LetO HIE flßWllKll 66. V UBMIönl, V mm ZL fflOrtfl 19Z5. cena Din z* •v Ixbmis vsak dan popoldne, Izvxeoaal nadelte In pravnike. — Iaeerattx do 30 petlt * 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserat* petit vrsta 4 D; notic«, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. —- Popust po dogo* Toru. — taseratn! davek posebej. — »Slovenski Narod«' velja ietno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. I Dpravnistvot SnaHova alSoa štor. 9, pritUo|e* -r- Telefon ste v. S04. üredulelte: Enaflova aUoa si. 59 Z. nadatroaie. -* Telefon stev. 54 Poštnina pSaCana v gotovini. Or. Koroščeva politika. Zanimiva je ta dr. Koroščeva politika. Tam doli v Beogradu se izdaje za posvetno politiko. Govori o avtonomiji, o slovenstvu, kritizira državni proračun ter se tudi, seve, zelo površno dotika naših gospodarskih vprašanj, ne da bi v narodni skupščini in tudi v ostali politični javnosti v Beogradu mogel zagovarjati kaka izvirna gospodarska stremljenja. Tu doma v Sloveniji pa skuša biti ta politika nekaj povsem drugega, nekaj neposvetnega, veliki ideji katolicizma uslužbena. Govori o katoliškem prerodu, o poduhovljenju javnega življenja, o nadnaravnem navdihnjenju tu-zemskega človeškega udejstvovanja. V tej smeri se tudi javlja akcija SLS, da razširi krila preko države, v prvi vrsti preko hrvatskih, katoliških pokrajin in da za vse te pokrajine ustvari nekako homogeno vsekatoliško ljudsko demokracijo! To je SLS skušala že pred vojno, med in-po vojni. K tem načrtom se obrača posebno sedaj, ker vidi, da je slabo postopala, ko je prepustila hrvatski katoliški teren političnemu pustolovcu in zmedencu, kakršen je Radič. Torej tam doli, pred srbskimi poli-fiki — posvetna stranka, tu v Sloveniji — duhovna stranka, stranka katolicizma. Recimo, rfa je to razločevanje tudi itmstveno podkrepljeno, da ima taka ločitev strank zmisla! Dajmo, poglejmo, kaj je doslej storiJa dr. Koroščeva politika ne v posvetnem oziru, kajti v tem je doživela popolne neuspehe, marveč v duhovnem oziru, v pogledu katoliških interesov slovenskega in hrvatske. za. ljudstva? Predvsem je jasno, da katoliških interesov po svetovni vojni ni ogrožala jugoslovenska državna sila ali pa naša nacijonalna ideja, ker je znano, da srbski državniki že od nekoč prakticiraio kar naiširokogrudr.ejše, liberalno postopanje s cerkvijo in verskim življenjem svojega naroda. Nadalje je znano, da se rmhaja.io tudi med samostalnimi demokrati možje in politiki, ki propoveduje-5o, kakor g. Lujo Vojnovič, kar najda-lekosežnejše prijateljstvo države z Vatikanom in katoliško cerkvijo. Končno je treba pomisliti, da obstoja vprašanje katoliškega preroda kvečjemu v tem, da se naš narod intenzivno poprime moralnega in verskega življenja. Ljudi moramo nekako prevzgojiti, preobličiti. problem je eminentno vzgojen« evangeljski. ne pa političen, ker sta cerkev in vera med nami popolnoma svobodni. V tem oziru si že smemo postaviti ■vprašanje, kaj pa je pravzaprav katoliška cerkev in vera storila pri nas. v prsčanskih krajih, med hrvatskim in slovenskim narodom širokopoteznega, da prerodi nase ljudstvo, da ga iztrga iz povojnega mamonizma. iz povojne podivjanosti in nemorale ter da ga dvigne k svetlejšemu moralnemu udeistvovanju? Ali smemo kje zaznamovati kako večjo akcijo, kak pokret? Povsod mrtvilo! Kjer pa sta cerkev in verstvo nastopila aktivnejše, sta storila na političnem in posvetnem polju ter se z vso silo zavzemala za posvetne strogo strankarske cilje partijske hegemoniie, odnosno žeiie po klerikalni avtonomiji. Klerikalna avtonomija vendar še dolgo ni — katoliški prerod. In vse. kar je uganjal dr. Korošec po svetovni vojni in po državnem ujedinjenju v Sloveniji, na Hrvatskem, kjer je celokupno hrvatsko ljudstvo prepustil, on kot pobornik katoliškega preroda (!), bratcu Stepanu Radiču in narodni de-moralizaciji. kar je delal skratka dr. Korošec dolga leta v Beogradu, ni bilo brez dvoma delovanje za katolicizem in za katoliški, nadsvetni. duhovni in moralni prerod, marveč prav materialistično zavzemanje za dobrine tega sveta, za nadvlado klerikalne stranke v Sloveniji! In klerikalna stranka je skupnost ljudi, ki so se zvezali na boj za udobne položaje, za samooblastne politične diktature in nič drugega! Tu zija med dejanji in med besedami nepremostljiv prepad. Kar je delal dr. Korošec v naši državi, med sioven- Pred veliko verifikacijsko debato v skupščini. Živahno vrvenje. — Opozicijonalni blok v optimističnem razpoloženju, — Večina Davidovičevih demokratov proti solidarnosti z radičevci. — Grožnja z izstopom iz Davidovičevega kluba. — Beograd, 21. marca (Izv.) Sno- j sednik Nikola Pašič pripravlja poroči-3 opozicijonalni krogi z nestrpnost- lo, ki je poda kralju o poteku razprav či so jo pričakovali prihoda dr. Trumbiča ia Zagreba. Dr. Trumbic naj bi prinesel opoziciji novi evangelij Stjepana Radi-ča. Stjepan Radič naj bi podal izjavo, na podlagi katere bi lahko vlada Narodnega bloka spremenila svoje odločno stališče v vprašanju razveljavljenja Radičevih mandatov. Navodila Stjepana Radiča do danes zjutraj še niso znana. - Nekateri trde, da je pričakovati že danes ali najpozneje jutri velikih političnih senzacij. Danes zjutraj in v prvih dopoldanskih urah je postalo v skupščini precej živahno. Večina poslancev, katerih mandati so bili v odboru verificirani, je že navzoča.v skupščini. Za jutrišnjo sejo vlada povsod veliko zanimanje, čeprav je za jutri določena le kratka, en dan trajajoča debata o nespornih mandatih. Za danes dopoldne je sklicana seja radikalnega kluba. Na tej seji se do ločijo glavne taktične smernice za ju-trišnfoo plenarno sejo narodne skunščt ne. Radikalni klub definitivno in brez pridržka odobri vse sklepe min. sveta gledp mandatov H^Sg. Za danes popoldne pričakujejo tudi novratka Nj. Vel. kralia Aleksandra I. z državnega posestva Belje. Min. pred- v verifikacijskem odbora in o političnem položaju. Za popoldne je sklicana seja min. sveta, ki končnoveljavno re-digira vse sklepe vlade glede HRSS. V David ovičevem demokratskem klubu vlada, kakor smo že včeraj javili, precejšnje nezadovoljstvo. Nastopila jt močna struja, ki je odločno proti vsaki parlamentarni abstinenci in zahteva, da se za Radiča zelo angažirana Davidovi-čeva demokratska stranka ne sme več tako eksponirati. Nekateri člani celo groze z izstopom, Če se glavni problemi v stranki povsem ne razjasnijo. Zanimiv je tudi slučaj v Subotici na listi Ml lana Grola izvoljenega zastopnika madžarske manjšine dr. Pleskoviča. V subotiškem volilnem okrožju so namreč Madžari sklenili z Davidovičevo stranko volilni kompromis in omogočili izvolitev Milana Grola. Ta je dal madžarski manjšini obvezne garancije, da se bo zanie zavzel v narodni skupščini. Pred dnevi pa je Milan Grol v skupščini zanikal vsako podporo madžarski narodni marnšini. kar je izzvalo med subotiškt-mi Madžari veliko nezadovoljstvo tet je sedaj dr. Pleskovič izjavil, da izsto-pa iz Davidovičeve demokratske stran ke. Parlamentarni položaj. Seja radikalnega kluba. — Rad vladne politike in za razveljavlj — Beograd, 21. mar. .(Izv. Ob 12.301 V veliki dvorani narodne skupščine je bila danes ob 10. dopoldne otvorjena pod predsedstvom posl. Vujičiča plenarna seja narodno-radikalnega kluba. Ta seja je bila napovedana že z vče raj ob 17., toda preložena je bila zgolj zato. ker ni funkcijonirala centralna kurjava. Opozicija je to okolnost tako} vporabila za različne komentarje, češ da skuša min. predsednik kot šef stranke to sejo za vleči. Razvila se je danes dopoldne stvarna, mestoma živahna de bata o staVisču kluba napram poročilu verifikacijskega odbora in o taktiki klubskih članov za jutrišnjo skupščinsko sejo. Govorili so: Marko T r i f k o vič, dr. Velizar Jan kovic, dr. Ko-j i č, Miljutin D r a g o v i č, Z u j e v i č, Stefano vič. Milan S i m o n o v i č in dr. S r s k i č. Vsi govorniki so soglasno zahtevali in predlagali, da vlada odločno nadaljire svojo dosedanjo politiko in da vsi člani narod-noradikalnega kluba glasujejo za spre jem poročila verefikocijskega odbora, to je, da plačujejo vsi kompaktno za razveljavljenje mandatov HRSS. Sedaj narodnoradikalnega kluba ie bila ob 12. prekinjena, Parlamentarno-politična razprava se nadaljuje danes ob 16 Danes ob 9. dopoldne so prispeli i2 Zagreb?, dr. T r u m h i č, dr. L o r k o-vič in Pn\le Radič. Niih prihod so opozicijonalni kro£; pričakovali z največjo nestrpnostjo Vsi trije so se po svetovrdi s Stjepanom Radičem in so, kakor je razširjena vest iz opozicijonal-nih krogov, prejeli od Stjepana Radiča važna navodila. Tako? po njili prihodu so se sestali vodite!;! opozicijonalnega bloka. Hrvatski politiki so jim poročali ikali za nadaljevanih dosedanje enje vseh radičevskih mandatov o stališču Stjepana Radiča !n o navodili!!, ki jih je dal Radič svojim poslancem za nadaljnjo taktiko v skupščinL Sestanek je trajal do 12-30. — Beograd, 21. marca. (Izv.)* Da našnje seje radikalnega kluba so st udeležili min. predsednik Nikola PašiC in vsi radikalni ministri. Seji so prisostvovali vsi ostali radikalni poslanci polnoštevilno. Razprava o parlamentarni taktiki se nadaliure popoldne. Za zvečer je sklicana tudi seja min. sveta, — Beorrad. 21. marca. (Izv.( Tz krogov opozicijonalnega bloka je Vaš dopisnik te vedel, da je Radič začel zelo popuščat!. Člani opozicijonalnega blo ka pa so izjavili, da so načelniki opozicije danes dopoldne ssmo določili Strategien! načrt za jutrišnjo plenarno skupščinsko sejo. Na sestanku niso bili doseženi nikaki enotni in soglasni sklepi. V vrstah Davidovičeve demokrat ske stranka je ravlacialc mestoma veliko ogorčenje. Te vrste niso zadovoljnt z Radičevirn postopanjem, Čeprav jim je danes znano, da sp radičevci postali zadnje dneve zelo preplašeni, kosterni-rani in pripravljeni na znatne koncesije glede svojega načelnega in bistvenega programa. Da se položaj v opoziciionahem bloku popolnoma razbistri in da glavni vr> dja opozicije Ljuba Davidovič pojasni vsa sporna vprasanja članom svojega kluba, je sklical za popoldne ob 17. p!e-mrno klubsko seio. Obenem je določil še poseben sestanek načelnikov opozicije. NASLFHNTK T.ORDA CURZONA. — London, 21. marca. Kakor iavüaio listi, postane v nekaterih funkcijah lord Balinur naslednik lorda Curzona. Plenarna seia narodne skim in hrvatskim liudstvom po državnem uiedinjeniu v Beogradu, v narodni skupščini, v Sloveniji, to bi ravnotako lahko zagrešila socialistična, komunistična, Radičeva ali celo muslimanska stranka. Ti grehi nimajo s katolicizmom prav nič opravka, marveč predstavljajo hotenje ljudi, ki so podedovali obla-stiželjne ter gospodovalne inanije izpred vojne in ki streme za tem. da ustvarijo iz Slovnije klerikalni pašalik! Zato je tako odvratno tisto govoričenje SLS in njenih voditeljev o visokih »verskih in moralnih idejah«, o katoliški misiji med slovenskim in hrvatskim ljudstvom, ker te misije in teh idej. i nikjer ni! Za katoliški prerod niso sto-. rili v teh dolgih šestih letih, ko je ljudstvo tako krvavo potrebovalo moralnega poduka in verskega duha, niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Tu, v tej notranj lažnivosti tiči moralna gniloba klerikalne stranke in njena neodpustljiva zloraba cerkve in vere v politične namene. Ce je cerkvena in verska stranka, naj bo verska in cerkvena stranka, naj dela zn versko in moralno preosnovo našega naroda! Ce pa je posvetna stranka, naj pa neha slepariti s svojim! ^katoliškimi« idejami! — Beograd, 21. marca. (Izv.) Po kon* čani seji radikalnega kluba so se sestali Člani večine verifikacijskegii odbora na kratko posvetovanje. Danes sta bili iz* ročeni poslancem dotiskani poročili ve* rifikacijskega odbora, to je poročilo večine in oddvojeno mišljenje manjši* ne odbora. Za jutri ob 9. dopoldne je sklicana plenarna seja skupščine z dnevnim redom: Razprava o poročilu verifikacijskem ga odbora. Kot prva točka pridejo v razpravo nesporui mandati. Ta razprava bo tra* jaia samo jutri. 2e pri tej razpravi je pričakovati, da pride do ostrega izbru* ha in ?popada med vladmo večino in opGsicijo. Kongres sredjesolskin profesorjev & Skopljy. -— Beograd, 21. m«rca. (Izv.) PöxÜ predsedstvom prof. dr. Živanoviča je bila včeraj otvorjena na štiri dni dolo* čena plenarna seja glavnega odbora Udruženja srednješolskih profesorjev. Na to sejo so prispeli delegati iz vseh krajev države. Zastopane so vse krap jevne organizacije. Ljtibijansfco sekcijo udru^enj? zastopajo ravnatelj dr. Va* lentin Kcrun ter profesorja R. Pavlic in Lapajne. Na dnevnem redu j-« v prvi vrsti vprašanje letošnjega kongresa srednješolskih profesorjev, ki se ima otvoriti v Veliki noči v Skoplju. Glavni odbor ima določiti program tega kon* gre&a. Dalj« razpravlja glavoi odbor o mednarodnem kongresu srednješolskih j pro-fesocjev, ki je aklican za cfuesec slv* «?\ist v Beograd in na kater^JA pridejo zastopniki srednješolskih ^^eöorsfeüi društav \z vseh slovanskih, tri 'szavezni* skih dr3av. Hkratu z otvoritvijo med* narodnega kongresa je sdrtrzena tudi šolska razstava. Glavni odbor končno razpravlja tudi o načrtu novega sred* nješolskega zakona in o vprašanju po* možnega fonda za sredješokke profe* sorje. Vihar i francoski zbornici, Kerriot proti bankirskemu klerikalizmv.. ^ Pariz, 21. marca (Irr.) Francoza zbornica je snočl razpravljala o interpelaciji, ki s« nanaša na manifest francoskih kardlnalor. nadškofov in Škofov proti sedanjema političnemu režimu v Franciji in osobHo proti uredbi br^Akonfesijonalne šole v Alzacij?. Povodom raaprave o tej hiter-pelaeiji j« prišlo do viharnih konfliktov med desničarji in levičarji. Ko j« m!ni*trski predse.lnlk Herr)ot glasno izjavil; Mi smo pr»t« bankirskemu krščanstvu! , je naetal v sbenici nepopisen vihar. Klerikalni poslanci so ogorčeno protestirali in zbornični predsednik je bil prisiljen Sffjo za pol ure prekini+i. Po EOprtni otrortvi je ministrski prevodnik Herriot izjavil, da on ni sovražnik pravega krščan« stva, pač rtn je proti temu. da se kračanatvo •zrablja v bančne posle. Klerikalni poslanec Ferroney je protestiral proti taki izjavi in Herriotov govor motil z raznimi protestnimi medklica Predsednik j*» posl. Ferroneya Izključil iz seje. Tk je vprizoril 3 pomočjo svojih tovarišev ^opet velike fcraviUe v zbornici. Parlamentarna stra/a ja končno razsajajoče.^* Ferroneya odstranila \?. dvorane. Ministrski predsednik Herriot je ponovno iajavil, da ne«* žaliti krščanstva kot takega, marveč da jo treba pravilno oceniti katoliško ooktrino in bankirstvo. ki izrablja krača ußtfo v svoje špekulacije. Opozicija je v znak proče-sta zapustila dvorano ko je dobil besedo neki komunistični poslanec. Zbornica je končno izrekla zaupnico ministrake/nu predsedniku H^rrioti? s 327 proti 59 glasovom, POLITIČNI ŠKANDAL V RIMU Rim. 20. marca. a. Vest o ovadbi, ki jo je podal Krtea Vincenzi radi potopa italijanske oklopnice «Leonardo da Vinci», je vzbudilo v vseh tukajšnjih kro-$rjh ogromno senzacijo. Zlasti je vest iznenadiia v kroirih ministrstva pravde, kjer se je z?deva doslej skrbno zakrivala, dasi se je že pred leti vršila tozadevna sodna razprava Kakor poroča daUiisiuA «Epoca». so v ovadbi obsoie- 1 J ne naslednje osebe! inž. Cčšafe San?r> ro kot povzročitelj potopa, kot sokrivci pa Rihard Burner, v. Lama. Friderik Bitter, častnik italijanske mornarice Ro* berto Manara in vojvoda Longara. Po* \ez tejra so obtoženi admiral Vso Com5 radi krivega pričevanja in ponarejeva-nja listin, dalje leeacijsk? tajnik Alois! in neki Viktor Ster^ar radi ponarejanja dokumentov. Na včerajšnji zborničnj seji je poslanec Colucci kot zastopnik mesta Teranta vprašal ministra pravdo* koliko je na tej ovadbi resnice. Ministe« Še ni odgovoril. ODGOVOR DR. ŠUBOTIČA OPOZICIJI. Beograd, 20. marca. p. Začasni pred«etf» nik Narodne skupščine dr. Subotlč i s daneč odgovoril g. Davidoviču in tovarišem na pismo, s katerim so zahtevali, da se omogoči zaprtim radičevcem udeležba pri vert-< fikacijski debati v Narodni skupščini. Dr. Subotič prav: v svojem odgovoru, da Je sporočil to zahtevo ministru pravde in mini« stru notranj:h poslov, ki sta konu>elantan da o tem odločata. AVSTRIJSKO POSOJILO^ ŽELEZNIŠKE INVESTICIJE, — Dunaj, 21. marca. (Izv.)"iz Londorf* javlja-jo vladni listi: Generalni direktor dr. Günther je skleni! z zastopnik! ameri* Ske bančne skupine Blair & Schröder pogodbo, po kater! ta skupina daje avstrij« skim zvez. železnicam za razne kivestlci* je posojilo v znaiku 30 milijonov dolarjev; KONEC ŽELEZNIČARSKE STAVKE V NEMČIJI. — Berlin, 21. maTca. (Izv.) Dartes sq žefezničarji na vseh progah nastopil sla^ ibo. Stavka je popolnoma končana. NOVE VESTI O GOSPODAH*. SKI UNIJI PODONAVSKIH DRŽAV. PŠrfi* 2(k marca. 9. ko se je zala pcostril. Ni Izključeno, da hoče Poljska s temi četami napasti prosto mesto Gdansk ter odločiti spor za to važno pristanišče na« silno v svojo korist. V poljskih politični*« krogih so uspeha zelo gotovi ter se povsoq srovori o zavzetju Gdanska kot o dogodki? ki se «na crogoditi prihodnje dni. SKEGA PARLAMENTA. ODGODITEV MADŽAR- Budimpešta, 20. marca. s. Parlament je bil danes za nedoločen čas odgoden ter se bo pred velikonočnimi prazniki sestal naji brže samo še prihodnji četrtek, da sprcjrmf osnutek zakona finančnega ministra o po* ljedelskih kreditih. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovati*: Zagrebška borza danes ni poslox'ala, V prostem prometu so notirali: Curih 12.21 d$ 12.24, Pariz 328—328.95. London 302.75 do 303.25, Praga 188—188.50, Milan 257—25730, Newyork 63.25—63.50, Dunaj 0.0894—0.0S9et Inozemske borze« — Dunaj, 20. marca. Devize: Heogrst 11.18—11.22. London 33.90—34. Pariz 36.81 do 36.97. Newyork 709.35—711.85, Milan 28.79—28.91. Praga 21.035—21.115. Curih 156.70—137.20. — Valute; dolar 704.60 dc 708.60. dinar 11.14—11.20, lira 25.80—29. če* ška krona 20.91—21.03. — Curih, 21. marca. Danainja borzal Beograd 8.075, Pariz 26.95, London 24.80» Newyork 518.70, Milan 21.10, Praga 15.4CS Dunaj 0.007315. _ Trst, 21. marca. Borza: Beograd 38.60—38.75, Pariz 127.50—12S, London 127.50_117.75, Newyork 24.55—24.60, Co» rih 474—475, Dunaj 0.0345—0.0350, Pragaj 73—73.50. J Darujmo za sckolski Tabor! j "Stran 2. »SLOVENSKI KARODi dne 22. marca 1925. 1 Stev. 66. Podrobnosti o stašnem ciklonu v Ameriki Število mrtvih okoli 3000. — Več mest in vasi porušenih, *~ Težkoče pri rešUni akciji TJ^fr? — Dunaj, 21. marca. (Izv.) Iz New-yorka, Londona In Berlina prihajajo sedaj podrobnejša poročila o strahovitem ciklonu, ki je IS t. m. divjal v srednjih državah ameriške irmje. Poročila pravijo: Bilo je IS. t. m. okoli 14. popoldne, ko so se nagromadll! nad državami Illinois, Missouri ki Indiana težki črni oblaki. Nastala Je skoraj temna noč. Povsod po ravninah, po vaseh in mestih je zavladala pre-tresjiva grobna tišina. Mahoma v nekaj sekandah se je začu!o grozovito tuljenje In grmenje. V nekaj minutah je odnesel velikanski vrtinec hiše in uničil vasi !n mesta, povsod puščajoč za seboj smrt in razvaline. Na milje daleč sega opustošenje. Po tem viharju se je vlil dež. Deževje je trajalo vso noč. Nastal je tudi silovit mraz. Ponekod so ranjenci napol blazni hodili po uli- eah m iskali pcrroči, drugi so pod razvalinami težko vzdihoval! In zastonj kričali na f amoč. Požarne brambe in sanitejci. kakor tudi zdravniki izjavljajo, da še nikdar niso videli tako groznih prizorov. V mestu Bentona v državi Illinois so Izpod razvalin Izvlekli IS trupel otrok pod Z leti. Ranjenci so zelo mnogo trpeli radi trudega mraza. Cerkve, šole in privatna poslopja. Če also bila porušena, so spremenili v zasilne bolnice. Iz Chicaga, St. Louisa in drugih mest *o ponesrečencem hiteli zdravniki v avtomobilih na pomoč. ReSrhia akcija Je bila povsod zelo težavna. Mnoga mesta so popolnoma porušena. Mesto Oriffen je izravnano z zemljo. Podobno je bojnemu polju. Največ je trpelo mesto Morphyborough z 10.000 prebivalci. Kar ni uničil strahoviti ci-ifon, to so pokončali zublji velikanskega ognja. Mnogo prebivalcev tega mesta je •zblaznelo. Borno oblečeni bexajo po ulicah *n se skrivajo pred vsakim. Popolnoma uničeno je tudi mesto Paris. Po poročilu Iz Berlina je v mestu Ben* tomi ciklon podrl šolsko poslopje ter pod-sul okoli 500 učencev, 75 trupel so že iz-vlekH izpod razvalin. Ponekod so se odigravali pretresljivi prizor!. Rešilna akcija je našla mater z dojenčkom na prsih mrtvo. Rudarji v rudnikih so za časa ciklona zbegani zapuščali rove in hiteli na svoje domove, da bi varovali svoje družine. Materijalno Škodo, ki ?o je povzročil cT-Mon samo v treh ameriških državah, cenjo na 30 m!HJonov dolarjev. Za časa divjania ciklona so se dogodili tud! naravnost Čudoviti pojavi. Na nekaterih krajih je ciklon odnesel hiše. drugod jih je zopet razmlel v prah. v mestu De Sotto Je ciklon vrgel ži-tno skladišče 50 m visoko. — Newyork, 20. marca. (Izv.) Strahovita katastrofa, ki te zadela srednje države Severne Amerike, je po svojem obsegu =res ena največjih, toda vesti, ki so bile prvotno razširjene o velikanskem številu ranjencev, so bile pretirane. Ciklon je nastal v državi Missouri v okolici mesta Annapo-Ksa, ki je znano po mnogoštevilnih vremenskih katastrofah. Viharni vrtinec se je takoj raztegnil na velikansko ravnino, ki se razprostira zapadno od Missislpa in vzhod-uo do Ohia in Vabaša ter je na progi kakih 409 km od jugozapada prot! severovzhodu povsod prinašal smrt in uničenje, dokler ni končal svoje destruktivno delo pri Prmce-♦onu v državi Indiana. Ciklon je vse po* konča! v daljavi 400 km in v širini 73 km. Ciklon je Imel hitrost do 40# mJQ mm uro. Prlbiižno pol are je trajajo divjanje ciklona. Očividci katastrofe opisujejo grozne prizore. Pred izbruhom ciklona je bilo telo soparno. Kmalu na to se je na obzorju prikazal velikanski črn oblak. Iz katerega se je počas! spuščal proti zemlji v obliki lijaka vrtinec, ki je vase vsesava*!, kakor slonov rHec, kar mu je prišlo na pot. Nekateri ljudje so se vrgli na tla in so si tako rešili življenje. Ko so prišli zopet k zavesti, so na daleč naokoli opazili popolno opustošenje in povsod same razvaline. — Berlin, 21. marca. Wolffov urad javlja rz Chicage: Število porušenih rasi ftt malih atest Je mnogo večje, kakor »o prvotno javili. Moč vrtinca je bila tako silovita, da je tudi 11 železniških lokomotiv uničila. Izražajo bojazen, da se pri rrnnstfri ranjencih pojavijo težke infekcije ran. Za mesto Murphybou-rough odpošljejo z zrakoplovi večje zaloge zdravil, med drugim 600 tub antltetatiusna. — London, 20. marca. Po sedanjih statističnih podatkih znaša Število žrtev, ki jih je povzročil katastrofalni vrtinec 18. t. m. v srednih državah Un'je- okol! 3000 mrtvih. Več mest je v razvalinah. V mestu Parish (Illinois) je ostala samo ena bila nepoškodovana. V Westfranklortu je 84 mrtvih, v Murph3rbf>roughu 150 in v De Sott! 200 mrtvih. Število težko ranjenih z>nafa rad 5000. število oseb, ki so brez strehe, nad 20.000. Z ozfrom frk veliko vremensko katastrofo v Ameriki je potrebno podati nekatera pojasnila o vremenskih prilikah Severne Amerike. Katastrofo te povzročH ciklon aH kakor ga prebivalstvo srednjih držav Unije imenuje »tornado*. Kakor so japonski potresi Japoncem strah In groza, tako je za ameriške države nosilec smrti m Dustcšenja siloviti tornado. To je vrtinec, ki nastane v zraku in se v obliki lijaka spušča proti zerrHjI. Največkrat ima premer 300 m. toda razvija silovito moč, ki povsod vse uniči In spremeni v prah in pepel. Tornado, ko se spusti v obliki lijaka aH bolje slonovega rilca proti zemlji, razvija tako moč, da vsesava v sebe razne predmete in j:h nosi več sto metrov daleč po zraku. Severna Amerika je že večkrat doživela po teh vrtincih silovite katastrofe. Najhujši tornado je divjal leta 1899. aprila meseca v državi Missouri. Kronika pripoveduje, da je takrat viharni vrtinec nosil s seboj strehe ln cela poslopja in to do 400 m visoko. Opazili so tudi. da je vrtinec dvignil v zrak ljudi in jih do 10 m visoko nosil seboj. Dogodil se je tudi čudež, da je tak vrtinec pobral na cesti tri osebe ln jih dvig-nii 400 m visoko v zrak, na kar so osebe brez vsake poškodbe in žive zopet priletele na zemljo. Živali nosi vrtinec daleč od prvotnega mesta. Tako je nekega konja nesel vrtinec 3 km daleč. Naravno, da napravi siloviti vrtinec v gozdovih ogromno škodo, ker izruje Iz ta! drevesa s koreninami. Tornado navadno jemlje smer od jugozapada proti jugovzhoda s hitrostjo 30 do 100 km na uro. Navadno pokonča vse na širino in dolžino. Vrtinci se navadno pojav-ljaja v marcu, aprilu in maju. Katastrofalen vrtinec je bil v Amerik? tudi leta 1884. Takrat je vrtinec v nekaj urah ubil 800 oseb, 250 težko ran a in 10.000 konj pokončal. Dopis z meje v uvaževanj Sedaj, ko so prešli že skoraj vsi referati v roke velikih županov, bo Jaglje začrtati cilje za utrjevanje narodne in državne misli ob naših mejah. V Sloveeiji pripade tak analoga poglavitno le velikemu Županu mariborske oblasti, ker ljubljanska oblast ima ob svojih mejah narodnozavedno prebivalstvo, a tudi onstran meje prebiva naše -ljudstvo, dočim se na mejah mariborske oblasti stika naša narodnost s tujimi, naši narodnosti in državi sovražnimi elementi, ker je tam večinoma državna meja tudi narodnostna. Za narodno in državno misel bi morali največ storiti šola in cerkev. Ali pa ta dva faktorja izpolnjujeta tozadevno nalogo? Sola pač večinoma povsodi, Tl. Makuszynskt: Delo ob naših državnih mejah. e merodajnim činiteljem. cerkev pa le rri-«!okje. Kaj bi se moralo storiti, da bi se potom šo! oziroma učl-teljstva v tem oziru delalo povsodi na mejah enotno in uspešno, o tem je lansko poletje temeljito in izčrpno referi-ral obrambni veščak g. Šolski vodja A. Hren na skupščini U.IU. Žal. da so njegovi dobri nasveti izzveneli mimo ušes merodajnih činiteljev. Potrebno je torej, da se sedaj ob izpremenjenlh razmerah ponove. Vse našo narodno prerojevalno in državno-obrambno delo na naši jezikovni in državni meji sloni na šoli in učiteljstvu, toda to delo je brez pravega sistema ter odvisno le od dobre volje in sposobnosti posamnih učiteljev oziroma učiteljic. V zahvalo za trud in Samoveznice. »Ves kaj,« je dejala gospa svoje* mu soprogu, »pravzaprav mi prav nič ne ugajajo pentlje, ki jih nosiš!« »Veseli me,« je odgovoril soprog, »da ti na meni samo to ni všeč. Sicer pa, kako da so ti moje pentlje v spod* tiko, saj ti niso ničesar storile. Zelo mi ugajajo!« »Ampak so nemoderne!« je dejala. »Vsak boljši gospod nosi samovez* niče!« »Jaz ne spadam med boljše gospode!« je odvrnil soprog. »Boljši gospodje ima* jo toliko časa, da stoje po cele ure lahko pred zrcalom in si vozljajo na vse mogoče načine svoje pentlje. Jaz pa nimam časa za take stvari!« »Ah, ne delaj se ne tako,« je dejala gospa, •ko da nimaš časa se malo bolj moderno oblačiti. Toraj nočeš vzeti sa* nvoveznice?« »Ne!« »Dobro!« In je gospa napela prav čedno šo* bo. Soprogu je dajala tako kratke od* govore, ko da bi se moralo vse, kar je rekla, brzojaviti v Ameriko ali Avstra* \io, kar ie. kakor znano. Drc&fti dfjUp* »Kaj pa ti je pravzaprav?« jo je vprašal. »Menda vendar ne boš hodila radi teh neumnih samoveznic s takim obrazom naokrog? Takle šemast obraz ti prav nič ne pristoja.« »Tebi ne pristoje pa stare pentlje!« je dejala. »Je res zelo žalostno, Če se človek po osemnajstletnem zakonu za* ve, da S3 ga ni poročilo iz ljubezni..!« »Temveč?« je vprašal. »Dote tudi nisi imela nobene!... Torej sem te po* ročil samo v zabavo... samo da bom poročen?« »Ne vem, zakaj si se oženil!... Iz ljubezni ne! ... Da. ljubi Bog, če bi bila za osemnajst let mlajša in bi imela rde* Če lase, bi divjal z avtomobilom v me* sto nakupit samoveznic, če bi izrazila željo, da bi nosil samoveznice!« In ga je hotela gospa s tem samo všpikniti, kajti se je gospod soprog ne* koč izrazil, da ima »faible« za rdečelase dame. »Pomiri se!« je dejal. Verjemi mi, da ne bi niti rdečki na ljubo divjal v mesto nakupit samoveznic!« »Ker sploh nimaš za kaj takega ču* ta. Žena se lišpa vedno za moža, toda mož nikdar za ženo!« »Kar ti trdiš, nI čisto prav. Re« je, da se žen* Juda. tod« m *mau> m mo* Žrtve pa žanjejo čes tokrat mri njo ali vsaj zaničljtvo zasmehovanje narodni In državni ideji nasprotnih oseb odnos-no po teh nahujskanih ljudskih mas. *~ Merodajni faktorji pa v najboljšem slu* čaju take idealne borce pohvalijo in jih zabeležijo kot dobre narodne in kultur* ne pijonirje. ki so potrebni, da Še nadalje ostanejo na svojih eksponiranih mestih. Prav nič pa ti faktorji ne upošteva jo, da na ta način izpostavljeni narodni ln kulturni delavci žrtvujejo svoje fizične duševne in čestokrat tudi materijalne moči, da so oddaljeni od sveta ln prometa, da jih tare zbog tega draginja in beda, osamljenost in zapo-stavljenje ubijejo končno tudi največjega idealista. Naše šole ob mejah so skoraj vse močno trpele ob Času prevrata, ker so bile izpremnjene v vojašnice za obmejne čete, ki so se menjavale ter uničile opravo, učile, in knjižnice. Šolske občine so večinoma siromašne, ki ne zmorejo stroškov za popravila in nove nabave. V tem cziru je sedanji mariborski veliki župan nedavno nekaterim občinam hvalevredno priskočil na pomoč s prispevki iz posebnega fondu. — Treba pa bo izposlovati šc izdatno državno podporo v te namene. Za nekatere obmejne občine je bil pravi blagoslov, da so prišle poceni v posest bivših šulferajnskih šol (Vuzenica, St. Ilj, Sladki vrh itd), toda učila so bila tudi v teh šolah večinoma uničena ali pa odnesena. Za učiteljstvo na mejah se dosedaj še ni nič storilo, dasi radi oddaljenosti ln prometnih težkoč ne more izhajati s svojimi prejemki. Pomislimo le na eks-ponlrane šole v visokem gorovju, kakor so Sv. Danijel, Strojna in Ojstrica na Koroškem, Pernice, Kapla, Sv. Duh, Ravni breg \ dr. na Štajerskem In vse šole Prekmurja, razen bližine Dol. Lendave in Murske Sobote. V teh krajih je za učiteljstvo življenje dražje kot v zaledju po mestih. V nekaterih obmejnih krajih Prekmurja pa madžaronsko navdahnjeno prebivalstvo učiteljstvo ne le mrzi, temveč ga tudi brezvestno odira, da mora plačevati za preprosto hrano po 25 Din dnevno, za prazno kmetsko sobo po 200 Din mesečno. Za tako obmejno učiteljstvo bi se brezpogojno morale doseči ugodnosti § 40 draginjskih doklad in izjeme § 137 urad. pragmatike o štetju službene dobe. Velike važnosti za šolske in izven-šolske uspehe je. da se ravno na teh eksponiranih obmejnih šolah v obeh ozirih sposobno učiteljstvo ne menjava prepogosto. Toda pod sedanjimi razmerami smatra vsaka učiteljska oseba svoje eksponlranje za nekako kazen in pokoro ter napenja vse sile, da pride kam v zaledje. Da bo torej učiteljstvo na svojih važnih postojankah radevo-lje vstrajalo. naj se mu poleg zgoraj omenjenih ugodnosti zagotovi — a to s pismeno obveznostjo — da dobi po določenih letih zadovoljivega službovanja na meji prednost za namestitev na ugodnem mestu v zaledju. Idealno in uspešno bi bilo. ako bi se moglo doseči sporazumno sodelovanje učiteljstva in duhovščine za narod in državo na mejah, toda zelo redke Častne izjeme imamo v tem pogledu. Državne oblasti nimajo ingerence do cerkve in duhovščine ter je najbrž tudi po novem konkordatu ne dobe. V tem oziru je vse odvisno od dobre volje škofa, ako je ta res narodnozaveden in za državo vnet, da zabran! podrejen? du* hovščlni vsaj podirat?, kar učiteljstvo dobrega zgradi. Najteže je sodelovanje s prekmursko duhovščino, ki je povečini madžaronsko orijentirana, ima ljudstvo slepo za seboj, ponekod pa vrhutega še odločilno besedo nad šolo, ker obstojajo še vedno — radi popustljivosti naše osrednje vlade — takozvane ver* ske (konfesfjonaine) šole s pravcato avtonomijo. ža. Nasprotno, ponavadi se lišpa, da bi vzbudila zavist pri drugih ženskah. In čemu se lišpajo takozvani »peteli* ni«? Samo radi žensk, tistih žensk, ki jim je zunanjost vse!« In se je gospa zasmejala. »Le nikar se preveč ne domišljuj na svojo notra* njost!« »Se prav nič ne domišljujem. am* pak sovražim vse, kar je nenaravno. Sovražim nasvedrane lase, sovražim brke, ki štrle in bodejo umetno v oči, sovražim, če človek diši kot toaletno milo in sovražim samoveznice, ker ne razumem, čemu bi porabil za zadevo pet minut, ki jo lahko izvršim v dvajsetih sekunlah. Gotove stvari so izumili sa* mo za gotove ljudi, ki si z njimi ubija* jo ln preganjajo dolgčas!« »To je tvoja zadnja beseda?« »Da, moja zadnja. Le izbi j si iz glave samoveznice!« »Sedaj pa nalašč ne! Če čutiš še kaj ljubezni do mene, boš nosil samo* veznice!« »Nikdar te nisem ljubil!... Sama si rekla. Poročil sem te samo zato, da mi mine Čas. Nisem vedel tedaj kaj početi... ravno nisem imel tisti dan drugega dela.,. jn sem se oženil...« ^ ^ (Konte prihj DrugI činitelji, ki tudi prihajajo ▼ poštev pri narodnoobrambnem, kulturnem in državotvornem delu na mejah, so pošte, orožniške postaje in finančne kontrole. Pri nameščenju teh treh kategorij je treba previdne izbire. Mnogo lahko koristijo ali pa škodujejo na mejah razni obrtniki, posebno trgovci in gostilničarji. Vse te bi morale imeti državne oblasti v trajni evidenci, posebno pri prenosih ali pri podelitvah koncesij. Razen države bi delo za naše meje morala organizirati in voditi naša obrambna društva, v prvi vrsti »Jugo-slovenska Matica« in »Cfril-Metodova družba« ob primerni podpori države. Predvsem bi se naj ustanovile v vsaki šolski občini stalne aH vsaj potujoče ljudske knjižnice. Nadalje bi naj ti društvi razen učiteljstva podpirali tudi druge zaslužne delavce za narodnost, kulturo in državno misel. Vse to pa se mora organizirati sporazumno med obema imenovanima društvoma na posebnem posvetovanju, na katero bi bilo povabiti narodno - kulturne delavce iz obmejnih krajev, zastopnike pristojnih oblasti in cerkve. Ceterum censeo pa je, kar Je tudi imenovani referent zahteval, naj se nastavi poseben potovalni informator, Ki bi imel v evidenci vse za tako delo ob mejah v poštev prihajajoče osebe, re navajal in vspodbujai k delu, sprejemal od njih informacije in posredoval pri pristojnih oblastih. Tak informator bi moral biti zanesl-iv zaupnik vseh državnih oblasti, nekak obmejni komisar. V njegovi evidenci bi morale biti vse službe v obmejnih pokrajinah, vse koncesije obmejnega prebivalstva. Ako se ne more dobiti za tak namen državnega kredita, naj bi vzela stvar v roke obrambna društva. Brez odločnih ukrepov se narodne in državne razmere na naših mejah ne le ne zboljšajo, temveč bodo stalno nazadovale, ker sovragl naše narodnosti in države ne počivajo. Moda v Parizu Posctnikl Pariza naj ne zamudijo prilike ogledati si znamenito zalogo najfinejših čipk svetovne tvrdke Compagnle des Indes (Georges Martin & Cie), rum de Richelieu ž t. SO« V isti trgovini na idejo prekrasno zbirko žepnih robcev, eisrp. namiznega perila, zasto-rov, posteljnih pregrinjal Ltd. 732 vi BODETE VEROVALI Politične vesti. c=r Skalovje ln pena! Za klerikalca je bitka izgubljena. Tako so daleč od vlade ln od politične moči, kakor nikoh tega. In kljub temu so korajžni! No, mi jim tudi korajžo prav radi privoščimo, ko bi se le ne vezala z nesramno lažnivostjo. Na pr. s tako, kakršna Je ta-Ie iz današnjega uvodnika, kjer čltamo: »Vse zvijače PP režima se razbijajo ob bloku narodnega sporazuma In ljudske demokracije kakor pena ob skalovju.« Treba je namreč predočiti klerikalni raji, kako trdno da stoji blok opozicije in da je to pravzaprav Petrova skala, ki stoji nepremagljiva v narodni skupščini! V resnici pa je to skupina dveh, treh strank, ki so v popolnem razsulu in razpadu. »Slovenec« pa pravi: opozicija je skalovje, vladna večina pa pena! Po tem ni čudno, če SLS tako slabo vozi! = Kak odgovor da opozicija? Mesto da opozicija in nje ljubljansko gla silo »Slovenec* izpodbija rešitev verifi-kacijskega odbora glede Radičevih mandatov s pravnega stališča ter z argumenti zagovarja verifikacijo mandatov HRSS, se tolaži s praznimi Izgovori in baharijami, kakor je tista, ki pravi, da ima opozicija večino naroda za sabo! Poglejmo, ali drži ta trditev! Volitve se vrše po volilnem zakonu in mandati se razdeljujejo na znan način, pri čemur se ne upoštevajo glasovi iz cele države, marveč glasovi po poedinih okrožjih. Radi tega se je dogodilo, da ima Samostalna demokratska stranka n. pr. v celi državi skoro dvakrat toliko glasov, kakor SLS, ne da bi bila dosegla tudi dvakrat toliko mandatov. Itd. Enkrat je razmerje celokupnih glasov v korist te stranke, drugič v korist nasprotne stranke. Le večina mandatov pomeni pravo parlamentarno večino, ne pa večina oddanih ali prejetih glasov Nadalie si je glede opozicije treba biti na jasnem, da ne spadajo v takozvani blok »narodnega sporazuma« ln še bolj sleparske »ljudske demokracije« številni nemški, manjšinski ln drugi mandati, ki ne soglašalo s politfko opozicljonal-nega bloka. Moramo ločiti onozlcijonal-ni blok. potem nacljonalni blok s svoio absolutno veČino in pa opozicijske poslance brez določene orijentacije. Laž Je trditi, da ima opozicijonalni blok večino naroda za seboj, te nima niti v smislu prejetih glasov, kaj Šele \ smislu zakona in po številu mandatov. Kljub vsemu temu pa trdi »S'ovenec*, da ima opozicijonalni blok večino naroda za sabo in da bo odgovoril na »nasilje« v verifikacijskem odboru tako, kakor se spodobi »za poslance, ki zastopajo dejanisko večino ljudstva v naši državi.« »Slovenec« laže dan na dan, ker računa na nerazsodnost čitajočega občinstva* ' * v* - " da eden par nogavic z žigom ln ju&mko (rdečo, modro t: zlato) »*««««. traja kakor Štirje pari dragir\ ako kupite eden par. Dobivajo «e v vseh rror'fli« nah. = Ital.'ja In Poljska. V Ital. parla-mentu so razpravljali o zakonskem na-črtu za dogovor med Italijo in Poljske glede posojila 400 milijonov, ki ga ima dobiti Poljska od Italije. D' Ajala je menil, da je Poljska izpostavljena nevarnosti vpada s strani tujcev, zato da italijanski denar v poljski državi ni pra^J varen. Poljska mora gledati na to, da se okrepijo politični odnnšaii med obema državama. Zakonski načrt je bil nato sprejet. Ajnrikamo! »A.jf bika. ajnrikamo, permeJSuft! ^ — Ali ste jih vMoli? Jas asm jih! ^udl sltSal sem jih. LJudji «o ustavljali f manjših gručah po ullrah in — čnkail. Pr!. Sel sem mimo. Tam pri pošfJ sem postal. Nekdo je precej gl asm vskliknil. »Ze gredo! 8 harmoniko sreilo!< Po PreSemov! Ulici sta prikorakali dve »partiji« mladih. rdeöeiiCnih in ne vem kakšnih Se — potrjenih fantov. Tri. Bt;ri korake fred prve skupino je ßel dolg fa^t. krivce na ».auf« in neusmiljeno vlekel harmoniko. Prav eiro kovnJaSko je Igral »Fartetzarniarscrtc »Ajnrikamo, fiks L#avdon:« Po st.rje In štirje so se držali okoli vrata, vsi v »pu-Seljcih« ln precej bočlo v »rožcah«. LJud. je so z vidnim zadovoljstvom zrli na krepke »momke«. ki naj rostanej.o dika. in po. noa naše vojske. Zavili bo po Dunajski crsti Jn rx>tom morda naravnost v vojsanico vojvode Mišica, aii pa k »Možini«. Ko mam -*« lamr^C proti večeru vračal domov mimo »Moil. ne«, je lx gostilne prihajalo pravo huron-ako kričanje. »Fejst fantje «o ti našt.« so govori!« mlade babnlce. «e ustavljale na • estl In 2 užitkom poslušale rjovetu claaore mladlb rekrutor. Domovina, razjokaj ae! Narod sloven. Ikt plakaj. žaluj nad to podivjanostjo, lo bo jo te dni demonstriraJI po LJubljani, po slovenski prestollci cinovi našega krepost, nega, pobožnega narod* z dežele! PomlslU sem: To naj bo vzgoja, tteta vzgoja, ki temelj) na katoliški po3Msi? To naj bo :la1je vzgoja, ki so Jo med našim preprostim ljudstvom monopolizJrall katolik! popje?* Razumem? »Auf bika«, »ajnrikamo« in p« >Fjedetzkymarsch«, to so cvetke klerikalna ga naprednjaštva in pedagoških metod »božjih namestnikov« na kmetih, ki bi Še danes radi vzgajarl tako, kot Jim zapoveduje SLS, ona SLS iz »blaženih« čafor pokojne Avstrije. Dr. Korofteu Cestitamot Lahko 5« po. nosen na pvoje »ovčice*. če pa je na tako »vzgojo^ teh ovcic ponosen tudi re3nkVo slovenski rodoljub, o ».eni dvomimo. Sadov« klerikalne vzgoje pa bodo imeli najte/.je po. eledice bas za naše •'ante, ki se bodo mo. rali učiti šele pri vojakih, da >Auf biks« ni dostojen Izraz notranjega navdušenja in da »ajnrikamo« nI slovenski beseda, fo> prav bodo te dni celo v Beogradu klicaj »slovenski« poslanci SLS »ausrikatno«. --i REVOLUCIJA NA PORTU-GALSKEM? — Madrid, 18. maTca. (Tzv.) Private poročila iz Portugalske napovedujejo Izbruh nacijonalno - rrrmarrristične revolu* ciie, ki jo podpre tudi del vojske. iz Maribora. —rn Odškodninsko zahtevo za izgub Ijene aH izplenjene postne pakete, ki sa morale biti doslej kolkovane, so odsihmal proste kolka. —m Smrtna kosa. V Sv. Anionu n$ Pohorju je umrla v sredo gospa Kanopovai soproga posestnika In župana g. Kanopa. N. v m. p.! — V Sv. Jiirju ob Savnlci je v ste« do preminula ga. Marija Kotcmut v staro« sti 77 let. Blag je spomin! —m Požar v grada Branek. V starem gradu Branek pr! Branislavclh na Murskem polju je v noči od 16. do 17. t. m. izbruhni v hlevu požar, ki se je naglo Siril. Zgorelo je poleg krme več glav Živine. Na kraj nesreče je takoj prihitela požarna hramba iz Cezanjeva. ki je s pomočjo Rusov ogenj kmalu omejila. Grad je last poljske rodbine Rudnlchih. Materijalna Skoda je zelo ve« lika —m I. slovenski Športni klub Marfboi je imel 19. t. m. občni zbor, ki je b!l lepo obiskan. Zastopano je bilo tudi SPD po predsedniku g. okr. sodniku dr. Senjorju m Rrbarsko društvo po podpredsed. g. prof. Vrktorju Cotiču. Po poročilu odbora in posameznih načelnikov je bil soglasno Izvoljen za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik: Ravn. Ciril M. Toman, podpredsednik: sreski poglavar Ivo Poljanec, tajnik: dr. Ivo Sestan, blagajnik: ravn. Rudolf Vodeb, gospodar: Makso Wagner, odbornik: Julij Güstin, načelnik nogometnega odseka: dr. Franio Stamol, načelnik tenis odseka: Miloš Gnus, načetaik lahke atletike: Josip La-vrenčič, uč-ltelj, načelnik zimskega športa: Vekoslav Golubovič, načelnik Mäzene: Radovan Sepec, pregledniki računov: ravn. Bogdan Pogačnik, ravnatelj Stanko Detela In ravnatelj Joško Marčan. Razsodišče: dr. Anton Mulej, dr. Leopold Boštjančlč in dr, Makso Šnuderl. Mesečna članarina se j« za tekoče upravno leto zvišala na 5 Dia., Stev. 66. »SLOVENSKI NAROD« dne 23. mmk -te Strun S: Srenje in soseske v Sloveniji Potnik, ki hodi po slovenski zemlji od vasi do vasi, bo opasrii poleg skrbno obde* lanih njiv in travnikov često obsežne plo* skve neobdelanega sveta, o katerem mu po» ve vaški paglavec, da je to »gmajna«. In če se potem obrneš do starega očaka v vasi za natančnejša pojasnila, izveš, da je to i>srenjski« ali »seseskin« pašnik, 6renja ali seseska pa da obstoja \t. toliko in toliko hišnih številk, ki imajo zopet med seboj raz* lične deležne pravice po velikosti upraviče* nih domačij. Na čelu srenje aH soseske stoji odbor treh mož, ki vodi gospodarstvo in ra* cune, pobira prispevke k davkom in pred« seduje vsakoletnemu zboru srenje. Ponekod imajo mesto celega odbora le srenjskega ali sosekinega »župana«, katera čast in breme prehaja vsako leto od ene hiše na drugo. Pravni značaj te zajednice je bil se do nedavnega časa pravnikom, šolanim na pod* lagi rimskosp-ravnih načel, povsem nejasen. O^če državi ianski zakonik favstrijskH no« polnoma prezira te specifično kmetijsko* pravne odnosajc in omogoča njih vpošteva* nje zgolj kot solastnino, mesto da bi jih kot vezano premoženje z določenim name* aom (Zweckvermögen) skušal ohraniti skup* nosti kmetskegt stanu kot takega. Avstrije ski drž. občinski zakon iz leta 1872. in pa zemljiškoknjižni zakon (avstrijski) iz leta JS71. sta to nejasnost le še povečala in na* pravila tudi v Sloveniji hudo zmešnjavo. Prvi je uvedel mesto realne gospodarske skupnosti (srenje, soseske) personalno poli* tično občino, ne da bi uredil vprašanje srenj« ske (soseskine) lastnine. Častno izjemo dela tu občinski red za bivšo Kranjsko, ki v svo* jem drugem delu vsaj začasno ureja upravo podobčinskega premoženja, kakor ga imenu* Je. čeprav se tudi on ne dotika principijel« nega vprašanja o pravnem njegovem značaju, šele novejši takozvani agrarni zakoni z let 1883—1909 skušajo rešiti tudi to vpra* sanje, priznavajoč srenjam in soseskam ne* ko izjemno stališče, ki se ne krije ne z orga* nizirano juridično osebo, niti ne s solastni* štvom. Eno pa je gotovo, namere da jim gre pravna osebnost in da imajo več ali manj javno*pravni značaj. Z njih notranjo orga* nizaojo (določitvijo upravičencev in njih deležnih pravic, izdajo upravnega statuta, gospodarskih redov itd.) se bavijo oblastva zs Agrane operacije (komisar in komisija za agrane operacije). V bistvu gre pri tem za nekako uredbo — smislu modernih za* družnih načel. — Popolno preureditev teh agrarnih zajednic v navadne zadruge pa iz* ključuje njih posebni agrarno*pravni značaj. Do sedaj niso imele srenje in soseske med seboj nobenega stika in vsled tega ni* »o mogle uspešno zastopati svojih inter* esov, kakor bi jih lahko kot važne kmetij* sko»gospodarske ^dince. Oaobito ni bilo mo» goče do sedaj izvojevati jim upoštevanja pri centralnih oblastvih, kar se je občutilo posebno tudi pri podeljevanju državnih pod* por za gospodarske naprave. Ministrstvo Poljoprivrede (odlok br. 47.245tVI) stoji namreč na stališču, da »daje podpore samo kmetijskim ustanovam, ki so osnovano na zadružnem principu«. Ustanavljati pa za* druge tam, kjer imamo jake in delavne agrarne (zemljiške) zajednice. (srenje in so* seke), bi pomenjalo le ubijati še ono malo zadružnega duha v našem kmetijskem ljud* stvu, ki si ga je ohranilo kljub vsem vihar* jem od časa zavojevanja slovenske zemlje po Frankih do komaj minulih dob zatiranja slovenskega življa po avstrijski birokraciji. Kajti kmetsko ljudstvo se v svoji tu povsem umestni konservativnosti krčevito drži svojih starih Šeg in svoje grude. Nasprotno državna agrarna politika druqod (v Švici, Nemčiji itd.) stremi za tem, da ohrani take \ obstoječe zajednice, če imajo le količkaj gospodarskega pomena. Isto mora obveljati posebno glede naših pašnih, planinskih in servitutnih zajednic. ker zahteva že njih obrat zemljiško ploskev, ki daleko presega ok vir posamezne kmetije in se da izkori* ščati le skupnosgospodarskim potem. Naše srenje in soseske čim se jim uredi njih notranji pravni in upravni ustroj, pa so tudi povsem sposobne, da prevzamejo v svojem področju vse naloge produktivnih kmetijskih udruženj, kakor pospeševanje živinoreje, mlekarstva, sirarstva itd. Najlepši dokaz za to so nam naše gorenjske srenje s svojimi mlekarnami in sirarnami. Ni dvo* ma tedaj, da jim gre tudi vsakejaka pod* > pora. moralna in gmotna. Ker so pa posamezne srenje (soseske) ; prešibke, da bi mogle uveljaviti svoje in« terese tako napram zakonodajnim, kakor napram upravnim oblastvom, treba je da se med seboj udružijo. Na tozadevno inicija* tivo menda po vseh slovenskih vaseh že znanega in uspešno delujočega agrarnega komisarja g. dr. Frana Spiller-Muysa se snuje v to svrho »Zveza slovenskih srenj in j sosesk«, kot gospodarske zadruge z o. z., | katere ustanovni občni zbor se že vrši dne i 25. t. m. ob 11. dopoldne v iMestnem domu : v Ljubljani. Gre za strogo gospodarsko or* ganizacijo (brez politične primesi in sose* i ske), ki zasluži vso pozornost. V interesu vsake posamezne srenje je tedaj, da se pri* ključi temu pokretu in pošlje na ustanovni občni zbor svojega zastopnika. Obveznosti ne prevzema pristopivša srenja drrge, nego da prevzame delež in plača malenkostno vpisnino. ti v Pragi, meseca septembra pa bo B ko- morno-muzikalnih koncertov v Benetkah. Skupno s CeSkoelovaeko sekoUo priredi udruženje 15.. 17 in 19. maja orkestralne koncerte, katerih protTami so fe določen!, češkoslovaška sekcija organizira lajedno na dneve 16., 18. In 30- maja dve operni predstavi In en koralni koncert. Inozemski udeletniki imajo na češkoslovaških železnicah za 50 odstotkov 2n:žano vožnjo in popust pri vizuma. — Mednarodni geografska ftongrea se vr§i v Kairi v Egiptu od L do 3. aprila. — Francosko vlado bosta zastorala prosvetni minister in maršal Franchet d' Esp'r^y. poveljnik 30lunske armade v svetovi vojni. — Iz Trsta, V četrtek je b!la v Verdijevem gledaVšču vprizorjena opera »Siegfried« z najboljšim uspehom in ob polni udeležbi. V soboto bo dirigiral znani du» najskl komponist Tran Lehar v Rossettije- vem gledališču svojo opereto »La Frasqut* ta«. Sevčikov kvartet Je prispel iz Span:)e v Trst in je nastopil včeraj v prostorih f!l-harmonično - dramatičnega društva. Tako ie Trst te dni poln Inozemske godbe. Ameriški knjižni trg, Tekom lanskega leta Je Izšlo v ameriški književnosti «280 del, to je sa 9 odstotka vec nego Mu 1928. Skupno Število pa znaša malo vec nego polovico leta 1910 izdanih knjig, ki jih je bilo 11.671. Biografij je bilo za JO od. stotkov več nego orejšnje leto, enako so napredovali romani, drame In poezije, do-člm izkazujejo naravopisni epiei !n knjige poslovue vsebine tmaten upadek. Vojna lu njene posledice vplivajo tudi na ameriški knjižni trg. — Na Karlovi univerzi v Pragi je v te-kočem letu 7311 poslu*ateljev. Pravnikov Je 282-5, medieincev 19SS. JHosofov 1ÄSS, prlrrjöoslovcer 10T1, bogoslovcev 41. 2en*k Je vpisnih 13<54, največ na filozofski fakultet: r?lS. Inozerocev je na univerzi 1277. Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* Drama: Začetek ob 20. zvečer. Sobota, 21. marca: »Vdova Rošlinka«. Izv. Nedelja, 22. marca: Ob 15. popoldne »Ve* ronika Deseniška«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. marca: »Misek. Red E. TcTek, 24. marca: Zaprto. Opera: Začetek ob 20. rveČet. Sobota, 21. marce: »Boheme«. Red D. Nedelja, 22. marca: Ob 15. popoldne *Tra* viata«. Ljudska predstava p-i znižanih ce* nah. Izven. Pncdeljek, 23. marca: Zaprto. __Slovensko marionetno gledališče »Atetta« v Mladiki- Kakor že javljeno, 'gra v nedeljo 22. t. m. slov. marijonetno gledi-lišče ob V=3. up pop. in ob Y*6. uri zv. lutkovno igro v 5 dej. s prologom »Dcktoi Faust*, prirejeno pr, čeških in nemških tat> kov. Igrah XVIII. stoletja. — Bravn'carjeva matineja. Prošlo nedeljo so se proizvajali v oži i družbi povabljenih glasbenikov in prijateljev glasbe najnovejše klavirske in samospevne sk'adbe Matije Bravničarja, Člana ljubljanskega opernega orkestra. BravniČar le novostru-•ar, morda ne toliko po osnovnem tonu svo-}:h del (ki }e natančno vzeto neproblematičen, enoten, le mestoma pretrgan po navalih nervoznih afektov, kolikor po načinu, kako komponlra. Modernizem je to, če je modernistično kar se v muziki ne naslanja na šolsko harmonično doktrino, razbija simetrično obliko ?n ustvarja samosvojo, ki !o označuje v tem s'ucaiu predvsem nant-zavanje v sebi zaključenih motivov. Ta oblikovna razsekanost, harmonično in dinamično novotarstvo, tvori Bravničarjev modernistični prob'em. k'" ga bo prej ali slej prisilil najti tud: nekoliko dugač^n nego pa ob!53Jni notacijski način, da pokaže Se na zunaj oci'neje, kako so njegove skladbe na znotraj zgrajene. V njih je Se mnogo Iskanja in neumirjenetra, vendar pa že ne več toliko, da bi zakrilo tisto najvažnejše, kar ne sme manjkati nobeni pravi muzkl. močno in toplo čustvovanje. Barva mu bob leži nego misel, inštrument boli nego petje _ njegovi pevski parti so bolj soremlieval- ni parr: če poslušam, kako mu klavir poje, se mi zdi. da nam je poklican ustvariti moderno, monumentalno orkestrsko skladbo, skladbo široko razpredenih emoclj. To jt težko povedati z besedami, mislim pa, da bom povedal vsem umliivo resnico, če rečem, da je jasno misel možneje razodeti na kratko nego zamegleno razvnemo. Zato se bo Bravničar najbrže razvijali od sedanje skicirane do velike skladbe. Matineja I«, napravila na navzoče zelo dober utis, iu bi bilo želeti, da stopi skladatelj čim preje rred polno javnost, saj ji moderne glasbe vse premalo nudimo (domače sploh nič), kakor da bi bila kakšna zasluga za nas, *e ne razvijemo svo/ega ušesnega čuta. —> — Orgelski koncert v stolnici v ponedeljek 23. marca z vpletenimi pevskimi točkami se prične ob pol 8.. na kar občinstvo opozarjamo. Prosimo tud-i. naj si vsakdo, če mogoče, rsabpvl vstopnico ie pred večerom koncerta. Dobivajo se v Jugoslovanski knjigami. 614-!! — Občni zbor znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani se bo vršil dne 5. aprfle t. I. ob desetih dopoldne v pro* štorih slovanskega seminarja na univerzi. 607/n — Naroda? okraski. Bliža so velika noč In t njo obnavljamo razne stare nrroune običaie. Tako n. pr. bodo po krajih naše širne domovine žene in dekleta z raznimi narodnimi motivi okraševale pirne, da obdarijo z njimi znance in prijatelje. Ta prastara narodna navada se je zače~:t v zadnjih letih, odkar nam je podal prof. A. Si* ■ vojo i n-gato zbirko plrhov v krasnem harvotiska, zooet uveljavljati. Z njo ;e dvignil dragocen zaklad pestre narodne umeirrcsi? ki raslrži da se zopet oživi in razširi me5 narod. D.; se n-.orf*;o tudi manj premočni seznanili z narodnimi ornamenti Ta oirirh in jih ora-vilno uporabljati, je drž. založbi Jclskin knjig in učil v Ljubljani, ki ;e z velikimi žrtvam! to zbirko založila. :'eno d?lsp. Orbanich svojega kole*:?. 5 političnim d~stavkom o Dalmaciji pa ram je pokaral kako je italijansko gibanje za našo neslovensko Dalmacijo živahno povsodi. taVo da se čujeio želje po niei ceH v sodni dvorani. Dalmacija bi brla v italijanski nblasti prilično tako srečna. ka1ror ie P*ka m kakor je tudi dalmatinski Zader. Značilno Je Pri stvari to. da naletimo taVo po-g^storra na bV^; *r*jr/***ov*i?«1re krvi. kakor ie tudi z. Orbanich, da kar gore za Italijo. Poiia1i*nn^?nci so boli vn*ti od I'ali'anov sam'h in vedno velja naša prišlovtca, da je Poturica htrši od Turka. Tud? ookomi T.ub'n ie b;l rojen Tu^o-sl^ven. Posledice avsfn'^'e rnz^arodo-valne r^1^;v» v nrirrorskih deželah! — V r,f»b*,or**,'-'< Jr-iis \mn ^Inlltl letošnja proslava 25!etnega vli lahja U*!i- janskesra krmita >7;,torJ!» ^nvela TTI. po njes^vi izrecni želji. V. Trstu mislijo n* z;rr?dbo sanatorfja za jetične v neken gorskem kr??u. — 7a vpoko'en^a s^ar?h prov'nc. Poslanca Rorran;ni in Lunelli sta bila pri finančnem ministru v zadevi pok >jnm v novih rrovincah. Zastopala s'?, mnenje, da se mora z vpoköjencJ v novih provmeah postopat? enaVo kakor z onimi iz star*« provinc. Sre^n'R pokojnina v novih provincah rnasa 2160 lir na leto, v siarih ra 37''0 Ministe- De ?r^fani je sor""*l polaTa noslan-cev in na njuno priperočuo obljubil ugodno rešitev pokojnin za nove "rovin^e. — Pred poroto v Trstu se je vršila razprava proti zakoncema 51 letnemu Antonu Zafredu in negovl ženi Marij', rojeni Penko, stari 38 let. Obtožena sta, di sta provzročila smrt svoji osem dni stari hčerki Vidi s tem. da sta ii dala v usta oeto-ve esence. Pri razpravi sta zvračala krivdo drug na drugega. Zafrcdova sta posestnika pri Sv. Petru na Krasu. Po dolgi razoravi sta bila zakonca Anton in Marija Zafred oproščena obtožbe. Vrnila sta se zadovoljna domov v Staro SuSIco. — Iz Gorice. Kelih pok. srosp. dr. An t. Gregorčiča je Izročen Slovenskemu sfroti-šču. Tako so določili pokojnikovi dediči. — Da se izve točno, kako je s terjatvami napram Avstriji !n Madžarski, je podal poslanec dr. Besednjak interpelacijo na finančnega ministra De Štefanija. Izšel je odlok, ki nalaga vojnim oškodovancem, da prijavijo vso škodo, ki so jim jo povzročile redne in izredne rekvizicije avstro-ogrskih čet in oblasti. Bati pa se je, da bi se moralo še kaj vrniti od tega, kar se je doslej Izplačalo. Ljudstvo je zbegano. — Organizacija občinskih tajn kov prične zopet izdajati mesečnik »Prijatelj občin«. Tajniki bodo Imeli odslej y Gorici sestanke vsak drugi četrtek — Koni je udaril 2Sletnega Antona Dr-novščeka v Pia veh tako hudo, da je Dr-rovšček drugi dan v goriški bolnisni» '■ podlegel poškodbam. — Na živinskem semn'u v Sežani je ti!o 1725 idav živine. Cene govedini je bila po 500—523 L stot. Prašiči 5—Ttedenski od 100 — 12D L eden, konji 150Ö — 3500 komad. Prihodnji semenj bo v ponedeljek. — Semnji v Sežani so vedno izborno obiskani. — Žensko dobrodelno udruženje, odsek v Koprivi na Krasu, priredi v nedeljo 22. t. m. igro »Ženski Otelo*. Na vsporedu priredi i ve je trdi cel je in dekiamacija. -— V Št. Petru na Krasa se je ustanovilo športno društvo ^Snežnik«, ki ima tudi telovadni in dramatični odsek. Društvo si išče primernih prostorov, da bi se moglo razviati in krepko delovati. Merodajni Či-neitelji naj pomagajo! — Bovec je slovel kot lep gorski kraj že v predvojn'h časih. Bojni viharji so ga porušili, aii vstal is novi Bovec, ki se pripravlja na tujsk5 promet. Novi nasadi olep^ s'jjejo trg in dela se v vsakem ozrcu na to. da se privabijo tujci v Bovec, ki jim hoče dajati zdravega odoočiika in zabave sredi krasne gorske prirode. — LJudskošolsIi! pouk v materinskem jezika le zahteval zopet v rimskem parlamentu nemški poslanec Tlnzl iz Poadižja Zigrrsal je raznarodovalni namen ljudske šole. Fašisti so Izrekli pri tem nekaj neslanih opazk. Nnrčni m'nlster Fedele je izja-vfi. da v Italiji ne more priznati za ljudsko šolo drrgcga učnega jez'ka k?kor edmo le itaMjrmščinn. Drugorodci pa bodo vseicdnt> nadaljevali bol za Undskošolskl pouk v ma-terinšč'ni v trdni nadi, da morajo končno izbojevali zmago. Kakao Vai? Kast er! Akademsko rfruštvo Jadran" v Ljubljani, (Občni zbor.) Akademsko drnštvo T.T&dran.:, eno na. ein največjih. najacHnejSih *'.-r najbolj na. prednih akademskih društev, je Imelo v *rO boto 14. t. »n. svoj redni ob^.ni s*:ar ki se je vrSII v drurštveni čitalnic' lo'n] zbor. ki jo bil prav dobro pcs.%čen. je tvoril predsednik %. Buljevic", k! jo na kratka očrta! delovanje drurštva v pr teklom !e~ tu ter navedel glavne nsp^h» *e[ j'h ima »Jadran« v sadnji poslovni dob* zozuaro vati Pred vsem pa je poudarjal J.*j?tv^. da je stal »Jadran* povodom znanih dogrod-kov na unirerzi v ospredju jugoslovanske fronte. Sledila so nato poročila tajnika, bij. gajnlka, revlsorja !td., s. T o k n n o v I fi pa, Z* nave iel statistiko delovanji knltur-no-snanstv?ncga odseka. Ta olii*-k je de. lov^l najživahcejš^. priredil J* nebroj pre darenj. tako o demokracij!, o t-uleftni v^^o. Ji volilnem zakonu itd. Svo* \ poro'lla so nato podali referenti dramske«?), »okolake ga, tiakovne^ra, glasbenega hi dolskega o^. selca, sa tem pa ao ee rrSüs volitve. Tzvo-Ijen je bii ta-le odbor: predsednik g. Pu. ljevIC, I. podpredsednic ZnJ-^r Slavko, II. polpredsednik Kao Rudolf, I. tajnik P!re Stane, II. tajnik B^atkovil Franc*. zar'2»i-kar Jereb Stane, blagajnik Kac \.ro. i. knjižničar liuljevič Zvonim, r, '! ka4;in:-&är Seniovx- Zöer.ko, člta n->sr Frbalich Hubert, gospodar šlebinger Vlad'.mlr, ar-iürar Jeuko blavoi. — BnJMi raaaoll.- 'i M 11« göe: 2avt>3or« Mirto, Nag^ JVtr.twIr. T9 nja Ivan, Maček Viktor, Pfeifer raiiWo —• Društveni ts-»Zitelj Pnmus Ms./i. — P«vfJ bo tli Ooiahcn Janko, Sekati« r !>t JoeV>, p-o^sbeiie Sevsr Hiuar«t *oftoL sk»» Orel Vladimir, Lahors te P»ku1J Anttji, tiskovne Trance A.loll. zaba/no F©ii?ifi Pv4»el, nače nik odseki za /r>ani*» tt^m ki -o ve*lno obencui i rx>dpr#r» 1^4 t ü z» je? Slavko. i 1 ä Sport. KONEC NURMIJEVE KARIJERE? Nurmi. fenomenalni finski tekač, Imoji* tel] neštevilnih svetovnih rekordov, čigar poslsdnjl uspehi v Ameriki so dokazali, da je v stanju potciči vso svetovne rekorde, je doživel nezgodo, ki morda pomeni kone« »jegove, še od nikogar doseierte atletska karijere. Kakor smo poročali, se je Normi v sredo prj teku na 5TKX) me i rov v stadija* nu Madiscn Scuare. kjer je tekel z Rito!tf> zrušil na tla, potem ko je že potolkel re<-korda na 4000 m yardov In na 500C yardcvr — Skavtlzem. V vsem svetu bujno cvete ideja skavtizma. Vse državo podpirajo skavtski pokre^. ker vedo, kako hitro pro* pada današnja mladina — bodočnost domo* viiie. Vedo, da je skavtska ideja najkoriafif nejša in najplodonosnejša pri vzgoji debrv ni plemenite mladine. Vsa mladina, ki hocÄ živeti v značajnosti, se zaveda, da jo vosi do tega smotra najhitreje skaviska ideje; Z žalostjo pa je treba ugotoviti, da se me4 vsemi narodi Slovenec skoro najmanj xa«j nima za skavtizem. Znani smo po sveti kot narod pijancev/Ali ni io sramota? Zga« nimo se! Naša mladina prosi in hrepeni p^ svobodi, ?o svetlih žarkih solnca. Ona noi če smrti v sramoti. Mladina hoče. da bi slovenski narod zopet spoštovan kot rod plemenitosti, dela in sloge in da bi maj* ka Jugoslavija cvetela v neskaljeni sre« In s:ogi. Kdor Jugosloven, ta skavt. Sreče^ svet, ako se bo lahko reklo, vsak človeS jt že skavt. Roditelj', ako je vam pri src^ za blagor mladine, vpišite svojo deco * skavtske vrste. Naj ne bo kraja sirom Slo! venije, kjer bi se ne razcvitala skavtska or* ganizacija, bratje Srbi in Hrvati so nas i tem oziru že zdavna prekosili. Pri nim M Širi skavtizem neprimerno hkreje kot pti nas. Naj bi tudi pri nas storili svo>o dok znosi vzgojitelji našs mladine! Kaj je skav» tizem? Je to svetovna mladinska organizacija, ki ima nalogo vzgajati mladino i dobre državljane. Organizacija utrjuje f prostovoljnim delom telo in dušo mladinei Vzgaja jo za koristne čiane človeške dri* žbe in dobre državljane- Odvaja mladina od slabih razvad, zlasti kajenja in alkohola^ Vzgaja smisel za vzajemnost rn skupn^sij za red ie disiplino, za bratstvo med ljudmi in narodi, goji smisel za neprecenljive pri* rodne krasote In zdravo romantiko s prire* janiem taborovanj v svobodni naravi. Vefr ba v spretnostih, ki so potrebne za življe* nje (postavljeni« .šotorov, kuhanje, samo* eskrba, prva pomoč Itd.). Goji ročno delo I izdelovanjem sakvtsklh potrebščin, VpisoJ vanje m vsa pojasnila vsako soboto od 4j do pol 6. zvečer v skavtski sobi na r^alkf. — Smuška tekma ze prvenstvo T. & Skale. Kžkor vsako leto, je tudi letos pri« redil klub svojo običajno tekmo in sicer to* pot v Plairci, ker so bile snežne razmero1 drugod neugodne. Tekmovalo ie 31 članovi 15 naraščajnikov in 6 dam. Proga Je hilf za člane dolga 12.1 km za ostale pa 5.2 knti Višinska razlika pro.^e je bila razmeroma velika, proga sama pa speljana po precej težavnem terenu, tako da je bilo potrebi veliko tehničnega znanja. Člani so pokazali v vsakem oziru velik napredek, prsebne če upoštevamo, da vsled neugodnih snežni^ razmer, niso imeli rednega tren'nga. Do* sežen.i rezultati so za našo razmere zelo ugodni. Klubovo prvenstvo si je priboril Vlado Kajzelj v Času 1 : 16 : S. Temu sle* dijo v malih časovnih razdaljah Gustav' Ogrin 1:17:4, Ajcelj Hubert 1:20:3, Kvedef Janez 1:22:7, Čeme II. Franc 1:22:34, Pre-dalič Stane 1:22:59. Tudi klubov! najmlajši so se držali prav dobro. Doseženi časi so uprav presenetljivi. Naiboljši ie Ogrln Ivan 25:22. Temu slede: Ravhekar Porlu* nat 27:21, Golob Vlado 29:12. Mikel Matevž 31:8. Izm*d članic je dosegla klubovo prvenstvo Majcen Plna v času 35:21, drusa Fet ich Erna 35:31 in tretja Kuralt Danica, Prireditev sama je bila prav zanimiva, ker je bi'a konkurenca posebno s sirani čl?nov jeseniške podružnice zelo ostra. S tekmo je bil zvezan tudi skupni izlet, katerega se Je udeležila v velikem Številu vsa ljubljanska smuška Skala, kakor tudi članstvo je* seniške podružnice. — Schafierjev odhod v Prago. ^Krah nogometa«, Alfred Schalter, je včeraj zapustil Dunaj ter odpotoval v Prago, kjer" bo igral za Spa-to. Odhod »Spezzija«, ka* kor ga nazivljajo Dunajčani. pomeni vsekakor iežak udarec za Amateure, zakaj Schai* ferjeva zasluga je, da so se povspeli na vodstvo prvenstvene tabele. Zanimivo je, da je Schaffer danes težak 88 kg, dočim jo pri svojem prihodu na Dunaj vagal 107 ks* a je takrat igral boljše. — Jutri v nedeljo se vri! na Dunafti tekma med Švico in Avstrijo. Pri Švicarji!* igra glasovita spojka Abegglcn. najDoljsi napadalec pariške olimpijade. Abegglen je v tekmi Švica - Švedska dosegel dosedaj neprekosljiv uspeh. Tekom ene minute teko; branilec in napadalec rešeil in dosedej svoje moštvo do zmage V času, ko so šve* dJ trdo oblegali vrata Švicarjev, se je po« javH Abegglen v obrambi in je v posledJ njem ironotku izbil iogo izood goalne pro« Čke, štirideset sekund za tem pa je s krajri nim strelom priboru Švici zmago. Res moj sterski uspeh! _ Novi nemški Iahkoatletskl rekordi Tehnični odbor nemške športne zveze xc lahko atletiko je priznal sledeče nove ne-ra* ške rekorde: met diska obojeročno 73.25 a (Hfencha«, Berbn). hoja 50 km: 4 : 36.214 (Hähnel, Erfunt) ter 20 km. 1 : 09.06 (PßQ affitr B*je

> Uubijanh dne Kaši klerikalci, papež pa škofje* a Klerikalni listi po navadi poročajo Mm dolgo in Široko v vsaki besedi, ki jjo spregovori kak cerkveni dostojan« atvenik. ako pa poda kako izjavo sam papež, pišejo o tem že dolge članke. V zadnjem času pa so postali ti listi, jua čelu jim »Slovenec« glede Vatikana ielo molčeči. Zdi se, kakor da bi bili 9 opoziciji proti Vatikanu in da name« 'tioma molče o dogodkih v okolici sv. fcčeta in o govorih in izjavah papeža aamega in raznih drugih visokih dosto* yanstvenikov. * Zakaj se je neki Vatikan tako zelo iftmerii našim klerikalnim listom, da Iga v zadnjem času tako demonstrativ no Ignorirajo? Ne motimo se, ako trdimo, da je ''dobil »Slovenec« nahod zbog tega, ker je jela zadnje mesece pihati dokaj [pstra sapa iz Vatikana proti politiku* 'Joči duhovščini in proti revolucijonar* skemu načinu v pisavi takozvanih »katoliških« listov. Ukor, ki Ta je dobilo to »katoliško« Časopisje in politikujoča ^duhovščina pred tedni v papeževem glasilu »Osservatore Romano«, je učin* kovai na naše klerikalno časopisje kot mrzel tuš. Zato se sedaj kuja in igno* Vira Vatikan. Vobče so klerikalna gla* šila skrajno nezadovoljna z njegovo Svetostjo papežem in vodilne osebe pri teh listih očita;o papežu, da ne raz* ume toka modernega časa, predvsem pa. da ne pojmuje socijalnih teženj go* tovih struj v »katoliških« strankah. — Zlasti zamer j a papežu, da je proklel boljlevike in proglasil komuniste za demone smrti. S tem svojim nastopom je baje, tako sodijo klerikalni novinarji in politiki, ki so doslej kooperirali s komunisti in v njihovi družbi izvoje* Tali za*se marsikateri uspeh, silno o tez« ko čil njih nadaljno politično delovanje. Naši klerikalci pa so tudi skrajno nezadovoljni z znanim pastirskim oh smom slovaških škofov, s katerim so škofje izobčili iz katoliške cerkve vse tiste, ki pripadajo socijalističnl in ko* ptunistični stranki, jim odrekli cerkve* hi pogreb ter prokleli tudi vse one, ki se družijo s temi strankami, i. Ta pastirski list je naperjen narav* jiost proti političnim računom naše klc* zikalne stranke, zato so klerikalni listi enostavno zamolčali. »Slovenec« ni o jijem doslej črhnil niti besedice, das! pišejo o tem pastirskem listu vsi sve* Jovni listi. Seve »Slovenec« je zamolčal papeževo prokletstvo komunistov in Sjegovo proglasitev, da so komunisti emoni smrti, čemu bi potem ne pri* kril klerikalnim ©včicam take bagatele, Icakor je pastirski list slovaških ško* tov?! Če že suvereno prezira enuncija* E*je samega Kristovega namestnika, ikaj bi ne smel prikrivati odločitev papežu podrejenih škofov? $ Da, da, »der Pabest absolut, wenn pr unsern Willen tut!« Klerikalci kle* fceplazijo pred papežem in škofi samo 'dotlej, dokler jih lahko izrabljajo v svoje politične svrhc, čim pa niso orod* •Je v njih rokah, jih prezirajo, kakor bi |ih sploh ne bilo. V Pa pravijo, da je klerikalna, stranka katoliška! ★ ★ ★ f* — Is državne službe. r>r. Pavel V. Sreinik, profesor na ljubljanski realki. 3tl je na začasnem študijskem dopustu v Parizu, Je preveden t tretji piačilnl razred. — Belgijsko odlikovanje. Societč Del se CEtudes et d'Expans:on u Liege je imenovalo podkonzula kraljevine Belgije g. Josipa Jadronjo v Sibeniku za člana upra->ve paronažnega odbora v konzularnem od-'delenju. Pokro/itelj tega znanstvenega društva je Nj. Vel. kralj Belgije. V patronaž-4iem odboru delujejo prvi svetski strokovnjaki valutarnih, financijskih in gospodarskih problemov. — Promocija. Na graškem vseučilišču jö bil promoviran dne 14. t. m. za doktorja vsega zdravilstva g. Pave! Pehani iz Treb» «aja- — Klerikalni načrti. Pišejo nam: Pred^ sno je bil lani klero-komunlstlčii AM. svet Zazpuščen, so nameravali klerikalci me«tno uradništvo razdvojiti ter ustanoviti -Društvo mestnega uradnl&tva SL.S«. Njih organizator sedi Se danes na magi9trafu. Pa ta načrt se je temeljito Izjalovil. Selaj to. 4a»!jo klerikalci klerikalno pobarvano uslužbenstvo, zlasti ženske, rekoč* »Le po. trpite malo, saj priletno kiaalu spet m» na površje in vam priskrbimo aranžma?« Ta Tip pa bo seveda splaval po vodi, ali dobro 3e, da zdaj poznamo tistih par klerikalnih tičev na magistratu! — Naši tehniki na Dunaju in ekskur* zija v Holandijo. Kakor smo že poročali, priredi arhitektnf oddelek dunajske tehni* ke naučno ekskurzijo na Nizozemsko. Aka« demsko društvo jugoslovanskih tehnikov na Dunaju nas prosi v imenu zainteresiranih slovenskih slušateljev*arhitcktov za priobči* tev naslednjih vrstic. Arhttcktna. skupina odpotuje z dunajskega zapadnega kolodvora dne 3. aprila zjutraj. Potovanje gre čez Nürnberg, Frankfurt, Köln, prihod v Am-tterdam 4. aprila opoldne. Obiskalo se bo se Haag in Haarlcm. Vodstvo «skupinc po mestih prevzamejo tamošnji arhitekti in in« ženjerji. Razkazali bodo vse v poštev pri* šedše zgradbe ter zanimivosti. Vsak član skupine mora imeti s seboj skicirko ter do* Isti skice in police 9 zgradbah, parodoi am J ve stre 21. marca 1928t ži. običajih in drugih zanimivostih, foieg tega bo imela skupina tudi več fotografskih aparatov. Ekskurzija je strogo atučncga značaja, ter se po narodnosti udeležencev lahko smatra zrn mednarodno. Do sedaj je »SLOVENSKI NAROD« dne »2. marca 1925. , _____, — Sokolsko društvo v Stepanji vasi f v denarju !n tako pripomogli k sijajno uspe- itev. 66. vprizori v nedeljo dne 22. marca v društveni telovadnici burko v treh dej a* njih »Nebesa na zemlji«, — Začetek točno b 19. uri. Zdravo! Odbor. 603/n — Iz Vač nad Litijo nam pišejo: V nedeljo 15. t m. je gostoval pri nas Sokol Iz Sleparije vasi s pestrim programom. Na vsporedu so biie telovadne točke, ki so vse točno javljenih 21 Avstrijcev, 4 Ceh:, 4 j izborno uspele, odobravanje pa so želi ko-Madžari ter 1 Bolgar. Usoda nas Ju gosi o* j mični nastopi. Dramatični odsek Sokola v venov visi se v zraku. Naša udeležba zavisi -, Stepanji vasi ie priredil dve enodejanki In še od okornosti, ako se nas bo hotela nasa \ sicer »Raztresene!« ter »V iečU. Občinstvo, javnost spomniti ter nam pomagati s sred* j h jc docela napolnilo dvorano, Je z nape-stvi za udeležictv te ekskurzije Obračamo « üm zanimanjem sledilo vsem točkam tei j dajalo duška svojemu zadovoljstvu s spon-: tanim aplavzom. Uspeh, ki ga je dosegei : štepanski Sokol, je bil lep v vseh ozirih. Da i je cela prireditev tako lepo uspela, je pred-; vsem zasluga marljivega prosvetarja brata se še enkrat na vse, ki so jim znane dijaške težnje z iskreno in nujno prošnjo, naj nam z darovi pomagajo, da se bosta mogla vsaj dva Slovenca udeležiti te ekskurzije Potni stroški znašajo 300 šilingov = 2800 dinar« jev. Darove sprejema iz prijaznosti uredni* štvo ali pa prosimo naravnost na »Akedcm* sko društvo jugoslovenskih tehnikov«, Tech« nisehe Hochschule. Wien. — O temi Težnja severnih In Južnih Slovanov po ujedinjenju je anočl v Mest- Kosmača ter načelnika brata Zimika, ki sta vse aranžirala. — Zdravo! — Predavanje prof. dr. Beliča na unl- T v Pariza. Včeraj 2?. t. m. je na uni-• : v Parizu v slovanskem inštitutu preti aval profesor beogradskega vseučthšča nem domu pod okriljem *Ceskoatovaöke.ju. j dr Aleksander Belič o "zgodovinskem goslovenske Lige. predaval glavni uredni* , srbohrvatske2a jezika. Za preda- Kasto Pustoslemšeu. Predavanja se Je udeležilo prav lepo število narodnega » vanje sta pošiljala vseucäiski rektor P. Ap-t peli ki predsednik slovanskega bištituta A, občinstva, ki se zanima za slovanska vpra. j Menlet posebna povabila, sanja. Predavatelj je razpravljal o strem, j — Vsem srenjam n soaeekam v 31©. ] venlJII Razvoj naših i^sspodarsklh razmer ijenju slovanskih narodov po ujedinjenju od začetka, ko so Slovani posegli v sgedo. vino, do današnjih dni. Zlasti obširno je govoril o veliki, doslej malo uvaževani dobi, ko so bili Slovenci v XII'. stoletju združeni s Cehoslovaki v veliko slovansko drža. vo, ki je segala od Krkonofiev do Jadran, skega morja. O tej dobi je povdarjal med ▼ obče in slovenskega kmetijstva posebej nam obeta že t najbližji boloSnosti tcXka Čase. Zato je nujno pot, ebno. da ?e sloveu-eki kmet gospodartko oraanlzlra in pr!-[ pravi na oj»£en boj za *taro in rovo prav. J do. Osobito velja to za šale srenje In so. j seske, ki nimajo nikakr medsebojne sve*e drugim: .To je bil dogodek, k! ga je treba ! to t«s» ne morej > u^pesu^ aa^topoti zaznamovati v naši zgodovini a najsvetiej. J gT0jih interesov, kakor bi Jih lahk^ kot 61mi črkami. Toda ta pomemben, morda j ^jn* kmetijsko • goüpolarsk* zajednice, najvažnejši dogodek naše sicer tako žalost- I — Vabim aato vse srenjo in wi?osko '50. ne povestnlce, dogodek, Ki je men J* edini j gpodarske odbore in olsek»?>, da pristopijo 6vetll moment v našem narodnem Življenju j fc snujoCi se Zvez. elov^nskih «rerj »n sc. v dolgih temnih stoletjih našega robovanja, * m€mu je Sel mimo nas. kakor da bi ga n>kJ ur ne •k , gospodarski zad u:gi s omejeno za. j vezo. In odpošljejo svoJee.n zastopnika na bilo. Bil je kakor meteor, ki se trenotno za- 1 u»tanovnl obenl zbor v sredo, dr.e 25. t. m. svetlika in zablešči v temni noäi. da potem | OD um dopoldne v Mee.nem domu v Ljub-hipoma ugasne In Izgine v nepovrat. NI nam j |jani. — %K pripravljalni odbor: Franc bilo usojeno, nI le prišla takrat naša ura, j spliler Muys. agrarni komisar, $g&jb »^ž/i- \ — Gradbeni direkciji v LJuVjanT. PI. I lejo nam ls Selške doline: Kljub temo. da niti slovanska, le manj pa nafia jugosloven ska.« Očrtal Je razmere, ki so pripravljale tla za idejo slovanske vzajemnosti, našli, kal propagatorje te deje, se dotekali slo. vanskih kongresov t Pragi, v Moskvi, drugič v Pragi in v Sofiji ter zaključil s dokazom, da Je idejni in dejanski plod velike slovanske ideje tako osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarma, kakor tudi ustanovitev treh Fvobodnih slovanskih držav češkoslovaške. Poljske in "jgoslav!-je. — Občinstvo, med katerim pa .»e bilo žal naše mladine prav malo. je »»prejelo predavanje g glasnim ploskanjem. Takisto so posetnikom ugajalo tudi številne sklopUe. ne slike. — Jadranska Straža v Pragi. 18. marca se je konstituirala v Pragi *Jadraij£ka Straža«, ki .ima glavni namen Širiti v ce-fikoeiovaakž javnoet! propagando za turtatlo. no tn kulturne lepote dalmatinskega Jadrana. Poleg tega bo podpirala trgovinske sve-se med öe^Doelova&ko rn dclmathisklml pri. Ftanišč!. Sfc predsednika je bil sogls.mo izvoljen Jugaslovenski c&stni konzul Roko Bradanovlc, za pod predsednika pa ve-letrgcvec z vinom L u k š 1 c. V odbor so bi- 11 izvoljeni večinoma naši akademiki ▼ Pragi. Redni člani lahko postanejo samo Jugosloveni. za izredne člane pa sprejema odbor tud! čehosiovake. Znani Jugosloven. opern! pevec T. Patlera, ki gostuje z ve 11. k:m uspehom v Narodnem divadlu, j« pri. stopil med prvimi kot aoustanovitelj a pri. Bpevkom 2000 Kč. Pretežna večina ugled, nih članov jugoslovenske kolonije v Pragi Je prijavila svoj vstop v »Jadransko Stražo-. — Pisma delodajalcev za deTavske zavarovalnice so prosta poštnine. Na osnovi predpisa par. 101. zakona o zavarovanju delavcev so delodajalci v dopisovanju z osrednjimi in okrožnimi uradi in s sodišči za zavarovanje delavcev oproščeni poštnin pristojbin za navadna pisma. — Na takih pošiljkah mora biti na naslovni strani napisano ime in priimek delodajalca, njegov natančni naslov in pripomba: »Prosto poštnine po paragrafu 191. zakona o zavarovanju delavcev«. Nefrankirane take pošiljke, ki niso popolnoma tako napravljene, kakor veleva ta odredba (na katerih na pr. ni pripombe »Prosto poštnine po paragrafu 191. zakona o zavarovanju delavcev« aH na katerih ni natančno označen pošiljateljev naslov), se obremene s kazensko poštnino, ki jo mora plačati naslovnik oziroma pošiljatelj, ako naslovnik pošiljke ne sprejme. — Uspehi 111. drlavostotfn h 'spitov na juridičnl fakulteti. Pr *t?kt3 >ro jV. kakor posremamo ;z poročila tzp^ačtvaln* k-»rai-sije za državoslovia drži-a* izy'i. niprom prejLnjim letom saznamovnt- u^olcn napredek t uspehih polox^uib izpitov .Tavilo se je k skušnjam Bicei manj vand datov kot leta 1923. (24 napram S4 v letu 1923), vendar Je klasifikacija mn^jro ugcdntjla. Izmed izprašanih 24 kandidatov jc napro~ rilo Izpit: 7 z odliko, a % dobrim te 9 s radostnim uspehom. *iazv£fteljivo je dejstvo, da nI bil noben kandidat reprouiran Uota 1923. &e 5). Vse kaže, da se je n^^ht vse. učlllška mladina začela resn^j^e zanimati za Študij. To potrjijejo tudi izpili V zimskem polletju 1925. katarju »e J^ pc!vrglo 12 kandidatov. Od *ch 1> r^pravKn :.«plt 8 z odliko. 1 z dobr*m in S z zadostnim uspehom. Uspehi tega po\*Ua so Izvrstni in Želeti je le, da bi se tendenca Jo r<*sne-ga znanstvenega učenja, ki se opaža pri naših mladih Juri»Lih v zainj^m Času. vzdržala in učvrstila. , — Vrednost meščanske tele. V smisla odloka ministrstva prosvete O. N. br- 3*9« s dne 29. januarja j 925 veja do 31. oktobra 1924 dovršena fcrirazreiaa osnovna äola v 81oveniji za vstop ▼ iu kategorij j državnih uradnikov. Za /aa p-» t*, oktobru ieta 1924 pa Je le fttiri?azredaa mehanska sola v zadevah uradniškega claa Siiaa^xryjMS plačujemo zadostno cestno doklado. Imamo ▼ Selški dolini take ceste, da Bog pomagaj! Glavna ceeta je kakor razorana njiva. Marsikateri se bo vpraSal, kako je to mogoče. Odgovor je prav lahek: V Železnikih Imamo dva cestarja, id so za s^i< pofcLe prav malo, da, sfcoro nič no zanimata. Na cesto pošljeta kakega otroka, da malo pobrska s grebljico, sama pa seveda koncem meseca dobita plačo, ne da bi se vsaj malo pobrigala za cesto. To 1e Izkoriščanje dav. koplačevalcev In zelo priporočava bi bila v tem slučaju remedur«. Rudenčani M eo tusviljonu na dvorišču tukajšnjega državnega učiteljišča, preiskuje v določenib dobah zdravstveno ätarje mlal.uo hrez-plačno. Ta zavod je prava dobrota za c^a. dlno kot za starše. — Družinski oče. — Iz narava. Kakor so nenavadni Vremenski po>a\i v ietotafl predpomladi, tako je tudi nenavadno življenje flore, kakor tudi faune. Teloa, ki navadno pričase cvetetl koncem februarja Jr? je nato po en&/ai prekinjen, je letos pognal 2c petkrat, Šestkrat; vso zimo smo imeli ljubke, napol razcvetele cvetice. Tudi selitev ptic, ki se je bila pr+cela že sredi svečana, je b?4a prekinjena in je še sedaj vsled hude bu«rje zadržana. Glavna selitev je navadno okrog sv. Jožefa, letos pa je opažati le prav malo seHvk; glavno še le pride. Pa tudi zajčki so se prehiteli: goljufalo jih ie lepo zitrvsko vreme. Dočim so prvi mladiču odxk)Je#š pred sla-bkn vremenom marca, srečno odrastli nevarnostim, so mladiči, skoteni marca meseca, vsi poginili. Prvi mladici, skoteni v februarju, pa so Že precej veliki m izven vsake nevarnosti, da bi J& uniči! pomladanski mraz. Tudi o divjfh peteHn#i so prypo-vedovaH, da so že pričeh* klepati. sedaj pa so radi nenavadnega mraza zopet utihnili. Jerebice so lepo prezimile in so imele zadosti hrane v naravi, niti na kršmišča niso prihajale. Odvisno je le, kakšno bo vreme med valitvijo in pa cd koscev, ki uničijo nebroj gnezd. Srnjad se je Imela letošnjo zimo Izredno ugodno. Ker m bilo snega, jo lovci niso mogli posebno preganjati in tudi hrane ji ni primanjkovalo. Zbog mile, ugodne zime rmajo srnjaki lepo, že popolnoma dorastlo rogovje in so ga že pričeli snažiti. Pravim lovcem se obeta lepa zabava v hladnih poletnih jutrih in večerih pri zala-zu in vročih dneh avgusta pri klicanju srnjaka. — Kako bo z divjimi kozami, pa odloČijo plazovi, ki uničijo mnogo te iepe divjadi. — Pozno, ah vendar. Neki policijski stražnik v Kosicah Je imel več let staro srbsko srečko in je izvedel Šele te dni, da je dobil na nj0 že leta 1915. 40.000 zlatih dinarjev. Jugosbvensko poslaništvo v Pra gi je že potrebno ukrenilo, da se srečnemu stražniku izpiača dobitek. — Tragična usoda ruskih begunoev. Usoda ruskih beguncev, kl so u bi. žal. na naše ozemlje, je tragična. Iznu-ta**;eni so raznim neprilikam m ifeSkooam, zaničujejo jih, predvsem pa je njih gmoten položaj obupen. Zato nI čudno, da so dnevoo loga. jajo samomori in drugi tragični dogodki med Rusi. Tako poročajo listi sedaj zopet o dveh slučajih. V Zg. Poljakavi aa Štajerskem je pred dnevi izvr.Vl wmoumor ruski begunec Mihael Grenčap, k! jo služil za hlapca pri posestniku Hrastniku. Delal Je pridno nad leto dni pri onioujenem posestniku in bil Je slošno priljubljju. Večkrat je pripovedoval o svoji nesrečni nso-di, ki ga je odtrgala od Študij in o3 svojcev. Najbolj mu je težila dušo iočitev od matere, kateri Je smel samo zaupnim potom pošiljati informacije, zakaj boljševlki so ji grozili s smrtjo, če je Še živ. Zato Je večkrat rekel, da izvrši samomor, nihče pa ni smatral njegove besede za rosne. Pred dnevi pa se je zaprl v svojo SODO In si pognal kroglo v glavo. Navzlic takojšnji zdravniški pomoči je nekaj ur zatem umrl. — V Norem Sadu se je neki Rus z nožem sunil v prša, nato pa Je skočil pod tra-nvaj. Voznik je v zadnjem hipu voz ustavi; in tako so Rusa še pravočasno rešili gotove smrti. Rana na prsih nI nevarna. Kaj je do. vedlo Rusa do obupnega čina, nI znano, vsekakor pa velika beda, v kateri jo živel. — Imejte čuteče srce za nesrečne Ruse! — Regulacija Save se bo letos v ostaiem delu nadaljevala baje do Litije. — Pomiloščen je bil od Nj. Vel- kralja Aleksandra znani komunistični agitator h. odslovljeni mestni uradnik J. S e d e j, ki je bil obsojen lani pri okrožnem sodišču v Celju na 13 mesecev ječe. Mož Je zdaj brez službe in bo z drugimi vred tudi bres stanovanja! <■ T. PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM I Iz Ljubljane. Jeno. Za male nezgode, slabosti Itd., ki s« pripete v Ljubljani, ne kaže, da bi ,'ludbi pošiljali v bolnišnico, kjer Jih tudi ne sprejemajo. Zadostuje mnogr.krat mala obveza, ali par kapljic, ki delujejo poživljajoče, pa so ljudje obvarovani kasnejših posledii Tak ambuiaiorij naj bi posloval v Mestnim domu, kjer je rc.Mina postaja In mestni t> zikat. Imamo že itak par mesinih zdravnikov, v fiz*katu praktlcirajo mlajši zdrav« niki \z ljubljanske bolnice, zdravnikov tore* dovolj, uvede naj st !e še dežurna služI /. razvrsti naj se zdravnike na getov čas. .pa bomo imeli ambulatorij tudi v Ljublja — Jugoslov. akademsko druStvn »Tri glave v Ljubljani si je izvolilo za po'etn semester 1925 ta-le odbor: Pr / sednik' Golouh Ciril, cand. iur.; podp /dsednikj T i p 1 i č Ljubo, stud. iur.; tajnik /Cvetk« Zvonko, cand iur.; blazajnik: ' Sljane« Milan, cand. iur.; knjižničar: , T r a m p u I Joško, stud. geod.; gospodar: f i c k e Alo> zlj, stud. ing. mont.; arhiv /; Kuharic Boris, stud. ing. mont.; naT ;stn!k: Cvet« ko Branko, cand. iur.; revizorja: Planin« š e k Odon, cand. iur.. I o v r e n c Mirko4 cand. iur. Tovariška akd /mska društva naj vzamejo tem potom novi odbor na znanje. — Nevednost ali ^'nemarnost? tičejo nam: Gnoj iz hlevov voziti po dnevi Fkoz! mesto ali po predmestjih je Iz zdravstvenih ozlrov po cesti o-pollcijskem redu stro. go prepovedano in kaznivo. Ker se na ts predpis mestni por.estniki ne oz.raj». jila na to opozarjamo, da ne bodo Imel-, sitna sti! —- Kanalizacijska dela so se pričela pii Jarku ob Cesti na južno železnico poleg J. Siškove tovarne. Ta jarek se pričenja pri odcepu Resljeve ceste in sega do ilaa/ aingerjevega posestva- v : \V- — Ošpice v ljubljanski okoliel eo 6« pojavile pretekle dni v par osnevmh So> lah v toliki meri, da se je moral pouk oo. nekodl prekiniti. Bolezen je zelo nalezljiva — V nedeljo 22. marra se vr§!ta os Igrišču Ilirije dve prvorazredni prvenstveni tekmi. Ob pol 3. Igra Jadran proti Marl-boru, ob 4. pa nastopi Hermes proti Pri. morju. Boj za točke bo vsekakor ranimi V. ~ V društvu »Soča« predava v soboto dne 21. t. tn. v salonu pri Levu vsem sim* paiičen in priljubljen predavatelj g. profesor JoSko B a č i č. Za temo si je Izbral »Vene* cija In ml ali borba za Jadransko morje«. Zek> lepo in aktualno predavanje. Vabimo Sočanc In prijatelje društva. Ura navadna. Vstop prost. \^v* -V r' ' Ž — Napredno Qospodarako In prosvetna drufttvo JD6 za Krakovo in Trnovo v ".jub-Ijani naznanja s tem, da se vrši občni zboi društva dne 28. marca t. 1. ob 8. uri zvečef pri g. Soklicu, Konjusna ulica 6t. 1. Dnev. nI red: Tajnlkovo poročilo; blagajnikov^ poročilo o gmotnem stanju društva, poro-čilo pregledovalcev računov, volitev odbora In predsednika ter raznoterosti. ^ ~— Oddaja mestnega zemi; ?ča za Bežigradom. Dosedanji zakupniki in drugI interesenti se vabijo, da se udeleže oddaje mestnega zemljišča za Bežigradom, ki se vrši v sredo. 25. t. m. ob 8. zjutraj na Vcv mesta. Zakupnino za leto 1925 bo poravnati takoj pri oddaji tega zemljišča. — Centralno Tajništvo JugosL napi omladlne poziva vsa včlanjena društva, da se v nedeljo, 22. t. m. točno ob 11. udeleže zborovanja ob priliki obletnice Rapallska pogodbe, ki se vrši pred univerzo. — Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi v sredo, dne 25. t_ m. ob 10. dopoldne v zbornici javno predavanje. Predava tov. Grahor Ivan o pomenu družabnega reda za vzgojo najširših plasti ruskega naroda, K obilni udeležbi vabi —< odbor. 613/b — Pevski zbor »Slavec« vabimo, da s« udeleži v polnem številu častnega večera Mateja Oblaka, ki se vrši danes v soboto ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici. . 61I/n — Prednjaskl zbor SokoI« t. obvefča vse teiovadeče članstvo, da se vrši zdrav, niska preiskava za člane v ponedeljek 23. marca t. 1. ob 20. in za članice v torek 24. marca t. L ob 20. v telovadnici "ealne grm. nazije na Poljanah. Sestre telovadke bodo preiskane po zdravnicah. Val ^ni bratje In sestre, ki ©o vsled kake botezni začasno a\< stalno oprosCenl telovadbe, morajo priti M preiskavi. Redna telovadba se vrSi neovl. rano tudi te dni. Načelnik. * 613 n — Veliki naeijenailatien« zbor Orane pred Narodnim domom 56.077 Kč, v februarju pa 1.517,710 744 Kč, tako da je izvoz v februarju še napredoval za Okroglih HjriW.OOC Kč. Vrednost izvoza sladkorja, ki je tvoril v januarju glavno postavko, kaže v februarju znatno nazadovanje, In sicer od 280 milj. 44.469 (v januarju) na 240.S12.012 Kč (v februarju). Ta minus v zunanji trgovini je bil pa likvidiran s porastom vrednosti zvoza tekstilne industrije. Izvoz boniba-ževine in pletenin je porastel od 216 milijonov 627.863 na 242.828.6S1 Kč, izvoz volnenega blaga pa od 144,499.466 na 160,000.248 Kč. Pri tem pa ne gre za rekordni napredek v izvozu teh vrst blaga, ker so bile postavke v lanski statistiki zunanje trgovine v obeh slučajih za nekatere mesece še večje. Izvoz *esa in premoga se v primeri z januarjem skoraj ni spremenil. Vrednost izvoza le?a Je znašala 96.176.955 Kč, vrednost izvoza premoga pa 67,301.083 Kč. Stekla in steklenih izdelkov je izvozila Češkoslovaška v februarju za 102,7^5.437 Kč (v januarju za 104,855,777 Kč). železa in železnih izdelkov pa za 78,382.694 Kč (v primeri z januarjem plus 10 milijonov >. Vrednost izvoza usnja in usnjenih izdelkov je narastla za 8 in pol mil. in zn~-sa 37,785.935 Kč, dočim je izvoz papirja In papirnatih izdelkov znatno nazadoval, in sicer za 6,5°0.000 Kč. Tu je treba omeniti, da je bila vrednost izvoza tega blaga v januarju ^30.114.686 Kč) skoraj rekordna. Ker doslej še niso bili objavljeni točni podatki o izvozu v januarju in februarju, je težko zanesljivo presodit!, kateri vrsti blajra sre zasluga, da je izvoz ČSR v februarja tako lepo napredoval. Največ kupuje v Čelioslovaški Nemčija, na katero odpade 22.3 odstotka celokupnega čsl. izvoza, dalie Franciia s 16.5 odstotka. Angleška s 7.80 odstotka, Madžarska s 7 odst. Italija s 6.7 odst. in Jugoslavija s 4.5 odst. Neke strani karfelne politike V zadnjem času so večkrat krožile po našem časopisu* vesti o snovanju in ustano* vitvi raznih industrijs\ih kartclov. Ustano* vil se je sladkornikartcl, ki so mu pristo* pile celo dve državni sladkorni tovarni. Go* vori se o kartelu šniritne industrije, o kar* telu pivske industrije, o kartcilranih kožnih in železnih industri iah. Vesti so večinoma sila suhoparne in malohesedne. zato pa ne skrivajo kartell nič manj usodnih gospodar* skih pojavov v sebi. Kartcliranje velikih industrij navadno ne izhaja iz potrebe zaščite pred inozem* stvom. Kajti bistvo karteliranja obstoja v tem, da se določajo za notranji konzi«m in za event. izvoz složne in enotne cene ter d« se izloči princip svobodne konkurence. Po* javi karteliranja predstavljajo torej narav* nost agresivne organizacije proti konzomen« tom in kar je za nas enake važnosti tudi proti trgovini in obrtu! Kako to? Rekli smo že, da izhaja kartclna politi* ka s stališča čimvečje pridobitnosti karteli-ranih proizvodov, torci čim višjih cen, čim večjega dobička. Ta gonja za dobičkom iz» ločuje medsebojno konkurenco, samo da doseže svoj cilj. Kot posledice take kartel* ne politike se žc javljajo tudi pri nas, ka? kor po vsem svetu zelo škodljivi pojavi za malo in srednjo trgovino in obrt, katerim kartelirana industrija ne privošči najmanj* šega zaslužka in jih sili, da opravljajo za kartelirano industrijo naravnost brezplačno posredniško službo. Kartell dvigajo in do« ločajo cene, trgovcu kot posredniku do kon* rumenta in direktnemu prodajalcu pa veči» noma ne privoščijo najmanjšega zaslužka! Isto velja za obrtnike, ki so v marsičem od* 80 pa za vporabo, prlma 1—1.20, srednji 0.75 —0.85. slabši 0.46—0.55. Konji za vožnjo 450—1500. Poljedelski pridelki. Plenica Newyork rdeča IS53/, ali 430 Din. Chicago za maj 1613 a ali 375 Din, za julij 143 ali 331 Din. Dunaj domača 54.50—55.50 šli. ali 486—495 Dine, jugoslovenska 55—56 šilingov ali 510—519 Din. Praga 240—255 Kč ali 449—477 Din, Novi Sad. BaČka 450—452. s carino 466—468, turščica, Newyork loco. 125 ali 31 > Din. Chicago za maj 119 all 296 Din, za julij 122!/o ali 302 Din, Dunaj 27— 28 šilingov ali 241—250 Din, Novi Sad, bačka, za april - maj 192.50—2:• 2.50 Din, rž, Chicago za maj 121 H, za julij lil1/*, za september 105 *A, Dunaj domaČa rž 45.50— 47.50 šilingov ali 415—424 Dine. Praga 210 —220 Kč aH 398—411 Din, ječmen Dunaj domači 47—52 šilingov, Prasa 240—250 KČ ali 449—468 Din, oves, Chicago za maj 443/„ za julij 56za september 463 „ Praga 165—180 Kč aH 309-337 Din, Dunaj romunski 39—43 šilingov ali 34S—357 Din. Bombaž Liverpool za marec 13.75, za maj 13.76—13.79, za julij 13.80, za oktober 13.46 —13.49, za januar 13.30—1.1.3!, egiptovski za maj 35, za julij 33.1 a, za november 25.50, industrijske, trgovske in l Newyork za marec 25.08—23 12. za maj cije. One danes po svo* 25.30—25.35, za julij 25.54- 25.59, za oktober 25.10—25.13, za januar 25—25.02, Alek- visni od proizvodov karteliranih industrij. Na obrtnika in trgovca pa padajo obratno vsa težja bremena javnih davščin. Nanj pa* da odgovornost za visoke cene, ljudska nc» voJja, on prenaša vse večje davščine od dr» zave pa do občin, od samoupravnih teles. On ne uživa zaščitnih carin, ne določa kar* telnih cen in je prepuščen medsebojni kons kurenci! Naša kartelirana industrija dosega vse, kar hoče! Sladkorna industrija si je n pr izposlovala ogromne zaščitne carine, take da dosegajo 60—70 % inozemskih cen, to se pravi, da plačajo za uvoženi kilogram s1ad= korja 60—70 % njegove inozemske, nakupa ne cene kot carino. Za to ceno, za te od* stotke je po nepotrebnem sladkor v naši državi dražji, od inozemskegal Kljub temu pa pritiska ta kartelirana industrija na tr* govca ter mu jemlje, odnosno mu nastavlja 4cot trgovskemu posredniku do konzumenta naravnost škandalozne posredniške cene, s katerimi mu absolutno ni izhajati Velike kartelirane industrije so že pro* drle v vse naše obrtniške organizacije. Unč öancs po jih posrednikih in zagovornikih v trgovskih in obrtnih zbornicah, po svojih delegatih v Beogradu in pri državnih oblastvih, po svojh zaupnikih pri trgovinskih pogajanjih s tujimi državami ščitijo samo interese kars teliranih industrij ter puščajo interese sred* nje trgovine in obrti na strani. In vendaT je jasno, da se z zaščitnimi trgovinskimi ugovori v prvi vrsti udarja domača t^-povina in obrt. ki se jim predpisuje svobodna kon* kurenca ter iz tega izhajajoča medsebojna Čuječnost in uravnovešen je cen. dočim si veliki kartclirani zaVodi lepo dele mastne dobičke. Po mili volji diktirajo ne samo prodajne cene karteliranih proizvodov, celo po mili volji diktirajo posredniške odstrt* ke svobodnokonkurenčni trgovini in obrti! Kartcl.ia politika se pri nas dela zaen* krat v interesu privilegiranih veletovircn proti interesom desettisočev trgovcev in obrtnikov. V na i večjem interesu teh pr:do* bitnih stanov, ki so vseskozi nacijonalno neoporočni, bi bilo, da se trgovske in cbrtne zbornice pozabavajo tudi s temi problemi, ki pomenijo eminentno zaščito srednje in male trgovine ter obrti pred ka^teliranimi veleindustrijami Ne smemo na koncu po* zibiti, da večina teh karteliranih industrij sploh ne deluie z domačim kapitalom, mar* več da so to industrije, kjer odločajo tuji nacijonalno brezbarvni inozemski kapita* Usti I Tržna poročila Domača tržišča. Na novosadki blagovni borzi je notirala pšenica (4 vagone) bačka 450—452.50, tursica (67 vagonov) bačka za april - maj 192.50, za maj - junij 2°2.50; moka (6 vagonov) »0« 660, »5« 457.50, »7« 390. Tendenca labilna. Cene kož, krzna in volne so notirale: goveja težja 17, lažja 15. jagnjetova 12. telečja 23, ovčja 30, kozja 25—30. lisičja 320. kuna 650 —700, vidra 700, divja mačka 100, jazbec 110, zajčja 18, vevenca 12, volčja 12^; ovčja volna oprana 45—50, neoprana 25—30; na trgu železa je promet slab, pričakovati je pa. da se zboljša, ko nastoni pomladanska seznna. Splošno so cene železa nekoliko padle in notirajo: železo za vezanje temeljna cena 4.10—4.15. Črna pločevin? do 1 mm 4.50—4.75, črna pločevina 1—1 V* mm temeljna cena 5 ?5—5.50, črna pločevina 3— 5 mm 5.50? 6—20 mm 5.30, pocinkana železna pločevina 8—10, bela pločevina v zabojih 0.3 mm 13, bela pločevina v zabojih 0.4 mm 12 50, že«ezri žeblji in žica 5.15—5.25, železna žica 5 05—5.15, podkve marke Pu-rel št. 00 — 8 75, št. 0 — 6.80, št. 1 —8.40, št. 2 — 8 25. Inozemska tržišča. Svinjski sejem na Dunaju 17. t. m. 385 komadov iz Jugoslavije 2 20—2.35. 610 iz Madžarske prima 2.25—2.35, 1368 iz Romunije 2—2.30, 11513 iz Poljske LSJ—2.20, 64 iz Avstrije 2—2.10. Skupno je bilo na sejmu 13.940 prašičev. Živinjskl sejem 16. t. m.: 37 komadov iz Jugoslavije 1.30—1.50, 1396 iz Madžarske 1.20—1.60, 948 iz Romunije 1.35 —1.70, 84 iz Češkoslovaške 1.90—2.10, 448 iz Avstrije 1.10—1.80. Skupaj 3319. Goveje meso 1.60—2.550. zaklani težki prašiči 2.60— 2.70, zaklani lahki prašiči 2.40—2.60, mrsava goveda 0.60—0 95, biki 1.10—1.60. mast na debelo 3.20, slanina na debelo 2.70. Konj je Mio prignanih na sejem 385, 305 za klanje. sandrija za april 38.80, za oktober 35.75. * ★ ★ — g JugosJavenska banka d. d., Zagreb. Seji upravnega «veta gornje banke dne 14. t. m. predložena bilanca za poslovno leto 1924, izkazala je čisti dobiček v znesku od Din 16.025.665.68, ki je bil dosežen pri delniški glavnici od Din 100,000.000.—. Glavni skupščmi, ki se bo vršila dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne v sejni dvorani i meno v.i ne s n zavoda v Zagrebu, se bo predložilo v odobritev Izplačilo 12odstotne dividende, io je kakor minulega leta, po Din 12 na delnico. Predlagana bo tudi dodelitev Din S30 000.— rezervnemu skladu In Din 1.000.000.— davčnemu fondu. Po tej dotaciji Iznašala bi lastna sredstvt rečene banke D 126.76G.523.65. Nadalje bo predložena tudi dotacija pokojninskemu skladu v znesku od Din GO.000. V splošnem je pokazala bilanca tud! za aai-nulo leto znatno povečanje prometa In po-voljen uspeh v rseh poslovnlb strokah- — Hranilne vloge so se povišale od 101 Milijonov Dinarjev na 232 ln pol milijona Din. stanje blagajne in menic od 96 milijonov D na 120 !n pol milijona Din. Skupni promet v letn 1!>24 ie dosegel 01 in pol m'ljaräe 1>. Ob tej prilik: naj bo Se omenjeno, da se ie ljubljanska podružnica te?a 2avoda premolila prejšnji mesec v svoje moderno ur^je. ne lokale v palači »Ljubljanski Dvor«. 600-n —g Odprava čekovnih uradov ln kredit postne hranilnice. Na zahtevo nekaterih naprti gospodarskih krogov, da mora ostat? denar čekovnega urada, zbran v Sloveniji, doma kot podpora za slovenske denarne zavode, repllcira beoxradsko »Vreme«, češ da je denar vzet iz Slovenije zlasti za to, ker so slovenski denarni zavodi v tujih rokah. Kar se tiče vporabe denarja, piše »Vreme«, je trebi nedvomno zahtevati, da gre denar, zbran v enem kraju, v prid do-tiČnemu kraju Centrale in podružnice pa ima>o skupne interese in opravila. Centrala v Beogradu cesto financira finančno ministrstvo. Te dni je izplačala finančnemu ministrstvu 10 milijonov na račun čistega dobička poštne hranilnice leta 1924. Centrala je morala kupit; vel'ke količine papirjev za nevarnega poljskega škodljivca prično kar j tanje zapisnika zadnjega občnega zhora; 3. najtemeljiteje in vsirajuo pokončnvati. Za- ! letno poročilo o delovanju Zveze; 4. poro* tiranje teh škodljivcev nai se prične vsako j čilo o računskem zaključku za leto 1924; leto v zgodnji pomladi in sicer s strupenim; j 5. proračun in njega kritje; 6. posvetovanje plini, s katerimi s pomočjo Horovega apa- j o korakih proti sedanjemu sistemu taksnih rata zakade vse mišje luknje ali pa s strih- j predpisov in proti množenju točilnic po nlnovim ovsem. Natančna navodila glede { taksnem pravilniku; 7. predlogi k določbam dobave in vporabe sredstev za to pokonča- j novega obrtnega reda; 8. sprememba pravil; vanje dobe fnieresenti med običajnimi urad- j 9. raznoterosti. — Prosimo zadružna načeb nimi urami v mestnem gospodarskem \ stva. da skrbijo za udeležbo Za vsakih X ura£ju j članov zadruge se sme udeležiti po 1 dele; gat občnega zbora. 2clcti je, da bi bile vse zadruge zastopane. V Ljubljani, dne 25. fc« bruarja 1925. Fran Kavčič, predsednik. 606 n — Kolo Jugoslovenxkih sester v Ljub* Ijani bo imelo svoj redni letni občni zbor na cvetno nedeljo dne 5. aprila ob 15. uri popoldne v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. 609/a — Jeklene valjčne zasfere ter V3a fc'^u-čavničarska dela izvršuje ter se prblaöti v Ljubljani glede dobave 6ß.CC0 ig pšrnlc-ne krušne moke tipa 80 odstot. — Predmetni ogTasi z natančnejšimi podatki ~o v pi- j sarnl trgovske in obrtniSke zbornice v • LJubljani interesentom na vt»oerted. —g Kava v Braztltil. Braziljr.nska vlada ]e sporočila mednarodnemu poljedelskemu zavodu v Rimu, da je za kampanlo V5E ZAHTEVA DOBRO ZIAT0R0G AUL0 n Razglednica stane 1 dinar. Trgovci in razpečevala dobe primeren popust. Rodoljubno občinstvo prosimo, da si preskrbi za velikonočna voščrla CM. razgledenice, ker tako podpira tudi našo obrambeno družbo 596-n — Podporno um s * o železniških uslužbencev v Ljubljani je na svojem občnem ( zboru dne 15. februarja 1925 sklenilo sle-i deče spremembe. Od L aprila 1025 nadafJe i plača vsak Čkin mesečno članarino Din 3.50. \ Od 1. maja 1925 do preklica bo društvo za j vsak smrten slučaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarna podporo D;n 3000. Zadevne informacije se poizvedo pri društvu, gg. zaupnikih in na letnem poročilu na vseh postajah nalepljeno. 578/n — Proti odebelelostl deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV ČAJ t. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71._ — Hrastniškl pralni prašek zastopa dvo-je načel: dobro in poceni._50/L — Prolječe na našem Jadranu. Motel *Miramare*. Crikvenica. Tople i hladne morske kupke. Soba sa čelom oskrbo m od Din 9G-. 319-n — Živčno bolnim In duševno potrtim preskrbi izredno mila prirodna grenčlca »Franz - Joscf« dobro prebavo, Čisto glavo j in mirno spanje. Po izkušnjah slovlth živo-1 nih zdravnikov je najnujneje priporočati ra-: bo vede »Franz - Josef«. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 45/L • - - U]-------— *u ■ _ Lu.-j-m Jr~niTTTT—rrrr.-L—r-iaast OSKAR H.: azpad carsiva Roman zadnjega avstrijskega cesarja- Hotel je dvigniti dete iz zibelke. Povzpela se je napol iz svoje postelje in se s telesom nagnila nad zibelko. »Ne dotakni se ga, sicer pokličem na pomoč. Misli na svečenikovo prokletstvolc Jezno se je ©krenil in zapustil sobo. II. Cesarjeva zaušnica. »Wolkenstein! Zdi se mi, da bo lisičja lov v Airnssföldu zame zelo usodna. Njegovo Veličanstvo me je pozval v avdijenco!« Nadvojvoda si je opasal sabljo, vzel general ko kapo in rokavice. Kočija je Čakala na dvorišču palače, da ga prepelje v dvor. Adjutant, ki je končal svoje poročilo, je zbral svoje papirje in jih vtaknil v mapo. »Grofica Sztaray je torej dosegla svoj namen,* je pripomnil suho. »Včeraj je bilo objavljeno naznanilo o njeni zaroki s knezom Herbersteinom.« »Ali res?« je vzkliknil nadvojvoda, »to je Slo pa zelo hitro.« »Za končni efekt je preskrbel lov na lisice. Dogodek z mrtvaškim sprevodom« skakanje, preko krste, kar se je zgodilo samo slučajno in brez namena, so porabili poklicani hujskači, da naščuvajo ijudstvo proti dinastiji in vladi. Časopisi levih in naciionalnih strank so priobčili izkvarjena poročila in so dodali še več goriva v žrjavico. Kmetje iz okolice so ogrožali grofico na gradu Almasfoldu. Pod zaščito kneza Herbersteina je morala bežati v Budimpešto. Orožniki so morali z orožjem udu-siti kmetsko vstajo. Pri tem je bilo ustreljenih ve j oseb. Več poslopij na posestvu so kmetje zažgali. Budapeštanko časopisje je dogodke izrabilo za ponovno gonjo proti vladi. Poulična sodrga je demonstrirala, pri spopadih s policijo je biio na obeh straneh več mrtvih. Posredovati ie moralo vojaštvo, da uveljavi državno avtoriteto.« »No, lepe stvari!« je vzkliknil nadvojvoda ves potrt. »Ako ve vse to starec, potem gorje mi!« »Popolnoma razumljivo, cesarska Visokost! Ogrski ministrski predsednik je o teh dogodkih poročal Njegovemu veličanstvu.« Nadvojvoda je z vsemi znaki največje potrtosti in strahu korakal po sobi semtertja. »Wolkenstein, ta lov na lisice mi povzroči Se velike neprijetnosti.« Jezno se je zasmejal. »Starčevo nemilost sem si nakopal in v svoji jezi je mož cesto prokleto neprijeten. In vs to, da bi grofici Sztaray pripomogel, da ujame kneza in se iznebi svojih dolgov!« Grof Wolkenstein je modro pripomnil: »Ženske so povzročile že večje zgodovinske zapleüjaje, Da $e je grofici oosrečil njen načrt, je nkr^'da vaSe ces?.rske visokosti, k^krr ijprff slučaja. Mrvaški sprevod bi ne smel srečati lovske družbe. To je bil povod za ves dogodek.« Nadvojvoda je obstal. »Ako bi vse to rovedal Njegovemu veličanstvu?« je nenadoma vprašal. »Vso nesrečo, vstajo, mrtvece, vendar ne morejo meni podtakniti. Hotel sern vendar navezati samo liubavno razmerje z grofico.« Iz prs se mn jc izvil težak vzdih: »Toda starec tega ne bo hotel razumeti. Zase si prisvaja vse pravice, za ljubavne dogodljaje nas mladih pä ne kaže nobenega razumevanja.« Grof Wolkenstein je odvrnil na lahko odkla: njajoč: »Bolje bi bilo, da bi stari gospod ne dajal vzgleda. Razruši! je zakon svojega sina in Vaše cesarske visokosti. Najvišji vzgled pač ni bil tak, da bi vzdrževal rodbinsko disciplino.« »Wolkenstein, prosim Vas, ne moralizirajte! Nima nikdo v svojih žilah žabje krvi, kakor Vi, ki nimate nobenega smisla za žensko lepoto. Mi imamo pač bolj vročo kri in toplejša čustva!« Grof je nalahko prikimal z glavo. Zovem se kakor moj praded, pevec Oswald pl. Wolkenstein, ki je v čast svoji dami z mečem in pesnijo potoval po svetu. Tudi jaz sem si izbral svojo srčno kapljico in ti ostanem zvest vse svoje življenje ln naj mi ta služba prinaša tudi skrb in bedo. Tako ne morem ljubiti nobenega drugega ženskega bitja.« . . Nadvojovda ga Je začudeno pogledal Postali ste prav za res pesniško navdahnjeni, Wolkenstein. Rad bi poznal vašo damo. ki jo take viteško častite, da bi si ustvaril svojo sodbo c Vašem okusu. Zdi se mi, da Vaš ckus ni najboljši.« »Cesarska visokost, delate mi morda krivico. Grofica Aranka Sztaray prav gotovo ni bila po moem okusu in vendar ste si, cesarska visokost., na nji pokvarili želodec« Nadvojvoda se je zasukal na peti. »Grof Wolkenstein, zdi se mi, da ste me pošteno oklali.« Grof se je priklonil. »Veselilo bi me. ako se ml je to posrečilo. Sicer pa se liso jam vašo cesarsko visokost pokorno opozoriti, da je Vas pozvalo njegovo veličanstvo v avdijenco Skrajni čas je že!« Nadvojvoda se ie prestrr^il. »Pri duši, na to sem čisto pozabil. Wolken-stein, ako pridem prekasno, boste krivi Vi.-r Odkobalil je iz sob? Kmalu nato je bilo slišati, kako je 2 dvorišča oddrdral voz. Wolkenstein je ostal sam. Na njegovem licu se je pojavil lahek usmev. Zavedal se ie. da čaka nadvojvodo težak trenotek. To se mu je zdela pravična kazen za zanemarjenje nadvoivodinje. Uprl Je oči na steno, kjer je visela slika dame v poročni obleki v življenjski velikosti. Dolgo je zrl na lice, ozarjeno s tiho pobožnostjo. Njegove ustnice so trepetale. Iz ust so mu tiho, kakor pobožna molitev, privrele besed?: »Kar sem trpel zaradi svoj« ljubezni, ie odtehtala sreča, da ti smem služIti Služiti ti hočm s srcem in dušo, kakor dolgo mi Bog dä življenje. Naj bo moje življenje posvečeno tebi. njegovemu najpopolnejšemu angelju!« STrarr 6^ mu »SLOVBNSfCl NA* OP« JJjjjfeJggjM igjjg. šfpv. 66 To iti ono: Amor izgnan iz plesne dvorane. Neki pl«sni učiteM se je javno bridko pritožil, da so zaljubljenci tako slabi plesalci. Zaljubljeni pari imajo s seboj vedno to-lifco opraviti, da pri tem pozabljajo in premalo pazijo na ples. Tako so prevzeti svojih čustev, da jim odpade stvarnost, mir in eksaktnost, brez katerih se ne morejo modemi plesi Izvajati točno in nepc grešno. Plesni mojster pravi, da je z njegovega stališča povsem logično, ako reče, da ljubezen nima v plesni dvorani ničesar iskati. Zato hoče pregnati Amorja s parketa, ki tnoti harmonijo plesa ter se izkazuje tudi »!a tem polju, kakor že na marsikaterem *higem, za provzročitelia nepriiik. Doslej seveda se je reklo, da ples ne zasleduje svojega posebnega namena, marveč nudi najlepšo priliko, približati se ženski in čestokrat je bil pies le prijeten prebudi! srčne simionije, ki se je razvijala. Da-jnainji strastni plesalec pa noče nič vede;i Al nič slišati o ljubezni. Ples smatra za »resno prireditev in odklanja vse, kar bi ga oviralo, da ne bi mogel posameznih tur *oxtrotta aii tanga izvršiti z največjo eleganco in preciznostjo. On ne gleda na da-«10, s katero plese, kot na ljubezni vredno čšensko, marveč zgolj kot za družico, s kn-jtero išče samo harmonijo nog lo nobene tange. Pa tucB pri ženskah Je tako. Pripeti sc, -Via dame dajo prednost dobro plešočim da-«nam pred gospodi, kateri so neokretni. "Tehnika je vse, ljubezen ni nč pri novem trieeu. O takem paru. ki se odtegne iz družbe in rajše klepeta kakor pleše, pravijo da je starokopiten. Pa tudi živahnejša za-Jrava pri plesu ie v nasprotju s stilom mo* jdernega plesa, ki zahteva resnosti in umer« iartosti pri izvajanju težkih figur. Plesalcu, ki goii ples kot visoko umetnost, niti ne pride na misel, da bi möge* uri tem izgubiti svoje srce. On noče imeii x Amorjem. nadležnim motikem, nikakesu ■»pravu a. Iz naše rlvijere. (Dopis.) >Pom!ad se bliža z orjaškimi koraki...* S tami besedami je ogovoril te dni v Parizu gospod do nosu zavitega prijatelja, ki mu je odgovoril od mraza trepetaje: »Pa res — pozna se na mrazu«. Kar danes velja v Parizu, velja tudi za LJubljano, mraz in mraz, prav do kosti prodirajoči mraz. Še v naših doienjs:h vinskih goricah tožijo o mrzli »hrvatski«, burji, kamera tamkaj razsaja, kakor malokdaj v tem Toliko prej nas bo zanimala, če izve-ujc kaj o prav pomladanskem toplem vremenu letošnje zime v Boki Kotorskž, kjei ijivi sedaj toliko slovenskih fantov ki tamkaj obiskujejo zares vzorne in daleč na okrog sloveče tehnične šole naše vojne mornarice. Tudi te dni je od tam dospelo poročilo, iz katerega posnemamo, da je \ JJoki Kotorski sedaj »lepo in jako toplo *rreme«. Naj pride torej do besede nas rojak in cestni izvesti tel j za potrese ped Lovčenom g. dvorni svetnik dr. Anton Mahkovec, ki biva že več let na svoji lepi posesti v Ocmji Lastvi, v bližini Tivta. Po kratki ekskurziji, ki jo je imenovani napravil meseca januarja za nekaj dni v Slovenijo k svojim sorodnikom, smo sprejeli po povratku v Boko Kotorsko to-Ie metereološko In seizmieko poročilo:« »Pri mojem povratku, 27. ja;;. \9?5 je bilo tukaj krasno, toplo vreme, aH ljudje H9 trdili, da je bilo nekoliko dni poprej jako mrzlo, da je temperatura padla 2*—3* nad ničlo. Od 27. novembra torej, pa d 5 29. decembra 1°24 smo imeii dan z?, dnem nai-*#>pše toplo pomladansko vreme. Zadnji žrile dnevi v letu so bili malo deževni In 5. januarja pošten dež vso noč. 6. januarja ssno dobili zopet krasno vreme, ki je tra-ialo vse do & februarja. Samo topli, jasni dnevi, skora* brez oblaka noč ir. dan. Podnevi temperatura po 20 in več gradov C, fKmočI pa zelo hladno; cb 7. zjutraj največkrat samo 3*-—4\ dne *5. In 16. ianuarja še celo 2V« in 2* pri popolnoma jasnem nebu brec vetra. Sigurno Je, da se take krasne zime, kakor ie letos, ne spominjam, odkar »oko poznam (od 1897). Prve tri dni februarja smo imeli prayo tržaško »boroc. toda brez mraza (6-7$% 6b 7. žj.) In pri te? temperaturi smo ostali' do danes. Danes #ri t*f pa je nastopil iak široko (11° ob 7. ivl z?.). Pri tako krasnem vremenu seveda lepo uspeva zelenjava. Zelja, repe, salate, fcarfljole imamo kot že več let ne in grah, l:\ sem ga po sej a! oktobra, že cvete. V estaJem pa vegetacija v primeru z drugimi lati ni naprei, inarvee je celo malo zaostala. Medtem, ko navudiio viloüce cveto že o. Božiču, sem letos prvo našel šele 11. ja-wiarja, druga Jeza pa že večkrat med 1.—6. tenuarjem. V zimi 1923. seveda le b:Io vse že več kot mesec dni pozneje, ker smo imeli zimo kakor ?c ne 30—40 let, dokaz temu. da so limonska drevesa, stara 30—40 let, do koren'ne pozebla. Vzroka da ie ve-setacija zaostala pri tako toplih dneh, sta Tfo mojem mnenju dva: Hladno nc či in pri-lična suša. Po hribih in otokih že več časa primanjkuje pitne vode. Poročila časopisja, da evate breskev in cel««*, niso resnična; dotičiik je smatral mandalie *a breskve ki imajo p-polnoma •JiCeB cvet Tudi jaz sem našel na trti mlado pero, ko sem jo obrezoval, ali to je bila nekak iescnskl »prezgodni porod«, ki je »drav prezimil In pa plod nove vegetacije. Y rečenem smislu sem tudi danes videl na brestovi veji čisto lep zelen ni zdrav listek, dočim se hrast kot tak še ni prebudil !n M Se ne bo 5 In več tednov. Interesantno H bilo letos meriti padavino; škoda, da ni-pruuave, CO. Moiv. sroi. dr. A. Ga- vazzL ustanovitelj tolikih arnliroinltritam stanic v Sloveniji, bi mu v tem gotovo rad pomagal.) Naši ljudje se ne vesele tople zime, ker so prepričani, da oljka (maslina) rodi samo, kadar je dobro prezebla in oljka je za naš narod vse. Resnica leži menda v tem, da v hudi zimi propade vsaj deloma ?mosca oloania«, ki povzroča veliko škodo drevesom in oljkinemu plodu. Sneg sme parkrat videli samo na vrhu Lovčena. Da sem točen pri mojem ooročilu, moram pri koncu še dodati, daß tukaj nismo čutili niti potresa dne 30. novembra 1024, niti onega zadnjih dni na Ogrskem (t j. 31. jan. t. L). Pri tem točnem klimaiološkem poročilu našega najbolj vestnega in vsestranskega izvestitelja, katerega že nekaj desetletij poznamo kot izbornega opazovalca vseh prt-rodnih pojav, se nam vsiljuje misel, kako ugodno bi bilo, ako bi v zimskem času in spomladi tudi mi bili deležni tega vrtnega izobilja naše rivijere. Ako bi se eden naših trgovcev z zeienjavo zanimal za to, da bi naročil iz Gruža ali Boke Kotorske kar-fijole salate in drugo, pa bi nam ne bilo treba tako drago kupovati zacarinjene, vele laške ali vipavske zelenjave. Saj se trgovcem v Gradcu, na Dunaju, kakor posnemamo iz dnevnika, rentira naročiti zelenjavo celo iz Neapoljal Ni dvoma, da se našim fantom, ki služijo pri vojni mornarici na tej divni, od nas več ali manj zanemarjeni rivijäri — vrlo dobro godi! Prof. d. Al. B e 1 a r. sov oproščen. To pot pa verjetne ne aide zasluzeni kazni. Koliko prt na* popije kave. Približno ee lahko ugotovi, koliko se pri nas popije aa leto kave. Preteklo leto je bilo v Juge* slavijo uvoženo 8 milijonov kilogramov kave, za. katero srno plačali 222 milijonov dinar« jev. To je približno 3 % vrednosti celokup« nega našega uvoza. Na podlagi tega je raz« vidno, da povprečno vsak Jugosolven pora« bi na leto za 13 Din, odnosno pol kilograma kave. To se nanaša seveda na cene brazi* ljanske kave, ki se carini po maksimalnih tarifih. Verjetno pa je, da »e ta braziljan* aka kava uvaža k nam kot italijanska, kakor se naša salama uvaža v Avstrijo kot italL* janskr*. Kolikor je nnrn znano, se v Ljub* # Colone« QTY10N IIA ioo Grammes Mo. i Sirom dojß&vine. V Poveliču v malem selu pri KopWvnici na Hrvatskem je iivel seij*k Franjo Pluhck v stalnem prepiru » svojo sosedo Marico Rogina. Puhek je bil oženjen, vendar brez otrok, ker mu je vsa deca pomrla. Omenje« na Rogina je imela grdo navauo, da je v prepiru običajno proklmjala umrlo Puhkos vo deco. Puhku se je zdelo to podlo in več* krat je Marici grozil, da se bo maščeval nad njo in jo osramotil na mestu, kjer bo zbrano največ ljudi. Rekel je, da jo sleče do golega. Pred dnevi je bilo v Povehču že* gnanje, okoli cerkvice se je zbralo vse selo, bila je tipična slika animiranega vaškega življenja. Že dan popre>e je Puhek opozoril moža Rogine, da naj ženi pove, da se naj nikar ne prikaže drugi dan na žegnanjn. ker da jo bo vpričo vseh ljudi vlekel do golega. Drugi dan okoli 17., ko je vladalo pri cerkvi najživahnejše življenje, se je nenadoma tam pojavila tudi Marica Rogina. Ko jo je Pu* hek opazil, je nenadoma priskočil k njej ter skušal strgati obleko ž nje. Roginova pa je nenadoma potegnila nož in ga sunila v trebuh. Težko ranjenega Puhka so prepeljali v bolnico v Bjelovar. kjer je drugi dan poda legel poškodbi. Marica je bila prijeta. V Vir ju na Hri'afskem je bil te dni od* krit strašen zločin. Učitelja Jakoba Hržes njaka so našli umorjenega v njegovi hiši. Učitelja je našla vsega ▼ krvi ležečega neka iena. ki je prišla zjutraj kakor običajno vsako jutro po mleko. Ko je vstopila v hlev, tam ni n^sla gospodarja, nakar je odšla v njegovo stanovanje. Videč, da leži na po« stelji, je odkrila odejo. Nudil se ji je gro* zen prizor. Učitelj je ležal ves okna vi jen ;> prerezanim vratom na postelji. Žena je takoj obvestila brata pokojnega in oblasti. Ugotovljeno je, da je neznani zločinec uči* telja najpreje udaril s stolom po glavi, nato pa ga je sedemkrat sunil v glavo in mu kon* čno prereza! vrat. Odnesel je 2000 dinarjev Sotovine. Oblasti so uvedle obširno preiskavo. Vročekrvni muslimani. Nas narod po kručni Bosni in Hercegovini je silno nagle in razburljive krvi. Sarajevski listi dnevno prinašajo obširna poročila o krvavih rodbin* sklh tragedijah, vaških pobojih in drugih sličnih dogodkih. Tako se je te dni tudi v Prijedoru t Hercegovini odigral slučaj, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Zakonca Juzuf in Aiša Okič sta živela v neslogi ter so bili prepiri na dnevnem redu. Končno se je Aiša odios» čila, da zapusti sitnega moža in je pobegnila k roditeljem v drugo selo. To je Juzufa silno razkačilo in odšel je s svojim mlajšim bra* tom Smajlom za-ženo. Vdrla sta v hišo že* ninih roditeljev, zagrabila sta nesrečno Aišo za Jase in jo vlekla ven. Hčerki je priskočila na pomoč mati, Juzuf pa jo je udaril po glavi, da se je zgrudila na tla in jo nato še večkrat udaril a kolom. Vso okrvavljeno je pustil ležati v blatu in vodi. Medtem je njegov brat Smail davil in z nogami hodil po svoji svakinji Aiši. Nato sta jo oba za* grabila za lase in jo vlekla po blatu kakor živino. Na krik nesrečne žene je prihitel sosed Mujo Džafič, ki je hotel Aišo braniti. Smail pa mu je nenadoma porinil bodalo v trebuh. Oba divjaka sta nato viekla ženo Se približno 200 metrov daleč, izpulila sta ji skoraj vse lase ter jo nato prignala do* mov. O tem zločinu 8O bil takoj obveščeni orožniki, ki so oba zločinska brata prijeli Nesrečno mater Aiše so soeedje prenesli v hičo, zabodenega Džafiča pe so prepeljali v bolnico. Oba se borita s smrtjo. Smail je znan nasilnež in je pred leti ustrelil aeljaka jftlaiaviča. bil AS ic redi aoenanikaaie NOVI AMERIŠKI POSLANIK V BERLh NU. Dosedanji ameriški poslanik v Pekingu Jacob Gould Shurmann je bil te dni imena* van za poslanika Zedinjenih držav v Berlinu Lov na zlato v Zabajkaiu. Iz Irkutska prihajajo vesti, da s-o muli v Zfthajkahi v okolici Tontir.oia bogate zlate rile. V zvezi s tem je navalilo na tc kraje to-liko ljudi, da so oblasti v skrbeh glede prehrane. ^Amurskaja Pravda« opisuje to preseljevanje bogastva Žeinijti Sibircev takole : »V Tommo;u so ljudje izgubili glavo. Že pred dvema letoma, ko se ie prvič raznesla vest, da so našli v Akianu bogato zlato polje, so navalile na te kraje množice domačinov iz vseh krajev Sibfrijc. Cim t-oij so se širile vesti o zlatih rudnikm, terc v«č je bilo novih priseljencev. Zlatonos.ie parcele i>o bile sicer že davno razdeljene, vendar pa so prilicijde vedno nove množice nenasitnih ljudi. Posledica je bila, da ie začelo kmalu primanjkovati hrane. Nastala je beda in lakota, nad 2000 oseb ;e podleglo raznim eptdenučnim boleznim. Po okoiici so bile nabite svari'ne deske, da je Toaraot ^renapoinjen in tia se ne sme nihče več preseliti. Ali vsi opomini so bih zaman. Emigranti so prihajal; po skrivnih polhi, ker so bila vsa Javna peta strogo zastražena. V karavanah so prihajale nepregledne trume novih priseljencev. Mnoge karavane so dolgo Wodile po neprefoxkiih pragozdih, druge so v tajgi poginile. Teko se je neka karavana izgubila v pragozdu. Ker *e bila vsa zaloga hrane izčrpana, je nastopila lakota. Potegoma so nesrečneži pojedli vse, kar je Hromel želodec prebaviti. Slednjič je prJGfo na vrsto celo usnje s čevljev. TiaRne mod so ra?pid*!o pešale. V tem spkršnem obupu se je nekdo v karavani spornnH, da je ^e te-šttev iz kritičnega položaja. Karavana raj t>i začela jesti človeško meso. Najprej so odsekali roke in noge nekem« mrtvemu Kitajcu in tako so nekateri člani karavanie potolažili lakoto, dasi se i!m je človeško meso studilo. Tako so blodili po pragozdu dalje. Pojedli so najprej omeniene^a Kitajca, ki je bil spotoma omagal in umrl, potem so se pa V>t!H nekega Tatara. Ko so pojedli tudi njegovo truplo, so se vsaj toliko okrepčali, da nI nihče umiral od lakote. V tem obupnem po!ožaju so :-e začeli zopet posvetovari, kaj naj počno. Vsak začetek je težak, so si mislili, in kmalu so se ljudje spremenili v zveri. Naučili so se jesti človeško meso in so enostavno kockaH, koga naj sakcHejo. Kocka ie pädia na V.hmova, ki je imel s seboj dva sina. Komaj sta preprosila člane karavane, da r.c z*koljejo njunega očeta vsaj do naslednjega večera, češ da bo ta čas še kdo umrl. pa ne bo treba ubijati nesrečnega moča. In karavana je imela naslednji daji res ?T2čV>, her je našla mrtvega konja. Kakor volkovi so planili nesrečni ljudje na mrhovino. Ko so se najedli, so razsekal! ostanke mrhtvine ter jih vzeli s seboj, čez nekaj čn:. so se srečno prerinili skozi pragozd do Tormnota, kjer so pripovedovali o strašnih doživljajih v tajgi. Med potjo so izgufcfli 11 članov, ki so jih večinoma po jedil. w O. S. Mardea: Ne boj se ničesar. Prevedel dr. T. S. Ako tudi v te.?kih urah svojega življenja vesele- gledaš v srečnejšo bodočnost, ako te navdaja prelestno pričakovanje, da nekega dne zapustiš to svoje trdo in omalovaževano delo, da je tudi za - te pripravljena krasota, udobnost hi radost, bV.o bo tvoje oko naravnost uprto na postavljeni cilj in ako se prepričaš, da imaš dovodi sposobnosti in sil, da ga dosežeš, »>oiem se ti to gotovo posreči. Nfkoli še uisern videl SloveVa, ki bi ne bil izvrši! nekaj dobrega, ako veruje, da ima sposobnost izvršiti to, kar je zasnoval,, ki upira svoj pogled naravnost na svoj cilj in se moško bojuje, da bi ga dosegel. Prizadevaj si. da bi *tt tvoj duh rsipo-Tožen vedno pozitivno, radostno. Ne dopuščaj nikoli dvomov, da mogoče ne boj mogel do konca Izvesti tega, k.u si započeL Ta dvom je izdaj*^Iski sovražnik, ki oni-Čuje tvoje ustvarjajoče sposobnosti in pod-kopsva tvoje stremljenje. Navadi sc govoriti sam sebi: »Moram knetl, k*r potrelb-jem, to je m-oja pravica iu pridobim si jo.« Velika osredotočujoča in naravnost moč ie v tem. ako neprestano gojimo v sebi misel, de ie nam nameeran uspeh, zdravje in sreča in da nam nič na svetu ne more zabraniti, kakor mi sami, da W #h n« dosegli. Postane nai tvoja navida <*tamo si ro-i»v.ia:i. da te čeka končno vendar le zmaga. Drži se te navade vstralno In trdno — in boš presnečen. kako prihajajo k tebi stvari, na katere so usmerjene tvoje Zelje. Človek nI ustvarjen za to, da hi bH igrača razmer in suzen; svoje okc-Iice. marveč ustvarjen je za to, bi si uredil svojo okolico, da bi si utvari! ^a^mere. Nič se nam ne zgoci or-az vzro!<;«, tu vzrok pa je duševnega znaea;a. Rjizpoiože-aje našega duha tvori pogoje naših uspehov aH neuspehov. Uspeh nasc^n dela soglaša z naravo naših misli, ?. značajem našega duševnega razpoložen i a, Ako. hočei kaj doseči, mora tvoj duh biti v posrtr/ucm, ustvarjajočem razpoloženju. Skrb:, zatesi, ■obup učankuieio na naš duh negativno, :>r*-vajajo ceJo vrsto duševnih sovražnikov, ki napravijaio pot k uspehu in k sreči nedostopno. Naše duševne sposobnosti so fcakor sluge. Napravijo b?.š samo to. kar od niih zahtevamo. Ako imamo k n>im> zaupanje tn ako se na nje zanašamo. se prrzadevajo kar najbolj morejo. Če jim pa ničesar ne zaupamo, da bi izvršile, ne izvrse ničesar. Ljudje z negativnim značajem čakajo na slučaj. Prevzeti so od čuta slabosti fn si domiievaic, da jc nemogoče, bi kaj spre-menUd na «iaiüh razrnerait. W: otti, ki so izvršili !:a» velikega v svetu, so bili ljudje pozhivnesa, ustvaija-jočega duha. Samo ustvarjajeea, agresivna, poganjajoča in ^spodbujajoča sila more privesti človeka k velikim činom. Tn samo Uk značaj, silni in odlo-čni, ustvarja pogoje, ki jim sledi neobhodno dober uspeh. Toda marsikateri poiittvii düh post?.;a negativen zaradi razrrih vplivov, ki uničujejo niegovo zaupanje v samega sebe. Zgodi se, da takoj, čim se komu dragemu posreči vzbuditi v nJem dvom, d.i mosrče ni doraste! svoji r.aiogi. Kaicor hitro z? pusti taka sugestija v njem svoje korenine, pada njegova odločnost ter ne pristopa več k stvarem z ono svetostjo ir. z oni-n rogu-mom kakor preje. Izgublja $po*'j:)Tr.st za hitro odločitev in konč'10 so sotoh re vpa storit: samostojne-ra sklepi. Omahuje s*-n m tja v stvareh, glede katerih je tli preje na jasnem in kjer je prej on vodil, ;e sedaj pod vodstvom. Ako smo se tr&io In krepko odločil* za dejanje in ako z vsem svojim srcem verujemo v uspeh svojega početja, deluje ves naš düh hitreje in krcpksje in vse njegove sHe se zbirajo v smer. Ki vedi k izvršitvi tega, kar smo akieulli započeti V liaši isoi-ranjoati se >kr:va skrivnosrna »Tla, ki si ;e ne znamo razlag iti7 koje pri-cuiočnost pa čutimo jasno In ki, kakor dobro slutimo, sodeluje pri vsej:, kar zapoce-ajamo resno m z zaupanjem. Ustvarjajoče mišljenje je soglasno £ zdravjem in s srečo. Negativno mišljenje pe odgovarja nerazpok>Ženju, bolezni in stra* stein vseh vrst. Množica teh, ki niso priMt do nobenega uspeha m ki so se pogubili, se refcrutrra izključno iz ljudi, KaterOi mišljenje je negativnega značaja, dočim so hfti možje, ki so korakat! na čelu napredka, vedno pozkivrri, ustvarjajoči misleci. Silno, pozitivno razpoloženji duha je najboljša protekcija, 1 i jo je mogoče do- 0 B 154 T L C K 1 < D B R O K C 0. MESTNI TRG S D BUNATOVIC Ribji mehur kot dihalni organ. Biologi so že davno ugotovili, da je treba smatrati plavalni mehur pri rrbah s sta-lirča razvojne teorija na začetek oljuč pri toplokrvnih živalih. Arncr.lkt učen;ak Hali pa ii-^azi je, da /r.tvax:ii m rhur ne slu-21 ribam farno kot organ ravnotežja pri plavanju, negi tudi.zrač:ii rezervoar, iz katerega lahko dnM rib« «' slučaju potrebe rezervni kisik. Pri ribah, ki so ;Lh imeli >• taki vodi, kjer je zelo malo al: pa sploh nič ki« sika, so namreč opazili, da dobfvajo kisik Iz plavalnega mehurja. Iz tega se da skiepatl, da služi *a organ kot rezervoar, iz katerega črpa rfba v sl*ičiju potrebe k'sik. Dr. Hali pravi, da je Jrj:;č"n.; kisika in ogklkove kisiinde v plavalnem mehurju ribe tem večja, čim večji je pritisk vade r.a ribo. Ce se količina ogljikove kisline v vodi poveča, se poveča tudi obseg ribe* in zato se dvigne rfba na površje. Dr. Hallovo odkritje, da lahko plavalni mehur ribe po potrebi opravlja tudi funkcije dihalnega organa, je velikega pomena za razvojno - zgodovinsko zvezo med ribjim mehurjem in pljuči pri toplokrvnih Zival'h. Biologija pozna tropično i>ribo s pljuči* kot prehod med ribami in žabami. Njen plavalni mehur je obdan z mrežo žilic in iaktlčno predstavlja neke vrste pljuča. Ta organ pomaga ribi nabrati zadostno količino zraka, da lahko preživi poletje v izsušenem močvirju. Pljuča žab in celo plazilcev spominjajo po svoji obliki še vedno na plavalni mehur prednikov teh živali. Osem iet pod zemljo. V okolišu Vilne je bilo postavilo v času vojne rusko armadno poveljništvo velikanska skladišča živil Tam je bilo nagroma-denih jestvin najrazličnejše vrste za ruske čete daleč naokoli. Carjeva vojska pa se je začela leta 1916. umikati Kaj storiti z živili? Seboj so vzeli, kar so mogli naložiti, a!i ostalo je še mnogo skladišč polnih do vrha. Tudi v raznih podzemskih prostorih, v kantinah in kavernah. je b:lo spravljenih obilo konserv in dugega jedilnega blaga. Poveljnik ie ukazal, odpeljati kar se da in kar se potrebuje, drugo pa se mora vse uničiti, da ne pridejo zaloge v roke Poljakom. Širok požar je zajel skladišča, pokale so mine, vojaštvo je odhajalo. Požar pa ni vsega uničil, marveč je pustil precej v miru polne podzemske prostore. Ko so zažigali, se i pripetilo, da je neki ženijo ki vojak padel neko podzemsko kantino. Iz katere si t mogel pomagatL Klical ie dolgo časa na po moč, ali nikdo ga ni slišal, vofaki so odko rakaii. ogenj pa ie divjal In lomi! skladišč ne zgradbe. Vojak je ostal pod zemijo I ruševine so vedno bolj zakrivale kantino.. Pred kratkim je poljsko vojaško po veffništvo sklenilo, da se na onem prostor ruskih skladišč postavi široka zgradba. Pri čeli so kopati ir? čistiti podzemske prostor*' Ko so kopali in prišli v nekn kantino.. groza in strah! zagledajo pred seboj čVove ško bitje, ki s? počasi premika. Bil fc 1» mlad človek, ves pokrit z dolgimi 1 a ml umazan, s raztrgano obleko, vid^l nI skop nič več in govorili ni mogel. Tičal je sreti konserv oni ponesrečeni ruski vojak, ki j« prebil v kantini dolgih osem let. Na ont« kraju je bilo Malo svetlobe in zrak je pri hajal od tam. Popolnoma otopelega so pre peljali v vojaško bolnfco. kjer je pa kma!? umri, ne da bi :se bil zavedel in kij spre govoril. Osem let ie prestal revež ob kon servaii. Svetovna vojna je uničevala ljudi n naineverjetrcejše načine. Kdo ve, kle in ko. tiči še marsikak ponesrečeni vojak iz n — Proizva« ja fn po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penid. Zapre« prešič. Hrvatska. 99/T Ugodno prodam hrastove spalne oprave s psiho ali umivalnikom za 5000 Din, sv. Vovc spalne oprave, fiiu, vsa* ke barve, po 3000 Din. — Na željo jih dostavim na dom. Za solidno in tr* nežno dslo se jamči. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 796 Vila v Ptuju s petimi parketiranimi so* bami. velikimi stranskimi prostori, zidanih hlevom, sadnim vrtom — se radi preselitve poceni proda. — Vorašati: Hofmann, Ptuj, Trubarjeva cesta 4 Vsakovrstne naslove dobite pri »POSREDO* VALCU«. Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. 16/L Pozor kovači in kmetje! Dne 25. marca se vr5J javna dražba v hiši Ivane Zavbi na Vrhniki. Nova cesta 3°5. — Prodajalo ae kovaško orodje, vrtalni stroj, vei nakoval, več primažev, meh. plošča za vravnanje (Richtplatte). 2 pluga, pa* rizar, polkrita kočija, več predmetov za vozove tef Š3 razne druge stvari. 763 Svilene klobuke, okrašene, od 200 Din na* prej v raznih barvah — prodaja Minka Horvat« modistka, Ljubljana, 'ita* ri trg. 62 L Zastopnike (krajevne) sprejema več* ja /avarovr'na družba — pod zelo ugodnimi pogo* ji — Pismene ponudbe ped »Zavarovalnica« na: »Publicitas«, d. d., Ljub* na«. 856 Najmodernejše kroje po meri in modelih raz-pošilja in izdeluje od mi* nistrstva za trgovino in obrt — konces. fzrojna šclay Ljubljana. Židovski ulica. — Za učence izven tečaja vedno posebni po* ukl — Daje pojasnila krojačem in Šiviljam ust« meno in pismeno o stro* kovnih vprašanjih kroja« štva. 494/« 01aj novejši modeli ravnokar došli t> modneni salonu Stach!y~9ttašhe Cene nizke, — Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno. 63 L IS no IÜ m m kreirane v Parizu, tkane v Lyonu. priljubljene pri vsem eSegantnem svetu. 852 Prodala samo na veliko: ZAGREB, Jelaticev trg 20/111. ES äJisy m £1 (D •a is si m m m IŠJ Za prodajo dobro idočega predmeta, potrebnega vsaki hiši brez razlike, SO l$če krajevni agent okreten in vešč. Posel lahek, zaslužek dober. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „V-814". hBMiite. Me si eaMe novo ilfflo?... NaTnodernejše vzorce pomladanske in leine je preiel ?n izgotavija obleke po rr.eri po dovršenih modernih krojih. Modni salon za gospode IVTAFiT N MABSOTA, Spodnts Šiške. Obleke od D!n 000-—naprej. Hitra postrežba. 843 LJUBLJANA Dunajska cesta št. 46 Telefon 379 IVAH ZAROTNIK Telefon 379 mestni tesarski mojster Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene «tavbe, ostrešia za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, led niče. paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žago« 161 T Tovarna furnirja. Za spomladansko sezifo se priporočam cenf. dsmam in gospodom v napravo feosiu« ■nov, ob'ek, površnikov itd. po n.. i novejših vzorcih in zmerni ceni. Delo točno in solidno. Mehanično umetno vezenje parila, aeastot*ov9 monogramov, oblete blux itd. v pta, ščatem In ver žnem vbodu, madeira, richello z belim in na| različnejšim materijalom. — Entlanje« predtiskanjo« MATEKt Ljubljana, poteg ho tata „Strufeoli". ......•..................»...........•...........ael ALOJZIJ LOMB AR !;re"oikl atelje za dame In gosncHe Spodnja Šiška. 757 Makutaturni papir i WV * kg Din 5*~ prodaja i uprava .Slovenskega Naroda* Tvrdka I. C. RSayes* naznanja, da je njen trgovski sluga, ki Je nad 40 let najzvestejše in najvestnejše opravljal svojo službo, gospod Lovrenc Pirnat v petek, dne 20. t. m. zjutraj po kratki bolezni preminil. Pogreb se bo vršil v soboto, dna 21. t. m. ob patfb popoln« dna iz splošna državna bolnfca na pokopalUče h Sv. Krün. Prager Presse za Js8ia5ia^iIo. Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*— mesečno. Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav Male Antante. Pokojniku obrani tvrdka trajen blag spomin. V Ljubljani, dne 20. marca 1925. 848 »RAZPAD CAMTUA« je roman zadnjega avstrijskega cesarja ki kaže v pravi luči razkošje In moralno C*varfenost habsburških mogotcev. Či-jte to senzacijonaTno delo, da spoznate, kakšen je bil v resnici maük, ki so se mu moral' klanjati avstrijski narodi. Ne zamudite naročiti se na nas list, da Vam moremo dostaviti začetek tega poučnega In izredno zanimivega romana. Nove naročnike sprejema uprava »SLOVENSKEGA NARODA" Povsod dobite modne furnale v franeoskem Jeziku, ki so risani in tiskani na Dunaju ali v Berlinu. Flfinaitfnrj Hamnl Ako žcl,tc sPnznati Pravo francosko, pa-LIcyalilUS MM! riško modo, obrnite se na 5 Francosko knjigarno f$ i C h e 11 S4i Zagreb, Jurišičeva ulica 6 Cana smerna« 333 L Najboljša „PUCH" kolesa po selo ugodnih conah dobita lo prt Ign. Vok, Liubljana, Sodna ul.7 851 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Trebnjem ^ ki bo v nedeljo, dne 5. aprila 1923 ob pol 9. url dopoldne v zadružni pisarni« DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa za leto 1924, 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5. Predlogi zadruöiikov. HaieUtvs» 8. »SLOVENSKI NAROD* dne22« marca 1925 s*tev. 66 - Zo spomlalonsKo sezljo se priporočam ^svojim solidnim m natančnim delom po zmernih centa Ante Preželi, "roj«* &|Mbljana9 Gosposvetska 16 (dvorišče). «52 Hodni salon H. SEDE J - STRNAD s« priporoča veleceni. damam za spomladansko seziio Cena konkurenčne! LJUBLJANA Prešernova ul. 3 Žalni klobuki vedno v zalogi FI.P.MI • ipri5an optik J»j ubljana Stari it 9. -^ Frani Mm Sefetiburuova t Trgovino vseh wst «vljev za gospodi, dame in oiro se Specialist za ortopeda « In anaforcična obuvati', I--^ Tefe#aa! 331. Ustanovljeno leta 1879« Ključavničarstvo Martinčič vgust edino podjetje za naprava jeklenih valčnlh zastorot « Sloveniji r preporoda neprave novih valčnlh zastara« in poprovo Istih po konkurenčnih cenah ter Ima vao pripadajoča blago etalae aa sklatilsois, Izdeluje in se priporoča za naročilo aaSnčvtih plaht, akrlžij vsaka vrste ed prSproste do najbo* . fjatejše izpeljave, efcarjae%a omrežja, ±elexja ca štedilnike* ventilacijo rexrlh vrat; razna ekewja, železna vrata In okna, okrogla železne stepo leče, predpečnike iz železa la bakra 1.1, d. 835 Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi RAST LAS ZÄiAJRCUJIE „LEBft" sekonlto zaSilteno sredstvo pro« frfešsvosif. Izpadanju las in prhljajc Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijaii, bttvalah ali po povzetju za l(jn dinarjev f\n 10 dinar ev jotfarirtaj razpotij« Kosmat, iobaretorst Z« 0i ner -v ot rek, M tkellee«* f. Ugodna prilika za nakup s papirjem Patr- knllgarna in trgovine v Ljubljani na najlepšem kraju v H a ?v 44 L ^3*> weiki h tr?t*jie Mstšfci jpiatvint fSraalne. tja* dtn^sta tet^*!«f}o Bis ?70—. dsmski Sin 280*— *?s:la£te» .tsverrst ae$W tln 9:8'—. cß-ssül I?» 880— raaaesgja vrj'.strg^l/ia X. €af}i it. zl. ftistmiaai »nü: s fe» 18 -i slflrwrt se aeSTje TStkeica aejtsaj. «*rr. ad sufcwt fcnrng«Tr>9 a rune MMtafahferae rose t»a seras 3 aal iw egted. Zflsr priaa 2 W5»a eseons ferjewt bsV.4 o»>*i«i »riaiaraa oovrn3tav nLijr. ftarsčfte čez I ■ 5W— psStnia* ?ro~ta. — Troevci enfras cene. Kajcenejše in nejvečte skladlšfe dvokoles, motorjev, o-trešk h voz<Čkav, »vaicih strojev, rsanovrstnih nadomestnih delev, enevrnsüke. Posebat oddelek za popolno popravo, etnajiran s in pon klflnjedvo oler, ©troSkrh vozit-kav, šivalauh stro;ev i d. Prodaja na otroke. Cemkl fcanko. .TRIBUNA'', P. 8 L. titana Mm 9 Ljublje*^* KarSeveka eaata et. 4« 4ft L sredini mesta. Proda se celotna zaloga z vsem inventarjem. — Več se poizve v upiavi Slov. Naroda, sis B&emo za avol veleifidnstriislfl papirniški Obrat 6 km od Ljubljane, i. KRISTOFiČ - BUČAR, t«",",~Ä^"*," ravno cSoSle g najnevelseaa 5 kroja. OTROŠKE OBLEKICE, PLAS6KE. velik, izbira. Pr^oroea k r d s vi av Cene zmerne. BLUZE Mas Na|«iSia «ömI BRU N .,s*«prn£njaia cenjenim odjamalcem, du sem !joi pivo vratne angkeSke lake in prvovrst* anfiicSki «raajl ter sei» istočasno insta* ^rai v svoji cieUmici najmodernejšo peč za ?«&öajiiran;,e motornih koles, navadnih koles JfrafcoT tudi rn^iih avtomobilnih delov. 19 l«t pri2iiane , Laracln" piluie naj-sigurneje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekar nah po 20 Din škatija. Po poiti razpošHa lekaraa Slu m, Subotlca. 115 L industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižt?o in z zastavo zalog blaga, ift£*;» psaolfila ozir. efražalmlke ali kupca. Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodar % k a pisarna, dr. z o. z. ..... ...... ullaa l/ll v Ljukl]eni. Welfova 2$ L ♦en s strojno in elektrotehnično visokošolsko izobrazbo in primerno prakso v industrijskih podjetih. Jugoslovansko državljanstvo in popolno obvladanje slovenskega ali srbo-hrvatskega ter nemškega jezika in starost ne pod 28 leti pogoj. Samci imajo prednost. Službeni nastop najkasneje do meseca junija t 1. Curriculum vitae, navedbo referenc in zahtevke glede plače vsebujoče ponudbe naj se naslove na: Taislikro Združenih paplrnlo d. if LJoblJaita, Dunajska cesta 1 b/Ii. ta j&ajboijsi šivalni stioji