pri delu v korist napredka«, je poudaril Pijade »Srečanja med Titom in Nehrujem so nov prispevek k utrditvi načela reševanja vprašanj po mirni poti, priznanja suverenosti in neodvisnosti in integritete	držav,	odstranjevanja
vseh oblik političnega, gospodarskega in ideološkega pritiska,	načela	medsebojnega
spoštovanja in nevmešavania v notranje zadeve drugih. Ta načela, na katerih temelji današnji	razvoj	odnosov med
Indijo in Jugoslavijo, »e vedno bolj uveljavljajo v mednarodnih odnosih in prispevajo k zmanjšanju napetosti in k splošni stvari miru v svetu.	Za ta	prispevek sta
Indija in Jugoslavija lahko ponosni.«
Ob koncu je M. Pijade poudaril, da narodi Jugoslavije spremljajo z fiajvečjim zanimanjem razvoj in napore Indije v zgradnji boljše bodočnosti svojim narodom, in je izrazil prepričanje, da bo ljudstvo Indije uspešno premagalo vse hude ih resne podedovane posledice preteklosti in stopilo na pot napredka ‘v smeri socialistične družbe. Pijade je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da bodo obisk Nehruja in njegovi
razgovori z maršalom Titom še bolj utrdili medsebojno prijateljstvo in bratsko sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo.
Govor Nehruja
Potem ko se je po,leglo ploskanje, je povzel besedo predsednik indijske vlade Nehru, tki je govoril v hindujskem jeziku. Nehru je poudari, da imata Intyja in Jugoslavija kljub različni politični in gospodarski strukturi mnogo skupnega. Obisk predsednika .Tita v, Indiji je še bolj povečal medsebojno razumevanje. Nehru »e strinja z besedami Mose Pijada, da ideja mirne ■koeksistence ni nevtralnost, niti poskus ustanovitve tretjega boka. niti pasivnost', leniveč aktivno delovanje v kdrist miru. Opozoril je na zboljšanje položaja v svetu in poudaril, da se na obzorju javljajo nekateri elementi upanja, ki obetajo. da se ■ bodo temni oblaki, ki so poslabšali mednarod-' no napetost, razpršili, da pa je potrebno še veliko modrosti, da bi se razpršili še ostali oblaki nevarnosti. Danes v dobi atomskega orožja, ki grozi z uničenjem človeške civilizacije. je potrebno predvsem doumeti. da je vojna popolnoma izključena. Zalo je pot miro-
ljubne koeksistence in sporazumnega reševanja vprašanj edina mogoča pot. Na vprašanje, ali je mogoče mednarodna vprašanja rešiti na miroljuben način in zagotoviti mir. je Nehru odgovoril, da ne želi dajati nasvetov drugim, temveč samo prikazati mnenje Indije. Poudaril je, da vroče verjame v svobodo in neodvisnost Indije in drugih držav in svobodo posameznikov in v demokracijo. Zatiranje držav je zlo, ki ovira njihov razvoj. Vsaka država, vsak narod, morata najti svojo dušo in delovati v skladu s svojim genijem. Narodi se morajo oslanja-ti predvsem na sebe. kajti vsako vsiljevanje od zunaj duši dušo in zavira njen napredek. Jugoslavija, ki je bila izpostavljena mnogim hudim tegobam, je v drugi svetovni vojni našla svojo dušo v odporu proti brutalni invaziji. Nehru je poudaril, da je potrebno gOjfersUviti se zlu. da pa »e zlo ne more uničiti z večjim zlpm, niti šč ne moreta nasil-stvo in mržnja uničiti z večjim nasiljem in mržnjo. «Kdor potegne meč, bo z mečem pokončan.« je ugotovil Nehru in poudari, da simbol indijskega ljudstva nišo vojaški poveljniki. temveč ljudje kot Buda in Oandhi. glasniki dobre volje in miru,
»Pravda" pozitivno ocenjuje zadnje Eisenhowerjeve izjave
pa njegove izjave o .satelitskih državah' - Posvetovanja med državami NATO o Edenovem, ameriškem in Tranooekttn načrtu ia Nemčijo
MOSKVA, 2.	— Agencija
«Tass» je danes oddajala u-vodni članek »Pravde«, ki v zvezi z zadnjimi izjavami Predsednika Eisenhowerja piše; »Sovjetsko javno mnenje z zadovoljstvom sprejema tisti del Eisenhoiverjevih izjav, kjer poudarja potrebo zmanjšanja mednarodne napetosti za zagotovitev miru v vsem svetu. Predsednik Eisenhower je načel vprašanje bližnjega sestanka predsednikov vlad SZ, ZDA, Anglije in Francije in
  _________________   —	..	.	je omenil, da ne pričakuje
je nadalje ugotovil, da zad-1 mnogo od te konference, a je nji dogodki kažejo, da hodo vendar izjavil, da je treba u-
porabiti vsa sredstva, da bo mogoče osvoboditi narode ob-
»vetu prihranjene strahote vojne. Qbisk predsednika Tita v Indiji in obisk Nehruja v Jugoslaviji sta velik prispe* vek h krepitvi aktivne miroljubne koeksistence, ki ni niti nevtralnost niti tretja sila. kajti mi nismo niti za drugo niti za tretjo silo, temveč za eno samo silo združenja
čutka strahu. Sovjetsko javno mnenje ugodno sprejema Ei-senhovverjeve izjave, v katerih Pravi, da je treba uporabiti mirna sredstva in ne zatekati se k izzivanjem, da se je treba odpovedati geslom »hlad-
aodelovanja celotnega člove- ne vojne«. Iz tega vzroka bi
Maršal Join obsoja
francoske priseljence v Maroku
Priprave nu ra»pravo T naro«lni »knpiiiu*
Neverni Afriki Kongres NIIO
PARIZ, 2• — Vlada in politične stranke se pripravljajo na razpravo, ki se bo prihodnji teden začčla v narodni skupščini o Severni Afriki,. V torek in sredo bodo razpravljali o raznih vprašanjih poslancev glede položaja v Alžiru in Maroku, v četrtek in petek pa bo razprava'p ratifikaciji francosko-tunizlj-zkih sporazumov.
Kakor že javljeno, se j4 Faure včeraj posvetoval o položaju v Severni Afriki s predstavniki parlamenta in a člani tako imenovanega koordinacijskega odbora za Severno Afriko.
Po sestanku koordinacijskega odbora je predstavnik vlade izjavil, da bo Francija poslala nova ojačenja v Alžir.
Značilne so v zvezi s položajem, v Maroku izjave, ki jih list «Le Monde« pripisuje maršalu Juinu. List Prayi* t,a Juin pooblastil «Maroc
je
Presse«, ki izhaja blanci, da objavi sledeče Pojasnilo; »Maršal juin obsoja vse Francoze v Maroku, ki, ne glede na svoje prepričanje, ustvarjajo maroško p°K-tiko. Francosko-maroško politiko mora opredeliti in pripraviti francoska vlada, izvajati pa jo generalni rezident« List ugotavlja nato, da maršal Juin ni bil navzoč na včerajšnji seji koordinacijskega odbora, katerega član je, ter dodaja, da <je Juin obvestil Faurea o sv&ji odsotnosti. List dodaja, da je Juin sklenil, da se ne bo več ukvarjal s političnimi vprašanji, . Severne Afrike in da se zaradi tega ne bo udeleževal dela koordinacijskega odbora.
Medtem se nadaljuje kongres socialistične stranke v
Asnieresu. Danes sta govorila Jules Moch, ki je francoski predstavnik v komisiji OZN za razorožitev*, in glavni tajnik stranke Guy Mollet. Prvi je podal pregled dosedanjih pogajanj o razorožitvi ter o-menil razne sporne točke med obema taboroma. Pri tem je pripomnil da smo prišli razdobje, ko je razorožitev odvisna od rešitve političnih vprašanj. Izrazil je nato željo, naj ne bi v Ženevi noben nepreviden govor pokvaril mirnega ozračja. Pripomnil je. da od konferfence štirih ni pričakovati čudežev, toda trajanje mirnega ozračja bo izvedencem lahko dovolilo, da rešijo določeno število tehniči nih vprašanj. Zatem je Moch izjavil, da nima pomena, da sc zahodne države razgovar-jajo a ZDA, če mislijo napraviti iz atlantskega ppkta »trajen« element. Po njegovem mnenju, bi morali NATO o-hraniti. dokler trajajo seda«
Časa-j nje težave. in bi se morala potem spremeniti v »sporazum med razoroženimi narodi«.
Guy Mollet je izjavil, da
seči mir s pogajanji. Dejal je, da bo dobro, če se bodo v Ženevi razgovarjali o splošnih vprašanjih (kakor o razorožitvi, 0 pomoči zaostalim deželam j td.) od katerih bo odvisna rešitev številnih posebnih in krajevnih vprašani.
Kar se tiče Francoske unije, je Mollet izjavil, da zavrača zamisel asimilacije pre-komerskih ozemelj z matičrtim ozemljem ali pa zamisel federacije,. pač pa je zagovarjal obilico pridružitve, ki naj ima drugačne oblike v s’-Iadu s krajevnimi potrebami na ! področju notranje politike.
bilo sovjetsko ljudstvo zadovoljno, da bi lahko verjelo, da Eisenhovverjev predlog za zamenjavo gecel »hladne vojne« z geslom »vojna za mir«, ni navadna retorična figura in da dejansko stremi po prenehanju hladne vojne, itsr bo samo na ta način mogoč- doseči zmanjšanje mednarodne napetosti, uvesti potrebno zaupanje v mednarodnih odnosih in odpraviti nevarnost nove vojne«.
»Pravda« poudarja nato sovjetske izjave o možnosti mir. ne koeksistence med dišavami z različnim socialnim u-strojem, ter poudarja, da ni vzrokov, da ta koeksistenca »ne bi mogla biti stvarnost, če se države ne vmešavajo v notranje zadeve svojih sosedov in skušajo vsiliti ovoj način življenja«. »Zaradi tega, nadaljuje list, predstavljajo Eisenhowerjeve izjave o možnosti prenehanja hladne vojne predpostavko za izboljšanje mednarodnih odnosov in za zmanjšanje napetosti v svetu«.
Po teh ugotovitvah pa poudarja »Pravda«, da se ne sme pozabiti, da je Eis-enhower na svoji tiskovni konferenci podal tudi »izjave, ki so tendenciozne in v nasprotju z razumnostjo«. List protestira proti označbi »sovjetski sateliti« in pravi, da so države Vzhodne Evrope suverene države, »ki so enkrat za vselej napravile konec s kapitalističnim suženjstvom«. »Pravda« poziv« Eisenhovverja. naj »se ne po s’užuje izzivanj, kakor je on sam izjavil«, in naj ne pozabi da so režim v teh državah »izbrali njihovi narodi«.
Nato protestira list zaradi »močne propagande ZDA proti demokratičnim državam in dodaja: »Naj .ie hotel to reč ali ne. dejstvo ]e, da dajejo Eii enhowerjeve izjave vtis spodbujanja k vmešavanju v zadeve demokratičnih držav, kar je v polnem nasprotju z njegovimi pravilnimi in dragocenimi izjavami o potrebi prenehanja hladne vojne«
Glede postopka za predložitev britanskega načrta o rešitvi nemškega vprašanja konferenci štirih velikih poročajo iz Londona sledeče:	Po-
drobnosti o praktični izved-bi Edenovega načrta izdelu.ie v Bonnu posebna komisija izvedencev. pri kateri sodelujejo tudi zuhodnoncmski predstavniki. Prihodnji teden bo gleški načrt skupina zahod-
lenghija za izrednega poslanika.
V Santiago del Cile je danes radio oddajal intervju predsednika Perona z bivšo čilsko senatorko Mario de La Cruz. Peron j« glede spora z Vatikanom izjavil, da obstaja sedaj v Argentini samo klerikadni problem, in je dodal; »Perona ni izvolil papež ali kaka druga oblast in sledi samo volji svojega ljudstva«. Dodal je. da njegova vlada ni bila ošibljenh Zaradi zadnjih dogodkov.
V zvezi z zadnjimi spremembami v argentinski vladi so opazovalci mnenja, da to ne pomeni, da bo argentinska vlada preklicala svoje
firejšnje sklepe, kar se tiče očitve cerkve od države, in da ima namen uvesti izvolitev ustavodajne skupščine, katere naloga bo izvrših revizijo ustave, da se izvede ločitev cerkve od države.
Kar se tiče drvjgih sektorjev, pa bo verjetno prišlo do preusmeritve argentinske po« litike, zlasti pa do reforme volilnega zakona, fti jo s. daj proučujejo. Nekateri opazovalci so mnenja, da bodo namesto sedanjega večinskega volilnega sistema uvedli proporcionalni sistem.
V Rosariu je danes manjša skupina ljudi skušala organizirati demonstracije, a jih je policija razgnala. Danes so izpustili na svobodo deset ci vilistov, med katerimi so štirje člani socialistične stranke, ki so jih aretirali v zvezi z dogodki od 16. junija.
nih izvedencev družila z a-meriškimi in francoskimi pred-- ...v,wci Je	...	logi. Skupni načrt bodo S.
hace socialistična stranka do-1 julija odobrili v Parizu tr i .	..	_	.	•■zahodnj	zunanji	miniti«.	Na-
slednjega dne , pa bodo o tem poročali vsem državam Članicam. NATO na sestanku, ki ie bil sklican v Parizu- 17. julija bodo imeli Eisenhower. Eden in Faure v Ženevi svoj zadnji sestanek pred konfe« reffco štirih.
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES, 2. - Zunanji minister Remorino je danes zanikal, da je argentinska vlada imenovala bivše-
li ii Liegeii med katoličani in socialisti
LIEGE. 2. — Danes je okoli 30.000 katoličanov demonstriralo v tem mestu proti zakonu o šolski reformi. Kljub
premirju, ki je bilo sklenjeno med katoličani in socialisti, pa je pred sedežem socialistične stranke prišlo do spopadov med katoličani in socialisti. Kakih 12 oseb je bilo ranjenih, policija je več ljudi aretirala.
Poročilo o razgovorih II Noja v
VVASHINGTON, 2. — Ob zaključku uradnega tridnevnega obiska burmanskega ministrskega predsednika U Nuja v \Vashingtonu so objavili poročilo, ki pravi, da so U Nu, Eisenliovver in Dulles med svojimi razgovori obravnavali med drugim vprašanja miru in varnosti v Aziji. »Ti razgovori, pravi poročilo dalje, so bili še posebne važnosti, ker so omogočili boljše medsebojno razumevanje med ZDA in Burmo
Predsednik indijske vlade je opozoril, da celo beseda mir lahko z napačno uporabo zgubi svojo vrednost. «Mir mora biti miroljuben. Mir ne sme uporabljati besed grožnje in obsodbe. Mir mora govoriti z blagim glasom in razumevanjem.«
»Danes se pogostoma omenja železna zavesa. Tu je nekaj resnice.« je ugotovil Nehru. »Toda največja zavesa, je zavesa, s kalero obdajamo našega duha. Ta zavesa, ti zidovi, ovirajo pogled na svet, kakršen je, in na rešitev vprašanj.« Nehru je ugotovil, da morda ni lahko porušiti teh zidov, da i pa je potrebno odpreti Vsaj nekaj oken na zidovih in spustiti noter malo svežega zraku in zunanje svetlobe. Poudaril je nadalje, da narodi drugih kontinentov še vedno ne razumejo sprememb v Aziji in Afriki, mislijo na stari način, in ugotovil, da je nemogoče rešiti sevtovna vprašanja z ignoriranjem želja narodov Azije in Afrike.
Pred svetovnimi državaniki so vprašanja Daljnega vzhoda. Nemčije in vprašanje razorožitve. Tudi tu je mnogo ljudi, ki nočejo videti najočitenejših dejstev. Tako se Kitajski odreka pravica do članstva v O/.N. »Večji nesmisel si je pač te/ko zamisliti.« je poudaril Nehru. »V svetu obstajajo brezkončne razlike. To je dobro. Potrebno pa je biti potrpežljiv in ne drugim vsiljevati svojega mišljenja. Svet je postal preozek, da bi države lahko živele ločeno. Zato je potrebno tesno sodelovanje.«
Predsednik indijske vlade je poudaril, da Indija gradi socialistično družbo. «Nemogoče je torno reči, kakšna bo njena oblika, ki se razvija v skladu z objektivna jtvarnostio in potrebami V,i/Mvn. Mogoče bo razricna kot drugod, toda v vsakem primeru bo zavrgla pridobljene privilegije, neenakost in popolnoma izkoristila znanost in tehniko v korist ljudstva. Istočasno pa mora ta družba vsebovati ustvarjalnega dtiha, velike vrednote Civilizacije, vero v resnico, lepoto, strpnost in blagost «
Oh ■ koncu ,je Nehru opozoril n« veliko odgovornost državnikov pred mladimi generacijami, katerim morajo zagotoviti mir in srečen napredek. ih ie izrazil prepričanje, da bodo državniki velikih sil pravilno rešili to vprašanje.
Dolg aplavz s poslanskih klopi, kateremu se je pridružilo občinstvo, novinarji in diplomati, je zadonel v pozdrav Nehruju. Temu pozdravu so se pridružile ovacije ljudstva, ki se je zbralo okrog parlamenta. Na stopnišču skupščine se ie Nehru v angleščini zahvalil Beograjčanom za ovacije in lep sprejem kakor tudi za častno meščanstvo mesta Beograda.
Nocoj je predsednik indijske vlade priredil v izvršnem svetu Srbije sprejem na čast predsedniku Titu. njegovi soprogi in drugim povabljencem. Po sprejemu so visoki gostje v spremstvu predsednika repu-hike odpotovali proti Sarajevu in Dubrovniku.
Nehru je danes dopoldne obiskal tovarno »Ivo Lola Ribar« v Železniku, njegova hči pa Dom ljudskega zdravja «Boris Kidrič«, pionirsko mesto in mestno ginekološko kliniko. Delavci tovarne v Železniku so visokemu gostu priredili prisrčen sprejem in mu darovali specialno stiskalnico, delo učencev vajeniške šole.
Opoldne sta Nehru in njegova hči priredila na indijskem veleposlaništvu kosilo na čast predsedniku republike Tita in njegovi soprogi. Kosila se je udeležilo okrog 100 povabljencev. med njimi M. Pijade. Kardelj. Vukmanovič, Gošnjak, zastopniki armade, političnega in kulturnega življenja.
B. B.
Bevan kandidira za Častnega blagajnika
LONDON, 2. — Sindikat nameščencev avtomobilske indu-• trije je imenoval Aneurina Bevana za kandidata za častnega blagajnika laburistične stranke, katerega bodo volili na prihodnjem letnem kongresu stranke v septembru. Drugi kandidat ie bivši finančni minister Gaiskell. Tudi na lanskem kongresu sta kandidirala Bevan in Gait-skell in izvoljen je bil drugi.
Razgovori Pavlič - Storoni
BEOGRAD, 2. — Danes so se v Beogradu pričela pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo za sklenitev sporazuma o ribolovu na Jadranu. Med pogajanji so razpravljali o vprašanju nabave investicijske opreme v Italiji in o vprašanju tehničnega sodelovanja jugoslovanske in italijanske industrije. Jugoslovanske delegacijo vodi Stane Pavlič, italijansko pa Enzo Storoni.
Danes je sprejel E. Storo-nija in veleposlanika Guidot-tija državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič.
LONDON. 2. — Stavkajoči pristaniški delavci v Hullu so preklicali svoj sklep o pohodu na Liverpool, ki bi moral biti jutri. Sestali se bodo jutri zvečer, da se odločijo, ali naj se v ponedeljek vrnejo na delo, kakor so od njih zahtevali voditelji sindikatov.
Pionirji izročajo šopke cvetja Nehruju ob njegovem prihodu na zemunsko letališče.
SEGNI SPREJEL D0K0HCHIMHHDRT S PRIDRŽKOM DO T0RKR S. t. m.
Vzrok pridržka je v tem, ker Segni še ni dosegel sporazuma z Malagodijem glede agrarnih pogodb, IRI in petroleja - Trdi se. da bodo liberalci popustili, in zaradi tega ie zopet verjetno, da bo možno tako obnoviti štiristransko vladno koalicijo
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — Kot je bilo predvideno, je danes zvečer pred-mandator Antonio Segni na Kvirinalu poročal predsedniku republike Gronchiju o svojih razgovorih od četrtka do danes. O razgovoru na Kvirinalu je bilo izdano naslednje uradno poročilo; »Predsednik republike je sprejel danes A. Segnija, ki mu je poročal o nadaljnjih stikih s političnimi in parlamentarnimi predstavniki ter izjavil, da obstajajo še vedno nekatere težave zaradi pridržkov zastopnikov liberalne stranke. Vsekakor pa je Begni izrazil prepričanje, da mu bo mogoče naglo premostiti te težave. Predsednik Gronchi je to obvestilo sprejel v vednost ru uf-jarU. feoamiu nalogo, nuj sestavi novo vlado; Segni je sprejel nalogo s pridržkom. Ob odhodu s Kvirinala je Antonio Segni novinarjem izjavil; »Sprejel sem naročilo, naj sestavim vlado in izrazil zaupanje poglavarju države, da bom mogel svoj pridržek odstraniti do torka 5. t.m.».
S tem je torej Segni dobil dokončni mandat za sestavo vlade, kateremu pa se lahko do torka odreče. Od vodilnih predstavnikov političnih strank je doslej znana le Fanfanije-va izjava o Segnijevem mandatu. Fanfani je poudaril, da je z Gronchijevo odločitvijo zelo zadovoljen ter da želi. da bi Segni sestavil vlado, ki bi zajamčila demokratično stalnost na podlagi programa. ki bi zadovoljil potrebe države in naletel na razumevanje političnih sil demokratičnega centra.
O Segnijevih stikih in razgovorih v teku današnjega dne je znano le to, da se je sestal z vodstvom krščanske demokracije na sedežu centra za politična proučevanja »A1-cide De Gasperi«. V uradnem sporočilu je rečeno, da je na sestanku tajnik stranke Fanfani poročal o razvoju političnega položaja in o stikih med strankami »demokratične koalicije« o reševanju kri-
ze ter da so nato o poročilu diskutirali. Vodstvo stranke se je strinjalo v ugotovitvi, da je prišlo do napredka pri iskanju sporazuma v smislu sklepa vodstva KD od 23. t-m. /ato se vodstvo zahvaljuje Segniju in mu želi, da bi čim prej sestavil vlado na podlagi sodelovanja strank demokratičnega centra in na podlagi programa, ki bi »odgovarjal potrebam in politični stabilnosti ter gospodarskemu in socialnemu napredku države«.
Od ostalih sklepov političnih strank pa je prav gotovo najvažnejši sklep osrednjega vodstva PLI in njenih parlamentarcev. ki so Sprejeli danes sklep, v katerem je rečeno, da so «po poročilu glavnega tajnika Mol-aadija o njegovih razgovorih s Segnijem in drugimi predstavniki demokratičnega centra potrdili svoje zaupanje v takšno vladno formulo. ki bi predstavljala demokratično solidarnost, formulo, ki jo imajo zlasti v sedanjem političnem trenutku za neob-hodno potrebno za državne koristi; poleg tega sodijo, da izvršena sondiranja dokazujejo obstoj pozitivnih elementov za vladni sporazum na podlagi sodelovanja centra; zato daje mandat glavnemu tajništvu in predsedniku parlamentarne skupine v poslanski zbornici, da se v tem smislu pogaja razen glede konkretnega in dokončnega programa vlade, ki ga bo formuliral predsednik sporazumno s koalicijskimi skupinami«.
To je torej vsa kronika današnjih dogodkov, za katero moramo takoj ugotoviti, da še vedno niso prinesli razjasnitve predvsem glede stališča liberalnega voditelja Malagodija. On je bil namreč — kot smo poročali včeraj — dosledno nepopustljiv zlasti glede Segnije-ve agrarne zakonodaje. Iz poročila o sklepu vodstva PLI vidimo, da je sicer mnogo zmernejše, vendar pa v bistvu ne kaže popuščanja, ki pa hkrati ni izključeno. Razlike med Malagodijem in Segnijem obstajajo torej še nadalje in
jih je Segni navedel tudi kot vzrok svojega dvodnevnega pridržka glede sprejema dokončnega mandata za sestavo vlade. Tudi socialdemokratsko glasilo poudarja to razliko in pravi, da je vse odvisno od odločitve Malagodija, kljub temu. da se govori in piše. da obstaja med PSDI in PLI neki tajni dogovor o vezanem sodelovanju v vladi obeh strank. Nekateri popoldanski dnevniki pa vedo povedati, da je prišlo ponoči med petkom in soboto do precejšnjega zbli-žanja glede bistvenih točk med Segnijem in liberalci. Tu gre predvsem za IRI in petrolej, še posebno pa glede agrarnih pogodb, ki so predstavljale glavno točko spora. Pogajanja so bila V privatnem uradu Malagodija in baje je ob 2.30 zjutraj prevladalo mnenje, da je treba ra/bitje koalicije preprečiti. Vendar pa Mala-godi ni hotel dati nobene izjave, izgovarjajoč se, da bi bilo nekorektno, če bi kar koli .izjavil pred sestankom vodstva stranke, ki mu priti-če, da sprejema zadevne sklepe. Hkrati pa se govori, da najvidnejši predstavniki Conf-industrie nagovarjajo Malagodija, naj sprejme Segnijeve zahteve, kar se tolmači predvsem z bojaznijo industrij-cev pred vlado, ki bi bila usmerjena na levo, in z željo, da liberalni politiki še nadalje zastopajo njihove interese v vladi.
Na ta način se je — kot vidimo — od včeraj do danes položaj ponovno spremenil. Se včeraj se je namreč s precejšnjo gotovostjo govorilo o možnosti tristranske vlade z indirektno podporo Nennijevih socialistov, danes pa se položaj ocenjuje tako, da je sestava štiristranske vlade prav toliko možna kolikor sestava tristranske. Dodaja se le. da ni nujno, da bi bila morebitna tristranska vlada usmerjena na levo. Medtem so se r.rmreč pojavili glasovi iz krogov. ki so blizu monarhističnega vodstva, da hi bili tudi monarhisti pripravljeni podpirati tristransko vlado in s tem izigravati želje in težnje
Grčija in Turčija sprejeli vabilo za konferenco o Cipru
MOSKVA. 2. — V poročilu, ki ga je predložil na konferenci za miroljubno uporabo atomske sile in ki se je začela včeraj v Moskvi, izjavlja prof. Fursov, »da so bile po-Poročilo dodaja, da so med ' sebne značilnosti procesa Ve-
ga notranjega ministra Bor- dicionalnega prijateljstva«
drugim govorili tudi o ame- rjjne reakcije določene v Soriških letalcih, ki so zaprti I . kj zyezi mnogo pred dnina Kitajskem, ter da so med !	h- ie
razgovori ugotovili, da #med ,.	,	.	.	.	,
ZDA in Burmo obstaja ob.šir- <udi «prvi evropski atomski no področje sporazuma in tra- j kotel bil izdelan v Sovjetski
Kanelopulos se Je posvetoval se voditelji opozicijskih stranic - Turška delegacija *e določena
ATENE, 2. — Grški ministrski podpredsednik in namestnik zunanjega ministra Kane-lepulos je danes sprejel voditelje opozicijskih strank, in sicer voditelja demokratične liberalne zveze Venizelosa, voditelja progresistov Marke-zinisa, voditelja liberalne stranke Papandreua ter predstavnika stranke EPEK Papa-politisa Poročal jim je o vabilu britanske vlade Grčiji za udeležbo na konferenci z Veliko Britanijo in Turčijo, na kateri naj bi govorili o Srednjem vzhodu in o Cipru. Kanelopulos je obrazložil stališče grške vlade in je sprejet na znanje mnenje opozicije.
Iz obveščenih krogov javljajo, da bo grška vlada sprejela vabilo Velike Britanije in da bo v pričakovanju nadaljnjega razvoja opustila sleherno pritožbo na O/N.
V Parizu je grški zunanji minister Stefanopulos, ki je udeležen na zasedanju evropskega sveta, novinarjem izjavil. da ne more dati vsaj za sedaj nobenih izjav, kakšno stališče bo grška vlada zavzela do britanskega pred-
l°8a-	. .
Opolnomoceni minister Ge-orges Coustas je odpotoval v Pariz z dodatnimi informacijami grške vlade ministrskemu podpredsedniku in zunanjemu ministru Stefanopu-losu.
Kakor javlja »United Pre-s« iz Londona, je turska vlada
sprejela britansko vabilo tia konferenco. Turško delegacijo bo vodil ministrski podpred-sednik Zorlu in spremljal ga bo obrambni minister Men-deres.
Eksplozija '
BELFAST. 2. — Kakih 400 metrov od parlamenta je danes eksplodiral avtomobil, v katerem so verjetno bile eksplozivne snovi. Vozač je bil na mestu mrtev. Avtomobil je bil znamke Ford britanske izdelave in je imel tablico iz irske republike. Vse naokoli so pri eksploziji leteli kosi stekla in kovine, a k sreči ni bilo drugih človeških žrtev. Policija ne daje informacij, ali je dogodek v zvezi z delovanjem irske teroristične organizacije. Beograjčanom za Cečns
Strupen oblak
HERNFELD. 2. — V mestecu Heringen je počila cev, po kaleri so dovajali klor v neki rezervoar. Napeljava pripada tovarni v Heringenu. ki je obmejno mesto s približno 5.000 prebivalci 130 km severnozahodno od Frankfurta. Iz razpoke se je sprostil oblak strupenega plina, ki ga je več ljudi vdihavalo. 58 oseb so sprejeli v bolnišnico. Zaradi vetra se je oblak plina usmeril proti sovjetskemu
področju in policijske oblasti so po telefonu obvestile sovjetske oblasti o nevarnosti. Promet na cesti, ki združuje obe področji Nemčije, je bil ukinjen. Obmejni mesteci v Zahodni Nemčiji Widdershau-sen in Leimbach, ki »štejeta skupno 1700 prebivalcev, sta bili popolnoma izpraznjeni. Prebivalstvo je dobilo ukaz.. naj odide na bližnje griče, ker klor zaradi svoje težine sili k tlom. Ravnateljstvo kalijevih rudnikov v bližini Win-tershalla je ukazalo rudarjem, naj takoj zapustijo rove. ker bi se utegnil težki plin zbrali v rudniku. Iz Vzhodne Nemčije pa so javHi. da strupeni oblak ni dosegel tega področja.
Albanija za obnovitev odnosov z Grčijo
LONDON. 2. — Albanska tiskovna agencija javlja, da je albanski zunanji minister brzojavil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu in ga zaprosil. naj sporoči grški vladi, da želi albanska vlada vzpostaviti z Grčijo redne diplomatske odnose.
Albanska vlada prosi za posredovanje tajništvo OZN. da se olajša obnovitev diplomatskih odnosov med obema državama. ki so hili prekinjeni med državljansko vojno v Grčiji.
Nennija. Takšni spremembi položaja se ni čuditi, saj jo je italijanska javnost navajena že od tistega dne, ko je začel Scelba s svojim pojasnjevanjem pa preko njegove ostavke vse do sedanjega trenutka. ko so nova presenečenja vedno možna. Glasilo levih liberalcev označuje ta vsakodnevna presenečenja z besedo labirint in našteva v svoji včerajšnji številki nekatera dejstva, ki čudno presenečajo javno mnenje. »Segni, pravi list, je v krščanski demokraciji eden najbolj čistih ljudi levice. Njegova vladna politika, stališče, ki ga je zavzemal v zadnjih vladah, ostra kritika negibljivosti Scelbove vlade, vse to je imelo za posledico, da so ga desničarji mrzili in da je postal prirod-ni kandidat enobarvne ali koalicijske vlade, ki bi bila usmerjena na levo. Kljub temu	pa je bila njegova	pr-
va skrb napraviti kompromis z Malagodijem, da bi obnovil štiristransko koalicijo. Se več, storil je v-e mogoče, da bi dodelil čim več ministrskih mest demokrist-janskim koncentracionistnm in ponujal stolčke Pelli, Andreottiju.	Gonelli	in	Togniju	tako
svobodno, kot si ni upal niti sam Scelba«.
Glede socialdemokratov pa pravi list, da bi morali biti najbolj odločni nasprotniki Malagodija; toda, glej, portali so	njegovi	zagovorniki	kot
da bi bili povezani z njim s «krvnim paktom«. «Tntegra-list	Fanfani	pa, ki ni	nikoli
skrival svojih pridržkov glede štiristranske koalicije in privrženosti za enobarvno vlado, k: bi dovedla krščansko demokracijo v hegemonističen položaj. ta Fanfani je nenadoma postal zagovornik štiristranske vlade«. «Komedija dvoumnosti te nadaljuje, prav tako orgija zmede, in še slabše kot prej. Vprašamo se, piše list, kaj bo moglo javno mnenje zvedeti iz tega labirinta manevrov in protimanevrov, z voditelji, ki delajo točno nasprotno od tistega, kar se od njih pričakuje, od protagonistov, in nihče, prav nihče se ne predstavlja za tisto, kar je in kar mora biti«. List zaključuje svoj komentar takole: »Jasnort, premočrtnost, moralna nepopustljivost pač niso vrline, ki so lastne našim politikom. Toda morda ne gre zgolj za slabosti ljudi in vesti. Biti jasen in dosleden bi r A primer pomenilo sprejeti tveganje preloma politične e-notnosti katolikov, korenito revizijo programa strank laične demokracije, odločno razlikovanje med desničarsko po litiko in ekonomsko desnico in levico, prav nič manjši prelom z dvoumnim socialističnim poiibilizmom. Jasnost stane preveč v naši državi, cena pa je takšna, da je noče nihče plačati. Potreben bi bil operacijski nož, toda še vedno so preveč priljubljene kamilice«.
Levičarski tisk pa dolži Fan-fanija. da vrši pritisk na Sa-gnija. da bi popustil Malago-diju glede agrarnih pogodb zlasti pa glede »giusta causa«. Za Malagodija pa piše da je odkril obstoj pakta o akcijski enotnosti s Saragatom. Socialistični prvak Moranrii je izjavil na kongresu mladincev PSI. da stranka vrši napore, da bi se «politična borba izvzela iz ozračja idelološke vojne in izbočenj. kajti potrebno ie vstopiti v novo ozračje, ki bi omogočilo poskuse za dosego razumevanja s katoliškimi in demokristjanskimi množicami«
V Rimu je danes začel z delom kongres o občinskih podjetjih. Poslanec Marazza. predsednik zveze je med drugim povedal, da se danes ceni vrednost občinskih podjetij na 600 milijard lir Takih podjetij je več kot 700 in zaposlujejo okrog 60 000 nameščencev. Povečanje tega števila je glavni cilj zveze, za kar ni danes nobenih ovir ker glavnega nasprotnika, fašizma, ni več.
A. P.
PRIMORSKI DNEVNI*
MPOMINHHI lt\ K VI
Na današnji dan je bil leta 1941 osnovan prvi partizanski odred Srbije.
Danes. NEDELJA 3. julija
Heliodor, Nada Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38, Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 2.38. J utrl, PONEDELJEK 4. julija Berta, Belizar
— Z —
ZAKASNELA RESOLUCIJA NEKATERIH POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Oster protest zaradi neizvajanja
vladnih zagotovil o rotacijskem fondu ERP
Obsodba izjav, da je treba pereči tržaški gospodarski položaj rešiti z emigracijo V devetih mesecih italijanske uprave ni bila izpolnjena niti ena bistvena obljuba
Včeraj so pri tržaški trgovinski zbornici predstavniki naslednjih političnih in gospodarskih organizacij Trsta izglasovali daljšo resolucijo o rotacijskemu fondu:	Tržaška
občina, Pokrajinska deputacija, Zbornica za industrijo, trgovino in kmetijstvo, Delavska zbornica. Krščanska demokracija, Italijanska liberalna stranka. Italijanska republikanska stranka, PSVG, Združenje brodarjev rednih prog. Združenje julijskih brodarjev. Združenje brodarjev svobodne plovbe, Združenje pomorskih agentov. Združenje industrij-cev, Združenje za trgovino. Združenje malih in srednjih industrijskih podjetij, Združenje trgovcev na drobno. Združenje voditeljev tržaških podjetij, Združenje obrtnikov in uprava velesejma Resolucija se glasi;
»V oktobru 1954, v svečanem momentu pred povratkom Trsta k Italiji, je ministrski svet, potem ko je proučil resni gospodarski in socialni položaj našega mesta, ki je nastal zaradi dolgih let ločitve od domovine in zato, da bi o-zdravil tržaško gospodarstvo, sklenil vrsto ukrepov. Mrd temi ukrepi je bil najpomemh-vejši ukrep o 32 milijardah lir kreditov nastalih iz uprave tržaškega jonda ERP.
Danes, devet mesecev po vladnem ukrepu, ni bilo nič doseženo kljub sodelovanju kvalificiranih ustanov in demokratičnih tržaških strank za ugodnejšo in racionalno izkoriščanje . rotacijskega fonda in kljub soglasnim in pomembnim intervencijam za zakonsko ureditev tega fonda.
Prav obratno zaradi interferenc nekaterih parlamentarcev. ki ščitijo interese, kateri nimajo nobenega opravka z n anteni fonda, so hiti predloženi radikalni predlogi, ki so ne samo v popolnem nasprotju z nameni fonda, temveč predstavljajo tudi popolno zanikanje nalog parlamentarne komisije, ki ukrepa o tem fondu.
Z globokim občutkom žalost i opozarjamo na to nesprejemljivo vmešavanje ter istočasno prosimo za intervencijo vliido, predsedstvo, zbornico, senat m vodstva centralnih političnih strank, da se ne h’ zgodile take izpremembe, Ici v najboljšem primeru lahko samo zavlečejo izvajanje zn Trst tako potrebnih ukre
Končno ni mogoče zamolčati srsle izjav nekaterih poslancev, ki so v okviru komisije za ureditev »rotacijskega fonda* govorili o rešitvi tržaških vprašanj na osnovi emigracije in znižanja števila prebivalstva. Samo omejeno in enostransko usmerjeno obzorje posebni interesi in zaprepa-štuioce nepoznavanje vprašanj in funkcije Trsta lahko vodijo do takega stališča, katerega označuje pomanjkanje tako pouličnega kot socialnega čuta.*
V zaključku resolucije ponavljajo zgoraj navedene politične in gospodarske organizacije zahtevo, da se izvajajo svečano izrečene obljube vlade.
« » »
Zgornja resolucija nekaterih političnih strank in pomebnih gospodarskih organizacij izraža upravičeno bojazen ne samo teh < trank temveč vsega tržaškega prebivalstva brez razlike. da so na delu sile, ki skušajo odvzeti Trstu celo tista sredstva,	s katerimi je
razpolagal	že	pred svečanimi
obljubami vlade o izredni pomoči.
Prav tako politika »emigracije« in »znižanja števila prebivalstva«	ne	spada samo v
okvir izjav nekaterih poslancev temveč je žalostno dejstvo, kateremu smo bili priča pred dvema dnevoma, ko se je novih 700 izseljencev Tržačanov vkrcalo na ladjo za Avstralijo	in	kateremu bodo
priča v kratkem, ko bo odpotovalo v Avstralijo iz Trsta drugih 1200 oseb.
Dejstva govore jasno; Rotacijski fond je sestavljen iz ameriškega denarja, katerega je vlada ZDA izrecno podarila za tržaške potrebe in katerega je italijanska vlada »večano obljubila pusti-t, v Trstu Vendar pa v praksi od zamenjave oblasti ta fond ne posluje vec. Vsi predlogi o uporabi jia za Trst znatno znižujejo njegov po-
Obljubljena pomoč 30 milijard lir, katero je italijansko prebivalstvo zbralo v obliki posebnega posojila za Trst. Je je v praksi znižala na neznatne vsote, katerih pa kljub temu. da to bili zakoni že sprejeti. Trst še vedno skoro
ni vidpl-	.	.
Conski proračun je v praksi ukinjen, čeprav se v polnost ohranja sistem nedemokratične uprave javnih financ.
Dejstva jasno govore, da se v devetih mesecih m rešilo niti eno pereče gospodarsko vprašanje, temveč da se je obratno položaj celo zaostr i Ko ugotavljamo ta dejstva in objavljamo zgornjo resolucijo, pa moramo istočasno tudi pripomniti, da je PraJ' dobršen del političnih strank in ustanov podpisnic te resolucije. ne samo v oddaljenej-
Nezgoda na delu
Med delom se je včeraj ponesrečil 22-letni Mano pavle-čič iz Boršta 29. Nerodno je padel v Ul. Čampo Marzio z lestve z višine 4 m in si je verjetno zlomil desno nogo.
ši preteklosti, temveč celo v zadnjem času na vse načine skušal zavreti odločnejšo protestno akcijo tržaških malih in srednjih podjetij in delavcev proti takemu ravnanju.
Dve analizi
o tržaškem tržišču
Včeraj dopoldne se je v prostorih univerze nadaljevalo zasedanje o proučevanju tržišča. Dopoldne sta govorila prof. Tagliacarne in dekan tržaške ekonomske fakultete dr. Luzzatto Fegitz. Popoldne pa so govorili dr. Balint, prof.
Fabrizzi in direktor družbe usmeritev proizvodnje števil-
za načrtovanje nacionalnega	---
komiteja produktivnosti dr.
Alhaique, ki je opisal delo-
vanje svojega instituta v treh vzornih conah (Palermo, Salerno in Vicenza) in uradno
ZAUUVCMfl PREDSTAVA JUBILEJNE SEZONE
»PRIMORSKE ZDRAHE" vrhunska predstava SNG
liledališče hn delo ponovilo tudi danes zvečer, v torek in sredo
nih podjetij proti novim u-godnejšim tržiščem. Druga analiza pa bo ugotovila nekaj leti. Komaj nekaj tre-kakšne možnosti nudi notra- j nuiftop Je trajala tf$Ta’ztfPet-'
Kdor je bit na včerajšnji prvi predstavi »Primorskih zdrah«, je gotovo že sklenil, da jih mora priti še enkrat jiogledat. pa čeprap je že delo poznal po uprizoritvi pred
nji tržaški trg za prodajo določenih industrijskih proizvo-
objavil, da Trst sicer ne bo dov, kateri bi se lahko proiz-
proglašen za tako področje, da pa bo komite sodeloval s tržaškim centrom za gospodarski razvoj. V tem okviru bosta izvedeni dve analizi trga. Prva bo usmerjena na proučevanje možnosti prodaje nekaterih tržaških panog v okviru*sosednjih tržaških področij vključno sosednje jugoslovansko področje. Ta analiza bo omogočila
vajali v mestu samem. Ta analiza bo omogočila zgraditev novih manjših industrijskih podjetij za potrebe lokalnega trga. V obeh primerih bo nacionalni komite za produktivnost priskočil na pomoč tudi s potrebnimi finančnimi sredstvi v okviru možnosti, ker razpolaga za svojo aktivnost s približno 6 milijardami lir.
po Štirinajstih razgibanih in plodnih dnevih
Danes se zapro -vrata 7. tržaškega velesejma
Zakasnitev pri objavi uradnih podatkov o višini uvoznih kontingentov je negativno vplivala na potek kupčij
Včeraj obiskal velesejem veleposlanik FLRJ v Rimu dr. Gregorič
Včeraj dopoldne je obiskal velesejem veleposlanik FLRJ v Rimu dr. Pavle Gregorič, ni si je ogledal velesejemske naprave v spremstvu generalnega konzula FLRJ v Trstu Mitje Vošnjaka, trgovskega svetnika ing. Vrbanca in uradnega predstavnika zunanjetrgovinske zbornice na velesejmu dr. Ivana Plesa.
Velesejem so včeraj obiskali tudi predsednik italijan-sko-jugoslovansko trgovinske zbornice iz Milana dr. Salva-tore Magri, podpredsednik te zbornice dr. palla Volta in člana izvršnega odbora dr. Scotti in dr. Mosca.
Popoldne pa so prispeli na velesejem kot gosti uprave avstrijski gospodarski predstavniki Bundesrat Ecicert, Rat Schauhuber in dr. Jasser. Avstrijski gostje so si v spremstvu konzula Zedwitza in trgovinskega predstavnika grofa Paceja natančno ogiedali velesejem.
Sedmi tržaški mednarodni vzorčni velesejem danes odpira zadnjič svoja vrata. Včerajšnji dan je bil tako zaradi lepega vremena kot tudi zaradi zamudnikov izredno razgiban in je naval občinstva presegel vsa pričakovanja.
V prvih dneh tega tedna so bili znani uradni podatki o posebnih kontingentih uvoza v okviru Velesejma za dežele glede katerih še vedno velja sistem trvflosnih dovoljenj. Tako smo izvedeli, da so liste kontingentov še precej zadovoljive, ker so za večino držav ostale na višini preteklih, za nekatere države pa so se celo nekoliko zvišale. Tako je bil odobren posebni kontingent za uvoz blaga iz CSR v isti višini kot pretekla leta, kontingent za uvoz blaga iz Jugoslavije se je dvignil s 150 milijonov na 200 milijonov lir, za uvoz iz Madžarske je ostal pri 40 milijonov lir, iz Vzhodne Nemčije pa se je povečal na 40 milijonov lir.
Poleg tega so bili odobreni kontingenti tudi za uvoz blaga iz dolarskega področja za obsežnejšo vsoto za uvoz iz Španije Japonske, Francije, Grčije. Portugalske, Švice in Švedske
Nekoliko večja širina pri izdajanju posebnih kontingentov za uvoz v okviru letošnjega velesejma bo nedvomno pripomogla tudi k povečanju kupčij. Čeprav po drugi strani predstavlja za tak ugoden rezultat občutno
Okrog 9 ure zvečer je e-lektrična napeljava na velesejmu poskrbela za posebno vrsto »zabave«, ker so nenadoma ugasnile vse luči. K sreči pa so tehniki v rekordnem času popravili elek
15-letni dijak dobil FIAT 600
Sinočnjemu žrebanju glavnega dobitka na velesejmu je prisostvovala velika množica obiskovalcev, ki so se zadržali na razstavnem prostoru nalašč zaradi tega. Kot poročamo v okviru na drugem mestu, je žreb naklonil avto »Fiat 600» Mauru Bertonu iz lil. Ana-nian S. Seveda smo se takoj po telefonu pozanimali kdo je srečni dobitnik. Mauro je star 15 let in obiskuje gimnazijo »Oberdan«. Vstopnico je kupil včeraj. Baje ima fant sploh srečo saj je menda dobil tudi že na Totocalcio. Včeraj sta bili na tržaškem
trični transformator tako. da velesejmu izžrebani še nasled-je bilo v kratkem vse zopet
normalno in so razstavljavci lahko ponovno odprli paviljone.
O Tržaški občinski svet se bo ponovno sestal na rednem zasedanju v torek 5. In v sredo t. t. m. ob tt. uri.
I. fotoaparat znamke «Fer-rania« je dobila Anita Sup-pani iz Ul. F. Scverb ž vstopnico št. 068670:
II. hleb parmv.zanskega sira je dobila Bruna Rosanno iz Ul. Segantini 144 z vstopnici 073630.
je
na zadržanost, ko se še nič ne ve, kaj bo nastalo. Potem je pa na odra vse zaživelo, padale so razne šale, nato so začele leteli ostrejše besede in nazadnje je pa 'že bila tu tudi praua »zdraha«; babe so si skočile v lase. fn to ne samo enkrat! In ko hi ostalo samo pri tem, toda ko so začeli še dedci — eden s fovčeni, drugi s staro sabljo, tretji pa celo s sekiro — tedaj se je moralo seveda končati pred oblastjo. Toda tam ni bilo tako hudo in po mnogih prepirih se je nazadnje le vse srečno končalo s tremi ohcetmi.
Režiserja Jože Babič in Mo-dest Sancin sta delo do potankosti izdelala. Dejanje se je razvijalo brez zastojev, k čemur je pripomogla tudi odlična scena Jožeta Cesarja in ing. arh. Viktorja Molke, na kateri se je dejanje razvijalo od prizora do prizora: sedaj na vasi pred Lipetovo ali Jožetovo hišo, potem pri porti-ču ali pa pri sodnem ad-junktu.
Ves ansambel je imel priložnost, da se izkaže. Siloiin, Rodoškova, E. starčeva, Drol-čeva in T. Strarčeva so dale toliko življenja, da se je včasih zdelo, da jih je vsaj dvakrat. toliko na odru. Seveda tudi moški niso zaostajali, toda tisti, ki mu ploskajo kar na odprti sceni, je pa Modest Sancin. Njegov Lipe je v galeriji njegovih likov povsem svojevrstna ustvaritev, ki ji brez pomišljanja pripada najvišje priznanje. Kar zadel je tisti, ki je dejal: To se je pa izplačalo videti, pa četudi ne bi bilo drugega kot Sancin.
Včerajšnje prve predstave se jr udeležilo več predstavnikov tržaškega javnega, političnega in kulturnega življenja. Med drugimi je bil na predstavi zastopnik generalnega vladnega komisarja dr. Palamare, generalni konzul FLRJ Mitja Vošnjak in drugi člani konzulata.
Danes bo ponovitev in prepričani smo. da bedo prišli na predstavo še vsi tisti, ki jim ‘ včeraj ni bilo mogoče, kakor je tudi gotovo, da bo prišel še marsikdo, ki j* bit že tudi včeraj.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
zn Tržaško ozemlje
Velika uprizoritev na prostem
na stadionu »Prvi maju, Vrdelska ceita ?
CARLO GOLDONI
..PRIMORSKE ZDRAHE"
((LE BARUrrE CHIOZZOTTE«)
Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORjl/P. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR M£>LKA Godi se v primorski vasi v starih časih.
UPRIZORITVE danes 3. julija, v torek 3. julija in v sredo *. julija.
Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu.
Pričetek ob 21. uri — konec do 23.30 Ufe.
Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Rocola
Prodaja vstopnic vsak dan od VI- do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno ' uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu.
le; 15.30 Promenadni koncert;
16.00 Melodije iz revij:	16 30
Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 16.50 Prokofjev:	Simfo-
nija v D-duru; 17.03 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms:	Koncert	v D-duru za
orkester; 18.40 Ritmične popevke; 19.00 Pestra glasba; 19.30 Poje kvintet »Lisinski« iz Zagreba, 19.50, Cho;iin: Le Sylphides;
20.00 Soort; 20.05 Ciganski mo-Hvi- 20 30 Gounod Faust, opera v 4 dej.; 23.00 Večerni ples; »3.30 Polnočna glasba.
K 4» I* K It Poročila v slovenščini:	8.00,
13.30, 19.30, 23.30
Hrvaška purucila: vsak dan oli 20.20.
Poročila v Italijanščini:	7.15,
12.30. 19.00. 23.00.
7.45 .Jutranja glasba; 8.15 »Pr-leško gostuvanje» - Slovenski-
obredne pesmi
rff
TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU TIHiOVINRKK ZBORNICE
Ustanovitev tržaške delegacije
ital.-jug.*trgovinske zbornice iz Milana
Tržaško delegacijo sestavlja G predstavnikov največjili gospodarskih podjetij
Včeraj popoldne ob 16,30 je bila v prostorih tržaške trgovinske zbornice tiskovna konferenca, katero sta priredila predstavnikom tiska predsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana dr. Salvatore Magri in podpredsednik te zbornice dr. Dalla Volta. V uvodnih besedah je podpredsednik objasnil. da je milanska italijansko-jugoslovanska trgovinska zbor-zap r ektT ** de j s t v o7 d a' so bili I nica bila ustanovljena 5. mar-kontingenti uradno znani še-', ca in da jo sestavljajo naj-le v začetku tega tedna in važnejše italijanske proizva-
ki so istočasno člani odbora milanske zbornice. Odbor milanske italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice je namreč sestavljen iz 30 članov med katerimi šest Tržačanov: kap. Guido Cosulich za brodarje, ing. Tarabochia za ladjedelnice, dr. Vatta za spedi-
nerjema in ki so še posebne^ potrebni za Trst, da se lahko premosti gospodarska kriza in postavi tržaški gospodarski organizem na zdrave temelje. Vendar pa bi po našem mnenju bilo treba pri tem upoštevati specifične težnje trža-kega gospodarstva, ki v mno-
PROSV. DRUŠTVO «VISAVA> KONKONEL
priredi danes 3. Julija ob 17. uri na prostem
prosla srnje iH-lelin
Sodelujejo številni pevski zbori Igra godba iz Barkovelj
Po končanem kulturnem sporedu bo PL E S
LJUDSKA KNJIŽNICA v Trstu bo zaradi počitnic zaprta od 7. julija do 7. avgusta t. L
PREDEN GRESTE na DOPUST
se naročite na
«PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj.
13-dnevna naročnina
261 lir Telefonirajte na <t 37338
Ljudska prosveta
PD »Ivan Cankar« vabi odbornike na sejo. ki bo v torek 5. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
komentarjem. 8.4o”z'a Vaše kmetovalce; 9.00 Pisan spored zabavnih in plesnih motivov: 9.30 Mladinska oddaja:	O daljni	indijski deželi:
10.00	Glasbena	matineja; 10.30
Žena	in dom;	11.00 Nedeljski
simfonični .koncert; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Tekmovanje prosvetnih društev: PD H ruševje in PD Rakek: 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.00 Havajske pesmi; 17.15 Isa Megherini: »Stolica«, rad. igra v ital ;	17.55
Glasbeni intermezzo; 18.00 Iz opernega »veta; 19.15 Šport; 20.35 Jurina in Franina; 2100 Radijska igra: Miroslav Krleža: »Hr-vatska rapsodija«.
M 1,0 4 It LSI I .1 A
327,1 III, 202.1 m. 212.4 m Poročila ob 5 01). 6 00. 7.00. 12.30, 15.110	17.00 in 22.00
8.00 Otroška predstava - Milica Kitek: Murenček s cvetne poljane; 8.50 Glasbena medigra:
9.00 Po svetu poezije: Sto let \Vhitmanovih »Travnih bilk«;
9.30 Šopek slovenskih narodnih; 10.10 Dopoldanski simfonični kon. cert; 13 30 želeli ste — poslušajte!; 15.15 Igra kvartet Jožeta Kambiča; 16.00 Igra godba na pihala; 16.30 Nedeliski roman -Marcel Giuglaris: Spoštovani gospod Lutka; 16.50 Plesna in zabavna glasba; 17.30 Radijska igra - Glno Pugnetti: Njune nedelje; 18.30 Promenadni koncert;
19.00 Zabavna glasba;
■ KIRVUUA
10.15 Kmetijska ura; 16 00 Športno popoldne; 17.00 Gogolj: Revizor, veseloigra; 21.00 Tedenska revija aktualnosti in variete; 21.25 »Dve sto drugemu«;
22.30 Genova; 24.00 Nedeljski šport.
Izredna prilika!
PATENTIRANA NAPRAVA
s katero se v dven minutah vsako navadno pero spremeni v NALIVNO PERO; približno 50.000 pripravljenih posrebrenih naprav.
S tem sistemom postane navadno pero bolj upogljivo in z njim boste napisali, ko da bi bilo zlato, vsaj TRI strani protokolnega formata, ne da bi vam bilo treba namakati peresce v črnilniku.
Pripravna za šole, družine. urade itd.
PRODA SE CELOTNA PARTIJA ZA 200.000 LIR
Informacije daje;
UPRAVA LISTA
Ul. S. Francesco 20
Matere, dekletat Dospela Je vaša revija »NASA ZENA« - štev. 6.
Cena 71 lir.
da je zaradi tega ostalo le nekaj dni časa tako za sklepanje kupčij kot za predložitev prošenj za uvozna dovoljenja. Številni industrijci so zaradi tega upravičeno negodovali. saj so imeli številne ponudbe, vrsto možnih kupčij, ki pa so visele in v mnogih primerih še vedno vise v zraku prav zaradi prepoznega sporočila o odobreni višini izvoza in uvoza.
jalne družbe, ter da so v Jugoslaviji ustanovili 7. junija slično zbornico, katere člani so najvažnejša jugoslovanska podietja.
V nadaljevanju tiskovne konference je predsednik zbornice dr. Magri povedal, da so včeraj na rednem zasedanju izvršnega odbora zbornice sklenili usfnoviti posebno tržaško delegacijo te zbornice, katero bodo sestavljali predstavniki.
VII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
ZADNJI DAN ZA JAVNOST
Uprava velesejma z radostjo sporoča, da je avto
FIAT 600
ki sta ga razpisala za nagrado velesejemska ustanova in Združenje julijskega tiska, žreb naklonil:
MAUKU BURTONU iz Ul. Ananian 8
Med dnevnimi obiskovalci velesejma bodo izžrebali naslednje dobitke:
1. Televizijski aparat, 17 palcev, dar tvrdke RADIO MAREILI.
2. Fotoaparat »Hondine A* s torbico, dar družbe FERRANI A.
3. Zabojček likerjev »STOCK*.
Vstopnica daje tudi pravico do skodelice kave, ki jo nudi 1*01> J ETJ R H AUNBR ASII I’
URNIK Z A O B Č I N S T V O i od 9. do 24.
cije, Modiano za papirno indu-1 gjj, vprašanjih niso povsem v strijo, Glass za promet z le-I sk]adu z interesi gospodarskih som in ing. Guicardi za »A kr0g0V Milana. Zaradi tega
quilo»
Teh šest članov odbora bo istočasno vodilo včeraj ustanovljeno tržaško delegacijo te zbornice, ki bo imela svoj sedež v prostorih tržaške trgovinske in industrijske zbornice
Izvršni odbor zbornice pa sestoji iz 10 'fclanojf' jnedf katerimi je eno mesto rezervirano za predstavnika Trsta.
V nadaljevanju tiskovne konference je predsednik italijansko - jugoslovanske zbornice 'podčrtal* razveseljivo dejstvo, da sc trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo razveseljivo veča ter da je tako kreditni saldo dosegel že 11,5 milijarde lir, Istočasno je omenil, da so včeraj razpravljali tudi o perečih tržaških gospodarskih vprašanjih, kot sestavnem delu nacionalnih gospodarskih vprašanj. Na podrobna vprašanja je predsednik dejal, da gre predvsem za izvajanje sporazuma o trgovinskem pro. metu med Trstom in področji, ki ga obkrožajo, kot tudi za sklenitev sporazuma o obmejnem prometu, o katerem so razpravljali v Vidmu. Glede teh dveh vprašanj je od-govoril generalni tajnik trži.-ške trgovinske zbornice dr. Adobatti, ki je izrazil svoje prepričanje, da bodo tudi ta vprašanja rešena v kratkem.
Na vprašanje hekega izmed prieotnih novinarjev, kakšno je staliče milanske italijansko - jugoslovanske zbornice do podobnega organizma, ki je v okviru specifičnih tržaških potreb nastal v Trstu pod nazivom «Zbornica za okrepitev prometa med Trstom in Jugoslavijo«, je podpredsednik dr. Dalla Volta dejal, da jim ta ustanova ni znana medtem ko je predsednik dr. Magri izjavil, da ne more dati nikakega komentarja.
Ustanovitev novih gospodarskih organizmov, ki streme za ojačanjem gospodarskih odnosov tako med Italijo in Jugoslavijo kot med Trstom in sosednimi/jugoslovanskimi področji predstavlja pomemben pozitiven korak za okrepitev gospodarskih odnosov, ki koristijo obema part-
upamo, da bo prišlo do stikov in sodelovanja med v Trstu ustanovljeno zbornico za okrepitev trgovine med Trstom in Jugoslavijo in z italijansko -jugoslovansko zbornico iz Milana.
Ob tej priložnosti bi hoteli ponoviti izjavo generalnega tajnika jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice Iva Bar-baliča, ki je na tiskovni konferenci v okvižu velesejma poudaril, da pozdravlja vsako iniciativo, ki stremi za povečanjem gosopdarekega sodelovanja in še posebej ustanovitev zbornice za okrepitev prometa med Trstom in Jugoslavijo. ki zasleduje te cilje, ter ob drugi priliki izjavil, da bo milansko zbornico pismeno pozval k sodelovanje.
Od ucerai do danes
rojstva, smrti in poroke
Dne 2. julija t. 1. se je v Trslu rodilo 8 otrok, umrlo Je 12 osob, porok pa je bilo 7.
POROČILI SO SE: železniški uslužbenec Franci* Anthony Nea-le m uradnica Grazia Maria Morsani, pek Sergio Cusina in gospodinja Liliana Pece-nco. u-i adnik Livio Sarasin in gospodinja Giuditta Stecher, delavec Domenico Ascione in gospodinja Adele Godnič, mehanik Giuseppe Veccbiet in frizerka Nives Natek, delavec Armando Coraz zi in gospodinja Bruna Concma, kovač Tullio Vidotto in gospodinja Giuseppina Dezzoni.
UMRLI SO:	36-letna Maria
Lussa por, Crasfi, 71-letna Er-minia Pichiarig vd. Magro, 69-letna Lucia Fragiacomo vd. Cap-pellari, 71-letna Angela Veriello por. Balacco, 75-letna Ivana Fer luga vd. Meula, 65-letna Ana Nikolič por. Cbalvien, 47-letni Arturo DebeHli, 79-letni Luigi Luraschl, 75-letna Addolorata Variello vd. Riccardi, 75-letna Anna Fabianco por. Ostuni, 58-letna Mattea Maria Sclarra por D’Arcangelo. 86-letni Costantino Fogazzaro.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 28.1, najnižja 19.4. cb 17. uri 27,7, zračni (lak 1015.6 stanoviten, veter 7 km severozahodnik, vlaga 51 odstot.. nebo jasno, morie mir no, temperatura morja 22.4.
TEČAJ ZA POUČEVANJE PETJA, namenjen dijakom, učiteljem, duhovnikom in pevovodjem, bo trajal od 15. Julija do konca avgu*ta t. I. In sicer vsak torek in petek od 4. do 6.39 pop.
Kdor se namerava udeležiti tečaja, n«J se priglasi do 8. t. m, po dopisnici na naslov: IVAN GRBEC, Skedenj, Ul. Pane bianco št. II.
' Razna obvestita
Lukežičeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11.
Prosvetno društvo v Barkov-ijah obvešča člane in prijatelje društva, ki so se udeležili izleta v Benetke, da so razglednice na ogled v drogeriji Scheimer pri mostovih.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. — Danga 3. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11.. običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Dospela je revija Nova filatelija štev. 4 in članom so na razpolago naročene znamke. Na ta sestanek so vabljeni tudi slovenski filatelisti, ki se še niso udeležili klubskih sestankov.
t z tetk
Rossetti Zaprto zaradi počitnic.
ExcelsK>r. 15.00: »Toio in Karlina« TotO. A. Ferrero.
Fenke 15.00: »Nevidna patrulja«, John Waync, Arvthonj Quinn.
Nazionale. 15.00:	((Dogodivščine
Robinsona Crusoeja«. Dan O’ Herling.
FUodjammatico. 15.00:	«Sevaflto.
pol ali . smrt«, 'Paulette God-dard. J. P. Aumont. *-
Supercinema. 15.00: »Kraljica Par
Westa». R. Reagan, Gt Evans.
Arcobaleno. 15.00: »Na pol Ju-
usode«. J. Mason. Mladoletnim
prepovedano.
Capttol. 16.00: »Babišonaka kneu-
zana«. Khonda Fleming. Mladoletnim prepovedano.
Cristallo. 15.00: »Romeo In Julija«, S. Sli en tali. L. Harve.v.
Grattaeielor ■ 15.30: ' »Kardioal Lambertini«. N. Grav.
Alabarda. 14.30: »Hodil je ponoči«. R. Basehart, S. Brady.
Aurora. 15.00: »Maharajahova jet-nica«, K Soderbaom.
Armonia. 16.00: »Moloh, bog maščevanja«, V. Heflin.
Aristou. 16.00:	«Zgodba Glenna
Millerja«, J. Stevvart.
Garibaldi. 14.00: «Maščevan«», M Vitale. A. Fernese.
Ideale. 15.00:	«Patrulja	rdečih	jopičev«, J.	Craig.
Impero. 16.00: »Casta Diva«, A Lualdt.
ltaUa. 15.30:	»Zavržena«.	Alberto
Farnese, Helene Remy.
S. Marco. 16.00: «Usmil.ienje za tistega, ki pade«. A. Nazzari.
Kino ob morju. 15.00: »Upor na bloku 11». N. Brand, L Gor-don. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 16.00:	«Kocissov Sin«,
R. Hudson
Savona. 14.00:	»Rojena za ljubezen«. E.	Willlams.
Viale. 14.30:	«Zvonilo je«, J
Payne.
Vittorio Veneto. 16.00: »Sla po oblasti«, W. Holden, Barbara Stanwyck.
Azzurro. 14.00: »Okrvavljena puščica«, Charlton Heston,
Belvedere. 16.00:	»Neukročena
meja«, Cotten In S VVinters.
Marconi. 15.00: »Poljubi me, Katica«. K. Grayson.
Massimo. 15.00: «Napad v džung li», R. Urquhart
Novo cine. 14.30; ' »puščava, ki živi«.
Odeon. 14.30:	«Prihajajo naSi«
W Chiari.
Radio. 14.30: »Napravite prostor za mušketirje«, Y. Šanson.
Venezia. 14 00: «Robin Hood in tovariši iz grada«, R. Todd.
Skedenj. 15.00: «Plymouthskl pustolovci«, S. Tracy, G Tiernty.
Kino na Opčlnan. 18.00:	»Ščit
Falworthovlh». T. Curtis. J-Leigh.
POLETNI KINO
Arena del flori. 20.30: «Stirl v medicini«. D. Bogarde,
Ariston. 20.45:	»Zgodba Glenna
Millerja«, J. Stevvart.
Paradlso. 20.30: »Kraljica devica«, S. Granger.
Ponzlana. 20.30: «Ne streljaj, poljubi mel«, C. Jane.
Rojan. 20.15: «Moški imajo rajši plavolaske«, M. Monroe.
Garibaldi. 20.15: »Maščevana«, M. Vitale.
Secolo. 20.30: »Sadko«, S. Stoli aro v.
TRSI Ul. s*. Frančiška 28/11L tel. 37-338 sprejem* ta.
»erate. mal« oglase, osmrtnice m aruRO od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
ZOBOZDRAVN1SK1
AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze.
Sprejema od 10. do 12. tn od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118
Najnovejše
izdaje^
slovenskih knjig si lahko ogledate pri DH/AVNI ZALOZB1 SLOVENIJE, ki razstavlja v jugoslovanskem paviljonu.
------
ADRIA EXPRESS
TRST - Ulica Cicerone 4 tel. 29-243
CRNO AKTOVKO sem izgubil včeraj popoldne v Gabrovtci (v smeri proti Zgoniku in Stmpo-laju). Najditelja prosim, da sporoči proti nagradi svoj n as, o v na upravo dnevnika.
KOLESA, moška in ženska, po 8.000 lir, kolesa za prevoz blaga, po 22.000 lir. motorna kolesa po 56.000 lir. na obroke Marcon Ul. Pieta 3.
ZA LETNO SEZONO oddam V vili na Opčinah 3-sobno stanovanje ali samo sobo. Ponudibe na upravo »Primorskega dnevnika« pod «Zelcnje».
KROJAŠKA DELAVNICA Išče poldelavca, naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. MAJHNA PRIKOLICA za avto ugodno naprodaj pri Osluni Moto, Ul. Machiavelli 28 DUCATI 65 ŠPORT, lepa prilika, pri Ostuni Moto, Ul. Machiavelli 28.
MOTORNI TOVORNIK Ducati 65 eno tono nosilnosti, priložnost, pri Ostuni Moto, Ul. Machiavelli 28.
«UNI0N»
Svetovno znana za-
UL. VALDIHIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
IZLETI 12. - 17.8.1355 v PARIZ in na DUNAJ
POČITNICE
OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje)
pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve)
Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VF.LDEN (Vrba)-VVOER-THF.R SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZEI - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo za PRIMIERO, CORTINO, MOENO, MER ANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21
GENOVA - v ponedeljkih. sredah in petkih ob 21
COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, »obotah in v nede-l.iah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30. 7.30. 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30
V soboto	9.	in v	nedeljo	10.
julija priredi SPDT izlet na Viš. Vpisovanje	v	ponedeljek, torek
iri sredo od	19. do	20. ure	v
društvenih	prostorih v Ul.	11.
Manna 29-11.
Darovi in prispevki
Starši učencev glasbene šole v Barkovljah darujejo 2000 lir za Dijaško Matico.
BENETKE	LOTERIJA 27 7		3	88	i6
BARI	9	90	69	13	15
CAGLIAR1	43	72	2	85	22
FIRENZE	76	16	89	32	12
GENOVA	82	22	35	44	U
MILANO	50	55	27	1	12
NAPOLI	8	90	30	28	80
PALERMO	77	15	61	26	18
ROMA	86	36	40	45	90
TORINO	63	83	84	19	42
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla. Ul. Belipoggio 8; De CoUe, Ul. P. Revoltella 42; De-pamgh.tr, Ul. S. Giusto 1; Man-zoni. Ul, Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8.
• LEKARNE — ZAPRTE OD 3. DO 17. JULIJA Barbo - Carnjel, Trg Garibaldi 5a, Crevato, Ul. Roma 15; De Leltenburg, Trg S. Giovamni 3; Al Lloyd, Ul. delTOrologio 6; Mtdonna del Mare. Largo Plave 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). Vielcnetti, Trg della Bor-»a 12.
R A D i O
NEDELJA, 3. Julija 1*55 TRMI' IUIMI4.lt A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Vesela glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 11.10 Priljubljene lahke melodije; 1145 Grieg: Holberg suite; 12.00 Od. daja za najmlajše:	Pastirček;
12.30 Lepe operne arije; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Nastop učencev škedenjske osnovne šo.
bolehate
p I
na jekih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti??
J
T
E
RADENSKO
NARAVNO 91 IN KR ALKO VODO
Redna avtobusna proga
TRSI - BAZOVICA-PAORIČE GROPAOA - TREBČE
vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne Centralne postaje in z B. Vecchie.
TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B- Vecchie in s Trga »v. Frančiška.
Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz s tovornimi avtomobili — prevoz s kamiončinnm (leončino) — Vsi prevozi tudi v FLRJ AVTOVIE CARSICHE - Ulica Locchi 20 - Tel. 36794
• POZO RT
Trst
Ul. Ginnastica 22 Tal. 95-998
Ob VII. mednarodnem tržaškem velesejmu obiščite
vašo trgovino, ki vam nudi bogato izbiro blaga za moške obleke po najugodnejših cenah
VSE KROJAŠKE POTREBŠČINE - VSAKOVRSTNE PODLOGE
• ••
m
e
Živahna scena iz »Primorskih zdraha
(Foto Magajna)
OB PROSLAVI 50-LETNICEkVlSAVE'NA KONKONELU
v
Alojz Ferluga-Zupanov
pripoveduje o časih pred 50 leti
Bil je med ustanovitelji «Višave» in član odbora od ustanovitve -Ferlugovci so si sami ustanovili prosvetno društvo in ga sami vzdrževali - Udnina t fliko na teden
Kdo vas je pripravil dn tega, da ste si ustanovili društvo?
Kdo neki? Nihče. Sami smo videli da bi bilo za nas dobro, če bi imeli v vasi kaj prosvetnega življenja. Po nekaterih okoliških krajih so že imeli pevske zbore, vsako nedeljo so i-tneli kje kako veselico, in tudi mi smo hodili na take veselice v druge kraje.
Pred 50 leti je bilo pri nas drugače, kot je danes. Fcrlugi so bili takrat res prava vas. Le poredko smo hodili v mesto, ali kot smo rekli, v Trst. Večina nar je delala blizu doma. v kavi ali v gruntu. Skoro vsi moški smo bili ali kavadurji, štancarji, malovarji ali pa
kmetje. 'Zenske so pa bile perice ali pa so hodile z mlekom v mesto
Maks Bareto, prvi pevovodja »Višave«, ki je vodil zbor do svoje smrti leta 1947
r
i NEKAJ PRIPOMB O NEKATERIH POROČILIH O PRIREDITVAH ^
J
Optične prevare ali težave z objektivnostjo
Optična prevara je najbolj vsakdanja stvar. Luna
se nam n. pr- zdi enako velika ali pa celo še večja od sonca. — Optična prevara. Zvezdotlovci. sn .nam dopovedali, da je velikost lune le navidezna, ker je neprimerno bližja od sonca. Kaj se vam na izletu ni pripetilo, da se vam je zdela cerkvica na bližnjem hribu prav blizu in ste računali, da imate do nje še četrt u-re hoje. pa ste morali korakati še dve debeli uri? In kdo se ne spominja Mussolinijevih znamenitih osem milijonov bajonetov? Spet optična prevara. Pravzaprav avtoprevara.
Tudi v umetnosti postane človek pogostoma žrtev optičnih prevar. Kakor pri lupi in roncu, nastajajo tudi v umetnosti take navidezne razdalje oz razmerja zaradi perspektive. iz katere ocenjujemo različne umetnostne pojave. Znano je n. pr., da se vsakemu pevcu zdi pri konkurenčnem zboru prav tisti glas zanič', kj ga sam P°Je- Ce se pogovarjate z gospodom, ki je sam tudi tenorist lahko brez skrbi stavite glavo, da bo ugotovil pri konkurenci slabe ravno tenorje.
Take zgrešene cenitve, ki izvirajo iz peprave perspektive, srečujemo na vseh področjih vsak dan. Celo pri poročilih v radiu. Radio je sicer državna ustanova, ki je, oz. o kateri pravijo, da je za vse državljane nepristranska, vendar je tudi radio le človekovo delo in ima seveda tudi vse človeške slabosti. Na primer kulturne razglede in njegovega glasbenega poročevalca. Tudi njemu ;e dogaja kakor tistemu pevcu, ki pri o-cenjevanju tujega zbora ne more iz svoje kože oz. svojega glasu. Dogaja se mu, da vidi vse lepo in prav, k jer ni sam prizadet, mu pa vse ono ni prav, kjer tudi sam poje. In ko poroča o koncertih in produkcijah Glasbene Matice, mu je za koncerte, ker jih sam ne organizira, neprimerno laže kakor pa za produkcije, ki jih tudi sam prireja. Nič čudnega, če zato pritiska — in z uspehom — na »Demokracijo«, ki sicer sme objavljati oglase za koncerte Glasbene Matice, ne pa za
njene produkcije. Niti proti plačilu ne.
Pri političnem listu ima tak pritisk lahko uspeh, ker vsak političen list je pač nekomu prijatelj, nekomu pa nasprotnik. Teže je to pri radiu. Ta ni (vsaj u-radno ne) glasilo kake politične skupine in služi vsemu narodu brez diskriminacij in mora — objektivnosti na ljubo — poročati tudi o produkcijah Glasbene Matice. Glasbeni poročevalec je tako postavljen v neprijeten položaj, da mora kot konkurent in poročevalec v eni osebi objektivno poročati o produkcijah Glasbene Matice. Seveda ne more (kakor že prej omenjeni pevec) iz svoje kože. Ker pa mora biti poročilo objektivno vsaj na videz, se mora poročevalec precej .po-_ truditi, da vskladi objjdc-tivnostU svojini eBtftttlKA 1
nim mnenjem in da zadovolji sebe zares, objektivnost pa na videz.
In tako je poročilo, ki ga je profesor Karlo San-, cin napisal za kulturne razglede v radiu Trgi A v petek 21. junija t. 1. (ime poročevalca so zaradi večje objektivnosti zamolčali), da Je Glasbena Matica imela eno produkcijo, ki jo je dvakrat ponovila, medtem ko je imel poročevalec s svojo šolo dve produkciji. Polno priznanje je dobil oboist (na Sancinov! šoli namreč ni o-boistov), prav tako je bil omembe vreden pevovodski tečaj, pri katerem poročevalec ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti, tem več 1* dva najboljša dirigenta (na šoli S.P.M. tudi takega ter čaja ni). Vse drugačna je stvar'Z violinisti. «Na ,.pdi-ni produkciji sta nastopila ‘ /la, od katerih se monkt
Po sklepu OLO Slovenj Gradec razpisuje SPK .Slovenj Gradec v počastitev . 10, obletnice osvoboditve
NATEČAJ
za zbiranje zgodovinskega materiala in poučevanje zgodovine na področju slovenjegraškega okraja, še posebej za Slovensko Koroško,
SPK OLO bo dodelil;
1- Nagrado 100.000 din za disertacijo ali drugo znanstveno delo iz zgodovine NOB na Slovenskem Koroškem.
2. Dve nagradi v "kupnem znesku 35.000 din za diplomsko oziroma seminarsko delo za 'isti temo.
Žirijo sestavljajo: univ. prof. drj FrartC Zwitter, Univ. prof. dr. Metod Mikuš in ing. F4vle‘'Zaučer.
Višino nagrad, rok predložitve in ostale pogoje za sodelovanje pri natečaju določi žirijski odbor.
Prijave za sodelovanje potlati žirijskemu odboru ali SPK OLO Slovenj Gradec do 1. septembra 1955.
3. Več nagrad v skupnem znesku 35,000 din za najboljše prispevke iz partizanstva, zaporov, taborišč, izse-ljeništva itd. v domačih ali zamejskih časopisih ali revijah za obdobje NOB s področja slovenjegraškega o-kraja ali Slovenske Koroške.
4. Po eno nagrado za 10,000 din. 5.000 din ter pet nagrad po 1.000 din za najboljše zbiratelje vsestranskega gradiva, predmetov iz NOB, spominov, življenjepisov in kronik, ki jih bodo prispevali v zbirko muzeja NOB Slovenj Gradec do konca leta 1955. Tukai lahko sodelujejo tudi gimnazije, osnovne šole,!*pionirski odredi, . ridbč-ri ZB in vsak posameznik.
Žirijo sestavljajo; dr. Franc Sušnik, prof. Bogdan Žolnir in Ferdo Fišer.
Prispevke pod točko 3„in 4 je poslati do 31. 12. 1955 muzeju NOB Slovenj Gradec
Avtorju pripada pravica do objave rvojega dela.
Švet za prosveto in kulturo OLO Slovenj Gradec
Ob kraških jezerih
(Nadaljevanje in konec)
Kje se jezero začne, se niti ne opazi, kep je komaj zn
snoznanje nižje od ravnice o-krog ruševine mlina v Prelos-npm in je v začetku enako suho kot Sablsko, zatem šele prehaja v zamočvirjen travnik. Dolina se tu zelo hitro razširi v nekako stočišče štirih dolin; proti Doberdobu, t. j. proti severu, na zapadu proti Tržiču, oz. točneje proti Selcam pri Ronkih, na vzhodu proti Jamljam, od juga pa smo prišli sem od Moščenic-Sablskega jezera. Ves ravni del doline zavzema jezero, kakega pol kilometra široko in nekaj več kot kilometer dolgo Širok pa; okrog obale, poraščen s posušenim bičjem pokriva ne le močvirni dei l lizit brega, marveč tudi širok vodni pas v sredini, ki je čist. brez rastlinja, ker je dno preglohoko. Na najbolj vzhodni sirarn, tam. kjer je sedaj blizu obale obnovljena lovska koča, kjer že zdavna pravijo pri Puščetki. plava med bičjem čoln za lov na divje race po rahli vzpetini, porasli z grmovjem in hrastjem so vidni ostanki zidovja starih zgradb. Ob poti proti severu pa ie opaziti še več takih o-stankov na desni strani poti. jla križpotju proti Doberdobu p, Ronkam pa je še z visokim zidom ograjeno staro avstrijsko vojaško pokopališče, oz bolje nekdanje pokopališče,
ker so pokopane prenesli drugam, v skupno grobnico. Koliko slovenskih mož in mladeničev je bilo tu pokopanih? »Doberdob —- slovenskih fantov grob« poje perčm.
Otožnost zapuščenih grobov in daljnih spominov na trpljenje in strašne žrtve — morda nepotrebne . . Večerni vetrič skozi ruševine poje kot tožba neizživelih, ki so jim pretrgali mladostne sanje, zve-n' kot. obtožba nečloveških nestvorov. ki s sproščanjem mračnih instinktov uspevajo zavajati človeštvo v take pošastne zločine.
Vsa terna dolina proti Do-berdobskemu jezeru je še sedaj, po štiridesetih letih vsa prevrtana, prekopana z jarki, z ostanki zidovja. Pred na pol zasutim zakloniščem leži med kamenjem zarjavela, toda ie neizstreljena granata.
Pokrajina je postala vse bolj k raška, toda idila je razbita ob tej ranjeni naravi. Skozi dolinsko zarezo med kraškim grmičjem po pobočjih Debelega vrha na levi jn Vrtače na de.sni (tu je bil menda Mussolini ranjen. Kaj bi bilo Slovencem in tudi drugemu človeštvu prihranjenega, če bi bil takrat ta človek obležal kot tisoči drugih?) se najprei pokaže v ozadju siv skalovit hrib, ki ga precej visoko prečka cesta, kmalu pa še. n« dmu raVan močvirnega bičevja, —
Doberdobsko jezero. Se na cesti, ki teče na južni strani je-era, nedaleč od obale ne u-spemo pregledati vsega jezera med drevjem in kraškim grmičjem. Dan se je ie globoko nagnil, ni več časa. da bi se razgledali po vsej kraško enolični jezerski dolini.
Skoži Doberdob proti Ronkam bi bila pot predolga, zato se vračamo v Prelosno in po cesti po vsej jezerski dolžini proti Selcam pri Ronkah pod pustim .krašljim gričem Debelega vrha-Kozliča. Prav na skrajnem koncu jezera, tik pod cesto, vre na dan zelo močan izvir, pri Studencih, cel potoček, ki se vije najprej po močvarah in med hičjom, dokler se končno ne izlije v jezero.
Dolina se rahlo dviga proti Selcam in se širi v prijaznejšo,’ četudi vedno kraško ka-rnpitcr >plan.io s kako redko kraško obdelano dolinico. V Tržič' jo moramo mahniti na levo	/ pojožfim po-
bočjem 5a skupinami izletnikov čez Roko-Gouc (Rocca di Monfalcone), nevisok grič precej, ohranjeno ruševino srednjeveškega „ gradu. Pozen mrak je že legal na lagune Sočči oVistran Furlanske nižine med črnimi, temnordeče podgorelimi oblaki pa se rišejo drzni obrisi Alp. Pod nogami so že zagorele tisočere luči industrijskega mesta.
. , Z. JELINČIČ
prav najboljši še dobro učiti tčhnike leve in desne roke in je — jasno — igral pretežko skladbo. Tudi pianisti niso. razen ene gojenke, zadovoljili (na Sancino-vi družinski šoli se namreč poleg violine poučuje tudi klavir). Pedal rabijo napačno (o rokah oz. prstih in njihovi rabi na klaviaturi poročevalec nič ne pove) in celo o koncertu in pianistki, ki ga je igrala, ve povedati le, da ga je igrala na pamet in da je Plattijev koncert eden manj pomembnih. Orkester je bil sestavljen tudi iz manj sposobnih gojencev, katere so morali sposobnejši vleči za seboj.
Ako upoštevamo perspektivo, iz katere mora prof. Sancin pisati poročilo o produkciji Glasbene Matice, ni to niti tako slabo. Podpisani! bi hotel le, čeprav tudi on kakor prof. Sancin, ne more o i t i povsem’’ objektiven, osvetliti omenieno produkcijo Gl. M- tudi z druge strani. Dovolil bi si najprej pripomniti, da produkcija ni bi'> ena, ki se je dvakrat ponovila, temveč so bile tri, na katerih se je ponavljal le orkester in pevovodski tečaj. V Nabrežini je poleg gojencev-Nabrežincev za violino, klavir in harmoniko nastopil tudi otroški zbor. ki ga je vodil Oskar Kjuder in o katerem sedaj radijski poslušalci nič ne vedo. Ni prav', da ste. g. profesor, skoraj samortojno nabrežinsko produkcijo kar tako odpravili! Ko bi vi videli, kako so bili Nabrežinci veseli in zadovoljni! Prof. Kjudru so celo darovali nalivno pero in cvetlice.
Naj navedem v ilustracijo gori navedenega nekaj številk: s samostojnimi točkami (točk orkestra, pevo-vodskega tečaja in otroškega zbora iz Nabrežine ne štejem) je na vseh treh produkcijah nastopilo 7 violinistov, 7 harmonikarjev, 23 pianistov, en oboist in en klarinetist. Skupno je bilo izvajanih tbrez ansamblov) 52 točk. vse različne. Kakor vidite, precej več, kakor jih more imeti ena sama produkcija.
Kar se tiče tehnične pripravljenosti gojencev Glasbene Matice se morem tudi strinjati s prof, Sancinom in priznati, da jim še marsikaj manjka. Kvečjemu bi pripomnil, da takrat, ko bodo dosegli skero popolnost, ne bodo nastopali več' na produkcijah, temveč na samostojnih koncertih. Vsekakor se pri tej priložnosti prof. f Sancinu zahvaljujem, da je naše gojence malo strože ocenjeval in s tem indirektno priznal, da so že na taki stopnji, da jih ni treba samo hvaliti in jim prav vse prizanesti, kakor ie to tako zelo potrebno za gojence šole S.P.M. .Samo to mi je žal, da ni pri našem najboljšem gojencu violinistu omenil lepega tona in zadovoljive intonacije, kar j( še posebno presenetljivo pri zgrešeni tehniki obeh rok. Nejasna pa mi je poročevalčeva o-pazka o slabi uporabi pedala. Ali je morda hotel reči, da je treba rabiti pedal tako, da počzroči čim večji ropot, da se več ne razume glasbena misel, ali da se pokrijejo eventualne pomanjkljivosti pri izvedbi raznih prehodov, kakor to delajo gojenci glasbene šole S.PM.? Na tak način so rabili pedal pri Rahmanino-vem Preludiju, Gricgovi Pomladi in še toliko in preveč' drugih. Sicer se mi zdi, da je najmanj, kar smemo od glasbene šole pričakovati to, da učenec vsakikrat zadene prav tisto tipko, ki . je pvedpmana, in da bi to smeli pričakovati tudi od
šole, katere ravnatelj deli v radiu «A» drugim svoje dobrohotne nauke. Posebno prvi produkciji Sancinove glasbene šole je malo težko priznati definicijo »nastop«. Kajti če pedagog med izvajanjem kaže učencu note, ko se ta zgubi ali popravlja, če profesor glasno poziva violinista, naj prijemlje više in ce violinske učence spremlja na klavirju kar po posluhu, potem je vse to bolj podobno klavirski odnosno violinski lekciji kakor na nastopu. O obeh nastopih šole S.P.M. bi se dalo še marsikaj govoriti o tem preklicanem pedalu, o zatikaniu, o izpuščenih notah, o intonaciji, o interpretaciji in ne nazadnje tudi o izbiri del, A bodimo jirizanesljivi!
Rajši poglejmo, kaj pravi o nastopih glasbene šole S. P. M. tržaški radio «A». V petek L julija t. 1. niso kulturni razgledi omenili nobenega, niti brezimnega poročevalca o nastopih te šole, in bi zato mogli smatrati za sestavljavca poročila upravo radia. A stil sam nam dovolj prepričevalno dokazuje, da je poročilo o nastopih šole S.P.M. napisal njen ravnatelj. Čudovito, koliko dobrohotnosti in u-videvnosti posveča g. ravnatelj sam sebi! V uvodu malo pof ilozof ira o vzgojnem pomenu glasbe in o tem, kako se v gojencu zrcali učiteljeva roka. Potem pravi, da moramo biti do gojencev prizanesljivi in ne srpemo «jemati zanje prestrogega merila«. Zelo posrečena je tudi ugotovitev. da so nekateri pokazali na nastopu večjo, drugi manjšo odločnost in da je med njimi nekaj prav dobrih talentov. Soli je le v prid, če *e reče, da so bili vsi «skrbno in vestno pripravljeni« in če je bilo kaj narobe, gre vse na račun treme. In da so vsi vidno napredovali, dva pa sta že
celo izstopala iz »običajnega šolskega okvira«.
Kako lepo! To se pravi res spodbudno vplivati na našo drago mladino, ki se posveča glasbi. A vendar nekaj ni v redu!
Ni pa zato, ker v“o to prizanesljivost in vestnost in grešnega kozla «tremo» in viden napredek g. prof. -Sancin uporablja le zase in svojo	družino,	istočasno pa
vse to zanika drugim, kakor Jim preprečuje, če more, tudi objave za javnost. Tudi naši gojenci imajo, g. profesor, tremo, pa še kakšno! In	tudi	naših gojencev
ne smemo soditi s prestrogim merilom. Ce že poročate v	radiu	o glasbenem
življenju, skušajte premagati vašo ozkosrčnost in vsaj z javne tribune pokazati ijialo	več	objektivnosti.
Vedno.več je-ljudi, ki imajo sVojo glavo in svoja u-šesa in morejo tudi samostojno primerjati in presojati. Cim bolj se bodo vaša Doročila oddaljevala od objektivnosti, tem bolj bo trpel tudi vaš osebni ugled.
UBALD VRABEC
Prof. Karel Boštjančič, ki vodi »Višavo« od leta 1948. in je priredil z njo samostojne koncerte
Skupina ferlugovskih deklet, ki je leta 1932 šla v okoličan-ski nosi iz Rojana »po bližnjici« po Akvedotu skozi vse mesto k Ferlugom
Pri takem življenju ni nič čudnega, da smo si želeli nekaj družabnega življenja. Posebno mladina je tega močno pogrešala. Ob večerih, zlasti pozimi, se niso vedeli kam dati. In ko tmo videli, da imajo v bližnjih vaseh pevske zbore, in ko smo brali v »Edinosti«, kako delujejo taka društva tudi drugod po Primorskem, smo se tudi pri nas odločili za to.
Pokojni kbmpare Čebule, ki je bil naročen na »Edinost«, , in> pokojni Vence, ki je bil morda še bolj vnet za prosvetno delo, sta pripravila sestanek v ta namen.	,_
Prišli pa skoraj y>i •šču-ni.
Pa kaj ram pri tem ni
nobeden iz mesta ,nii pom«-gal?
Nobeden. Vse šjfno opravili kar sami. Sami smo prišli na to misel in sami smo jo tudi uresničili.
Sicer pa je bil pokojni
Vence sila sposoben za tako reč h> mu t° res ni delalo nobenih težav. On je z lahkoto imel govor kar tako, nepripravljen, in <e mu ni prav nič zatikalo, čeprav je bilo pred veliko množico.
Prav tako dober je bil za take reči tudi kompare Čebule. In tako res nismo prav nobenega leskega človeka potrebovali. Kaj bi z njim!
Na tistem vaškem sestanku smo tako ustanovili pevsko društvo «Višava». Bilo je to 23. oktobra 1905.
Izvolili smo odbor in za to izbrali najbolj vnete in sposobne vaščane. Prvi predsednik je bil Vence, podpredsednik pa Matija Čebule. Za tajnika je bil Peter Ferluga — «iz Kave«, blagajnik Vanek Zajc. Jaz sem bil takrat pregledovalec računov, pozneje, ko je šel Peter »iz Kave« k vojakom, sem prevzel tajništvo, r.n ntmno pa je bil potem dolgo tajnik Francel Dol-šek.
Odbor se je domehil potem z Maksom Baretom, da Je hodil učit dvakrat na teden zbor. Kupili smo tudi klavir. Vaje smo imeli v gostilni «Pri Stefanu«.
Tako se je začelo.
Kje ste dobili denar, da ste lahko krili stroške ra note, za nakup klavirja .n za plačilo pevovodji? Alt ste dobili kako podporo?
Kakšno podporo? Mi nismo nikoli nikogar vprašali za nobeno podporo. Vse smo plačali sami. Za večje stroške smo vaščani sami zbrali denar. Za redne izdatke pa smo imeli denar v blagajni od udnine. Vsak član je plačeval na teden po e-no fliko (10 krajcarjev) udnine. v blagajno so šle tudi vse globe, ki so jih morali plačevati tisti udje, ki se niso držali vseh društvenih sklepov in pravil. Globo so morali plačati tisti pevci, ki so v gostilni zapeli pesem, ki so jo pripravljali za kak nastop, ali pa tako, ki je še niso znali. Dalje, če so manjkali pogosto pri vajah, ali če so zamujali vaje, po morali tudi plačati globo.
Poleg tega pa so bili glavni vir dohodkov izkupički od prireditev — veselic. Veselice so bile vedno na prostem, na dvorišču gostilne — enkrat »Pri Stefanu«, enkrat »Pri Vence-tu». Pri takih veselicah smo precej zaslužili, ker smo i-meli malo stroškov. Vsi «o pomagali brezplačno, pevci sosednih zborov, ki so sodelovali pri sporedu, so plačali vstopnino kot vsak drug gost. Tako smo "i pomagali med seboj.
In igre? Kdo vas je učil?
Nihče. Sami. Odbor je izbral igro, potem smo razdelili vloge in se začeli u-čiti. Ko smo znali, smo nastopili.
E, takrat je bilo drugače kot je danes. Velika sramota je bila za vaščana, če mu nismo purtili, da bi sodelo. val pri prosvetnem delu. To se je zgodilo, če je kdo delal s svojim slabim obnašanjem sramoto vasi, Vsakdo si je to delo štel v čast. Se plačal je, da je rmel sodelovati.
Vsi smo bili kot ena družina, pomagali smo si eden drugemu in se zavedali svojega rodu.
Taki sn bili naši stari, S svojim nesebičnimi in požrtvovalnim delom za skupnost so nam lahko vzorniki in učitelji.
ko — ček
OB Iffl IMiCl ZMAGI MD MŠIZM1 |
SPOMNIMO
se naših padlih
FRANC ZALAŠČEK	VINKO	ZOBEC
rojen v Tolminu 1. 10. 1903 rojen v Boljuncu 19. L 1912 padel 22. 8. 1942 na Snežniku padel 17. 7. 1944 v Stehovi vasi
ANGELO DEGRASSI rojen v Trstu 18. 9. 1929 umrl 23. 3. 1945 v zaporu
ANGEL ZOBEC rojen v Boljuncu 20. 4. 1907 padel 15. 6. 1944 v Bosni
BENEDIKT ZUP1N	EMIL ZOBIN
rojen na Škofijah 6. 3. 1914 rojen v Mačkovljah 1. 1. 1915 padel 2. 10. 1943 pri Dekanih padel 8. 3. 1944 v Vel. Laščah
f §P§
IVAN RAPOTEC	SERVOLO	ŽERJAL
rojen v Dolini 27. 10. 1903 rojen v Boljuncu 4. 5. 1911 ustreljen 22. 8. 1944 na Opčinah padel 26. 4. 1944 pri Ribnici
MARCEL ZAVADLAL	IVAN	PAKL1C
rojen v Nabrežini 5. 5. 1907	rojen v Pulju 10. 6. 1904
umrl 29. 1. 1945 v Mauthausnu	umrl 12. 9. 1944 v Rižarni
MARIO KOČEVAR	STANKO OLENTK
rojen v Beki 15. 10. 1912	roj. v Mačkovljah 22 10
pogrešan od 28. marca 1945 padel 3. 10. 1943 na Lipi
•  ~ * ..
■
<♦ •
12. 1914 Nemčiji
IVAN KRESEVIC
torbica
• V
e ij i c m a
NAŠE
NEDELJSKO
Prispevek za naš mladinski literarni natečaj
Natanko se spominjam, da J ulici sem je bilo, ko sem začel hoditi I teljico.
v šolo — v škedenjsko osnov-1 Blla je zelo ttara in Juho
ter ustnic in nohtov ni imela več namazanih. Pa počasi
no iolo tki je bila takrat le italijanska).
Debela linijska učiteljica z namazanimi nohti in ustnicami, ki smo jo takrat imeli, je nekeya dne prinesla v iolo pisano škatlico, polno bonbončkov.
»No, otroct», je vprašala, «ali ste prinesli denarček, kot sem vam rekla včeraj? Eden izmed tistih, ki so ga prinesli, jo bo dobil*.
je hodila.
«Gospodična učiteljica!« sem zaklical.
Počasi se je obrnila k meni. Začela me je opazovati, ne da bi zinila besedico.
»Gospodična učiteljica, ali me ne poznate?*
Ne, ni me poznala.
«Slama sem, Ivo Slama, vaš
In je položila prelepo škat-j	učenec...*	sem	rekel in	ji	dal
lico na svojo mizo.	j	roko.
Nekateri dečki so tedaj usta-l	»A, da,	saj	je	res«,	je	po
li, šli k učiteljici ,položiti naj	kratkem	molku	rekla	zaspa-
njeno mizo svetle desetice in
se tirnih ti klop.
Jaz nisem vstal. Po glavi mi je šinila misel:
«Mali nima denarja niti za kruh...».
In ko sem se spomnil, da je oče daleč, pri vojakih, kjer je verjetno še večja lakota kot doma, mi je postalo pri dušici še teže...
Ko je preštela denar, je u-liteljica spraznila svojo torbico, dala vanjo majhne koščke papirja m razložila:
«Vsakdo, ki mi je prinesel denarček bo vzel iz moje torbice, ne da bi gledal seveda vanjo en košček papirja. Kdor ’ bo vzel iz nje tistega, na katerem je napisana številka ena, bo dobil škatlico bonbončkov».
Stopila je pred prvo klop, tik pred mene in položila nanjo torbico.
«No», mi je rekla.
Jaz sem j o debelo gledal. Vedel sem, da je v zmoti, da jaz nimam take pravice.
»Pa kaj čakaš, a?« je vzkliknila nestrpno.
Tedai sem vtaknil svojo	.
koščeno ročico v torbico in P«Umkajsnjeu";iverze injma
no, hladno. »Pa kako si zrasel! Koliko let imaš?* «Sestnajst».
ifSaj je res, saj je res... Deset let od tega je bilo... O
ti moj bog, kako strašno hitro teko letalu
Pomolčala je in dodala;
»Pa kakšen jant si že postal! Niti poznala te nisem!*
»Da, da, saj se bom kmalu oženil/* sem ji reke 1 šaljivo.
Ulica je bila polna mladine in sonca in smeha.
sIti moram«, je rekla učiteljica.
Podala mi je roko.
#Pozdravi mater!«
Hodila je počasi in jaz sem gledal za njo.
Joj! Sele sedaj sem videl! V roki je držala tisto svojo majhno staro torbico!
O ti prekleta torbica!
Gledal sem za učiteljico in jasno začutil, da je ne ljubim...
RENATO MOŽINA
Planine vas vabijo
Pogled na Savinjske planine iz Logarske doline — Spredaj Planinski dom, prijetno letno bivališče turistov iz vseh krajev Jugoslavije, pa tudi iz Trsta
Ameriški foothall
nacionalna igra Amerike
Poleg baseballa in košarke je najbolj priljubljen šport v ZDA - Podoben je evropskemu nogometu le po številu igralcev, v ostalem pa sliči rugbyju
Pred športnim stadionom u-niverze v Chicagu stojita e-den poleg drugega dva kipa Prvi je kip Jurija Washing-tona in ima napis »Največj-glavi Amerike*, drugi pa je kip nekega nogometnega igrai-
vzel iz nje košček papirja.
Na njem je bila napisana Itetnlka ena!
Nenadoma pa mi pa je učiteljica zgrabila,
»t oda ti nisi plačal!« je zakričala.
Vrgla je košček papirja tli tisto SUOJO prekleto torbico. Z njim je vrgla vanjo tudi košček mojega srčeca...
Da bil sem ves potrt. In ko sem prišel domov, so mi začele kopati po drobnem obrazku debele solze.
«Kaj pa ti je?» me je vprašala mati. in tedaj sem planil v glasen jok in jt povedal vse, prav vse...
Mati me je objela tn tiho jokala.
Nato mi je obrisala solze.
«Ne jokaj tieč«, ie rekla. »Kmalu se bo vrnil oče tn tedaj boš videl, kako bomo srečni!«
Bila sta mraz in burja tn mati je dodala:
»Ne jokaj več. Dala ti bom skodelico tople, sladke vode...*.
* « «
Pred nekaj leti sem šel v Milje; ne spominjam se, zaradi česa. In glej, na neki
napis «Največji nogi Amerike*. Ta dva kipa, eden oo-četnika svobodne ameriške države in velike zgodovinske osebnosti, drugi pa nekega navadnega športnika, sta znak velike važnosti, ki jo ima v Ameriki, zlasti na univerzah, šport.
Poleg baseballa in košarke je ameriški nogomet najbolj razširjen in priljubljen šport v Ameriki, Podoben je evropskemu nogometu le po številu igralcev, v ostalem pa sliči rugbyju. Prvenstva se odigravajo v jeseni in na finalne tekme prihaja tudi do 150.000 gledalcev (košarka se igra v dvoranah POZijU'-, b^jejiiilj pa spomladi in poleti).
Zoga je ovalna kqt pri ^ug-byju in ji pravijo »torpedo*. Zakaj pa Američani ne igrajo takšnega nogometa, kot se igra pri nas? V resnici ga i-grajo — in uspehe smo videli na svetovnem prvenstvu v Braziliji pred petimi leti, ko so premagali Angleže -- a take vrste nogomet privabi le malo gledalcev in s tem tudi
PISATELJ
ki ga pozna
Letos p oteka 150 let, kar se slovenski jezik. Najlepsa An-
L:Xi .ir.«*—■.
mu krojaču sinček, ki je prehodil svojevrstno življenjsko pot — od revnega dečka do slavnega mladinskega pisatelja. Se danes po »sem »vetu rad i berejo njegove knjige in je nadvse priljubljen pisatelj mladim in starim.
Prav gotovo ste uganili na koga mislimo,
Mlada leta Ilansa Christiana Andersena so bila težka. 7.e v zgodnji pladosti se je moral učiti očetove obrti »n si s trudom služiti pri raznih mojstrih svoj vsakdanji krun. Toda mladi dečko ni bil s srcem — kot pravimo — pn svojem delu. Hrepeneti je po učenosti tn znanju ga je gnu-lO dalje in dalje. Posebno veselje je čutil do knjig, iz katerih se je učil prve črke, se naučil branja in se kmalu za-čel ukvarjati s pisateljevanjem. Pisal je otroške igrtce in jih tudi sam igral v lutkarskem gledališču. Gledališče ga je pritegovalo z vso silo. Ves prosti čas se je učil na pamet vloge iz komedij m spevoiger ter nastopal in pel. Hotel je postali igralec.
Andersenu še ni bilo trinajst let, ko mu je umrl oče Pretrgale so se vse vezi, -so ga priklepale k domu. Ni več strpel v domačem kraju. Odpotoval je po svetu.
Hrepenenje ga je 0"%”	,
srce danske dežele, v Kodanj, kjer je prosil « namesti«ev
pri gledališču, a ga niso sprejeli, ker je bil suhljat tn slaboten. Tako je taval od poklica do poklica. Hotel e po-stati pevec, a je izgubil gla . Učil se je baleta, a tudi mu ni uspelo.
Zavržen od vseh se je tedaj resno oprijel pisateljevanja. Pisal je in pisal. Kmalu ie »zbudil pozornost, a ko je napisal pesem »Utesil bom de-1»», je tako zaslovel, da so ga sprejeli v gimnazijo. Vztraj no se je učil in pisal pesmi tn zgodbe, tako da mu je danski kralj poklonil književno na-nrado.
Po dovršenem učenju se mu je zahotelo videti svet o katerem je bral v knjigah Prepotoval je Nemčijo, Švico, Francijo in Italijo. Bil je celo v Afriki.
Na potovanju tn pozneje je Andersen napisal mnogo lepih pravljic in pesmi, ki so biseri v svetovni mladinski književnosti. Izdal je mnogo knjig za otroke, od katerih so nekatere prevedene tudi v
no ____
knjigi stari, žolti Mesec oo-iskuje slavnega pisatelju m mu pripoveduje o lepoti daljnih krajev, o čudovitih ljudeh m stvareh, Mesec vodi pisatelja od Kodanja do velike reke Gange, od zasnežene Groenlandije do puste Sahu-re od obrežja Rumene reke do' razvalin. Pompejev m Benetk — lepega mesta od morju.
Ako vprašate danske otroke, kdo je najslavnejši človek na svetu, vam bodo gotovo odgovorili; »Hans Christian Andersen — veliki pisatelj pravljic«.
Slovenski dijaki
odšli na obisk do Donsko
Konec junija je odšla na povabilo mladine iz mesta Hil-leroda na Dansko 28-članska mladinska kulturna skupina iz Ljubljane, v kateri so dijaki srednje tehniške, srednje vzgojiteljske in srednje glasbene šole, zavoda za glasbeno vzgojo in nekaj članov MKUD »Kajuh*. Skupina s tem potovanjem vrača obisk mladine iz Hilleroda, ki je gostovala v Ljubljani 14. maja letos. Na krožni turneji po Danski bo skupina nastopala slovenskimi in jugoslovanskimi narodnimi plesi, pevskim oktetom, instrumentalnim kvartetom in zborovskim petjem. V tujini bodo tri tedne.
Ljubljanska mladina
bo gradila stadion
Ze dalj časa gradi telesno-vzgojno društvo »Svoboda* na Viču nov stadion. V letošnjih šolskih počitnicah mu bo priskočila na pomoč tudi mladina komune Vič in dijaki srednje gradbene šole v Ljubljani. Delovna brigada s približno 60 brigadniki bo začela z delom v začetku julija in bo gradila stadion tri tedne vsak dan po sedem ur. Po končani akciji bo okrajni komite LMS Ljubljana priredil brigadnikom počitniško taborjenje.
malo denarja. »Ameriški fool-ball* pa privlačuje tisoče in tisoče navijačev, plače igralcev so visoke in sama igra se bolj prilega ameriškemu načinu življenja. Naš nogomet je namreč smatran za preveč počasnega nasproti košarki, premalo je znanstven proti baseballu in premalo dramatičen v primeri z ameriškim nogometom. Noben šport na svetu, niti boks niti rokoborba, ni tako divji in nevaren kut ameriški fuotball.
Igrišče je dulgo približno kut naša nogometna igrišču. Razdeljeno pa je z belimi črtami v več horizontalnih paralelnih delov. Začetna postava ekip je naslednja: Sedem mož vsake ekipe se postavi v vrsto na sredini igrišča, štirje pa se postavijo zadaj, v neke vrste obrambi. Moštvo, ki dobi žogo po žrebu, jo izroči srednjemu igralcu prednje vrste. Nato se igralci postavijo v »pripravljenost* in kapetan ali »aualerback* prične skandiratr^Sf/vilke, ki se zdijo brez pomena; »Bet, dvanajst, trideset, oseminšestdeset, dvaindevetdeset, triintrideset...*, dokler ne izreče številke, za katero se je moštvo prej zmenilo. Tedaj poda i-gralec žogo drugemu igralcu iz zadnje vrste, cela prva vrsta pa se vrže na nasprotnike in jih skuša imobilizirati. Seveda je to zelo težavno, ker jč borba zelo divja. V vsaKl tekmi imajo približno dva ranjena, kljub močnim podlogam, V vsakem prvenstvu pa je približno sedem mrtvih. Izključenega igralca lahko zamenja v vsakem trenutku nov gralec, prav tako kot pri košarki.
»Nosilec žoge* postane tako tarča vseh nasprotnikov. Ti ga lahko ustavijo na vse mogoče načine; najbolj pogost ie «let», to je da se igralec vrže v letu na noge »nosilca žogo* ki tako izgubi ravnotežje in žogo. Nihče pa ne sme uporabljati roke, razen »nosilca žoge*.
Ko pade žoga na tla se 1-gra ustavi in se nadaljuje znova v začetni postavi s tistega mesta, kjer je žoga padla na tla. Po štirih takšnih akcijah če je napadalna ekipa napredovala za deset metrov, nadaljuje ista ekipa napad, v nasprotnem primeru pa mora preiti v obrambo. Na račun teh deset metrov ostane marsikateri igralec poškodovan. Igra pa gre naprej. Sodniki morajo biti zelo strogi, sicer bi se na Igriščih izvršili pravi pokoli.
Važnost pri tej igri pa j* »blefiranje*. Ko dobi igralec zadnje vrste žogo v roke, jo prične zamenjavati z brzico z ostalimi tremi igralci, nato pa ko ni več jasno kdo ima pravzaprav žogo, se dva sključena igralca zakadita vsak na svojo stran, nasprotniki pa na tistega, ki se zdi da ima žogo. In mnogokrat se nasprotniki zmotijo. Neki angleški časopis je takole opisal to akcijo: »Zdi se, da je vsa zabava tega ameriškega nogom'.-ta v tem, da se igralci pretvarjajo, da imajo žogo, tečejo in čimveč jih dobijo po grbi, tembolj so zadovoljni* Ta igra je zelo razvita na univerzah in je poleg lahke atletike pravi akademski šport. Poleg prvenstva univerz in vojaških akademij imamo tudi prvenstvo profesionalcev. Kljub bolj dovršeni igri pro-
je tolikšna, da meščani malih mest — kjer se nahaja večina univerz — zberejo včasih velike vsote, da si zagotovijo dobre trenerje za svojo univerzitetno ekipo. A-kademski igralci namreč niso plačani. Dober igralec pa ima zagotovljeno bodočnost kot trener. Ta je prava glava i-gre, ker mora le on spreminjati taktiko na igrišču, kajti vsi igralci morajo biti složni kot en sam. Nekateri trenerji dobivajo bajne vsot.1. Najbolj znani trener, Franck Leahy je dosegel vsoto 400.000 lir za navaden »konzuli* pri ekipah, ki so bile v krizi.
Profesionalci pa so zelo dobro plačani.. Lou Campanella, eden izmed najbolj znanih i-gralcev preteklih let, je dobil celih 40.000 dolarjev (26 milijonov lir) za prestop iz ene ekipe v drugo.
Tudi vojaške akademije ŠQ-jijo ta šport. Pred nekaj let i pa je na svetovno znani akademiji VVest Point nastal škandal. Nekateri kadeti so namreč prestali izpit, ne da bi bili sploh izprašani. V zadevo je poseglo samo obrambno ministrstvo. Ti kadeti so ves ‘čas pouka posvetili treniranju rugbyja, to pa zaradi tega ker je bilo treba odigra*i tiadicionalno tekmo z mornariškimi kadeti iz Annapoli-sa. Nekateri voditelji akademije v VVest Pointu pa so skušali to opravičiti s tem. »da je zmaga -nad mornarji najvažnejša sfvar kadetov* in »da športna zmaga krepi tudi moralo bodočih oficirjev*.
j f^FMTmŠTlCSr^TlCB« j
V
rine znamke zadnjih let
Ker se je tematsko zbiranje v zadnjih letih zelo razširilo, so mnoge poštne uprave dale v promet mnogo posebnih tematskih serij, med katerimi je mnogo športnih. Znamke s športhimi motivi s-o do danes izdale več ali manj skoro vse poštne uprave, a v zadnjih letih so nekatere izdale športne znamke le zaradi špekulacije. Mnogo znamk je namreč izšlo ob priliki raznih športnih prireditev, še več pa jih je vključenih v tako imenovanih »športno-propagandnih serijah*, ki od časa do časa zagledajo luč. Največ priložnostnih zn,amk je izšlo ob priliki olimpiade v Helsinkih leta 1952. /.a zbiralce tematike prinašamo tu pregled športnih znamk, ki so izšle od leta 1951 dalje. Morda bo ta pregled nepopoln in zaradi tega že vnaprej prosimo oproščenja kakega vnetega zbiralca športne tematike.
Znamke s kolesarskimi motivi so izdale vledeče države: Bolgarija (leta 1951), Romunija (1!)51). Bolivija (1951), cona B Tržaškega ozemlja (1952), Vzhodna Nemčija (1952), Poljska (1952). Luksemburg (1952). Češkoslovaška (1952), kneževina Monako (1953), San Marino (1953), Češkoslovaška
fesionalcev je zanimanje akademsko prvenstvo večje. Odlične igralce — stebre a-kademskih ekip spoštujejo vsi od rektorja do zadnjega sluge, da niti ne govorimo o študentih. To pa zaradi tega ker prinašajo slavo šoli. In v A-menki je borba za čast ene šole proti drugi zelo huda. Celo profesorji zatisnejo eno oko pri izpitih, ker je nogomet važnejši od zgodovine in latinščine (sic...).
Rivaliteta med univerzami
Čolnič pripravlja, da bosta odjadrala v širni svet
Račja
Ste li čuli boter?
— Prav zares, brez šale — šola se odprla
bo za račke male.
In tako je bilo.
— Prav zares, brez šale — šola se odprla
je za račke male.
Vse so račke prišit, po klopeh so stale, stari racman gledal jih je skoz očale.
Vse jih je zapisal v šolske imenike, zavrstjo jih sklical, male in velike.
Hodil je po sobi prav slovesno — resno, v glavo jim zabijal, kaj je levo, desno.
Polnil jim je glave od srede do petka, ali niso daleč prišli od .začetka.
Bil je brez uspeha
trud po uku, redu, vsa njegova muka setev le po ledu.
Nič ta račk družina novega ne zna, le, kar prej je znala: »Ga, ga, ga, ga, ga!«
Bratec in ura
Prišel bratec, mali Jure, do očetove je ure.
Ura nova je in zlata in ima kar dvojna vrata. Joj, to pa je res lepo!
Ko nastavi jo na uho, uho kakor da je gluho.
Sliši samo: tika-teka!
Bratec misli: hoče mleka. Joj, kako pa to bi šlo?
S sladkim mlekom jo zalije, ura pije, pije, pije.
Bratec misli: Ej, je zvita, zdaj molči, ko je že sita, ni iz nje ne bev ne mevI Pisker prime in naloka tudi Sam se tega soka.
'/daj molčita kar oba.
A ko oče bo doma, ko naj Jurček mašo pel,
(1953), Vzhodna Nemčija (1953
— 3 vrednote), Poljska (1953
—	3 vrednote), Francija
(1953), Madžarska (1953), Vzh. Nemčija (1954 — 2 vrednoti), Sovjetska zveza (1954), Italija
(1954), Saar (1954), Poljska (1954 — 2 vrednoti), Vzhodna Nemčija (1955 — 2 vrednoti). Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška so izdale zgoraj omenjene znamke ob priliki mednarodne kolesarske dirke Praga-Berlin-Varšava, ki
jo prirejajo vsako leto.
Tudi motodirke in avtodir-ke so bile prikazane na znamkah. Jugoslavija je leta 1953 izdala eno znamko motodirke, prav tako cona B in Češkoslovaška, leta 1954 pa San Ma-ino. Avtodirkam pa so posvečene znamke Jugoslavije (1953 3 znamke), cone B (1953 — znamke) in republike San Marino (1954).
Lahka atletika Je dobila mnogo znamk. Razni teki so prikazani na znamkah Bolga-ije (1951), Bolivije (1951), Madžarske (1912). Luksemburga (1952), Jugoslavije (1952). cone B (1952), Češkoslovaške 1952). kneževine Monako (1952.t 2 znamki), San Marina (1953), Madžarske (1953), rantije (1953), Češkoslovaške 1954 — na kateri so prikaza-. tekači na dolge proge, med katerimi je viden Emil Zato-pek), Formoze (1954 — 2 amki), Španske Sahare (1954 - 4 znamke), Sovjetske zveze (1954 — 2 znamki), Poljske 1954), San Marina (1954 — 2 namki), Liberije (1955). Finske (1952) in Bolivije (1951) Met krogle je prikazan na znamkah Bolgarije (1951), Japonske (1951) in Madžarske 1952). Na več znamkah Pa 3e prikazan met dirka; države, ki so izdale te znamke, so: Češkoslovaška (1951), Panama
(1952), San Marino (1953), Švedska (1953), Madžarska
(1953), Romunija (1958) in Fi-pini (1954). Met kopja pa
prikazujejo znamke Bolivije 1951), Češkoslovaške (1953), Poljske (1954 — 2 znamki), San Marina (1954).
Skok v višino pa- prikazuje-o znamke Japonske (1951) in Poljske (1952).
Nogomet je seveda zelo razširjen šport, zato imamo mnogo' znamk, ki nam prikazujejo razne momente i z. nogomet-igre. Države, ki so izdale takšne znamke, so; Japonska
(1951), Urugvaj (1951	—	2
znamki), Češkoslovaška (1951), Bolivija (1951), Finrka (1952), cona B (1952), Poljska (1952), Luksemburg (1952), Jugoslavija (1952), Cona B (1952), Brazilija (1952), Monako (1953), San Marino (1953), Madžarska (1953 — 2 znamki), Lichten-stein (1954 — 4 znamke) in Liberija (1955).
Košarko prikazujejo znamke Bolivije (1951), Jugoslavije
(1952), cone B ?1952), Monaka (1958), Sovjetske zveze
(1954), Brazilije (1954). Odbojka pa je prikazana na znamkah Bolgarije (1951). cone B
(1952) in Češkoslovaške (1953). Druge skupinske igre, ki so prikazane na znamkah, so: baseball na znamki Liberije
(1955), rugby na znamki Japonske (1953), hokej na travi na japonski znamki (1951) in hokej na kotalkah (Portugalska 1952). Kotalkarje vidimo še na znamkah San Marina (1953) in Japonske (1954).
Hokej na ledu pa prikazujejo znamke Romunije (1951), Češkoslovaške (1952). Švedske
(1953), Poljske (1954) in Ma džarske (1955). Drsanje na ledu pa vidimo na znamkah Romunije (1951), Norveške (1951), Sovjetske zveze (1952) Madžarske (1952), Poljske
(1954) in Madžarske (1955 -2 znamki).
Seveda ne smejo manjkati v tem pregledu zimski športi Razne discipline smučanja so prikazane na znamkah Romu nije (1951), Japonske (1951 — 2 znamki), Češkoslovaške (1951), Bolivije (1951), Vzhod ne Nemčije (1952), Sovjet-ke
zvez« (1952), republike San Marino (1953), Poljske (1954). Švedske (1954), Sovjetske zveze (1954) in Madžarske (1955 —- 3 znamke). Smučarski skoki pa so vidni na znamkah sledečih držav: Vzhodna Nemčija (1951). Romunija (1951), Norveška (1951), Finska (1951) Vzhodna Nemčija (1952), Švedska (1953), Bolgarija (1955). Češkoslovaška (1955) in Madžarska (1955).
Od drugih zimskih športov naj omenimo bob. ki je prikazan na znamkah Vzhodne Nemčije (1951) in Romunije
(1951).
Boksu t-o posvečene znamke Bolivije (1951), Luksemburga
(1952), Jugoslavije (1952), cone B (1952), Poljske (1963	-3 znamke), Madžarske (1953), Filipinov (1954). San Manns (1954) in Liberije (1955). Rokoborbi pa so posvečene znamke Švedske (1953), Madžarske (1953), Japonske (1964) in San Marina (1954). Japonski rokoborbi pa znamki Japonske (1953) in Bolgarije (195)5).
Tudi plavanje je zelo razvito, zlasti v evropskih državah. Motive iz tega športa najdemo na znamkah Bolivije (1951), cone B (1952), Madžarske (1952), Poljske (1952), Luksemburga (1952), Jugoslavije (1952), cone B (1952), Madžarske (1953 — Za to znamko je Madžarska dobila nagrado CONI najlepšo športno znamko v tem letu), Francija (1953), Češkoslovaška
(1954), Filipini (1954), Sovjetska zveza (1954), Liberija
(1955). Tudi waterpolo je dobil svojo znamko od strani Madžarske (1958). Veslaški športi pa so prikazani na znamkah cone B (1952), Češkoslovaške (1952), Romunije
(1952), Monako (1953), Francije (1953 — 2 znamki), Reu-nion (1964), Sovjetske zveze (1954) in Madžarske (1955).
Ne vrnemo pozabiti telovadbe, ki je prikazana na znamkah Japonske (1951), Češkoslovaške (1951), San Marina (1904 — 2 znamki in 1955), Romunije (1956), Kitajske (1952 — 40 znamk), Madžarske (1953), Jugoslavije in cone B (1952), Brazilije (1955) in Poljske (1954).
Ping-pong je prikazan na japonski znamki (1954), tenis p;, na znamkah San Marina
(1953), Liberije (1955) in Bolivije (1951). Neke vrste tenisa, tako im. peloto igrajo v Južni Ameriki. Tej je posvečena znamka Bolivije iz leta 1951.
Konjski športi s-o prikazani na znamkah Japonske (1951), Bolivije (1951), Guatemale (1953), Francije (1953), Reu-niona (1953), Bolgarije (1955) in Irana (105,3).
K športom prištevamo tudi jadrfctno modelarstvo; Irmu si posiVjfčene znamke Belgije (1951), San Marina (1963), Romunije (1953 — 3 znamke); Madžarske (1954 — 4 znamke), Poljske (1054 — 5 znamk-in Holandske (1954). Padalci pr so naslikani na znamkah Poljske (1952), Romunije (1953), Madžarske U954) in Izraela (1055).
Imamo še razne znamk* s športnimi znaki, ki ttorijo a-legorije športa. Naj o-nen.mo, da je Avstralija že izdala propagandno znamko ra olimpia-do, ki bo prihodnje letu v Melbourneu. Ob koncu naj o-menimo še enkrat, da ta pregled verjetno nt popoln. Morda je tu in tam izpad’« kakšna znamka.
Popravek: V fil. kotičku dne 26. junija te je vrinila r,e'tuba napaka. Napis na znamkah nemške okupacije Primorske st glasi pravilno »Alpenvor-land-Adria* in ne »Adriakue-ste-Adria*.
OB MUHI DBIEIN KI M
SPOMNIMO
se naših padlih
EVGEN RAVBAR	PAVEL	STOJNIC
rojen na Proseku 11. 3. 1911 rojen v Poreču 4. 3. 1896 padel 19. 2. 1944 pri Tolminu umorjen 7. 4. 1945 v Rižarni
ANTON FRANCA	OLGA	FRANCA
rojen v Gračlšču 20. 11. 1884 rojena v Materiji 25. 12. 1912 ustreljen 3. 4. 1944 na Opčinah umorjena 21. 6. v Rižarni
ANTONIJA rojena v Miljah 15. umrla IS. 3. 1945 v
MARIJA VATOVEC rojena na Plavjah 15. 8. 1919 umrla 25. 3. 1945 v Nemčiji
Izpolnjevalke
Kjer so z zrnom tla posuta, tja zahaja naša — — —
(P uta)
Teta Metko poprašuje, kaj naj ji pripoveduje.
Metka k teti se postavi, vsa vesela tako pravi;
«Tista mi ugaja bajka, ko je muh* snedla — — —
(Pajka)
Cez sosedno drevje svoje pne vejevje, širom se razteza belokožna — — —
(Breza)
Kdor pozna jo, jo mrzi, v strahu vsak od nje beži.
Brez plavut je in brez nog, vendar lazi naokrog.
Gibčno urno se obrača Kdo je to?
Strupena — — —
(Kača) MANICA
rojen, v Račicah 22. 6. 1904 pogrešan od avgusta 1944
LIJCIANO MAHTINUZZI rojen v Trstu 2. 2. 1926 umrl 20. 6. 1943 zaradi posledic
UGANKE
Pod zemljo rije, pa ni krt.
Na vsakem koraku srečuje ga smrt.
(zapn h) Baba hodi v zelen log, ima zobe, a nima nog, kjer jih preveč skupaj
raste,
jih na tla podira hraste.
(DflDZJ
KAHEL GRGIČ .	ALEKSANDER SMOTLAK
rolen v Gropadi 19. 12. 1904	rojen v Trstu 11. 2. 1905
umrl 23. 6. 1947 zaradi posledic umrl 28. 11. 1944 v Mauthausnu
BRUNO ŽERJAL rojen v Boljuncu 27. 2 pogrešan od 22. 1
JOŽE HERVATTN 1906	rojen	na	Škofijah
1944 padel 12. 12. 1944 pri Dolu
S. julija 1958
V Šempetru Slovenov
IMPORT — EXPORT
trenutne ugodnosti rade kaj hitro sprevržejo v krizo. Zato Jo se štirje (dva samska in dva družinska delavca) odločili za izselitev v eosedno Jugoslavijo, kjer se na ruševinah kapitalizma gradi socialistično gospodarstvo, se pravi boljša usoda delovnega ljudstva.
ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL ZA NIŠKI l VISOKI NAPON — ELEKTRIČNI STROJEVI — PRIBOR ZA TEHNICKI URED — ALATNI STROJEVI I ALAT — SPRAVE ZA BRODARSKO INDUSTRIJU
Tr*t -Trieste - lTl. F. Fil*l 5
Tel. 37-78*	Telegr.	RADIOSA
Zaslužena lekcija histeričnemu šovinistu
Pomnožili smo se za eno družino. Naš trgovec Milan Milift si je izbral za svojo življenjsko družico Ireno Urdih iz Mavhinj. Upamo da se bo-stH oba vživela v našo vaško skupnost in prispevala k našemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku. Želimo jima vso srečo!
Pravkar je pri nas kot v panju: košnja zahteva polno rok, ker nam je na tem, da spravimo pod streho čim boljšo krmo,
V gostilni Peric ob avtocesti je nedavno junačil neki čuvar javnega reda v civilu. Bodla ga je slovenska pesem dveh mirnih mladeničev iz Prečnika. Padla je žaljivka «lingua schiava« in zadela o-fca mladeniča v sredino njunega narodnega ponosa, ki je takoj reagiral tako. kot je v takšnih primerih dober nauk in še boljše zdravilo za ohladitev vroče krvi. Karabinjerji so ju sicer prijeli, a takoj nato izpustili, češ da sta imela prav. Tudi mi pravimo, da sta moško in častno zastopala našo narodno čast.
To Je Rt. Peter ob Nadiži, ali kakor mu pravijo Benečani Speter Slovenov. Je središče šenpetrske občine, v kateri prebiva približno 3.HI prebivalcev. Skozi St. Peter vodi lepa asfaltirana cesta It Čedada proti državni meji do Jugoslavije. Pred prvo svetovno vojno pa tudi nekaj let po njej je bil kraj zelo živahno trgovsko središče, v katerega so zahajali po o-pravkih KobaridCani, Bovčani In Tolminci.
takšna služiti izboljšanju so- ,
cialnega položaja delovnih ; ljudi. Znanje in delovna spo- j sobnost prispevala 'znatep de- 1 lei fc rosti privatnega kopito- : la, ker je delovni človek v , orjaških obratih, delavnicah, ] plantažnih nasadih ali kjerko- \ li prikrajšan na nagradi, ki i mu po vrednosti ustvarjenih proizvodov, oziroma od dru- , gega dela (trgovina, promet, ] Ud,J- prilite,	'
Vendar pa privlačujejo vsi j mapoči, poklici iz neposredne službe .kapitalizmu mnogo bolj kot pa kakršnokoli kmečko delo? Zakaj? Zaposlitev je-kljub krivičnemu odtegovanju na nagradi (plači, mezdi), 1 razmeroma bolje plačana od kmečkega delu, je lažja in odrejena na določene ure.
Delavec ve vnaprej kolik- ■ šen bo njegov zaslužek in trna določene ugodnosti za primer nezgode, bolezni, starosti.
Tudi je zelo odločilno dejstvo, da delavec redno dobiva iz te zaposlitve svoje prejemke, ker je v današnjem denarnem gospodarstvu, ■ in v naraščajočih potrebah (hrana,
Iobleka, stanovanje idr.) zelo vezan na prejemke v gostih obrokih (tedensko, mesečno), To so magnetne uabe za našo mladiito.
Zakaj pa je• kmečko delo tako slapo plačano?
Naj navedemo te-le najvai-iii i.,r v.roke.
Kmetijski obrat je prirodna tvornica, stalno izpostavljena prvrodnim učinkom (suša, dež, vihar, tbča), zato ni vnaprej jamstvu za uspeh vloženega truda. ■
Kmetijsko obratovanje je zvezgno s težkim telesnim delom celo, v najboljših pogojih za mehanizacijo (strojno obdelovanje), toiiko bolj pa pri nas, kjer imamo za, kmetijstvo na splošno malo primerna tla, in podnebne prilike. Zato je obdelovanje naše zemlje toliko bolj naporno, dražje in zato manj donosno.
Zemlja plačuje trud bolj redko.
V pogojih kapitalističnega gospodarstva ima trg, svoje temzr primerne zakone" ki tri-'so id po tvoji naravi ne ttlrP1 rejo biti naklonjeni kmetijskemu sektorju, oziroma drobnemu blagovnemu proizvajal• cu, se pravi onemu, ki ga kapitalizem izkorišča pravtako kot svoje delavstvo. Zato se tolikokrat omenjajo sškarjes, kar pomeni nesoglasje cen industrijskih na eni in kmetijskih proizvodov na drugi strani; prni so ti primeri z drugimi dražji.
Proizvodi ročnega dela stanejo mnogo več kot pa oni iz strojnega obdelovanja, m , to toliko peč, čimbolj je to delo zaostalo, neracionalno >n nesmotrno ali takšno kot j* pretežno pri nas.
To naj bi bili glavni zgoščeno prikazani vzroki, ki izzivajo v mladini opuščanje . kmetovanja. omalovaževanje
■ in preziranje kakršnega koli i kmečkega dela. Prihodnjič pa
■ Se o možnostih za pritegnitev : mladine nu svojo grudo.
Želje v zvezi z gostovanji SNG
Ko se pogovarjamo o naših kulturnih prireditvah, oziroma fc gostovanju SNG na našem odru, slišimo pritožbe, da niso dnevi med tednom za predstave primerni- Sedaj !-e sicer začnejo odrske počitnice, vendar bi želeli, da bi gledališka Uprava pri jesenskih nastopih fo upoštevala.
Vri vaščani napredne miselnosti so zadovoljni, ko vidijo, da se skušajo napredne socialistične sile zbližati in sporazumeti za sodelovanje pri vprašanjih, ki pomenijo enak interes enih in drugih. Tako zahteva naš položaj^ tako tudi težnja po zbližanju naprednih demokratičnih sil v svetu.
Po vasi so se pojavili zafrkljivi plakati na račun komin-lormistov. Ko so nalepljevalci vprašali neko žensko, kaj se ji zdi vsebina plakata, je odgovorila: «Za vas in vašo (de-mokristjansko) stranko je mogoče duhovito in učinkovito, za nas pa neumno in smešno.«
UanAadlia
1MPOR1 - EXPORT
vseh vrst lesa - trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST Sedež: Ul. Cteerone S. II
Telefon: Ul. Cicerone 30214 Scalo legnami 98715
Življenje se tu odvija mirno, le vsako leto na dan Sv. Petra, ki Je domaCi patron, se ceste napolnijo z beneškimi Slovenci iz bližnjih občin Sovodenj. St. Lenarta. Podbonesca In od drugod, pride pa tudi mnogo Furlanov iz čedadske in celo iz videmske okolice. Na ulicah In v gostilnah se sliši slovenska In furlanska beseda, pomešana sem ter tja z Južnjaškim narečjem italijanskih državnih uradnikov, ki jih je država namestila v St. Petru v vlogi braniteljev eita-lijanstvas nadiških dolin.
IN LESNO SKLADISCE
TRST — Lesno pristanišče Telet.
Izven urnika Telet.
URAD
Kosa na motor
Naš Rikardo je miren mladenič. Razen z mizarskim poklicem se v prostih urah bavi tudi s kmetijstvom, ker sta oba- njegova brata odsotna teden v Avstraliji, drugi — pisatelj Alojz Rebula — profesor na slov. gimnaziji v Trstu). Ker ga to delo veseli in da bi si ga je olajšal, se je jel ukvarjati z mislijo, kako bi prišel do kosilnega stroja, pripravnega za naš teren, in kaj je ta bistra glava skombinirala? Nekje je iztaknil star motor.-mu priključi! majhen kosilni »troj in motor preuredil tako, da goni strojno koso. Ni še vse tako kot si zamišlja in želi. a te *osl Pokosi, in to čisto, za 3 do 4 delavce. Gotovo bo Se *») '*-tuhtal in že bolje kosil. Čestitamo mlademu novatorju.
Po novi napeljavi elektrike in vodovoda od križišča Scm-polaj-Prosek-državna	meja
(Gorjansko in Brje) proti bloku fodimo, da bo blok kmalu odprt.
Naše občinsko kopališče ie že od prejšnje nedelje odprto oh sobotah: za ženske od 17. do 19., za moške od 19. do 22. ure; ob nedeljah: za ženske od 7. do 9., za moške od 9. do 13. ure.
SKLADISCE VEZANIH SPLOSC FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ul. Cologna št. 13 - Tel. 41-M3 GRADBENI IN MIZARSKI LES
MOTOM 48
DELFINO 160 CCM
Čudoviti motorček. M vas pelje povsod. Prodaja na obroke do IS mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
ZasiBgslvo .Cilera" Mosdiion & Frisort Trs! Ul. ValUmvo 36 i Ul. XXX ottobre 11
ttl. 23-475
Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC SIBELIA ZNIŽANE CENE
Pritisk italijanskih osrednjih krogov na slovenski kraj z malo veC kot HI prebivalci s« te povečat posebno po prvi svetovni vojni, ko so zgradili učiteljišče, ki ga vidimo aa sliki. To Je kovačnica mladih Benečanov, ki stopijo vanj koc otroci slovenskega naroda, iz njega pa kol bodoči potujčevalci svojih bratov in seetra. Kljnb lernu do je Beneška Slovenija najra/sežneiše področje Slovenije izven meja, pa Birna njeno prebivalstvo niti najosnovnejših demokratičnih in narodnostnih pravic.
/}ri22r<fic'f/r( ffiti6<Vff&
TRST, UL. F. VENbZIAN 5 - TEL. 24-197
ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ SCHIRATTI
vinarska kemična »redstva za ohranitev in nego vin VERMOREL
škropilnice — naprave za žveplanje — razprsilmki
CINGANO
tovarna vinarskih strojev N A R D I
kmetijski stroji
PKARSOLJNE«
proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ga tudi nadzorništvo za javne nasade v Trstu)
GORILNIKI na nafto in sanitarni predmeti
V Sv. Petru m otroci pozabili na šolske težave, saj je pouk na Šolah ic končal In strogi učitelji so se vrni-, li v rodne kraje na italijanskem polotoku. — Najbolj privabjjiva točka »šenpetr-ske iagren je bil zanje vrtiljak, okoli katerega Je bilo vedno polno občudovalcev. Treba Je bilo celo čakati, da si lahko prišel do prostega sedeža In da te Je nevidna sila lahko dvignila visoko nad tvoje prijatelje In se ti Je zdelo, da letiš vedno bliže k nebu.
Kopalna sozona
Sferno v kopalni seziitfT ih naša obal« se ob količkaj lepem vremenu napolni s kopalci. Letos razpolagamo tudi z desnim delom obale, levega (kjer so bili Angleži) pa si je, ne vemo kako, prisvojilo kamno-lomno podjetje Casale. Sicer pa ni ta'del obale primeren za kopanje. Tukaj so higienski razlogi vmes. Iz stanovanjske hiše tega podjetja vodi straniščna cev v morje. Čudimo se, kako je to mogoče, ko j(. znano, da je to v opreki z. zdravstvenimi predpisi in je bila občina o tem obveščena.
Naš človek nima nomadskega razpoloženja, ne seli se rad, še manj pa zapušča svoj rojstni kraj. Ce pa to »tori. ima evoj tehten vzrok. Pri fias je ta vzrok viden in ga več ali manj občutimo vsi, najbolj pa delavske družine. Ce ni kruha in nič ne kaže zanj dospa, je treba tja. kjer je upati, da so in tudi bodo za to pogoji. Ne sanjamo o zlatem raju na drugih celinah: v Ameriki, v Avstraliji in drugje, ker dobro vemo, da se morebitne
Mladinska prireditev
Po dolgem presledku so imeli v soboto zvečer v Trebčah prvo prireditev, ki so jo po prizadevanju mladih učiteljev pripravili vaški otroci in mladina v okviru zaključnih šolskih prireditev. Predvajali so Tiranovo trodejanko »Čudežne gosli«, ki so jo režirali mladi učitelji domačini iz Trebč. Dvorana je bila polna vaščanov, mladine, pa tudi odraslih, ki so z velikim užitkom sledili lepi igri in večkrat s ploskanjem nagradili mlade igralce, ki so se za to predstavo res temeljito pripravili. Na odru so se kretali lahkotno, brez strahu in samozavestno. ker so pač dobro obvladali svoje vloge. Zdelo se je, kot da so na odru doma. Ritmični ples lepih vil je predstavo še bolj poživil in zelo ugajal občinstvu.
Lepo in pohvale vredno je, da so led prebili mladi domači učitelji in mladina. To da upati, da ne bo treba več dolgo čakati na prihodnjo prireditev in da bo kulturno življenje v vasi spet oživelo in sc lepo razvijalo. 2al, pa je treba ugotoviti, da so nekateri med občinstvom s svojim nediscipliniranim vedenjem motili igro. Morda je temu nekoliko krivo dejstvo, da dolgo časa nismo imeli v vasi nobene kulturne prireditve, toda to je treba odpraviti. Ni dovolj le priznanje, ali ploskanje, če nastopajoči lepo igrajo, tudi s svojim discipliniranim vedenjem v dvorani pokažimo kako znamo ceniti njihovo delo in trud ljudi, ki tudi na ta način požrtvovalno vzgajajo vaško mladino.
TVRDKA
Marsikdo se Je naveličal Čakanja pri vrtiljaku, in Je raje oddet iskat srečo na kraj, kjer so igrali srečolov. Tudi tu je bilo treba potrpljenja, toda mali Mario Je že pripravil denar za vstopnico. Sedaj potiska adebelos denarnico v žep. V njej ie ves njegov zaslužek, ki si ga je prihranil med latom z raznimi uslugami.
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TH.8T - Ulica F. Flisi stav. 23 TrIrIoii 37-004
Kuharski tečaj na Katinari
MOTO GUZZI
Ne samo otroke, marveC tudi odrasle Je privabila špetrska šagra. 2e v dopoldanskih urah Je bilo na glavni cesti 11 stojnic, na katerih so rezijanski potujoči kramarji razstavili svoje blago, v glavnem kose in osle, domačini iz Trčmuna pa znamenite grablje, ki delajo Cast strmi vasici .Cas žetve je tu in BeneCani si prav ob tem Casu nakupijo potrebno o-rodje za košnjo. — Možaka pred vodnjakom se neodločno ogledujeta, kje naj bi nakupila potrebščine za svoj dom, prišla sta od daleč in praznih rok seveda ne bosta odšla nazaj.
LJUDSKI. ZA TURIZEM IN Ši 1*0 RT TOVORNIKI - 15 MOTOV, PKEI HNMIV1 VFI1I8 JACl IlULkOKIO 00 oa OO OO PRI BO K - NADO M B SIT N I DRLI
DELAVNICA ZA POPRAVILA MOTORJEV
AVTOHOTODIEMKI, . BAT NO N Dl AL
TVROKA CREMASCOLItrst
avtopbevozniSko podjetje
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni
prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd.
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-298 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 8, tel 33-113
Poldan Je že minil, zatn la dva že korakala zadovoljno Iz St. Petra proti domu. Znane Irčmunske grablje bodo kmalu služile njunim ženam pri bližnji košnji. Letos Je dežja dovolj in bo krme le preveč. Le živine Je po beneških domačijah vedno manj. Nekdaj so bili BeneCani iiogali živinorejci, to. da danes ne morejo od nje živeli in so prisiljeni iskali delo v tujih državah, da preživijo sebe in svoje družine. Zadružništvo Je še na nizki stopnji, toda marsikaj bi se dalo urediti, Ce bi se oblasti bolj zanimale za potrebe beneškega prebivalstva.
v vse kra/e tudi v inozems/vo
URARNA IN ZLATARNA
AVT06ARAZA ..Roiano
TRST-ROJAN — UL. MORER1 ST. 7 — TEL. 35-8*1 privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja filobusa at. I) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo
1 l.KSA IM TBDLH GOKIV
— ULICA F. CH1SP1 14 — TEL. »3-5*2 ULICA DEI.LE MILIZIE 19 — TEL. 96-51«
TRST - Čampo S. Giacomo št. 3 - Telef. 95-B81
— S —
3. Julija 1955
lilAIII SKEDENJ
predvaja danes 3 t. m. ob 15. uri barvni film:
Hlymoulliski
pustolovci
Igralci:	Spencer	Tracy,
G. Tiernear; Van Johnson
V ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri film:
Noč v Casablanci
predvaja danes 3. 1. m. z začetkom ob 15. uri barvni film cineinascope:
UVOZ
IZVOZ
Papir - Celuloza - Kemični artikli /ne/, naprave in stroji - Elektr. material
Ul.Commercialel5/a-Tel.24-619
ca,1KITTOm
Milano • Via G. Giardino, 4 . Tel. 894-312
združuje italijanske konstruktorje orodnih strojev visoke produktivnosti in natančnosti :
jamstvo izvrstne kakovosti na vseh svetovnih tržiščih
MAXNOVO, Novara MINGANTI, Bologna MORANDO, Torino N A V ALMECCANICA, Napoli NEBIOLO, Torino NOVARESE, Bologna OERIJKON, Milano OLIVETTI, Ivrea O.M.A., Bologna ORIGLIA, Milano PA1NI MORINI AMADORI, Verona PASQllINO, Milano PENSOTTI EZIO, Busto Arsizio PENSOTTI MARIO, Legnano PREALPINE, Milano RESTEL.LINI, Verbania-Intra ROSA, Milano
SACCAN1 BENEDETTI A C., Milano S.A.C.M.A., Limbiate (Milano) SA1MP, Padova SANT’ANDREA, Novara S ANT’EUSTACCHIO, Brescia SICMAT, Torino
SORDEVOLO, Sordevolo (Biella) TACCHELLA, Acqui TOVAGLIERI & C., Busto Arsizio TROGLIA, Torino UTITA, Este (Padova)
VAGNONE A BOERI, Torino VISA, Voghera ZOCCA, Como
BASS1 A MASSARI, Bologna BERARDI, Brescia
BERTONI A COTTI, Copparo (Ferrara) BONGIOANNI, Fossano (Cuneo)
CAB1ATI, Torino CAMUT, Torino CASER, Pavia CERLIANI, Pavia CERUTI, Bollate (Milano)
CEVOI.ANI, Bologna CIMA, Bologna CIMAT, Torino CONTl, Malnate (Varese)
CREMONA, Villasanta (Milano)
D^LDI A MATTEUCCI, Milano
Dl PALO, Torino
FAVRETTO, Torino
FIAMME, Genova
fTAT Stab. Grandi Motori, Torino
FIAT, Sez. Costr. Macch. Utensill - Modena
FICEP, Gazzada (Varese)
GALDABINI, Gallarate GIUSTINA, Torino GR AZIOLl, Milano INDIJMA, Milano INNOCENTI, Milano JOANNES, Torino MANNAIONI, Firenze MARIANI, Milano MASERATI, Modena
V ponedeljek 4. t. m. z začetkom ob 18. uri film
Dobrodošli
Igralci: JIMMY DURAKITE. PHIL SILVERS Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru.
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV
TRST — UL. COHI I 2 - TEL. 361-41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in elektnčno varjenje.
Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih ln napravah na krovu.
ALFREDO MELILLO
Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032
(na vogalu Trga Stare mitnice)
/USA	TRST	DELAVNICA
telefon 90-159
Vsakovrstna kolesa:
ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE in za DIRKE
TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE
GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELU GUME in ZRACN1CE vseli mer in to najboljših tovarn PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle
Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa
POSTRE2E VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-= MACIM PRŠUTOM.
TRST, UL. C. B ATT ISTI 23-I. Tel.44 208 Telegr. IMPEXPOR r-TRIESTE
lUiliC
Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCHI - LEGNANO in motociklov PARILLA (Milan) - motorjev NSU
DELAVNICA
ŽALOSTEN POLOŽAJ BENEŠKEGA GOSPODARSTVA
1/, VAZA j
tekttii,koloniaU no blago in ra». novrstne tlroje
V »n kovrt ln i let, rlrva •n kurjavo, gradbeni materiali
T K S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214
"I
/ttJ0eA9**K
In
Proizvodi za masažo eUNTO DEL MAGO« - Macerata
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
— J\ova precizna svi carska ura
stotov. Tako bo med posameznimi občinam1 moral oddati Krm in 4.390 stotuv. Dolenje 134, Doberdob 88, Gorica 432. Sovodnje 14 stotov žita. Občina Steverjan nima obvezne oddaje, ker nima žitnih presežkov.
2e večkrat smo pisali o škodi, ki jo je povzročilo prebivalstvu Nadiške doline zaprtje tovarne tanina. Več kot 200 delavcev je ostalo brez dela, ter doslej še nobenemu ni 'uspelo dobiti drugo trajno zaposlitev. Pa kakor da ne bi bilo dovolj težav za naše brezposelne, so pred kratkim v Čedadu zaprli predilnico, v kateri je bilo zaposlenih približno 100 delavk.
To predilnico so vodili zadružno demokristjani. Toda njihovo početje je pokazalo, da se prav v ničemer ne držijo krščanskih in socialnih načel; odpuščene delavke so poslali domov, ne da bi jim izplačali družinske doklade in zadnja dva meseca zaposlitve.
Zaradi takega nezakonitega ravnanja so se delavke združile in odšle protestirat na občino, do samega župana, z zahtevo, da zanje posreduje v njihovem sporu z ravnateljstvom. Ker ni bilo župana je delegacijo delavk sprejel podžupan, ki jim je obljubil, da bo o zadevi razpravljal občinski svet na svoji prvi prihodnji seji.
Vse mesto je v skrbeh zaradi neobratovanja predilnice, zaradi težav, ki bodo nastale v gospodarstvu družin odpuščenih delavk in zaradi povečanja splošne krize pri nas*. Občinske oblasti bi morale čimprej izvedeti zakaj je prišlo do odpusta delavk in posredovati pri državnih oblasteh, da preprečijo povečanje že itak dovolj visokega števila nezaposlenih v naših krajih.	.   ______________
j,nvuiiiin v*»iwn ■■■ ivi ihinvn iiikhivn
rel. Mežica 4, železniška posla ja Prevalje
Nemirika iz berilija
Pero Nivarox
17 rubinov
Zaščitena proii udarcem an timagnelična
Jeklen okrov.
Avtomobil je hotel prehiteti
V Ul. Morelli na križišču z Ul. Crispi, se je v petek zvečer okrog 19.30, 24-letni Gio-vanni Patruno iz Ul. Sile zaletel z motorjem v avto «Giardirietta» z evidenčno tablico UD 29209. Ko je Patruno prišel do ovinka je hotel prehiteti avto, toda v tem se je zaletel vanj. Pri nesreči se je poškodoval po obrazu in si opraskal levo koleno. V bolnišnici Brigata Pavia, kjer so ponesrečenca obvezali, ga je odpeljal rešilni avto Zelenega križa. Motor pa je bil na prednjem delu znatno poškodovan.	-	_
Izredna prodajna
cena 5.5
Proizvajamo
Izključno
zasfopnišlvo
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. do 13. ure pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Čarducci 12 - tel. 22-58.
Zaloga ur: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemama, Xaros
Via C. Battisti, 14 - Tel. 36231
Rafinirani svinec 99,99 odst. svinčeno pločevino, svinčene tlačne cevi,
mehke - trde in specialno - trde šibre, cinkov koncentrat in kalcijev molibdat
predvaja danes 3. t. m.
ob 17. uri film:
•USODNO
ZAPELJEVANJE«
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL 44185 JE
VAŠA TRGOVINA
Igralci: Robert Mitchum fn Jen Simmons
Obvezni kontingent žita po posameznih občinah
Kakor smo že poročali, je pokrajinski odbor za obvezno oddajo žita, določil količino Žita, ki ga bodo morale oddati posamezne občine. Pokrajinski kontingent znaša 46.000
AUT0M0T0R
IMPORT-EXPO*l
PREDSTAVNIŠTVO la nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov *a DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
Za poletno sezono vam nudit
DELOVNE HLAČE OD 490 LIH DALJE, MOŠKE HLAČE IZ POPELINE PO 2900 LIR; POLETNE MOŠKE HLAČE IZ VOLNE »ALPA-GATEX» PO 4950 LIR;
POLETNE OBLEKE OD 8900 LIR DALJE; POLETNE OBLEKE «ALPAGATEX» OD 12900 LIR DA1JE;
BOGATO IZBIRO JOPIČEV;
POLETNE ČEVLJE PO 950 LIR;
BOGATO IZBIRO POLETNIH SRAJC OD 1390 LIR DALJE IN RAZNOBARVNE »INTEH-LOC« MAJICE;
ŠPORTNE ARTIKLE, TORBICE, NAHKBTNIKE ITD.
CORSO. 15.00: »Trdnjava tiranov«. R. Montalban.
VERDI. 15.00: »Lahko noč, odvetnik!«, A Sordi in A. Mašina.
CENTRALE. 15.00:	»Škotski
princ«, v barvah, E. Flynn in P. Campbell.
VITTORIA. 15.00:	»Vrni	se
moja mala«. M. Vitaie in B. Sininberghi.
Čestitamo	rudarjem
k rudarskemu	pra
SREČNO!
TEL. 30-197 - 30-198