čin/
Domžale, 21.3.1991, letnik XXX., št. 5
oročevolec
Glasil
Po mojem najbolj potrebovan nekaj norcev. Kar pojejte, kam so nas spravili
pametni*
BEBNABE SHAW
aktualno
Visoko doneče, vznesene besede so skorajda presvete za vsakdanjo potrošno rabo - če ne bi bile vulgarno zlorabljane in vsak dan znova tudi zlorabljene. Menda prav zares in v resnici - za narodov blagor; taisti narod pa prav dobro ve, kako je s tem. Že dolgo namreč ve, da je »borba« v hotenju zagotoviti mu blagor nenehna, razpoteg-njena čez desetletja slovenske zgodovine. Tako je bilo včeraj, tako je danes, tako bo nemara jutri; 45 let je potekala neusmiljena borba za narodov blagor; v imenu tega cilja so visoko plapolale zastave; tiste z zvezdo in tiste rdeče s srpom in kladivom. Tudi danes smo visoko zavihteli zastavo (tokrat brez zvezde) in visoko so za ta cilj zaplapolala bandera. Kaj je že zapisal gospod Ivan Cankar.
Vse dragi moji, vse za narodov blagor. Kdor dandanes javno laže - laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico, - ga smešijo in preganjajo ter naposled uničijo, - na narodov blagor!
IVAN CANKAR
Ker namen posvečuje sredstvo, v politiki pa je to še posebej dragoceno načelo, so seveda za tako plemenite cilje dovoljena praktično vsa sredstva. Tudi v našem domačem vrtičku sanjamo skupne slovenske sanje in drhte doživljamo velike teme samostojnosti, suverenosti, plebiscitnih usodnih odločitev. V teh velikih temah, ki se vse napajajo na prepričanosti, da gre za usodnost slovenskega naroda, je seveda spet skrita skrb za narodov blagor. Pri tem pa smo pozabili na obrobne nepomembne teme, da je za preživetje potreben hlebec kruha; otroku še skodelica mleka, starčku pa kozarec vina.
V zaverovanosti velikih tem in načela, kdo bo koga bolj dotolkel (tudi za narodov blagor), je strankam v največji užitek (denimo na sejah naše občinske skupščine), če nasprotnika zakoljejo že pri tako imenovanih poslovniških in proceduralnih vprašanjih. Če preboj na tej točki še ne uspeva, potem borba za narodov blagor poteka na ravni glasovalnega stroja. In če opoziciji naposled uspe, kar bi ji ob normalni razporejenosti moči ne smelo, ta temelji svoje užitke in veselje na nemoči nasprotnika.
Tudi če se pozicije zmagovalcev zamenjajo, veselje generira v istih čustvih, tudi nič manjše ni.
Lasten uspeh je manj pomemben; največja perverznost je naposled v tem, da se tudi ta boj - kdo bo koga - uresničuje zaradi narodovih interesov.
Komu je mar vsebina odločitev, pomembnih za ljudi? Komu so mar posledice, ki jih takšne ali drugačne odločitve prinašajo? Komu je mar tisto, kar po vsebini pomeni resnični narodov blagor? Naj odgovori Ivan Cankar:
SIRATKA: Čujte! (Velik list papirja v roki)
»Jaz ne govorim za tiste ljudi, ki se jim zde fraze o narodovem blagru, o narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zakonih in tako dalje svete in nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, temveč številke v tolpi, brez življenja in ponosa... Za tiste govorim, ki jim je ljubša cinična resnica nego blagoslovljena laž. Ali ni to blazno? -«
GROZD: Kje je dal to tiskat? Kdo se je predrznil to tiskati - ?
M. BROJAN
P. S.:
In kaj na vse to pravi »narod«? Nič! Ga tudi - razen ob volitvah - nihče nič ne vpraša! Če bi pa hotel odgovoriti, ne bi povedal drugega kot: Ut cen-seo stulti habemur... (Mislim, da nas imajo za norca!)...
OBČINSKI POROČEVALEC V LETU 1990
Več kot milijon besed!
Malce pozno, vendar iz srca, smo se v uredništvu lotili inventure našega dela v letu 1990. To nam je omogočil vezani letnik Občinskega poročevalca za leto 1990, kjer je knjigoveško delo korektno opravila Joži Vrenjak z Vira. Letnik je vezan v rdečo barvo, malce »nespodobno« za sedanji čas, v opravičilo se mu lahko šteje, da je rdeča škrlatno spokorniška in ne rdeče boljševistična. Sestavlja jo sedemnajst številk, vsaka po najmanj 16 strani, najdebelejša med njimi šteje kar 24 strani, skupaj pa smo v letu 1990 oblikovali kar 268 strani našega glasila. Ker smo hoteli biti natančni, smo izračunali, da to približno pomeni 29480 vrstic in skoraj milijon besed, kijih je v letu 1990 zapisalo in objavilo skupaj 115 sodelavcev, med katerimi pa nismo zajeli naših bralcev, ki so se nam oglasiti s krajšimi prispevki, pozdravov vojakov in drugih krajših člankov.
Med sodelavci, ki so napisali več kot 5 člankov, je 20 naših zvestih sodelavcev. Velike številke, se vam ne zdi! Čas bo povozil marsikaj, ne bo pa mogel besed zapisanih v letniku Občinskega poročevalca 1990! Med sodelavci sta največ člankov napisala odgovorni in glavna urednica, najbrž pa vas ni treba posebej opozarjati, da po številu objavljenih člankov vodi Jože Novak, po čigar zaslugi je moravska dolina in njeni ljudje kar dobro predstavljeni v našem glasilu. Isto velja za Mengeš in prof.
Ivana Sivca, pri tem pa ne smemo prezreti, da je svoje kritične in včasih tudi hudomušne osti našim bralcem predstavljal v rubriki SAJ SMO SAMO LJUDJE. Čeprav je vsak sodelavec časopisa in njegov članek za uredništvo dragocen, vendarle omenimo nekaj naših najzvestej-ših sodelavcev: Marjan Bolhar, France Cerar, Darinka Grum, Ivček Kepic, Marjan Kovic, Igor Lipovšek, Ervin Anton Schwarz-bartl, Janez Stibrič, Stane Sra-žar, Matjaž Vovk, Andrej Zaje, Cveta Zalokar Oražem, obenem
pa izrazimo upanje, da nas tudi v letu 1991 ne bo nič manj. Svoj delež so k Občinskemu poročevalcu v letu 1990 prispevali tudi naši šolarji, ki jih je preveč, da bi omenjali vsakogar posebej, prepričani pa smo, da je tudi med njimi veliko naših bodočih sodelavcev.
In po čem si bomo letnik 1990 najbolj zapomnili? Po strankarskem pluralizmu, ki veje iz sleherne številke letnika 1990, po vrsti kritičnih in manj kritičnih člankov, ki so pospremili staro oblast in pripeljali novo, po vrsti starih in novih obrazov, ki smo vam jih predstavili, pa po tem, da smo pisali čisto o vsaki od 27 krajevnih skupnosti. Spominjali se ga bomo po mesečnem dopolnjevanju uredniškega odbora, po Meti pometi in njeni Neznosni lahkosti obljubljanja, ki je sprožila kar rafal odmevov, po naši skupni zahtevi po kuplaraju in ne nazadnje, pa vendar na koncu po neznosnem številu zadnjih sej starega uredniškega odbora, ki še vedno ureja naš, upamo pa, da tudi vaš OBČINSKI POROČEVALEC. UREDNIKA
m
TRAN2
Davki niso stimulativni
STRAN 8-9
Pisma bralcev
STRAN 10
Dober dan Vrh nad Krašnjo!
NAŠIM MLADIM STRELCEM ŠTIRI KOLAJNE
Irena Perne
republiška
prvakinja
TRZIN: Na XV. finalu republiške dopisne lige s standardnim zračnim orožjem je nastopilo 61 tekmovalcev in 11 ekip. Občino Domlale sta zastopali ekipi Trzina in Domial v dis-
REVIJA ZA RAZVOJ PODELILA:
Edvardu Golobu - priznanje Podjetnik leta
ciplini puška. S svojimi rezultati so dokazali, da sodijo v. sam vrh slovenskega strelskega športa, saj je Irena Perne osvojila naslov republiške prvakinje, ekipi pa sta osvojili tretje in četrto mesto, z vsega krogom zaostanka za drugo uvrščeno ekipo Olimpije. V posameznih konkuren-cah sta osvojila medalje tudi brata Simon in pionir Gregor Kovic, ki nastopa te za člansko ekipo SD Domiale, katere član je še oče Marjan.
REZULTATI: Člani puSka - ekipno: 1. Kamnik 1693. 2. Olimpija 1667. 3. Trzin 1666, 4. Domžale 1665. 5. Brest 1654; Posamezno: 1. Kandare (Brest) 573. 2. Rudolf (Olimpija) 570, 3. Podgornik (Kamnik) 569. 4. Kovic S. (Domžale) 567. 5. Paternost (Trzin) 567;
Mladinci - posamezno: 1. Kandare (Brest) 573. 2. Kovic S. (Domžale) 567, 3. /isko (Olimpija) 561;
Mladinke - posamezno: 1. Perne I. (Trzin) 373. 2. Beslič (Tabor) 368. 3. Oražem (Portorož) 365;
Pionirji - posamezno: 1. Beslič (Tabor) 368. 2. Kovic G. (Domžale) 360. 3. Selan (Olimpija) 353;
STRAN 2
VSE, KAR MORATE VEDETI O POPISU 1991
Mlada prvaka bele žogice sta iz Mengša!
Občinska prvaka v namiznem tenisu v kategoriji starejših pionirk in pionirjev.
T. Ribnikar in K. Jamšek, oba z OŠ Mengeš
11. marca 1991 so na Pristavi EDIGSA v Mengšu podelili priznanje Revije za razvoj našemu občanu - zasebniku Edvardu Golobu.
Ob prisotnosti člana predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta in ministra za drobno gospodarstvo Viktorja Brezarja so poudarili, da je Edvard Golob prejel priznanje kot prvi, kot človek, ki uspešno uresničuje zahtevna merila podjetništva.
Pogovor s prejemnikom priznanja bomo pripravili za objavo v naslednji številki.
Revija za razvoj
Poslanska pisarna SKD Domžale
Poslanska pisarna Slovenskih krščanskih demokratov Domžale je za vas odprta v ponedeljek od 10.00 do 12.00 in v sredo od 16.00 do 18.00.
V tem času smo vam na voljo tudi po telefonu 721-359.
Za člane in simpati-zerje, ki bi želeli nakazati
članarino ali denarni prispevek še št. žiro računa 50120-678-89064.
Pričakujemo vas!
KAJ PRAVI OBČINSKI MINISTER ZA DROBNO GOSPODARSTVO:
Davki niso stimulativni
Že v prejšnji številki našega glasila ste lahko prebrali o novostih v davčni zakonodaji. Glede na to, da smo znani kot občina, v kateri je obrtnikov kar veliko, smo se odločili, da le-te povprašamo o primernosti novih davkov.
Žal naši sogovorniki niso bili prav navdušeni za izjave, zato si poglejmo, kaj misli o novi zakonodaji ZORAN POLJŠAK, dipl. ing., občinski »minister« za drobno gospodarstvo in podjetništvo:
Konec lanskega leta smo dobili nov davčni sistem, katerega prihod smo pospremili z vrsto utemeljenih pripomb, ki pa niso bile upoštevane. Tako smo dobili nov davčni sistem, ki naj bi bil pravičnejši in boljši od starega in ki dejansko le izenačuje vse državljane Slovenije, da pri enakih dohodkih tudi enako prispevajo.
Obrtništvo je pričakovalo, da bo z novo-nastalimi demokratičnimi procesi in novimi davčnimi zakoni v Republiki Sloveniji prevzelo in pridobilo vidnejšo funkcijo v kreiranju novih delovnih mest ter večjo vlogo v okviru celotnega gospodarstva. V sedanjih zaostrenih likvidnostnih razmerah in obremenitvah, ki so precej višje od prejšnjih, pa obrt te funkcije nikakor ne bo mogla opravljati. Nasprotno, pričakuje se le zmanjšanje sedanjega števila zaposlenih, visoke obremenitve pa bodo najbrž tudi glavni vzrok za zmanjšanje novo nastalih obratovalnic.
Večina kritik se nanaša na davčno politiko, manj na sistem. S politiko se namreč določajo stopnje za obdavčitev, olajšave in podobno in se kot vsaka politika lahko spremeni preko noči, sistem pa ostaja.
V.
Od 1. MAJA DO 15. APRILA BODO NA VAŠA VRATA POTRKALI POPISOVALCI
iiiiiriir-imun
■■i »J t '. • • I • i  >1 l %mm\
UREDNIKOV STOLPEC
Moralno-politične kvalitete
Spoštovani gospod urednik, ki ste bili donedavna še tovariš. Oglašam se vam ve-doč, da si ne boste upali objaviti mojega pisma. Pa kljub temu vam pišem in to pismo tudi odpošljem.
Star sem 50 let, pravzaprav jih dopolnim šele poleti. Nekaj šol imam za sabo, ki sem jih delal v čudnih časih, ki so k sreči minili. Mene je vedno jezilo to, ko sem se učil poklica, šolal in nato rital v življenje, da so se vedno zahtevale takoime-novane moralno-politične kvalitete. Pravzaprav stari oblastniki nikoli niso dali vedeti, kaj so to moralno-politične kvalitete in kakšen naj bo človek, ki jih mora imeti za dobro službo. Ti prekleti boljševiki so krivi, da se stroka, sposobnost in znanje nikoli niso cenili, ampak so se ljudje in njihova sposobnost presojali le na osnovi moralno-politič-nih kvalitet.
Kaj so pravzaprav moralno-politične kvalitete? Nekaj se mi sanja o tem, saj smo tudi v vojski v Šabcu imeli moralno-politično »vaspitanje in nastavo«.
Zanima me, prosim pa Vas, spoštovani gospod urednik (bivši tovariš), ali so tudi v teh novih časih, ki so pluralistični, potrebne moralno-politične kvalitete.
Prosim za odgovor.' Občan F. R. iz Trzina
Odgovor:
K sreči so časi naposled res drugačni, zato vam lahko odgovorim z velikim olajšanjem. Dovolite mi, da za odgovor uporabim prispodobo. Za stare čase je veljalo, da je bil človek izkoriščan po človeku. Veseliva se: na srečo je danes ravno obratno.'
M. Brojan
Vse, kar morate vedeti o popisu 1991
V dneh od 1. do 15. aprila 1991 bomo. tako kot v celotni republiki, tudi v naši občini izvajali popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Obiskali vas bodo popisovalci in ras zaprosili za vrsto podatkov. Kvaliteta s popisom zbranih podatkov bo odvisna predvsem od dela popisovalcev in vseh, ki bodo popis izvajali, precejšen del pa je odvisen tudi od sodelovanja vseh, ki bodo popisani. Zato vas telimo s pričujočim člankom seznaniti z vsebino popisa in vas obenem zaprositi, da bi vsaj del podatkov, po katerih boste spraševani, te predhodno pripravili. Verjemite, da bo tako naše delo lažje in hitreje ter kvalitetneje opravljeno - v zadovoljstvo obeh strani.
O tem, kaj pravzprav obsega letošnji popis, smo se pogovarjali s Francijem Juhantom. dipl. iur., predsednikom Občinske popisne komisije Domžale.
Naš pogovor je poln podatkov, ki so jedro popisa. Kakšen pa je pravzprav namen popisa?
Namen popisa je zbrati »snovne podatke o prebivalstvu in njegovi teritorialni razporeditvi, ne le za republiko, ampak tudi za občine, krajevne skupnosti kot tudi za vsako naselje. Ob tem bodo pridobljeni tudi podatki o vitalnih, etničnih, izobrazbenih, migracijskih in drugih značilnostih prebivalstva, po katerih bo mogoče ugotoviti spremembe, ki so nastale pri prebivalstvu od zadnjega popisa. Posebej bomo zbirali podatke o deležu kmečkega prebivalstva v skupnem Številu prebivalstva in o spremembah v ekonomskih in drugih strukturah delovne sile. zbrani pa bodo tudi podatki o številu in strukturah naših delavcev zaposlenih v tujini.
Kaj vse homo popisovali?
S popisom bodo zajeti vsi državljani SFR Jugoslavije, tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče v SFR Jugoslaviji, ne glede rta to. ali bodo v »kritičnem trenutku« (31. 3. 1991 ob 24. uri) v naselju stalnega prebivališča prisotni ali pa bodo takrat v drugem naselju v SFRJ ali tujini ter osebe, ki imajo stalno prebivališče v tujini, v »kritičnem trenutku« pa bodo v Republiki Sloveniji, zaradi dela ali šolanja.
Popisovali homo tudi gospodinjstva, stanovanja, posehej kmečka gospodar-
Tako je. s popisom bodo zajeta vsa gospodinjstva, katerih člani imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to. ali bodo vsi člani gosodinj-stva v »kritičnem trenutku« prisotni ali pa bodo (eden. več ali vsi) začasno odsotni.
Popisana pa bodo tudi vsa stanovanja, od stalno in občasno naseljenih do stanovanj za počitek in rekreacijo in tistih, ki se uporabljajo samo v času sezonskih del. Popisovalci pa bodo zbirali tudi podatke o nenaseljenih stanovanjih in drugih prostorih, ki niso zgrajeni za stanovanja (zasilno naseljena stanovanja) ter o stanovanjih, ki se ob popisu uporabljajo kot poslovni prostori, niso pa za te namene posebej urejena.
Popisana bodo vsa zasebna kmečka gospodarstva gospodinjstev, katerih člani imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Po čem vse se ho spraševalo posameznike?
Popisnica vsebuje najbolj osnovne podatke kot so: ime in priimek, naselje, ulica, hišna številka, enotna matična številka, rojstni kraj. čas bivanja popisane osebe v tem naselju, narodnostna pripadnost, veroizpoved, materni jezik, pogovorni jezik v družini in okolju, šolska izobrazba, šola. ki jo obiskuje, poklic oz. delo. ki ga opravlja oz. so ga opravljali starši, ime podjetja, organiza-
cije-skupnosti. kjer je zaposlen, število let bivanja in dela v tujini, vrsto stalnega vira preživljanja, dela. ki jih je oseba občasno opravljala v preteklem letu. pogostost vračanja v naselje stalnega prebivališča, način vsakodnevnega potovanja na delo oz. v šolo in porabljen čas za vsakodnevno potovanje.
Iti želeli v zvezi s to popisnico na kaj opozoriti?
Da. V skladu z republiško ustavo je vsakomur zagotovljena popolna svoboda izjavljanja in opredeljevanja narodnostne pripadnosti, zato za osebo, ki ne želi govoriti ali se ne želi opredeliti o narodnostni pripadnosti popisovalec vpiše le »ni želel odgovoriti« ali »se ni želel opredeliti«. Enako ustava zagotavlja tudi. da je človekovo izpovedovanje vere svobodno in njegova zasebna stvar, zato se za osebe, ki na to vprašanje ne želijo odgovoriti vpiše le »ni želel odgovoriti«.
Tudi vprašalnik za stanovanje in gospodinjstvo zahteva kar precej podatkov.
Za izpolnitev tega vprašalnika bodo popisovalci postavljali zlasti vprašanja o: vrsti in velikosti stanovanja ter velikosti posameznih prostorov, načinu ogrevanja, letu izgradnje stavbe in materialu zunanjih zidov, zanimala jih bo
Deklaracija za mir
V februarju je bila predstavljena deklaracija za mir, ki so jo pripravljali Lista novih družbenih gibanj, mladi Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska unija. Liberalno demokratska stranka in Stranka demokratične prenove. Deklaracija se zavzema za Slovenijo kot suvereno miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru in za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. Ker bo zbiranje podpisov organizirano tudi v naši občini, je dobro, da tekst deklaracije poznamo. To nam omogoča, da se lahko mirno opredelimo in, ko nam bo ponujena v podpis, k deklaraciji pristopamo ali ne.
Mirovna pobuda je naletela na odobravanje zlasti pri strankah in gibanjih v severni Italiji, identična načela pa zastopajo tudi avstrijski in madžarski mirovniki. Slovenska deklaracija temelji na:
- kritiki gledanja, da je moč mir doseči le z dobrimi vojaškimi pripravami:
- možnosti, da svojo pot v suverenost ponudimo in predstavimo svetu na izrazito nenasilen in demokratičen način;
- prepričanju, da je mirovna oblika reševanja problemov edina alternativa za slovensko državo:
- postopnosti uveljavljanja in uresničevanja mirovnih pobud.
Besedilo deklaracije je takole:
DEKLARACIJA ZA MIR
Zavzemamo se za:
Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo,
ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije.
- Mirovni člen v novi slovenski ustavi, ki naj se glasi: »Republika Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom.«
- Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v katerem bodo za varnost meja Republike Slovenije skrbele enote policije in obstoječe enote teritorialne obrambe.
- Zamrznitev vseh napotitev vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka v JLA kot sestavni del uresničevanja plebiscitne odločitve.
- Zaustavitev nadaljnjega oboroževanja v Sloveniji in Jugoslaviji.
- Začetek pogajanj s federacijo o odhodu enot in ustanov JLA iz Slovenije.
- Izdelavo mirovne opcije za razrešitev jugoslovanske krize.
- Vpeljavo vrednot kulture miru in nenasilja v sistemu vzgoje in izobraževanja, ter ustanovitev institucij miru. ki bodo preučevale in ustvarile nov varnostni sitem na temeljih socialne, ekološke, ekonomske in duhovne svobode in varnosti in na dobrih mednarodnih odnosih.
V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi.
lastnina stanovanja in vrsta napeljav (elektrika, voda. kanalizacija ipd.).
V zvezi z gospodinjstvom pa bo potrebno odgovoriti na vprašanje o lastniku oz. imetniku stanovanjske pravice, o oskrbovanju s pitno vodo. o površini zemljišča (obdelovalna, neobdelovalna površina, v najemu), o številu živine (konji, mezgi in mule. osli. goveda, bivoli, ovce. koze. prašiči, odrasla perutnina vseh vrst. čebelje družine). V ta obrazec se posebej vpiše, če ima gospodinjstvo kmečko gospodarstvo in predvidenega prevzemnika.
Posebno zanimiv je tudi vprašalnik o kmečkem gospodarstvu, ki pa ho tudi zahteval vrsto natančnih podatkov?
Pri izpolnjevanju tega obrazca vas bomo spraševali o sestavi kmetije, površinah njiv in vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov, trstičja. ribnikov in močvirja, gozda in nerodovitnih površin: številu sadnih dreves in trte. številu in vrsti kmetijskih strojev in prevoznih sredstev, porabljenih količinah umetnih (mineralnih) gnojil ter površini, pognojeni z njimi. Zanimale nas bodo porabljene količine sredstev za varstvo rastlin ter površine, kjer so bile uporabljene ter velikost namakalnih površin. Popisovalci bodo spraševali o velikosti in številu kmetijskih stavb in drugih objektov.
Kar zajetna količina podatkov in dosti dela za popisovalce.
Seveda je vprašanj še precej več. zato bi zaprosil vse. ki bodo ta zapis prebrali, da poizkusijo zbrati vsaj katerega izmed
zahtevanih podatkov. Lažje bo za obe strani!
Popisovalci bodo na terenu od 1. do 15. aprila. Će vas ob njihovem prvem obisku ne bo doma. vam bodo pustili obvestilo, kdaj spet pridejo. Poizkusite biti tedaj doma!
Vse prebivalce naše občine pa bi radi tudi zaprosili, da pripravijo enotno matično številko. Vse odrasle osebe jo imajo zapisano v osebni izkaznici, vsi otroci pa v rojstnih matičnih listih. Hvala za razumevanje!
Ljudje kar precej govorijo o lem, zakaj vse naj hi zbrane podatke uporabili. Lahko poveste o tem kaj več?
Res je. da se pojavlja kar precej vprašanj v zvezi z uporabo podatkov, zbranih s popisom. Povem naj. da se vsi podatki v skladu z Zakonom o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmetijskih gospodarstev v letu 1991, uporabljajo samo za statistične namene, izvajalci popisa pa so dolžni vse vsebine podatkov, ki jih zberejo s popisom in se nanašaio na določenega ali določljivega posameznika, varovati kot uradno tajnost, zato je vsaka bojazen o uporabi podatkov, pridobljenih s popisom, s drugačne namene odveč.
V. V.
BREZ VSTOPNICE BOMO OSTALI NA PRAGU EVROPE
Velika noč - praznik Kristusovega in tudi našega vstajenja
Ko je minister za kulturo dr. Andrej CAPUDER v svojem govoru v Stični oživil Bernardovo načelo »Moli in delaj«, je to povzročilo pravi plaz ogorčenja tako pri časnikarjih, kakor tudi uživaško naravnanih krogih naše družbe, čeprav je novi minister s temi besedami izluščil značilno vrednoto sv. Bernarda. Po dolgoletni ateistični vzgoji so bile reakcije nekaterih dokaj pričakovane: Moliti se nismo naučili, delo pa nam ne diši... In vendar sloni na imenovanem načelu vsa Evropa, česar se premalo zavedamo. Velika noč. največji in najpomembnejši praznik krščanstva, nam daje lepo priložnost, da se poglobimo in vstanemo iz svoje samozadostnosti in zaverovanosti vase. Odpreti se moramo svetu, da se bo svet odprl nam. Najprej Evropi. Jezus Kristus, »prvina njih. ki so zaspali«, kakor pravi Sveto pismo, je vstal od mrtvih, vsta-nimo z njim tudi mi. kolikor smo mrtvi za sočloveka, in Boga v njem. Mrtvi za stiske in potrebe bližnjega. To je naša osebna Velika noč. ne samo v zunanjem praznovanju Kristusovega vstajenja kot temeljne skrivnosti naše vere. vendar ne
skrivnosti, ki je nema in daleč, temveč skrivnosti za nas. skrivnosti, ki pri nas ostane.
Ne bi bilo Velike nedelje brez Velikega petka, je dejal Ivan Cankar. Liturgija Velikega petka bi bila danes duhovno prazna, če ne bi namenjala posebne pozornosti trpečemu iraškemu narodu, vsem narodom, zajetim v vojni in prav posebej tudi našim jugoslovanskim narodom v boju za demokracijo. Kristusova zgodovina se nadaljuje v trpeljenju tlačenih narodov in narodnostnih manjšin, mi pa si moramo prizadevati, da bo ta zgodovina drugačna, svetlejša. Skratka: boriti se moramo proti trpljenju, čeprav ga popolnoma odpraviti ne bomo mogli nikdar, dokler bo človek filozofsko gledano, omejeno bitje. Tudi naši starši, zlasti matere, so imele z nami svoj križev pot. dokler nismo dosegli svoje izobrazbe oz. načrtovanega cilja: ali ni bila to v prenesenem pomenu naša skupna in še posebej njihova Velika noč? Naj bodo te besede namenjene iz hvaležnosti našim materam ob 25. marcu, njihovem materinskem dnevu!
Za naš slovenski narod, za katerega je po besedah premiera Lojzeta PETERLETA plebiscit obveznost, je neobhodno potrebno, da se čimprej dvignemo nad okove propadajoče jugoslovanske federacije, zlasti še. ker smo zadnje dni priča, kako Miloševič in Kadijevič s podporo dela jugoslovanskega predsedstva (brez Slovencev in Hrvatov!) pošiljata vojsko nad lasten narod; ali je ne bi torej še z večjo lahkotnostjo in brezobzirnostjo poslala, recimo, na nas? Otoplimo medsebojne človeške odnose, dalje odnose med strankami znotraj DEMOS-a in medstrankarske odnose vobče! Tudi to naj bo naša Velika noč. če hočemc z združenimi močmi privesti slovenski narod v svetlo jutro vstajenja.
Kot član Uredniškega odbora Občinskega poročevalca v stari sestavi želim vsem njegovim bralcem in prijateljem ter njihovim domačim duhovni': darov in velikonočnih dobrot polne bližnje praznike vstajenja!
IVAN KEPIC
OBISKVSGD GRADNJE
SPB-1 bo kmalu v celoti dograjen
V centru mesta že dobrih 10 let izgrajujejo največji centralni objekt SPB - 1. Tačas tečejo gradbena opravila na zadnjem delu stavbe, koder gradnjo zaključujejo. To dejstvo, predvsem pa dolgoletna prisotnost gradbincev (naslednikov SGD Beton) nam je narekovala vrsto vprašanj, ki smo jih postavili direktorju ing. Jožetu Lukmarju.
poizkušamo pri izrabi prostora najti optimalne rešitve.
Kje so vaša trenutna odprta gradbišča in kam bi želeli, da prodrete?
Trenutno smo angažirani v gradnjah:
- SPB - lamela F - gradnja za trg
- Trzin: industrijska cona - delamo na treh objektih - investitorji so zasebniki
- gradimo FORD servis v Trzinu - proizvodna hala
Oživite nam dejavnost vašega podjetja v naši občini, predvsem kar zadeva bolj odmaknjen čas.
V našem primeru gre za bivši TOZD SGD Beton, ki je od leta 1976 v Domžalah gradil mnoge objekte kot so:
- bloki naselja Simona Jenka
- Hidrometal Radomlje
- OŠ Olge Avbelj
- Helios na Količevem
- SPB v Domžalah
- Dom upokojencev Mengeš
- KZ Emona v Jaršah.
Kako se je statusno dogradila vaša današnja organiziranost?
V letu 1990 je prišlo do reorganizacije, tj. cepitve SGD Beton Zagorje. Vse bivše temeljne organizacije (TOZD) so se organizirale kot samostojna podjetja. V Domžalah se je domžalski del preoblikoval v SGP GRADNJE. Registrirali smo se aprila 1990 kot SGP GRADNJE DOMŽALE.
Katere so dobre in katere slabe plati prenašanja bonitet in tudi hipotek gradbeništva v Domžalah iz minulih v prihodnje čase?
Res je, da je naša »dota« prej slaba kot dobra, saj izhaja, da so naši predhodniki veljali za nesolidnega, nekakovost-nega izvajalca (izvedba, roki dokončanja objektov), slabo so se odzivali pri odpravi pomanjkljivosti in napak. ■
Perspektiva je dobra; sedež firme je v centru, zaledje je gospodarsko ambiciozno, strokovno smo dobro usposobljeni, teren, kjer delamo, zanimiv tako za zasebne kot družbene investitorje. Zaostrili smo odgovornost, zato ne vidim razloga za to, da bi bil pesimist.
Predstavite nam prosim vaše podjetje danes. Nekakšna osebna izkaznica podjetja naj bo to.
Kot sem že dejal, podjetje deluje samostojno od aprila 1990. Iz nekdanjega TOZD Gradnje Domžale, ki je bilo v sestavi SGD Beton Zagorje, smo imeli po osamosvojitvi precej težav z matično firmo oz. določenimi TOZD-i.
V 1. fazi je bila prvotno zamišljena združitev s TOZD Gradbeništvo Zagorje v eno podjetje, vendar referendum v Zagorju ni uspel. Tako smo se bili primorani organizirati kot smo danes.
Še vedno pa je precej nerazčiščenih relacij v zvezi z bivšo firmo oz. bivšimi TOZD-i. Še vedno ni podpisan sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih TOZD do DSSS in TOZD skupnega pomena. Gradbena mehanizacija (GM) še vedno ni razdeljena, sporne so še druge stvari. Urejeni so kreditni odnosi iz internega kreditiranja, saj je TOZD Domžale, današnja SGP Gradnje zaradi po našem mnenju napačne politike do SGD Beton veljal za velikega kreditojemalca (v okviru SGD Beton). Posledica tega je izredno težak finančni likvidnostni položaj, visoke obresti na kredite (iz časa hiperinflacije).
Kljub težavam pa lahko rečem, da smo leto 1990 uspešno prebrodili, precej zmanjšali zadolženost, vrnili del kreditov.
z največjimi kreditojemalci smo podpisali sporazum o vračilu preostanka dolga. Leto 1990 nam je uspelo zaključiti brez dneva blokade žiro računa.
Izgubo, ki je po devetih mesecih znašala ca. 6 milijonov dinarjev, smo ob zaključku leta zmanjšali na 1 milijon dinarjev. Dolg je že pokrit z odpisom terjatev.
V firmi dela trenutno 156 ljudi,  predvsem  v gradbeni
	
	
Q	SGPj »GRADNJE« DOMŽALE P.„.
operativi, v režiji dela približno 15 odstotkov zaposlenih.
Eno tistih podjetij ste, ki je imelo velik vpliv tudi v oblikovanju našega prostora. Kako se vključujete v izrabo prostora, kije še na voljo?
Trenutno delamo samo v okviru gradnje soseske SPG, kjer gradimo zadnjo lamelo - F s 76 stanovanji. Dela naj bi bila končana poleti 1991. Največ problemov imamo v zvezi z zunanjo ureditvijo, skupaj s pristojnimi občinskimi službami
- Zdravstveni dom Domžale, kjer poteka adaptacija
- gradimo proizvodno halo KUHAR Ljubljana-Vič
- adaptiramo cerkve sv. Križa
- gradimo stanovanjsko hišo v Grosupljem
- gradimo še razne druge manjše objekte.
Kaj pa manjši naročniki; Kako se vključujete v gradnjo zmogljivosti za drobno obrt? Morda sami kaj ponujate v tej smeri za tržišče?
Zaključek gradnje objekta SPB-1 se imenuje lamela F - 1. Tu vam prinašamo nekaj pogledov na to gradnjo...
Iz navedenega je razvidno, da smo v glavnem gradbeno vezani na objekte obrtnih dejavnosti. Seveda smo pripravljeni izvajati vsakršna, tudi najmanjša dela, ki jih uspemo pridobiti. V okviru SPB imamo na zalogi še precej poslovnih prostorov (ca. 1600 m2) primernih za mirne dejavnosti (biroji, trgovine).
Predstavite nam pregledno problematiko SPB 1 in vašo gradnjo - zadnjo lamelo F v centru Domžal.
SPB 1 lamelo F gradimo skupaj s podjetjem Ingrad iz Celja. Glavni problem gradnje lamele F oz. dokončanje soseske SPB - 1 je v pomanjkanju prostora za izgradnjo primernega števila parkirnih mest in s tem kompletne prometne ureditve soseske. Kot sem že omenil, s pristojnimi občinskimi službami poizkušamo najti optimalno rešitev.
Kje so v današnjih zaostrenih časih, ko je investicijske dejavnosti relativno malo, možnosti, ki bi jih veljalo izrabiti - morda s širšo družbeno pomočjo?
Naša izkušnja pri gradnji za trg (stanovanja, lokali) je vsekakor pozitivna (velik interes), prodaja je stekla nad pričakovanji, problem je nastal po omejitvi bančnih plasmajev (krediti). Če pa so, so pod neugodnimi pogoji. Potrebno bi bilo najti primerno obliko kreditiranja za nakup stanovanj, lokalov, za kar obstaja še vedno velik interes.
S pravilnim pristopom in angažiranostjo, konkurenčno ceno vseh, predvsem pa neposrednih izvajalcev del na objektu, je predvsem v zasebnem sektorju moč pridobiti dela, čeprav manjša.
Povejte nam, kako skrbite za posodabljanje tehnologije, boljše toplotne in druge izkoristke. Koliko ste s smeri boljše ekologije, cenejšega izdelka, sami sposobni prispevati?
Glede na to, da poslujemo kot samostojno podjetje šele od aprila 1990 in da smo večji del naporov usmerili v reševanje starih problemov (zadolženost, pomanjkanje del), nam zaenkrat na tem področju še ni uspelo veliko narediti (finančne možnosti), smo pa bolje organizirali proizvodni proces, izboljšali smo kvaliteto dela, povečali izkoristek delovnega časa, zmanjšali režijo in poiskali notranje rezerve.
Na ekologijo, glede na to, da smo organizirani kot čista gradbena operativa, praktično nimamo kvarnih vplivov.
Kakšna je problematika kooperantov? Ali je v ponudbi različnih del konkurenca že prinesla svoje?
Glede na to, da je bila oddaja del, in s tem izbira kooperantov organizirana na nivoju DO v Zagorju, so bili kooperanti pretežno iz zasavskega prostora. Šele sedaj ustvarjamo svoj krog le-teh.
Opažamo, da konkurenca in trg že prinašata svoje, vendar še vedno velja, da pomeni nizka cena tudi slabšo kvaliteto, oz. bolj neresen pristop k delu. V gradbeništvu pa je to za investitorja zelo slaba opredelitev.
Nočemo zastave z zvezdo!
Zelo smo razočarani, ker Skupščina Republike Slovenije na svojem zasedanju dne 20. 2. 1991 ni sprejela Amandmaja 100 k slovenski ustavi, s katerim bi končno odpravila zvezdo iz slovenske državne zastave. Strinjamo se namreč z izjavo našega poslanca v skupščini RS, da rdeča zvezda predstavlja vsiljeno »packo« na tradicionalni narodni slovenski trobojnici. S tem, ko smo Slovenci prekinili s 45-letno komunistično diktaturo, bi morali to seveda prikazati tudi na simbolni ravni, tako da bi iz zastave odstranili vsiljen ideološki simbol. To so storile tudi vse tiste vzhodnoevropske države, ki so se znebile boljševističnega jarma. Jasno je, da Slovenija ne more pričakovati, da bi bila sprejeta v katerokoli evropsko skupnost dokler bo v svoji zastavi imela star komunistični simbol. Kaže pa, da nekatere to prav nič ne moti...
Seveda nismo pričakovali, da bodo za odstranitev zvezde iz zastave glasovali komunisti ali socialisti. Upali pa smo, da se bodo vsaj poslanci liberalno-de-mokratske stranke pri tem glasovanju pridružili DE-MOS-ovim poslancem in s tem omogočili potrebno dvotretjinsko večino. S tem bi kot jeziček na tehtnici bistveno pripomogli k temu, da bi Slovenija tudi navzven dobila bolj evropsko usmerjeno podobo. Na tak način bi tudi najbolje demantirali znane očitke o komsomol-skem poreklu svoje stranke. Žal se ni zgodilo ne eno, ne drugo.
Ogorčeni nad tem. da opozicija  izkorišča meha-
nizme blokade, nastavljene v stari socialistični ustavi (dvotretjinska večina potrebna za spremembo ustave), da bi preprečila uresničitev večinske volje državljanov Slovenije, izjavljamo, da bomo odslej namesto »uradne zastave z zvezdo, vedno uporabljali le našo dobro staro SLOVENSKO TROBOJNICO. Upamo, da bodo tako ravnali tudi drugi in da bodo tuji obiskovalci v naših krajih čimmanjkrat videvali zastavo z zvezdo in po tem sklepali, da se Slovenija še ni otresla večdesetletnega boljševističnega objema.
Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH JETNIKOV IN PREGANJANCEV JUG0B0LJŠEVIZMA
Ste tudi vi
med žrtvami
j ugobol j še vizma?
Šele danes prihaja na dan marsikaj, kar vse se je dogajalo od druge svetovne vojne do danes. Ljudje so bili preganjani zaradi ideološkega razlikovanja, velikokrat tudi svojci. Oblik tega preganjanja pa je bilo veliko, žal je bilo nekaj oblik tudi dramatično nečloveških.
Združenje jetnikov in preganjancev jugoboljševizma želi sestaviti čimbolj popolne sezname prizadetih, zbrati zgodovinsko dokumentarno gradivo in pričevanja o teh časih.
V Domžalah je poverjenik Združenja Jože VIDMAR, Vir, Tolstojeva 18 (Telefon 722-696).
K Jožetu Vidmarju se lahko obrnete v zvezi z vsem, kar vas teži. Na njegov naslov naj pošljejo vsi, ki menijo, da jih je oškodoval minuli čas, spodnjo pristopno izjavo.
Združenje slovenskih Jetnikov In preganjalcev Jugoboljševizma
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani ._,_, rojen dne _
v__narodnost _
državljanstvo
stalno bivališče
poklic pred upokojitvijo
telefon
Pristopam k Združenju slovenskih jetnikov in preganjalcev jugoboljševizma.
Strinjam se s cilji in namenom združenja ter sprejemam Pravila s pravicami in dolžnostmi.
Prispevek za stroške pisarniškega poslovanja za leto 1990 je 100 din. Upravni odbor združenja tudi dopušča, da člani prispevajo po svoji finančni zmožnosti.
Kraj in datum:
Podpis:
KAMNIŠKI, DOMŽALSKI, LITIJSKI IN MOŠČANSKI SOCIALDEMOKRATI:
Delovni razgovor socialdemokratov iz druge volilne enote
V Kamniku so se zadnji dan februarja zbrala občinska vodstva iz Kamnika, Domžal, Litije in Ljubljane-Moste. To je bilo prvo tako srečanje po lanskih volitvah in je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj med občinskimi vodstvi o dosedanjem delu in uspehih znotraj posameznih občinskih prostorov. Srečanje je nastalo na pobudo republiškega poslanca Franceta Tomšiča, ki meni, da je potrebno okrepiti prisotnost socialdemokratske stranke v tem izrazito industrijskem okolju.
v svojem okolju ter oblikovati strokovno jedro iz svojih članov in sim-patizerjev. Ugotovili so. da delovanje znotraj oblasti zahteva ogromno znanja in tudi to,. da upravičenje svojih volilcev lahko potrdijo le tako, da se modro upravlja z mehanizmi oblasti. Pomemben cilj socialdemokratov v tem izrazito industrijskem okolju
je krepitev gospodarske demokracije, ki je učinkovita s pluralizmom v sindikalnem organiziranju. Poudarili pa so. da ne želijo socialdemokratskega sindikata ali katerega drugega strankarsko organiziranega sindikata. Želijo biti odprti za vse sindikalne zahteve in jih dogovorno tudi zastopati v oblastnih institucijah.
Lastninjenje, privatizacija - začetek procesa
France Tomšič je zelo podrobno opisal svoje izkušnje v sindikalnem organiziranju, prisotne pa je seznanil tudi s socialdemokratskim modelom lastninjenja družbene lastnine. Ta predvideva, da se del družbenega kapitala razdeli med vse polnoletne državljane v obliki delnic po enakih deležih, ostalo pa se nameni prodaji in razlaščenim lastnikom. Predstavljeni model predvideva brezplačno razdelitev dela družbene lastnine, kot kompromisno rešitev pa je Tomšič omenil prodajo te lastnine po izjemno znižani vrednosti. Tako bi omogočili začetno osnovo na začetku   privatizacijskega procesa
vsem državljanom, potem pa bo takoj začela delovati neizprosna logika tržnega sistema, ki bo zelo hitro vzpostavila ustrezna lastninska razmerja v podjetjih in ustanovah. Tomšič meni, da privatizacija zamuja, zato se povečuje število divjih privatizacij, agonija nelast-nine pa znižuje število zdravih podjetij, ki so edina lahko zanimiva za takojšnje olastninjenje. Udeleženci srečanja so izrazili bojazen, da bo odlašanje s sprejemom privatizacijskega zakona povzročilo množično podržavljanje podjetij. Menijo namreč, da država ne bo dober gospodar.
Udeleženci srečanja so se na predlog kamniških socialdemokratov odločili, da bodo sodelovanje poglobili in da bodo takšna srečanja redna oblika dela občinskih odborov v drugi volilni enoti.
IGOR PODBREŽNIK
Prisotni - vendarle premalo...
Izkušnje kamniških socialdemokratov segajo v zgodnjo pomlad leta 1989. Tedaj so v svojih vrstah združevali politično alternativo obstoječi partijski eliti na Kamniškem. Vsekakor so bili kamniški socialdemokrati pomemben dejavnik demokratizacije političnega prostora v občini in v predvolilni kampanji Demokratične opozicije na Kamniškem, kot se je imenoval kamniški Demos. Po volitvah so njihove sile nekoliko usahnile, morda tudi zaradi neuspeha na občinskih volitvah; v občinski parlament sta vstopila samo dva socialdemokrata. Trenutno se kamniška podružnica predstavlja z dvema republiškima poslancema, podpredsednikom občinske skupščine, od-bornico družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, poleg tega pa so člani stranke prisotni v vseh občinskih komisijah, hkrati pa so tudi vidni aktivisti tovarniških sindikatov.
V Domžalah in Litiji - organizirani šele po volitvah
Domžalski in litijski socialdemokrati so se zaradi spleta okoliščin in negotovosti prelomnega obdobja organizirali šele po volitvah, zato sedaj delujejo izven občinskih parlamentov. Moščanski socialdemokrati so se organizirali v predvolilnem obdobju, tako da so vstopili v občinski parlament. Konec lan-
skega leta jih je močno prizadela, v slovenskem prostoru zelo odmevna afera, ki je doživela epilog z izključitvami na celjski konferenci. Tako so izgubili del svojih odbornikov, vendar so se ob pomoči mestne centrale in koalicijskih političnih partnerjev ponovno vključili v politične tokove moščan-ske občine.
Povezani predvsem z Demosovimi strankami
Udeleženci sestanka so spregovorili o sodelovanju s političnimi partnerji. Ugotavljajo, da obstojajo dobri odnosi z Demosovimi strankami, s katerimi jih družijo neuresničeni cilji. Z ostalimi strankami še ni vidnih znakov zaupanja v sklepanje interesnih partnerstev. Litijski socialdemokrati so se pohvalili z dobrimi odnosi s socialisti, kamniški pa so opozorili na nastajanje izvenstrankarskih povezav z izrazito socialnoliberalno vsebino z jedrom v Slovenski demokratični zvezi. Sploh pa je prišlo med udeleženci do izraza prepričanja, da je SDS odprta tudi za vse demokratično misleče bivše člane Zveze komunistov.
Z mehanizmi oblasti - previdno
Člani vodstev so izrazili precej predlogov za širjenje socialdemokratske misli v svojih okoljih. V prihodnje bodo poskušali prisluhniti    življenjskim potrebam
PRED SEJO SKUPŠČINE
Kdo nam bo Koliko kruha
in
informacij
21. marca se bodo delegati zbrali na 8. seji občinske skupščine. Osrednje točke zasedanja bodo prav gotovo DAVKI, OBČINSKI PRORAČUN in GLASILO OBČINE DOMŽALE. Po moji oceni je to za življenje občine najpomembnejša seja doslej. Ne zato, ker je 8. (od Miloševi-čevega udara na 8. seji se te številke drži prizvok korenitosti in ostrosti), ampak zaradi tega, ker se bo odločalo o tem, kako bomo razdelili »občinski« denar.
Delegati smo vabilo in gradivo za večino dnevnega reda seje prejeli. A ravno gradiva za proračun nismo dobili. Pripis pravi, da bo posredovano naknadno. Človek bi obvestilo z razumevanjem sprejel, če ne bi v istem pripisu stalo tudi, da delegati lahko predlog proračuna spremenijo le z amandmaji, ki morajo biti oddani tri dni pred sejo. Poleg tega je od predlagatelja amandmaja zahtevano, da naredi tudi protipredlog zmanjšanja drugih postavk v proračunu. Pričakujem, da se bodo zlasti delegati iz krajevnih skupnosti zelo prizadevali, da bi dobili kakšen dinar več (verjetno povsem upravičeno), a na koncu bomo (zaradi ljubega miru in ker bomo sedeli že nekaj ur) naveličano podprli osnovni predlog, brez amandmajev.
Svoje poglede na občinsko glasilo sem razgrnil že v 2. letošnji številki Občinskega poročevalca. Ker pa v številki 3/4 z menoj o tej temi polemizira občinski župan, sem vendarle dolžan odgovoriti .
Temeljna razlika med najinima pogledoma je v tem, da župan v večstrankarstvu vidi najvišjo stopnjo demokracije jaz pa imam večstrankarstvo le za nujni pogoj demokracije, ki pa mora poleg strank vsebovati tudi javno mnenje, neodvisno javnost, civilno družbo, alternativna gibanja...
Župan pravi, da naj časopis po vsakih volitvah spremeni sestavo časopisnega sveta in uredniškega odbora, jaz se zavzemam za »od politike vsaj delno neodvisen časopis«, ki bo v časopisnem svetu (poleg politikov) imel tudi neodvisne poslance, predstavnike s terena, bralce, javne delavce.
Župan pravi, da mora oblast vplivati na časopis in ta vpliv hoče štirikrat zavarovati po logiki: tisti, ki ima večino v skupščini, mora imeti večino v časopisnem svetu, večino v uredniškem odboru in mora ime(nova)ti urednika. Jaz mislim, da se tistemu, ki ima večino v skupščini, ni treba bati »rahlo neodvisnega« časopisnega sveta in uredniškega odbora, saj SKUPŠČINA IMENUJE tako uredniški odbor, časopisni svet in urednika. Torej je, po moje, kontrole dovolj in (konec koncev) SKUPŠČINA DAJE SREDSTVA časopisu (in ima tudi po tej poti vso oblast nad njim). Župan je za omejevanje brezplačne strankarske propagande v časopisu le pred volitvami jaz pa za ves čas. In ker sem že ravno pri besedi: nikjer in nikoli ni bilo zapisano, da »župan ne sme pisati v Poročevalec«. Zapisal sem:
Sicer se nam bo dogajalo (tako kot v zadnjem Poročevalcu), da se bodo oblastniki po večkrat priglašali k besedi in zasedali po cele prve strani. Povejte, ste že videli časopis, v katerem bi Kučan, Bučar, Peterle ali kateri od predsednikov strank (v času svojega mandata) napisali po cele strani?!
Torej sem proti privilegijem oblastnika v časopisu. In pri tem ostanem! Da moram ostati, mi narekuje logika, da se pisma bralcev (kot polemični odgovor na članek, ki je bil v prejšnji številki objavljen na 5. strani) pri nas pojavljajo na 3. strani (da o obsegu niti ne govorimo). IGOR LIPOVŠEK
PRAVICE PRESEŽNIH DELAVCEV PO NOVI DELOVNI ZAKONODAJI
Potem, ko sem bil dan na čevelj...
Današnje razmere, ko industrijska proizvodnja pada, izgube naraščajo, povečuje se nelikvidnost, čedalje več je brezposelnih ali ljudi, ki čakajo na delo. Gospodarstvo ima čedalje manj denarja, povečuje se število podjetij, ki jim grozi stečaj ali so že v tem postopku, so še posebej nenaklonjene delavcem. Sindikati še iščejo svoj prostor pod soncem, zato delavci tudi še nimajo pravega partnerja, ki bi zastopal njihove interese. Nemoč delavcev in njihov občutek, da so prepuščeni sami sebi, še posebej zaznavajo institucije, ki se posredno ali neposredno pri svojem delu srečujejo s to problematiko. Tako se tudi družbeni pravobranilec vsakodnevno srečuje z usodo delavcev, ki postanejo začasni ali trajni presežki ali pa so delo izgubili, ker je šlo podjetje v stečaj. Delavci so resigni-rani, ker ne vidijo realne možnosti, da bodo dobili novo zaposlitev in tako rešili svojo materialno in socialno varnost. Ker v zadnjem času še posebej vstopa v ospredje problematika presežkov delavcev, bi ob noveli zakona o delovnih razmerjih, kije začela veljati 16. 2. 1991, rada opozorila na njene bistvene značilnosti, predvsem pa na pravice delavcev, ki se znajdejo na listi začasnih ali trajnih presežkov.
Novela zakona, ki uvaja fleksibilno obliko reševanja presežkov delavcev, je s tem sprostila postopke pri racionalizaciji števila delavcev v organizacijah in s tem posredno vplivala na zmanjševanje števila stečajnih postopkov. Istočasno pa se z.novo ureditvijo obetajo po eni strani začasnim presežkom slabi izgledi, zlasti glede razporejanja na nižja delovna mesta in čakanje na delo s skromnim nadomestilom, po drugi strani pa se trajnim presežkom obeta praviloma prenehanje delovnega razmerja po šestih mesecih odpovednega roka in skromno nadomestilo za čas brezposelnosti.
Začasni presežki
Začasni presežki so le tisti presežki, pri katerih preneha potreba
po delu le šest mesecev, ali manj in delavcu v tem primeru ne more prenehati delovno razmerje. Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno in pri izbiri ukrepov, morajo organizacije oziroma delodajalci upoštevati delovno uspešnost in strokovno izobrazbo delavcev, delovno dobo in socialne razmere, v katerih delavci živijo. Če gre za večje število delavcev, bo odločal o začasnem presežku organ upravljanja, pri manjšem številu delavcev pa poslovodni organ.
Preden poslovodni organ oziroma organ upravljanja sprejme odločitev o začasnih presežkih, je dolžan zahtevati mnenje sindikata in ga pred odločitvijo, skupaj s predstavniki sindikatov, obravnavati. Delavce, ki so po zgoraj opisanem postopku
določeni za začasne presežke, se lahko začasno do šest mesecev:
- razporedi na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
- razporedi v drugo organizacijo ali k delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
- napoti na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo;
- zagotovi nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na delo v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka (80% zajamčenega osebnega dohodka po zakonu);
- uvede delo s skrajšanim delovnim časom.
Med začasne presežke delavcev je mogoče uvrstiti prav vse delavce, ki so na delu. razen sindikalnega poverjenika, brez soglasja sindikatov oziroma brez njegovega lastnega pristanka. Med začasne presežke delavcev ni možno uvrstiti le tistih delavcev, ki so in dokler so odstotni bodisi zaradi bolezni, porodniškega dopusta, letnega ali drugih dopustov ter drugih odsotnosti.
Trajni presežki
Trajni presežki so presežki delavcev, katerih delo postane nepotrebno za dalj kot šest mesecev. Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, morajo organizacije oziroma delodajalci upoštevati   kriterije   (strokovna izo-
brazba oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje in socialno stanje).
Na tem področju je bistvena novost novele zakona v tem, da omogoča odpoved delovnega razmerja delavcem, ki so trajni presežek, in sicer potem, ko poteče šestmesečni odpovedni rok oziroma, ko so šest mesecev na čakanju. Če obstajajo možnosti, da se delavcem, ki so določeni za trajni presežek, ne odpove delovno razmerje, pač pa se jih lahko razporedi na druga delovna mesta ali v drugo organizacijo, se jih lahko prekvalificira oziroma se jim omogoči delo s skrajšanim delovnim časom, potem mora organizacija oziroma delodajalec pri izbiri teh možnosti upoštevati kriterije, ki so enaki tistim kriterijem, ki veljajo za začasne presežke.
Ko gre za sklep o prenehanju delovnega razmerja s šestmesečnim odpovednim rokom, je treba ugotoviti, da ta šestmesečni rok začne teči od dokončnosti odločitve o odpovedi delovnega razmerja (od izdaje dokončne odločbe organa v organizaciji, ki odloča o ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja).
Delavec, ki mu teče odpovedni rok. oziroma ki mu preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev odpovednega roka. ima hkrati tudi pravico do odpravnine, če ima v organizaciji oziroma pri
delodajalcu najmanj dve leti delovne dobe. Odpravnina znaša najmanj polovico njegovega povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih in sicer za vsako leto delovne dobe v organizaciji" oziroma pri delodajalcu.
Med trajne presežke, ki jim bo prenehalo delovno razmerje, ni možno uvrstiti tistih delavcev, ki so na odsluženju vojaškega roka, delavce, ki so odsotni zaradi bolezni, delavke, ki je na porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka, pa tudi ne delavcev, ki so člani organov upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, sindikalnih poverjenikov in poslancev skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Tem kategorijam delavcev začne teči šestmesečni odpovedni rok šele potem, ko se vrnejo na delo oziroma, kojim preneha funkcija ali mandat.
Med trajne presežke ni možno uvrstiti tudi delavca invalida, če s tem ne soglaša oziroma nima pogojev za pridobitev invalidske pokojnine. Zavarovan je tudi starejši delavec, če mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka manj kot pet let zavarovalne dobe. Zakonska novela varuje tudi delovno razmerje mlajšim delavcem, ki nimajo še enega leta delovne dobe, prav tako pa tudi delovno razmerje delavca, katerega zakonec je že prijavljen na zavodu za zaposlovanje oziroma, če gre za delavca, ki je samohranilec z otrokom v starosti do dveh let.
Vse določbe novele zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na presežne delavce, veljajo tudi za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih.
MILOJKA MODRIJAN dipl. pravnik Družbena pravobranilka samoupravljanja Domžale
OBVESTILO URBANISTIČNE INŠPEKCIJE OBČINE DOMŽALE
So črne gradnje -črna vest?
V zadnjih letih je v domžalski občini opaziti stalni porast nedovoljenih gradenj. Razlogov za samovoljno ukrepanje občanov je več: nova urbanistična dokumentacija, prostorski izvedbeni akti, bistven porast stroškov za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj, vse nižji standard občanov ipd.
Tako posegi v prostor kot tudi delo urbanistične inšpekcije so opredeljeni v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Ta zakon je milo rečeno preživet, v njem določeni postopki za delo urbanistične inšpekcije pa so neučinkoviti in ne omogočajo inšpekciji hitrega in učinkovitega ukrepanja.
Veljavna urbanistična zakonodaja dovoljuje graditeljem, ki si za gradnjo niso pridobili lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglasitve del, da si začeto ali nelegalno zgrajeno gradnjo legalizirajo. Urbanistični inšpektor odredi v primeru, ko nedovoljeno gradnjo odkrije, ustavitev del in določi investitorju 30 dnevni rok, da na pristojnem upravnem organu občine zaprosi za ustrezno dovoljenje. Če investitor v predloženem roku ne zaprositi za dovoljenje ali pa da. z gradnjo kljub ustavitveni odločbi nadaljuje, nalaga zakon urbanistični inšpšekciji, da odredi z odločbo, da investitor sam odstrani v določenem roku objekt, ki ga gradi ali ga je zgradil brez ustreznega dovoljenja. V primeru, da investitor odrejene odstranitve ne izvrši v predvidenem roku, po-
tem urbanistični inšpektor odredi odstranitev potom ustrezno usposobljene ekipe za rušenje, seveda na stroške investitorja.
Za vsako od navedenih faz lahko urbanistični inšpektor predlaga investitorja sodniku za prekrške v ustrezno kaznovanje.
Ugotovitve inšpekcijskih organov kažejo, da se stanje na področju urbanizma in gradbeništva v domžalski občini kljub izrečenim ukrepom ne izboljšuje. Zato je bil med predstavniki pristojnih organov in inšpekcijskih služb sklenjen dogovor o poostritvi ukrepov, s katerimi bi se uspešneje zoperstavili vse večjemu neredu.
Urbanistična inšpekcija je izdvojila najbolj kritične primere grobih poseganj v prostor, proti katerim bo nastopila z vsemi možnimi zakonskimi ukrepi. Tako se bo začela dejansko posluževati najostrejšega ukrepa - to je rušenja oz. odstranjevanja objektov tistih investitorjev, ki nikakor nočejo upoštevati veljavne zakonodaje in odrejenih ukrepov inšpektorjev. V ta namen je pripravljeno več predračunov za rušenje oz. odstranjevanje nedovoljenih gradenj.
Kot primer naj navedemo, da bo stala odstranitev kovinskega nadstreška 6.400,00 din, odstranitev 4m, ograje 10.000,- din, odstranitev dveh garaž 23.200,- din, odstranitev pritličnega prizidka (pribl. 25m:) 46.500,-ipd.
Zato opozarjamo občane, da skušajo v izogib rušenju in drugim neugodnostim svojo gradbeno problematiko reševati razumno in s predhodnim posvetom pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Domžale, Razvojnem zavodu Domžale in tudi pri Upravi za inšpekcijske službe občine Domžale.
Vsi, ki delamo na tem področju, bomo skušali čim bolj prisluhniti problematiki občanov in najti čim boljše rešitve, ki bodo zadovoljile potrebe občasnov, istočasno pa tudi varovale okolje v katerem živimo. V nasprotnem primeru bomo pač prisiljeni in to po novem v večji meri in temeljiteje ukrepati in najhujše zadeve odstranjevati oz. rušiti.
Vsi skupaj se moramo zavedati, da moramo tako lepo in majhno domovino, kot je naša čuvati in ohranjevati, ne pa da jo z grobimi in sebičnimi posegi drastično uničujemo in grenimo življenje sebi in drugim. jjjg
ORGANIZACIJA JAVNE KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Dober nasvet
Kmetijska pospeševalna služba je bila do konca leta 1990 (v nekaterih občinah - med njimi je tudi domžalska) organizirana v okviru kmetijskih zadrug. Na temelju vrednotenja, ki ga je pripravil Republiški center za pospeševanje kmetijstva, je bila pospeševalna služba financirana iz republiških sredstev za pospeševanje kmetijstva (1/3 sredstev), iz občinskih skladov (1/3 sredstev) in iz Kmetijske zadruge (1/3 sredstev). Takšna organiziranost je omogočala celovit pregled nad kmetijo, tako glede nabave, prodaje in stroke. Težave pa so nastale zato, ker je bil pospeševalec preveč vezan na poslovne zadeve, zato mu je za reševanje strokovnih problemov ostalo premalo časa. Marsikje je opravljal dela, ki bi jih morale v zadrugi pravzaprav opravljati druge službe (odkupi...). Nagrajevanje je bilo od zadruge do zadruge različno in odvisno predvsem od položaja same zadruge, ne pa od strokovnega dela pospeševalca (razlike so bile tudi do 300%). Delo pospeševalca ni bilo cenjeno, ker neposredno ni prinašalo dobička.
Z novim letom je na celotnem območju Slovenije, dosedanja pospeševalna služba prešla v javno kmetijsko svetovalno službo. Število lokalnih kmetijskih svetovalcev se je s 400 v letu 1990 zmanjšalo na 300, Plačuje se v celoti iz republiškega proračuna. Kmetijska svetovalna služba je organizirana na treh nivojih. Lokalni kmetijski svetovalci so še naprej locirani na območjih kot do sedaj. Zadolženi so za točno določeno območje. So splošni kmetijski svetovalci, njihova naloga pa je delo s celotno kmetijo in v interesu kmeta.
Kmetijski svetovalci v občini Domžale so:
Irena ZLATNAR, ing. agr. (sedež: Jarše, KZ Domžale)
Anton DEMOJZES, dipl. ing. agr.. (sedež: Lukovica)
Janez OCEPEK, ing. agr. (sedež: Moravče)
Če se pri strokovnem delu srečajo s problemom, ki ga sami ne morejo rešiti, jim pomaga regijska svetovalna služba, ki je usmerjena specialistično (poljedelstvo, živinoreja, varstvo rastlin...). Regijska služba pomaga tudi pri izvedbi izobraževalnega programa za kmete in člane kmečkih družin, deluje mentorsko lokalni službi in je Odgovorna za prenos novitet v prakso.
Na lokalnem nivoju deluje tudi kmetijska gospodinjska svetovalka, ki
sodeluje tudi pri pripravi programov za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter po strokovni plati pomaga pri delu s kmečko mladino.
Gospodinjska svetovalka za območje Kamnik-Domžale je:
Marta KOS, dipl. ing. agr. (sedež: Komenda)
Za organizacijo in vodenje lokalne službe so zadolženi regijski Kmetijski zavodi. Na ravni republike pa vodi kmetijsko svetovalno službo Republiški center za pospeševanje kmetijstva, ki je od 1. 1. 1991 pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pri izvršnih svetih občin so ustanovljeni odbori za kmetijsko svetovalno službo. V odboru je predstavnik občinskega upravnega organa (Franc GORSE - tajnik odbora). Kmetijske zadruge (Dalibor HLADNIK). Kmečke zveze (Ciril SMRKOLJ). predstavniki kmetov (Jože RIBIČ - predsednik odbora. Ivan NASTRAN in Franc MUŠIČ) in predstavnik Kmetijskega zavoda (Jože LUŽOVEC). Naloga odbora je. da sprejme program dela posameznega svetovalca, ga usmerja pri njegovem delu in ob koncu leta njegovo delo tudi oceni. Vodja oddelka za
kmetijsko svetovanje Kmetijski zavod Ljubljana JOŽE BENEC. dipl. ing. agr.
BOJAZEN DOMŽALČA-
N0V   PRED HRANO,
ONESNAŽENO
Z OSTANKI SREDSTEV
ZA VARSTVO RASTLIN,
KI JIH UPORABLJAMO
V KMETIJSTVU
Strup na žlici?
Z vse večjo ekološko zavestjo se krepi tudi bojazen pred živežem, ki ga pridelamo s pomočjo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin. Do zdaj smo o kemičnih sredstvih in rudninskih gnojilih govorili le s stališča večjih pridelkov, že nekaj let pa se vrstijo opozorila na račun ostankov teh sredstev v hrani ter njihove strupenosti. Med prebivalstvom pa je veliko nenaklonjenost do kemičnega varstva rastlin povzročila tudi kontaminacija pitne vode s herbicidi na Dravskem in Sorskem polju ter v Prekmurju.
V javnosti je vse več burnih razprav 0 tej problematiki, zato smo absol-ventje Biotehniške fakultete na pobudo prof. Jožeta Mačka v nekaterih slovenskih mestih opravili raziskavo javnega mnenja. Raziskava je zajela tudi vas Domžatčanc. zato bom v tem članku predstavila predvsem vaše mnenje o problematiki ostankov strupenih kemičnih snovi v hrani.
Anketni vzorec je zajel 150 prebivalcev Domžal. Ob tem moram povedati, da sploh ni mačji kašelj pripraviti 150 Domžalčanov. da bi privolili v anketiranje, čeprav je ta tema. kot sem že omenila, izredno aktualna. Vašo nezainteresiranost nekoliko opravičuje dejstvo, da sem vas anketirala ravno v času napetega predvolilnega boja za prve večstrankarske povojne volitve (januar in februar 1990) torej v času ko ste imeli raznih anket o priljubljenosti posameznih strank, da 6 akvižiterjih sploh ne govorim, čez glavo dovolj.
Kljub vsemu nisem obupala in zbrani podatki so mi povedali sledeče:
Prehrana Domžalčanov
Zdravo, torej z malo jedi iz moke ter veliko sadja, zelenjave in mesa se prehranjuje 28% Domžalčanov. vsi ostali se nekako niste mogli spomniti kakšen je vaš način prehranjevanja in ste se odločili za »nekaj srednjega". 80% je med vami takšnih, ki bi raje kupovali ncškropljcno sadje in zelenjavo, kar 74% pa vas je pripravljenih za takšen živež odšteti precej več kot za škropijenega.
Mnenja o onesnaženosti živeža
Podobno kot anketiranci v drugih slovenskih mestih tudi Domžalčani (81 %) trdite, da so ostanki kemičnih sredstev za varstvo rastlin najpomembnejši vir onesnaženja živil tako rastlinskega kot živalskega izvora. Da je prekajeno svinjsko meso škodljivo ve 86% naključno izbranih Domžalčanov. skoraj pri vseh pa se kljub temu pojavlja na jedilnikih zaradi okusno-sti. Da pri vsakem načinu prekajeva-nju nastajajo tudi substance, ki so povzročiteljice raka (npr. benzpiren) ve le 6% anketiranih. Da trajnim salamam dodajajo sol i ter oziroma nitrite ve 63% Domžalčanov. 71% pa jih tudi meni. da so nitriti škodljivi (del dodanih nitritov namreč sodeluje \ neznanih reakcijah, ena med njimi pa je nastajanje rakotvornega nitrozamina).
Poznavanje kemičnih sredstev za varstvo rastlin
Vsa ta t.i. fitofarniacevtska sredstva so zelo natančno raziskana in po strupenosti razdeljena v -t razrede. 80% v Jugoslaviji izdelanih sredstev sodi v skupino manj strupenih. Velja tudi
strogo določilo, da po uporabi kakršnegakoli sredstva za varstvo rastlin ne smejo ostati na rastlinah, pridelkih, živilih ali krmilih toksikološko vprašljive količine njegovih ostankov. Dovoljene količine so določene z zveznim določilom o t.i. tolerancah - največjih dovoljenih količinah snovi v. oziroma na pridelkih. Čas od zadnjega škropljenja do spravila pa je predpisan / varnostno (čakalno) dobo ali ka-renco. Predpise torej imamo in večinoma so usklajeni tudi s predpisi Evropske gospodarske skupnosti. Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano, zastavlja pa se seveda vprašanje, če te predpise tudi spoštujemo.
Kemična sredstva za varstvo rastlin delimo glede na to kaj zatirajo, največ pa se uporabljajo tele 4 skupine fito-farifiacevtskih sredstev:
INSEKTICIDI - za zatiranje žuželk FUNGICID1 - za zatiranje gljivic. povzročiteljic rasti, bolezni
HERBICIDI - za zatiranje plevelov RODENTICID1 - za zatiranje glodalcev
Kot kaže Domžalčani najbolje poznajo insekticide (7b% anketiranih). Na splošno so z vsemi štirimi skupinami sredstev veliko bolje seznanjeni višje izobraženi prebivalci in pa vrtička! ji. Vsi anketiranci dokaj dobro poznajo klorirane ogljikovodike (DDT in HCH). ki so bili do 70. let najpomembnejša skupina insektici-dov. O teh sredstvih je bilo že dosti napisanega, saj se je pojavila odpornost proti njim. hkrati pa so prek vrste dokaj natančnih raziskav dokazali, da se klorirani ogljikovodiki prek prehranjevalnih verig kopičijo v maščobnem tkivu človeka.
Med sredstvi so precej razvpiti tudi triazini. To so herbicidi, ki jih najpogosteje uporabljamo v koruzi, ki jo pridelujemo v čedalje večjem obsegu. Problematični so zaradi zelo počasnega razkroja v tleh. prav zato pa se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji zelo povečala kontaminacija s triazini. Ob vsem tem je pravzaprav zelo zanimivo, da večina anketiranih sploh še nikoli ni slišala za triazine. kljub temu pa so zatrjevali, da so njihovi ostanki (seveda strupeni) zagotovo tudi v; hrani.
Onesnaženost vode
V domžalskem Komunalnem podjetju so zagotovili, da pitna voda v domžalski občini še ni ogrožena. Kot kažejo redne analize vode na vseh črpališčih skozi vse leto. še ni večjega vpliva industrijskega onesnaženja, leta 1989 so izdelali tudi posebno analizo na zastopanost ostankov fito-farmacev tskih sredstev v vodi in ugotovili, tla je količina le-teh v podtalnici precej pod najvišjo dovoljeno mejo.
Seveda so v vodi problematični tudi ostanki dušikovih rudninskih gnojil, saj se jih tlel vedno izpere iz ml in prodre do podtalnice. Koncentracija
nitritov in nitratov v vodi je določena s predpisi, ki so usklajeni tudi s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Dodajmo še to. da se je v letu 1989 poraba rudninskih gnojil v domžalski občini v primerjavi z letom 1988 za 13% zmanjšala, in sicer predvsem zaradi manjše porabe v zasebnem sektorju, medtem ko se je poraba v družbenem sektorju povečala za U %.
Glede kloriranja vode vas 60% vprašanih meni. da je ta postopek nujen za neoporečnost pitne vode. Po naših predpisih znaša dopustna količina klora v vodi v rednih razmerah 0.2 do 0.5 mg/l. Kot so povedali v Komunalnem podjetju so na vseh črpališčih pitne vode v Domžalah klorne naprave sicer vgrajene, vendar kontinuirane) klorirajo le vodo iz vodovoda »Izviri pod Krvavcem«, ker je ta voda pogosto oporečna zaradi kaljenja ob visokih vodah.
Nadzor državnih organov nad vsebnostjo ostankov kemičnih sredstev za varstvo rastlin v živilih
Predpise o tej problematiki izdaja zvezni upravni organ, ki je pristojen za zdravstveno in higiensko neoporečnost živil in predmetov splošne rabe. Predpisi določajo kaj živila so in kdaj so higiensko neoporečna, določajo adi ti ve. način skladiščenja, dovoljene količine ostankov sredstev za varstvo rastlin in drugih strupenih sredstev v živilih, določajo način jemanja vzorcev in seveda višino kazni v primeru nespoŠtovanja zveznih predpisov. Omenili smo že. da so naši predpisi v glavnem usklajeni tudi s predpisi tli/av Evropske gospodarske skupnost, vprašanje pa je koliko te predpise tudi upoštevamo!?
Domžalski sanitarni inšpektor je povedal, da za sistematični nadzor nimajo dovolj sredstev. V letu 1989 so sicer naredili nekaj manjših raziskav na vsebnost sredstev za-varstvo rastlin v živilih, vendar je šlo v vseh primerih za majhne vzorce, zato je tudi razumljivo, da v nobenem primeru niso našli ostankov strupenih snovi nad dovoljeno mejo. ' .
In kakšno je mnenje javnosti. Prek ■ 90% Domžalčanov vas je prepričanih, da je nadzor državnih organov nezadosten in popolnoma neustrezen in da so predpisi v glavnem preblagi.
Torej, tudi po vašem mnenju (podobni so bili tudi rezultati anket v ljubljanskih občinah) je kmetijstvo sovražnik zdrave hrane številka ena. čeprav jc poznavanje sredstev za varstvo rastlin in splošne problematike varstva rastlin med vami sorazmerno slabo. Dejstvo je. da med nami vlada popolno nezaupanje do takšnih in drugačnih. sodobnih ali malo manj sodobnih tehnologij. Začeli smo se zavedati.tki od narave ne moremo le jemati in tla je ne smemo še naprej uničevati, tc hočemo sploh preživeti. Človek ne more niti en sam trenutek obstajati hic/ menjavanja snovi z okoljem, Votla, /rak . Pri teh dveh snoveh nimamo dosti izbire, povsem drugače pa je pn hrani - sami se odločamo tako /a vrsto hi.inc kot za način prehranjevanja. Prav zato čedalje več ljudi podpira biotično - ekološko kmetovanje in t.i. BIO - hrano.
JOŽI JERMAN, dipl. ing. agr.
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Pridite na prireditev invalidov!
23. marca 1991 ob... uri bo v hali Komunalnega centra v Domžalah prireditev invalidov, ki jo prirejajo ob mednarodnem dnevu te organizacije.
V društvu, kije tudi tokratni organizator, je včlanjenih 1367 invalidov. Mnogi med njimi so huje prizadeti. Starost, bolezni, težak socialni položaj in druge težave narekujejo, da jim ga družba vsaj malo omili.
To bomo lahko storili, če se bomo udeležili prire-
ditve. Humanost kot vrednota do ogroženih ne sme biti pozabljena, četudi so časi težki.
Na tej prireditvi bo bogat kulturni program s petjem, folkloro, recitacijami in glasbo.
Čaka vas zanimiva prireditev, na katero vas prijazno vabimo. Po programu ho prijetno družabno srečanje, na katerega ste tudi vabljeni.
ODBOR DRUŠTVA
ZA VARNOST NAŠIH ŽIVLJENJ NA CESTI
Vozniški izpit - za odgovornost gre!
Pri nas je dopolnitev 18. leta, torej polnoletnost pogoj, da kandidat za voznika lahko pristopi k opravljanju vozniškega izpita. Ta meja je v svetu različna in se razteza med 16. in 23. letom. Ali pa je polnoletnost zares jamstvo za varno in samostojno vožnjo?! Polnoletnost je le zakonski pogoj: s tem še ni rečeno, da je vsakdo zrel za odgovorno opravilo, kakršno je vožnja z motornim prevoznim sredstvom na cesti.
V vozniški evforiji, ki vlada v naši miselnosti, se tudi starši ne zavedajo dobro svoje odgovornosti, ko si prizadevajo, da bi njihov nadobudnež čimprej prišel do vozniškega dovoljenja. Vozniški izpit še ni pogoj za varno vožnjo, ampak je šele dovoljenje za samostojno vključitev v prometni vrvež, kjer nas čakajo številne pasti na cesti in ob njej. Pri upravljanju z vozilom je zelo pomembna miselnost posameznika, ki zna
pravilno oceniti svoje sposobnosti ter pravočasno in pravilno ukrepa.
In kdaj naj se kandidat za voznika pripravi za učenje vožnje? Hitimo počasi. Vsekakor naj ne bo samo potreba po vozniškem dovoljenju tisto, kar mnogokrat žene nekoga v avtošolo. Za vsak poklic ni dovolj samo znanje, ampak je ža uspešno upravljanje letega potrebno tudi veselje do dela.
Z vožnjo je prav tako, oziroma je potrebno še marsikaj več. Poleg veselja in zadostnega znanja za samostojno upravljanje z motornim vozilom se mora vsak voznik zavedati tudi svoje odgovornosti za lastno varnost, kot tudi za varnost vseh drugih udeležencev v prometu.
Za varnost na cesti je potrebna tudi zbranost in nenehna pozornost ter prilagajanje okoliščinam na cesti, ki pa jih moramo predvidevati že v naprej. Za vse to pa je potrebna tako teoretična, kot praktična priprava, ki je zelo odvisna od zadostnega osnovnega znanja: tega pa si mora vsak voznik pridobiti v avtošoli oziroma od inštruktorja.
Torej pamet v roke in predno se poprimete učenja vožnje premislite, ali ste za to dovolj zreli, odgovorni in pa tudi finančno sposobni.
Za dosego cilja, torej do vozniškega dovoljenja, je za marsikoga kar naporna in tudi dolga pot; včasih tlakovana tudi s stresi in drugimi psihičnimi obremenitvami, običajno bolj kot pa s fizičnimi.
Po treznem premisleku, z odločno voljo in zavestno odgovornostjo se šele spoprimite z volanom. Za varnost in kakovost mojega, tvojega, našega, skupnega življenja gre!
Varno vožnjo vam želi Stane Benkovič.
PAPIRNICA KOLIČEVO V BOJU ZA ČISTO OKOLJE
Vrnjeni papir-pomeni spet nov papir
Papirna industrija se običajno prikazuje predvsem kot velik onesnaževalec okolja. Malokdo pa pomisli na dejstvo, da je Papirnica Količevo dejansko proizvodni obrat za predelavo odpadkov. Na omenjeno dejstvo želim opozoriti predvsem zaradi tega, ker smo v letošnjem letu začeli izdelovati kartone, ki so v celoti narejeni iz odpadnega papirja.
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI v
Razširitev pokopališča na Homcu
Eden izmed večjih nerešenih problemov Krajevne skupnosti Homec - Nožice je zanesljivo pokopališče, kjer razpoložljiva pokopna mesta omogočajo pokop le še v letošnjem letu. Zato se je vodstvo KS že v preteklih letih odločilo, da je potrebno pokopališče razširiti in tako naj bi tudi v letošnjem letu nadaljevali z aktivnostmi za njegovo razširitev.
Vse aktivnosti vodi GRADBENI ODBOR, ki želi vse krajane obvestiti o poteku investicije, ki je že v sklepni fazi. Sedaj namreč zbirajo ponudbe izvajalcev za gradbene posege, pri vseh svojih aktivnostih pa pogrešajo več sodelovanja s strani krajevnih skupnosti Prese rje in Šmarca, katerih dela sta tudi vezana na njihovo pokopališče.
Krajevna skupnost Homec--Nožice je tako vodstvu KS Pre-serje že v mesecu novembru v lanskem letu posredovala celovito informacijo o poteku del z. željo po čim aktivnejšem sodelovanju tudi te KS pri zaključevanju omenjene investicije. Žal kljub urgenci v mesecu januarju 1991 brez odmeva.
Vodstvo Krajevne skupnosti Homec-Nožice. zlasti pa gradbeni odbor se zavedata, da brez sodelovanja vseh zainteresiranih ne bo šlo. saj razširitev pokopališča terja zelo visoka finančna sredstva, ki jih pa trenutno ni na razpolago. Zato so se odločili, da bo razširitev pokopališča potekala fazno, vendar pa tudi to pomeni, da bodo uspešni le. če bodo zagotovili sodelovanje vseh. torej tudi Krajevne skupnosti Preserje.
Plan KS Homec-Nožice za leto 1991 je sprejet, v njem ima razširitev pokopališča na Homcu pomembno mesto in ne bi bilo prav. če se investicija ne bi realizirala, posebno še. ker bi njena neuresničenost lahko že v prihodnjem letu predstavljala praktično nerešljiv problem.
Do kdaj odlagališče v Dobu?
Do kdaj odlagališče v Dobu. je bilo osrednje vprašanje zbora
krajanov v Krajevni skupnosti Dob v začetku marca 1991. Žal je tudi tokrat že kdove kolikič postavljeno vprašanje ostalo brez odgovora. Krajani so bili seznanjeni z informacijo, da ustrezni občinski organi pospešeno iščejo novo lokacijo, o kateri naj bi RS Dob več izvedela do srede letošnjega leta. zato je bil po precej dolgi in burni razpravi sprejet sklep, da se zbor ponovno sestane v začetku junija 1991. Do tedaj naj bi vodstvo občine pripravilo odgovor na eno samo vprašanje: Kje bo nova lokacija občinskega odlagališča in do kdaj še odlagališče v Dobu. Ob tem omenimo še tudi tokrat izraženo veliko skrb za sanacijo odlagališča po njegovem zaprtju.
Na zboru krajanov je bil sprejet tudi statut krajevne skupnosti, krajani so se strinjali z zaključnim računom KS Dob za lansko leto, sprejeli pa so tudi plan investicij, katerega pa tudi bremeni veliko vprašanje: ali bo občina lahko zagotovila ustrezen delež na zbrana sredstva krajevne skupnosti.
Ob 8. marcu na Trojanah - slovesno
Prizadevne članice Društva prijateljev mladine Trojane so ob mednarodnem dnevu žensk pripravile prijetno srečanje, ki so ga popestrile s kulturnim programom in vrsto zabavnih igric, manjkal pa tudi ni srečelov. za katerega so dobitke prispevala nekatera podjetja, pa tudi posamezniki, i
Srečanje je bilo v prostorih Restavracije z garni hotelom »Pri Konšku«. ki je prostor brez-
Nožica
plačno odstopila, pomagala pa tudi s finančno pomočjo. Dekleta in žene, veliko jih je prišlo, so prejele šopek spomladanskega cvetja, v katerem so bili zvončki in teloh iz bližnjih prisojnih območij, posladkale pa so se z izdelki, ki so jih pridne roke članic društva pripravile same. Moški pevski zbor Lipa jim je zapel nekaj prijetnih pesmi, prisrčno, kot znajo le najmlajši, pa so svoje mamice s pesmicami presenetili najmlajši, ki obiskujejo ciciba-nove urice na Trojanah, nič manj ni bil prisrčen tudi nastop'šolar-jev iz Osnovne šole Blagovica, prisotni pa so razveselili tudi nastopov dedka Slavka in vnuka Miloša Kajbič ter pevskega dueta Mojce in Petra.
Srečanje je bilo zabavno in prijetno ter se ga bodo vsi udeleženci, ki so na njem dočakali tudi »mučenike« (prireditev je bila 9. marca zvečer1*. radi spominjali. Da zaslužijo največjo zahvalo prizadevne članice Društva prijateljev mladine, ni treba posebej poudarjati, zapišimo pa le še to, da so pri izvedbi prireditve pomagali tudi že omenjena Restavracija z garni hotelom »Pri Konšku«. Krajevna skupnost Tro-jape. Občinski odbor Slovenske
kmečke zveze Domžale, trgovina Atrans in številni posamezniki, za kar se jim organizatorji prisrčno zahvaljujejo.
Iskrena zahvala za delo v KS Prevoje
Novokonstituirani svet Krajevne skupnosti Prevoje že aktivno dela. del njegovih prizadevanj oa se odraža tudi v konkretni dejavnosti kot je npr. izgradnja avtobusnih postaj na Prcvojah, kar pa je pravzaprav dolg iz programa krajevnega samoprispevka še za leto 1990.
Ob prevzemu dolžnosti pa se Svet KS iskreno zahvaljuje dosedanjemu vodstvu in nekaterim krajanom, ki so s svojim delom veliko prispevali k temu, da je Krajevna skupnost Prevoje tako napredovala v zadnjih letih. Zato še enkrat iskrena hvala: Marjanu Primožiču. Antonu Žureju, Filipu Bevcu. Sreču Streharju, Dušanu Kosmatinu. Jožetu Repicu. Ivanu Avblju. Janezu Jarcu in Juretu Dimiču. vsem ostalim krajanom pa skupaj z zahvalo tudi želja, da bi bilo sodelovanje z novim vodstvom uspešno.
V. V.
Papirnica Količevo je dejansko proizvajalec kartona in ne papirja kot lahko sklepamo iz imena. Teoretično ne bi razglabljal kakšna je razlika med papirjem in kartonom (obstaja več definicij), za ponazoritev pa bi omenil le to, da je papir narejen iz ene plasti, karton pa iz večih v večini primerov različnih plasti.
Omeniti je potrebno tudi to, da je že dosedanje razmerje med primarnimi in sekundarnimi surovinami v našem proizvodnem programu 1:3 v korist odpadnih surovin, ali drugače povedano, že dosedaj smo letno predelali 65.000 ton odpadnega papirja vseh vrst. V proizvodnem programu imamo tako vrsto proizvodov, ki so v celoti narejeni iz odpadnega papirja, vendar so to proizvodi, ki niso primerni za izdelavo potiskane embalaže.
Naš cilj je bil izdelati karton, ki bo imel zadovoljivo belino in bo sposoben za potiskovanje v ofsetnem tisku po principu mokro na mokro - narejen pa bo v celoti iz sekundarnih surovin - prav tako pa mora biti uporaben za izdelavo embalaže za živilsko industrijo.
Narediti takšen karton iz celuloze ni noben problem, mi pa smo to celulozo nadomestili z odpadnim papirjem.
Že laboratorijsko smo preisku-sili več vrst papirnih odpadkov in na osnovi rezultatov pripravili ustrezno recepturo. Tako pripravljeni smo potem naredili še industrijski poiskus. Po določenih korekcijah in prilagoditvah tehnologije smo ta proizvod vpeljali v redno proizvodnjo. V osnovi tako proizvajamo tri različne kvalitete v gramaturah od 230 do 550g/m-.
1. z belo zgornjo in belo spodnjo plastjo
2. z belo zgornjo in sivo spodnjo plastjo
3. z belo zgornjo in rjavo spod-
njo plastjo
Testiranja v lastnem laboratoriju in na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani so pokazala, da se lastnosti kartona narejenega iz odpadnih surovin bistveno ne razlikujejo od kartona narejenega s celulozo.
Testirali smo vse bistvene lastnosti, ki jih mora imeti karton. Še pomembnejša pa so testiranja pri uporabnikih oz. bolje rečeno praktični preiskus uporabnosti. Tudi tu se je karton dobro odrezal, tako da je že vrsta izdelkov narejena iz recikliranega oz. ECO kartona. Že na začetku sem omenil, da smo do sedaj porabljali približno 65.000 ton odpadnega papirja letno, z uvedbo ECO kartona oz. recikliranega kartona v proizvodni program pa se bo poraba povečala na 80.000 ton letno oz. 250 ton odpadnega papirja dnevno. Kakšen kup odpadkov je to ne bom posebej razlagal, opozoril pa bi še na eno dejstvo. Z vsako tono celuloze, ki jo nadomestimo z odpadnim papirjem prihranimo ogromne količine lesa (gozda), energije in vode, in tudi to ni zanemarljivo v boju za čistejše okolje.
Reciklirani karton je rezultat raziskovalne naloge, ki jo je podprla tudi Občinska raziskovalna skupnost. Tudi v bodoče bodo šle naše raziskave in prizadevanja v smeri nadomeščanja primarnih surovin s sekundarnimi.
Osnovni motiv za uvedbo recikliranega kartona je bila ekonomika v globalnem in parcialnem smislu, v konkretnem primeru nadomestiti celulozo kot primarno surovino s papirnimi odpadki kot sekundarno surovino in tako narediti nov izdelek, ki bo našel svoj prostor na trgu, in obenem narediti okolju prijazen proizvod. To kaj so okolju prijazni proizvodi pa je še nova tema, o kateri pa drugič.
dipl. ing. Stane Oražem
Nova vas!
Pa še to: Novo vas imamo! Nožica!
Še sreča, da ni kak nespretnež med »ž« in »i« vstavil novo črko »n«. Saj bi te kdo lahko poslal - v novo slovensko vas!
»TERMIT« ZA OKOLJE •     Stf^n 6~
Skrbimo za naše delovno in vaše bivalno okolje,..
Človekovo delovanje pogosto vpliva na okolje v katerem živimo. V zadnjih letih se tudi pri nas tega močno zavedamo in skrbimo za čisto delovno okolje. Pri tem moramo preverjati zrak, ki ga spuščamo, uporabljeno vodo in odpadne snovi. Vse to kontroliramo in omejujemo v taki meri, da preprečujemo onesnaževanje.
menovega peska. Kontrolo zapraševanja redno izvaja pooblaščena organizacija (Zavod za varstvo okolja Ljubljana). Meritve kažejo, da je zaprašenost izpod dovoljenih mej in da emisije prahu v atmosfero ni. O tem dovolj jasno govorijo tudi redni zdravniški pregledi zaposlenih, saj dosedaj ni bilo ugotovljenih nobenih bolezni, ki jih povzroča zaprašenost s kremenovim peskom.
Danes morajo imeti vse naprave, ki obratujejo dokazilo, da ne onesnažujejo okolja. Že pri načrtovanju moramo predvideti naprave, s katerimi preprečimo vsakršno onesnaževanje okolja.
Izdanih je že vrsta zakonov in odlokov v republiškem in občinskem merilu, s katerimi omejujemo onesnaževanje, podobno kot je to že dobro uvedeno v razvitem svetu.
Republiški in občinski organi izvajanje teh določil kontrolirajo. Predpisane so omejitve odnosno dopustne meje za emisijo zraka, kontrolira se voda in snovi, ki ostajajo po predelavi in ki gredo na odlaganje. Inšpekcijske službe določijo tudi pogostost kontrole. Posebna pozornost je posvečena delovnemu okolju in celotni okolici.
Podjetje Termit ima svoj obrat v Drtiji pri Moravčah z rudarsko dejavnostjo s separiranjem, sušenjem in oplemenitenjem kremeno-vega peska. Letno izkopljemo ca. 400.000 ton surovega kremenovega peska, iz katerega pridobimo 200.000 ton pranih kremenovih peskov od tega je 150.000 sušenih. Del sušenih peskov, naknadno še oplemeneitimo z oplaš-čevanjem in klasiranjem.
Razumljivo je. da je pri navedeni proizvodnji mogoče pričakovati veliko onesnaževanje delovnega okolja z drobnimi frakcijami kre-
Pri oplemenitenju kremenovega peska oplaščujemo kremenov pesek s fenol-formal-dehidno novolačno smolo, pri čemer se neizogibno srečujemo a problematiko prostih fenolov. Pri oplaščevanju dodamo ogretemu kre-menovemu pesku navedene smole, pri čemer pride do izhlapevanja dela prostega fenola, ki se nahaja v vezivu sicer v omejenih količinah. Zaradi tega je podjetje Termit uvedlo dodatno odsesavanje vseh mest, kjer prihaja do izpare-vanja prostega fenola. Odsesovane hlape, pomešane z zrakom, vodimo do posebno izdelanega pralnika. Zrak pomešan s fenolnimi hlapi vodimo skozi pralni stolp, ki je napolnjen z polnilnim sredstvom, ki pospešuje ab-sorbcijo fenola v vodi. Vodo iz čistilnega stolpa zbiramo v zato pripravljeno cisterno z dvojnim plaščem. Vodo, ki vsebuje fenol odvažamo odjemalcu, ki odpadno vodo upo-
rablja v svojem tehnološkem postopku.
S stem v zvezi je Republiški sekretariat za urejanje in varstvo okolja predpisal redno jemanje vzorcev izstekajoče vode iz obrata Pe-skokopi in določil tudi pogostost teh analiz.
Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo iztekajoče vode kontrolira in je v letu 1990 ugotovil neoporečnost iztekajočih vod.
Emisijo v ozračje dosedaj zadovoljivo rešujemo. Izšel pa je zakon, ki stopi v veljavo 1992. ki v znatni meri dopustno zmanjšuje emisijo prostega fenola v ozračje. V tem času bomo izvedli dodatne ukrepe, s katerimi bomo zadovoljili predpisom.
Najbolj viden in globok poseg v naravo je odkopvanje surovega kremenovega peska. Po Rudarskem zakonu o rekultivaciji odkopnih zemljišč imamo izdelane projekte za ponovno usposobitev zemljišč za kmetijstvo in gozdarstvo. To delo pa je dolgotrajno in pride do časovnega zamika.
V določeni meri je okolje izpostavljeno tudi hrupu, ki ga povzroča mehanizacija. Da bi odpravili to nevšečnost smo vgradili pri težki mehanizaciji dodatne dušilce zvoka.
Razvidno je, da naše podjetje posveča veliko skrb okolju, zaščita delovnega mesta in vse okolice. Pri tem je potrebno posebno omeniti naprave, ki so bile zgrajene v zadnjih letih in s katerimi smo odpravili škodljive posege v okolje.
Podjetje Termit se bo tudi v naprej trudilo, da bodo upoštevane tudi vse pripombe občanov, ki živijo v bližnji in daljni okolici.
Služba varstva pri delu
110 LET GASILSTVA V DOMŽALAH
Gasilsko vodilo -pomoč bližnjemu
23. februarja 1991 je imelo gasilsko društvo Domžale ob 110-obletnici obstoja v gostišču »Pri Kebru« svoj občni zbor. Predsednik društva gospod Vido Kokalj je na začetku pozdravil vse prisotne gasilke in gasilce ter občnemu zboru zaželel uspešno delo. Poseben pozdrav je namenil gostom in sicer delegatu ObGZ gospodu Janezu Štebetu, delegatu mestne skupščine KS gospodu Marjanu Vodniku ter podpisanemu kot predstavniku časopisa »Občinski poročevalec«.
Predsednik društva je ugotovil, da so se v minulem razgibanem letu člani izredno izkazali tako pri izvrševanju operativnih, kakor tudi organizacijskih nalog. V nadaljevanju je poudaril, da so na njihovo delo nedvomno vplivali splošna gospodarska situacija, nestabilnost političnih razmer in še drugi dejavniki, vplivali - na načrtovani razvoj, opremljanje in tudi aktivnost. S predanostjo članov pa so premagali probleme in še vedno pomagali krajanom in tudi drugim občanom pri nesreči, kakor ob gašenju ognja, poplavah in podobno v vsakem trenutku. Ker je pomemben element uspešnega dela tudi poudarek strokovne usposobljenosti članstva, se je v preteklem letu nekaj članov udeležilo tečajev za naziv gasilskega častnika, gasilskega častnika 1. stopnje ter visokega gasilskega častnika. Člani GD Domžale so se udeležili tudi občinskega tekmovanja v vseh strukturah in se odzvali tudi vabilom sosednjih društev ob priliki organziranja drugih tekmovanj. Gospod Vido Kokalj je s ponosom dejal, da ima GD Domžale na zalogi številno in sodobno opremo ter da vsa vzdrževalna, ob-navljalna in popravljalna dela opravijo po večini člani sami in da tudi na ta način polnijo društveno blagajno. Na koncu se je predsednik društva zavzel za aktivnost članstva in vse navzoče pozdravil z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja, overovateljev itd. so sledila poročila funkcionarjev društva. Poveljnik GD Domažale gospod Florjan Zabret je poročal, da je gasilce v letu 1990 alarm v znak požara poklical kar petintrideset-krat. Prvega novembra so nas vse presenetile poplave. Med ostalimi dejavnostmi je posebej omenil medsektorske vaje, razna tekmovanja, proslave in pogrebne svečanosti. Tajnica GD Domžale gospa IRENA KUNAVER je kratko poročala o številu sestankov v minu-
lem letu, o stanju pošte in o stanju v matični knjigi. Morda bo koga slednje najbolj zanimalo:
GD Domžale vključuje 67 članov in 9 članic. Nato je sledilo poročilo blagajničarke gospe LUČKE LENARČIČ, saj vemo, da se pri denarju vse začne in vse neha. Orodjar gasilskega društva gospod MATJAŽ KOROŠEC je glede na združevalno načelo gasilcev »pomoč bližnjemu« ob pohvali nanizal nekaj ustvarjalnih pripomb. Poudaril je, da je treba za obleke, shranjene na domovih, in za vse ostalo skrbeti tako, kakor za svojo lastnino. Nadzorni odbor GD Domžale v sestavi petih članov je o pregledu knjigovodskega stanja poročal, da se dejansko stanje ujema s stanjem na listinah. Tudi predsednik tehnične komisije gospod JANEZ CERAR je v svojem poročilu podal nekaj kritičnih pripomb. Predvsem ga je motilo, da je bil v preteklem letu bolj tehnični vodja na papirju, v praksi pa pralec in vzdrževalec vozil. Motila ga je tudi zakasnela ali nepravšnja obveščenost o šoli za častnike in častnike I. stopnje. Na koncu prvega svojega poročila, drugič se je oglasil bolj priložnostno, pa je vsem upravljalcem gasilskega volana iskreno zaželel božjega varstva v letu 1991, kar je posebne omembe vredno, zlasti glede na to, ker takšnih želja v preteklosti niso bili vajeni.
Sledila je razprava na dana poročila. Član delovnega predsedstva gospod MARIJAN LENARČIČ je posebej opozoril na možnost vpisa v tečaj za naziv »izprašani gasilec«, za katerega (tečaj) vlada letos zelo veliko zanimanje. Predsednik delovnega predsedstva gospod MARJAN SLATNAR je med drugim iskreno čestital vsem, ki so se v letu 1990 uspešno izobraževali in dosegli vidne rezultate. V delovnem predsedstvu je bil še gospod MATJAŽ KOROŠEC. Nato je bil sprejem v članske vrste GD Domžale. Sprejetih je bilo pet članov.
Predsednik društva gospod Vido
Kokalj jim je svečano podelil knjige avtorja Staneta Stražarja »NA POMOČ« in pa seveda tudi šopke ob iskrenih čestitkah, katerim se je pridružil tudi delovni
predsednik. V nadaljevanju sta bila sprejeta delovni in finančni plan za leto 1991. Zlasti velja omeniti načrtovano sodelovanje gasilskega društva pri akciji »Zelene Domžale« pred prvim majem.
Pod zadnjo točko dnevnega reda se je gospod ANDREJ GRABNAR upravičeno zavzel za obnovitev gasilskega doma in apeliral na pomoč občine. Gospod JANEZ ŠTEBE je v imenu ObGZ Domžale pozdravil vse navzoče, se jim zahvalil za opravljeno delo v preteklem letu ni zaželel v bodoče duha aktivnosti. Predsedniku društva je izročil priznanje ObGZ in pohvalo za uspešno reševanje ob poplavah v začetku novembra lanskega leta.
Nekakšen vrhunec gasilskega srečanja pa je pomenila podelitev srebrne plakete ObGZ in priznanje pisatelju STANETU STRAŽARJU, članu GD Domžale, za njegovo življenjsko delo pri ohranjanju gasilstva v občini Domžale. Podelitev plakete je utemeljil gospod Marijan Lenarčič, ki je Stra-žarjevo knjigo »Na pomoč« označil kot neizmeren prispevek na področju gasilstva in ga pozval, naj v bodoče s pisanjem člankov poroča o gasilskem delu. V imenu sveta KS je spregovoril tudi gospod MARJAN VODNIK. Pridobivanju najmlajših članov je namenil posebno pozornost gospod Florjan Zabret, nakar je delovni predsed-
nik ob zaskrbljenosti, ker društvo razpolaga s premalo mentorjev, ki bi bili pripravljeni delati z našimi najmlajšimi oz. z mladimi sploh, zaželel še veliko uspehov pri opravljanju tega dela.
Mirno lahko rečemo, da je bil občni zbor GD Domžale uspešno zaključen. Ob številnih uspehih društva in samokritičnosti, da, kdor dela, tudi greši, me je zlasti navdušila povezovalna nit vseh navzočih članov v izbrani Kebrovi gostilni - pomoč bližnjemu, ki je (niti) niso postavljali pod mernik. Gasilskemu društvu iskrene čestitke z željo, da. bi imeli gasilci čimmanj dela!
IVAN KEPIC
SIMON lOilč
NA SEKTORSKI GORI SO ODKRILI R0BIČEV0 SPOMINSKO PLOŠČO
Spomin na naravoslovca, speleologa in župnika S. Robiča
V nedeljo, 3. marca 1991 so na Seri-turški gori pod Krvavcem odkrili spominsko ploščo, s katero so se želeli oddolžiti spominu in delu šcnturškega župnika Simona Robiča, ki je bil do leta 1874 kaplanoval med drugim tudi v Dobu. Znano je njegovo veliko delo, ki ga je opravil na naravoslovnem področju v Dobu, Krtini, moravškem in okoliških krajih.
Po uvodnih domoljubnih pesmih okteta bratov Pirnat je o Robiču spregovoril predsednik DRJ Simon Robič - Stane Stražar.
Naj povzamemo nekaj besed iz njegove pripovedi:
Rojen je bil 11. februarja 1824 v Kranjski gori. Kot nadarjenega dečka so ga starši poslali v šole. Po končani gimnaziji je nekaj časa studi-' ral filozofijo in nato bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1850. Prvotno se je. tako kot tudi njegovi starši, pisal Rabič, a se je v letu 1865 prepisal v Robič. Kaplanoval je v Metliki. Loškem potoku. Dobu. Preddvoru. Borovnici. Šenčurju pri Kranju, odkoder je prišel za benefi-ciata na Olšcvek in nato že 50 let star leta 1874 sem na Šcnturško goro. kamor ga je škof poslal z nalogo, da ustanovi župnijo. In že v naslednjem gospodovem letu 1875 je Šenturška gora dobila župnijo in gospod Šimen je postal prvi šenturški župnik: tu jc ostal polnih 23 let. O tem. kaj vse je bilo treba postoriti za novo župnijo domačini še sedaj radi povedo. Poleg prezidave in obnove cerkve je tu okoli cerkve uredil pokopališče. Vse življenje jc bil skromen, vesel in družaben in v vsem svojem mišljenju napreden. Tu na Šenturški gori jc ustanovil zasilno ljudsko šolo in jo zadnja tri leta tudi sam vodil.
Bil jc naravoslovec, jamar, malakolog (pol-žar). entomolog (žužkoslovec). hroščar. botanik, geolog, pisec številnih strokovnih in poljudnih razprav, ki so jih največ prinašale Blciwc-isovc Novice. Izjvcstja muzejskega društva za Kranjsko in nekateri drugi listi.
Za njegov nadaljnje naravoslovno delovanje
je bila posebej pomembna njegova kaplanska služba v Dobu pri Domžalah v letih 1856 do 1859. V Dobu in okolici je spoznal tako imenovani domžalsko-moravški osamljeni kras. kraške pojave in jame. V tem času jc začela nastajati njegova strokovna razprava z naslovom: O nekaterih jamah in votlinah v okolici Doba. Pri raziskovanju jam mu jc v tem času največ pomagal škocjanski mežnar Ivan Scšck. V razpravi je opisal okoli deset tedaj znanih kraških jam. Žal pa Robič te svoje razprave ni mogel objaviti v slovenščini. Ta je šele leta 1862. ko jc bil že v Preddvoru, v Dritcs Jahrcs heft izšla v nemščini.
V jamah na domžalsko-moravškem osamljenem krasju jc Robič odkril posebne vrste hroš-čcv. ki so jih strokovnjaki poimenovali po njem Ccuthomonocharis robici,: ti hrošči so posebnost v jamah na tem območju, saj drugod takih še niso našli.
Robič ni bil samo jamar - biospeleolog. ni raziskoval samo življenja v jamah, ampak se je zanimal tudi za drugo živalstvo, rastlinstvo, za paleontološke razmere v jamah, za geološko zgradbo tal. In kar težko bi kaj našli, česar Robič ni znal opazovati in preučevati. Kot botanik je tu v okolici Šenturške gore in v Kamniških planinah našel 21 rodov - 44 vrst gliv. in je z njimi dopolnil Vosov seznam rastlin. Zbiral je tudi sladkovodne in morske alge. V Izvcstjih muzejskega društva za Kranjsko je leta 1893 objavil dolg seznam mahov, ki jih je nabral
v Kamniških planinah, v Kamniški Bistrici in drugod na Gorenjskem, nekaj tudi na Notranjskem in Primorskem. Kako prizadeven naravoslovec in vztrajen zbiralce je bil. povedo številke. Prirodoslovni muzej v Ljubljani hrani 5625 hroščev z originalnimi podatki o najdiščih. Hrošče in druge eksponate je sam prepariral.
V svetu je Robič slovel tudi kot malekolog ali polžar. Polže jc zbiral tudi za nekega hanover-skega naravoslovca. Odkril jc deset povsem novih vrst polžev, od teh so jih strokovnjaki pet vrst imenovali po njem. med njimi jc najbolj zanimiva vrsta Amalia robiči Simroth.
V Borovnici je našel kranjsko školjko z biserom. Prirodoslovni muzej v Ljubljani hrani 10.750 polžev. 2759 vrst. Nekaj primerkov iz njegove bogate zapuščine polžev in mahov jc na ogled v speleološki zbirki v Jamarskem domu na" Gorjuši.
Robič jc zbral 1007 kosov kamnin, od teh kar 135 različnih vrst. V Tunjicah jc našel okamne-Icga polža, v Mokriški jami pa okostje jamskega medveda.
Člani Društva za raziskovanje jam Domžale, ki že od ustanovitve nosi Robičcvo ime. so v njegov spomin ob 30-lctnici delovanja odkrili spominsko poščo, ki jo jc Robič prav gotovo zaslužil.
Ploščo jc blagoslovil škof g. Jože Kvas. v kulturnem sporedu pa so nastopili še Kamniški koledniki in domačini - recitator Marko.
ŽIVELI IN DELALI SO VČERAJ ZA NAŠ JUTRI... (5)
Ob 70-letnici Bonačeve tovarne - Papirnice Količevo
Feljton o zgodovini Bonačeve tovarne - piše - po kroniki pripravil F. Cerar
Partizani močno ovirajo proizvodnjo
Proizvodnja med okupacijo ni natančno znana, ker so vse knjige uničene. Nekajkratni napadi partizanov so močno ovirali proizvodnjo: zlasti negativno je delovalo uničenje transformatorja dupliške hidrocentrale poleti leta 1944. Delavci sami so oskrbovali okoliške partizane s klobučevino. papirjem in podobnim materialom. Močno se je čutila tudi pasivna resistenca: volja do dela je padala iz leta v leto. Le ceni se. da je proizvodnja v letu 1941 padla za 20% v primeri z letom 1940. v letu 1942 za 40% v primeri z istim letom, v letu 1943 za 60% in leta 1944 celo že za 85 % v primeri z zadnjim mirnim letom pred okupacijo. V poslednjih štirih mesecih pred osvoboditvijo je tovarna domala ves čas stala nekaj tudi zaradi pomanjkanja surovin (celuloze, lesa, premoga ipd).
Največ papirja, prodanega v tujino, je odšlo v tako imenovano »Nezavisno državo Hrvatsko«, manj v »ljubljansko pokrajino«. Tako so - po oceni - prodali (v vagonih):
Leto	Dežela	Papir	Karton	Lepenka
1943	Hrvatska	39	70	14
	Lj. pokrajina	26	9	6
1944	Hrvatska	52	10	15
	Lj. pokrajina	24	6	2 .
1945	Hrvatska	-	-	2
	Lj. pokrajina	3	-	2
Tovarna po osvoboditvi
Poslednjih nekaj tednov pred osvoboditvijo je delo v tovarni že povsem mirovalo. Osvoboditev sama je prinesla, kot že vemo. nacionalizacijo in socializacijo vseh jugoslovanskih sredstev za proizvodnjo.
Prva naloga je bila. čimprej pričeti s proizvodnjo, se pravi, popraviti in pregledati stroje, očistiti vse prostore, dobiti surovine predvsem pa organizirati delo. to je. priklicati delavce, vzpostaviti tehnično in komercialno službo in podobno. Za očiščevalna in druga dela so dodelili količevski tovarni 12 nemških vojnih ujetnikov.
Na ta način je mogel steči že pred sredino junija * 1945 najprej PS I. za njim pa lepenčni oddelek. Takrat je že bilo spet zaposlenih 175 delavcev. Zadnje dni junija so dali v pogon še PS II. V septembru se je urejal tudi KS. ki je pričel normalno obratovati šele novembra 1945.
Za vodjo imenovan delegat
Po takratni praksi je tudi količevska tovarna dobila za vodstvo posebnega delegata. Prvi je bil Tone Cerar. imenovan na to mesto z dekretom z dne 27. junija 1945. Dekret je temeljil na odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 (ta odlok je govoril o prehodu sovražnega imetja v državno last. dalje o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb. končno o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile).
Kot drugi delegat je 24. avgusta 1945 sledil Ce-
Odkritjv spominske plošče 34 padlim delavcem iz Papirnice Količevo
rarju inž. Janko Trost. nekdanji strojni inženir te tovarne (službo je nastopil že 1. novembra 1928). S tem dnem sta bili postavljeni pod državno upravo tako ljubljanska kartonažna tovarna kot količevska papirnica. Oba obrata skupaj so ocenili na prek 17,500.000 dinarjev. Na toliko sta ju namreč ocenili komisiji dne 22. decembra 1945 (v Ljubljani) oziroma 3. januarja in 6. junija 1947 (na Količevem).
Tovarna papirja, kartona in lepenke Količevo
Količevska tovarna je formalno pričela poslovati kot državno podjetje šele na osnovi ukaza Prezidi ja ljudske skupščine FLRJ 19. julija 1946. Kmalu zatem, dne 15. avtusta 1946 je bil postavljen za prvega rednega direktorja Lado Trampuš. pred okupacijo zaposlene v isti tovarni. Podjetje, ki je do sedaj še vedno nosilo firmo »I. Bonač sin. tovarna za papir in lepenko. Količevo«. je bilo konfiscirano z odločbo vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja, št. 1487/45 z dne 24. avgusta 1946. Kot podjetje splošnodržavnega značaja, ki je bilo podrejeno administrativno-operativnemu vodstvu Glavne uprave za industrijo, celuloze, lesovine in papirja ministrstva industrije FLRJ. je bilo utemeljeno z odločbo vlade FLRJ prav 31. decembra 1946. V register državnih gospodarskih podjetij so ga vpisali 21. marca 1947. lovama je nadaljevala proizvodnjo z imenom »Tovarna papirja, kartona in lepenke. Količevo«.
Pravila o organizaciji in poslovanju
Organizacija dela in poslovanja sploh je bila fiksirana z objavo in uveljavitvijo »Pravil o organizaciji in poslovanju podjetja Tovarna papirja, kartona in lepenke. Količevo« ter posebnega »Delavskega reda podjetja«. Oboje je izšlo 28. februarja 1947. Delo v podjetju je bilo razdeljeno na naslednjih šest oddelkov:
1. fabrikacijsko-planski oddelek (imel je tri odseke)
2. računovodski oddelek (s šestimi odseki).
3. materialni oddelek (štirje odseki),
4. prodajni oddelek (se je tudi delil v štiri odseke).
5. tehnični oddelek (sedem odsekov).
6. tajništvo.
Odločujoči organ podjetja je postal direktor, strokovni svet je bil le njegov posvetovalni organ, torej organ brez izvršilne moči. Pravila so namreč določala le. da sme imeti podjetje svoj »strokovni svet«. Količevska papirnica ga je imela; bil je sestavljen največ iz sedmih članov (strokovnjakov tovarne). Imenovala ga je Generalna direkcija zvezne industrije celuloze, lesovine in papirja. Enega člana je odredila sindikalna organizacija. Odločba o postavitvi oziroma imenovanju strokovnega sveta za Količevo je izšla 24. junija 1947, torej že v okviru prve petletke.
Obratni sestanki
Predhodnik tega strokovnega sveta so bili tako imenovani »obratni sestanki« tovarniškega vodilnega kadra. Tu so obravnavali najvažnejše tekoče probleme tovarne. Sestanki so se sklicevali od 14, novembra 1946 dalje. Točno dve leti pozneje so se pričele sklicevati konference direktorjev vseh jugoslovanskih tovarn papirja. Na konferencah so obdelovali najaktualnejše naloge, ki so bile v zvezi z opravljanjem nalog letnih planov v okviru petletke in s splošno problematiko posameznih tovarn (enako seveda papirniške industrije kot celote).
Da bi se čimbolje izpolnil plan petletke, so se pričele uvajati v drugi polovici leta 1947 norme za posamezne vrste dela. Do konca leta so na Količevem vključili v normirano delo že 85% delavcev.
Nadaljevanje prihodnjič
pisma bralcev • pisma bralcev • pisma bralcev
HELIOS NA TUJEM; POVEZAVE, KI POMENIJO PRIHODNOST
Tam, kjer so
žarki—je tudi sonce!
Razmere v gospodarstvu še zdaleč niso rožnate. Dan za dnem poslušamo vznemirljive novice po katerih se zdi, da je gospodarski kolaps neizbežen. Nič čudnega torej, da je vse več tistih, ki trdijo, da je edina svetla točka preživetja ta, da slabše kot je skoraj biti ne more. Toda v tej reprodukciji črnih podob so tudi drugačni odtenki, ki ne grozijo in svarijo, ampajc vlivajo upanje in optimizem. Prizadevanja posameznih podjetij, da tudi v težkih razmerah uspejo doseči dobre rezultate resda niso pravilo, so pa, če nič drugega vsaj omembe vredni, tudi za širšo skupnost. Lahko bi bili v ospredju pozornosti, morda celo pred dnevno političnimi dogodki, ki s svojo nasilno držo v celoti senčijo še tiste žarke, ki so ostali.
Med podjetji, ki na osnovi progresivnega koncepta razmišljajo predvsem o prihodnosti, brez dvoma sodi tudi domžalski HELIOS, ki po svoji vpetosti in povezanosti z najpomembnejšimi evropskimi firmami uspešno sledi svetovnim trendom, tako pri uvajanju novih tehnologij, sodobne opreme, najnovejših materialov, moderni aplikaciji, vse s ciljem zagotoviti kupcu vrhunsko kvaliteto z maksimalno stopnjo varčnosti, ekonomičnosti in ekološke sprejemljivosti.
Te reference, ki med drugim Helios uvrščajo med evropske firme so dobile dodatno potrditev tudi na nedavni svečanosti ob 10. obletnici firme ADLER FRIULI V SAN GIOVANNIJU. Delniška družba Adler Friuli s katero ima Helios že od samega osnovanja vzpostavljeno tesno medsebojno poslovnotehnično sodelovanje, od leta 1986 pa je njen solastnik s 26% kapitalskim deležem, je namreč konec prejšnjega meseca obeležila svoj jubilej, ki po svoji časovni dimenziji sam po sebi ne zbuja neke posebne častljivosti, če ne bi šlo za firmo, ki je v desetletju od ustanovitve postala ena najuspešnejših mešanih italijansko-slovenskih družb, od katere si Helios tudi v prihodnje veliko obeta.
10 ADLER FRIULI spaS iBt
Svečanosti v San Giovanniju, so se poleg predstavnikov Heliosa udeležili tudi: Feri HORVAT - zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino in podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, domžalski župan - Ervin Anton SCHVVARZBARTL, predsednik izvršnega sveta občine Domžale - Anton PRESKAR, ter Lea FATUR - šef kabineta predsednika gospodarske zbornice Slovenije. Zbrane na priložnostni svečanosti med katerimi so bili tudi: GIUSEPPE FURLAN - prokuritst firme Adler Friuli s sodelavci, GIANNI BRAVO - predsednik pokrajinske zbornice Udine. VVALTER PIANI - župan mesta San Giovani al Natisone in podžupan DARIO MARTELOSSI. sta pozdravila GIUSEPPE AGLIATI. predsednik firme Adler Friuli in UROŠ SLAVINEC, predsednik poslovodnega odbora Holdinga Helios Domžale. Po ogledu industrijske cone in proizvodnih prostorov so zbrani na razgovoru ugodno ocenili dosedanje poslovanje firme Adler Friuli, zlasti njen progresiven prodor na širša tržišča s prodajo specialnih lakov in lužil za les, ter s prenosom know - how-a v Južno Korejo, Kostariko in Malezijo. Poleg omenjenih območij in držav ima Adler Friuli dobro razvite komercialne aktivnosti z Avstrijo, Jugoslavijo, Španijo, Francijo. Grčijo. Egiptom, Sirijo, Nemčijo, Veliko Britanijo. Norveško, Češkoslovaško, Poljsko. Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Za prihodnost si Adler Friuli. kot je bilo poudarjeno tudi na omenjeni svečanosti zastavlja nove cilje, ki naj bi samo še potrdili dobro ime oziroma prestiž, pridobljen v teh desetih letih na svetovnih tržiščih. To bi bilo na kratko vse iz SAN GIOVANNIJA. Ob slabih novicah iz našega gospodarskega življenja, je ta morda le nekoliko bolj spodbudna in optimistična. Temu vzgledu sta pritrdila tudi župana obeh mest. med drugim tudi z dogovorom o tesnejšem medsebojnem sodelovanju in povezovanju SAN GIOVANNIJA in DOMŽAL.
Splošno jadikovanje nad razmerami torej ni pot izhoda iz krize. Treba je iskati rešitve. Povsod tam, kjer niso izgubili občutka za poslovnost in človeške odnose so žarki upanja. Tam, kjer so žarki, je tudi sonce.
MARJAN BOLHAR
ODGOVOR NA POLEMIKO GOSPOĐA IGORJA LIPOVŠKA:
Čemu tako?
Ko sem pisal članek za predzadnjo številko občinskega poročevalca, ga vsekakor nisem pisal z namenom polemizirati z Vami ali s komerkoli drugim. Moj namen je bil povsem preprost in enostaven: seznaniti bralce Občinskega poročevalca o ozadju sprejemanja odloka o občinskem glasilu. Objektivno in pošteno. Samo to in nič drugega. Vi pa mi v svoji polemiki hočete naprtiti niz neresničnih podtikanj in obtožb. Že samo to. da je Vaša polemika usmerjena osebno proti meni (jaz te osebnosti nisem uporabil, pa bi jo lahko), je zadosten dokaz za to.
Naslednja stvar: Močno dvomim, da bi si gospod župan privoščil samovoljo zadržati izdajo Občinskega poročevalca. V zadnjih 45 letih se je to vse prevečkrat dogajalo in kolikor poznam gospoda Schvvarzbartla, mu kaj takega niti na misel ne bi padlo, kaj šele, da bi kaj takega tudi naredil, kot trdite v svoji polemiki.
Nadalje: V svojem članku trdim, da smo več mesecev prizadevno (člani novega uredniškega odbora, katerega član bi lahko bili tudi Vi, pa ste se temu pred celotno skupščino prostovoljno odrekli) pripravljali predlog odloka o občinskem glasilu. To trdim tudi sedaj. Pa tudi sedaj se še vedno hudujem na DE-MOS-ove poslance, ki so zaspali pri sprejemanju odloka.
Gre namreč za načelnost ali ne-načelnost neke politike. Pri oblikovanju odloka se je zdelo, da smo predstavniki vseh političnih strank, ki so zastopane v občinski skupščini, dosegli sporazum glede odloka o občinskem glasilu. Ko pa je bilo treba doseženi sporazum konkretno realizirati s sprejemom odloka na zasedanju občinske skupščine, se je izkazala načelnost oziroma nenačelnost politike komunistov oziroma prenoviteljev in ZSMS-jevcev oziroma liberalnih demokratov, ki so vsak s svojimi amandmaji posegli v bistvo sporazuma predloga odloka. Zelo podoben primer nenačelnosti neke politike je bil predlog spremembe ustavnega « zakona številka 100 Ustave Republike Slovenije, ki govori o zastavi. DEMOS-ov predlog, naj bi iz slovenske zastave odstranili zvezdo, so podprli tudi liberalni demokrati. Nekaj dni pred zasedanjem republiške skupščine, ki je bila 20. februarja letos, smo v časopisu Delo lahko prebrali izjavo gospoda Janeza Kopača, vodje poslanskega kluba Liberalno demokratske stranske v republiški skupščini, da bodo liberalni demokrati podprli predlog DEMOS-a. saj se kasneje lahko kdo spomni vtakniti na zastavo panterja ali kakšno drugo divjo zverino. Ker pa je za sprejetje ustavnega zakona potrebna 2/3 večina, ki pa je DEMOS v republiški skupščini na žalost nima. liberalni demokrati pa so si tudi »premislili«, našo zastavo še vedno »krasi« rdeča zvezda.
Še nekaj besed glede DEMOSove večine in mojega podcenjevanja strankarskih in koalicijskih kolegov v občinski skupščini. Bodimo odkriti: vse tri DEMOS-ove stranke skupaj z našimi simpati-zerji. sicer strankarsko neodvisnimi poslanci, komajda dosežemo večino v občinski skupščini. Kar pa se tiče mojega podcenjevanja koalicijskih sodelavcev, kar mi spretno podtikate v Vaši polemiki, pa samo tole: Bog ne daj. da bi bilo res tako in iz vsega srca upam. da ni ponovno kdo nasedel Vašim poceni trikom.
Ko bo izšla nova številka Občinskega poročevalca, bo verjetno že pomlad. In jaz ne bom zaradi vsega tega nič bolj zaskrbljen. Pa lep pozdrav.
MATJAŽ VOVK
Tudi taki smo
Sem član odbora Društva upokojencev v Mengšu in bom opisal resnični dogodek.
Okoli novega leta me je naša
tajnica, ki sprejema članarino članov našega društva, zaprosila, če bi obiskal tiste upokojence, ki še niso poravnali članarine za eno ali celo več let. /i ''
Tako sem prišel v dokaj ugledno hišo in povedal s kakšnim namenom sem prišel. Možakar mi je rekel, da ne bo več plačeval, ker se bo izpisal iz društva in to sem naši tajnici tudi povedal.
Ko smo imeli 6. marca letos sejo društva, mi je brat obiskanega upokojenca povedal, da je brata pobaral zakaj ne plačuje članarine Društvu upokojencev. Brat se mu je zlagal, da je meni dal denar in mu celo rekel, da sem mu dal potrdilo s svojim podpisom.
Seveda sem takoj šel k njemu in zahteval, da mi pokaže potrdilo, s katerim naj bi potrdil, da mi je plačal članarino. Tedaj je proti meni skočila njegova gospa žena in rekla, da je tisto potrdilo strgala in vrgla proč.
Nato je proti meni skočil še sam, dvignil roke kot kakšna gorila in me nagnal z »marš« kakor psa. Zgrabil je moje kolo in ga zagnal po dvorišču, da se je poškodovalo.
Eni hočejo biti lepi in čisti, drugega pa hočejo potlačiti v blato.
ŠPEHAR ILIJA. Mengeš Kamniška 22
»Subjektivno« in »objektivno« v člankih tovariša Igorja Lipovška
Polemični zapisi Igorja Lipovška v člankih Rudnik 1991, Gospodu Janezu Stibriču ob članku o imenu mengeške osnovne šole in Gospodu Matjažu Vovku ob članku Čemu tako?, so pritegnili mojo bralsko pozornost predvsem glede načina oz. sloga izražanja. Poleg tega pa so me zanimali tudi njegovi nameni, želje, motivi in potrebe, ki so ga spodbudili k pisanju polemičnega zapisa. Morda se bo zdelo nekaterim bralcem Občinskega poročevalca moje razmišljanje preveč SUBJEKTIVNO, toda na žalost so OBJEKTIVNEGA presojanja običajno deležni le izbranci.
Vseeno se mi zdi prav, da si na kratko osvežimo pojem, o katerem tovariš Igor Lipovšek razpreda v svojih člankih. Pomagajmo si kar z leksikonom: »Subjektiven je izraz, s katerim radi označujemo osebna mnenja, zlasti, če niso povsem zanesljiva. Tako je recimo nesmiselno govoriti o »subjektivni resnici«. »Subjektivna resnica« je ali resnica, ali je ni. Če je. tedaj je kratko malo resnica in ni ne »subjektivna« ne »objektivna«, tedaj jo je najbolje pustiti brez prilastkov; če ni resnica, je ali zmota, ali mnenje. To pa je vedno subjektivno.« Kaj pa je za vsestranskega pisca v Občinskem poročevalcu OBJEKTIVNO, pa nam ni treba pogledati v leksikon, ker nam njegovi članki njegov pomen nazorno izpričujejo. Zanj je objektivno nič drugega kot - RESNIČNO oz. RESNICA. In v tem grmu tiči njegov prenovitelj-ski zajec! Njegovi polemični zapisi pozornemu bralcu nedvoumno kažejo, da je Resnica v njegovi posesti. Drugačna premišljevanja o DEJSTVIH so zanj le SUBJEKTIVNE resnice. Pa si oglejmo samo nekaj njegovih »OBJEKTIVNIH« resnic, ki krasijo njegove članke!
Rudnik 1991 - »In ta dva« citata »sta jedro, na katerega je nanizana obilica misli, ki z govorom nima nobene zveze. »Žal bralec v tej številki Obč. poročevalca ne izve. katera citata nimata z govorom nobene zveze. Ali je pisec »objektiven«? »V zadoščenje mi je ob koncu edino to. da se kritik sam ujame v past. ko jo nastavlja. Le kakšno past ste nastavili, gospod France Čerar? Ste se res ujeli vanjo? Tovariš Igor Lipovšek zopet, žal. ni objektiven.
Prejeli smo:
K objavljenemu članku Imamo še eno pripombo, ki sojo vaši predstavniki hote ali nehote prezrli na srečanju z občinsko skupščino Domžale.
Gre za del odseka magistralne ceste M-10 od Domžal (most na Kamniški Bistrici) do križišča v Trzinu. Vaši predstavniki so omenjeni del ceste M-10 kar dodali k delu ceste M-10 Trzin - Dohrava pri Črnučah, glede na gostoto prometa - tu je dotok iz Mengša. Poglejmo bližje zadevo Domžale - Trzin. Most na Kamniški Bistrici je izhodišče, od njega se cesta čez ca 100 m loči na levo v mesto Domžale, naprej gre obvoznica Domžal dolga 2200 m, ki se zopet združita pri bencinski črpalki na zahodu Domžal. Omenjeni del obvoznice bo po izgradnji avtoceste postal glede prometa tako rekoč prazen, ker se bo promet v glavnem odvijal skozi mesto Domžale ln nato v Trzin. Premislimo preprosto, ta del ceste M-10 spremeniti v štirlpasovnico po južni strani, je pravi absurd. Ob cesti so pozidane stanovanjske hiše, nekatere izmed njih bo treba porušiti, odvzeta bo vrtna zemlja, nova štlrlpasovnica pa bo tekla tik ob hišah, in to popolnoma neutemeljeno.
■t
Gospodu Janezu Stibriču ob članku o imenu mengeške osnovne šole: V tem članku je tovariš Igor Lipovšek prekosil z »literarno čustvene plati« celo Matjaža Vovka! Saj bi citiral cel njegov prvi odstavek, iz katerega kar puhti piščev umetniški duh, pa bi gospodu Matjažu Brojanu najbrže snel z glave še kakšen las, zato pojdimo raje k najlepšim »objektivnim« cvetkam! Najprej zbudi pozornost profesorska podučnost nekaterih njegovih stavkov.
»Ker ne dojemate, da so pravila igre v parlamentu takšna, da se po razpravi glasuje, in so eni ZA, drugi PROTI in tretji vzdržani...« V naslednjih njegovih trditvah se vidi, da naš prenovitelj vidi v Janezu Stibriču nekakšnega nevarnega razrednega sovražnika: »Ker govorite, da se totalitarizem in enopartijski sistem ne bo NIKDAR ponovil, ravno vaš članek pa me prepričuje o nasprotnem.« Da pa se prebarvanci spoznajo na astronomijo, pa lepo dokazujejo naslednje njegove besede: »Prihodnjič se lahko nadejamo, da boste dokazovali (Njim pač ni treba, ker že to dolgo vedo! op. B. O.) pravico Sonca, da vzhaja na vzhodu.« Objektivnosti pa spet, žal, od nikoder!
V tem članku boste, verjeli ali ne, našli tudi mnenje izvedenca psihiatrije. Naša opozicija pa res ni od muh! Še enkrat preberimo: »Na seji s svojimi paranoičnimi papirnatimi tigri ne bi zagreli in mobilizirali nikogar. Spominjate me na pisce memoarov, ki se danes (ob mrtvih pričah) slikajo v najpametnejši luči.« Ali se ni morda pisec teh besed »ujel v past«? Na koncu, ko je od sebe dal že vse najboljše, kar premore, pa še usmiljeno in odpuščajoče začini vse skupaj: »Zakaj sem si privoščil cinizem? Ker je škoda papirja. Jaz bom zato končal.« In objektivnost njegova se pred nami zablešči v mavričnih barvah!
Tudi jaz te. spoštovani bralec bodočega Slamnika, prosim še za hipec potrpežljivosti, zakaj mojega občudovanja besednih umotvorov tovariša Igorja Lipovška še ni čisto konec!
Gospodu Matjažu Vovku ob članku Čemu tako? - Že zelo zgodaj lahko odkrijemo v članku našega prenovitelja osrednjo besedo pričujočega subjektivnega premi-šljevalno-polemičnega spisa: »Ne bom vam oporekal pravice, da dejstva dojemate subjektivno, in se problemov lotevate tudi z literarno - čustvene plati.«
Čemu se je pisec spravil k pisanju, nam je bržkone že postalo jasno! Vovkovi subjektivni resnici
bo postavil v bran svojo objektivno! Ko bi le vedel, čemu so pomembna njegova in Matjaževa leta? Mimogrede: Matjaž Vovk in Igor Lipovšek se v privatnem življenju tikata. Ali je res tako velika razlika, če se pogovarjata v občinskem časopisu? »A ko gre za stvari, ki sva jih oba doživela (in pri vaših 28 in mojih 34 letih skleroza še ne more biti opravičilo) in obstajajo tudi potrjeni zapisniki, bi vendarle pričakoval več dejstev in manj sprenevedanja.« O kakšnem sprenevedanju pa tu teče beseda? Kdo ve objektivno? Vrh objektivnosti pa so prav gotovo naslednje trditve spoštovanega tovariša Igorja Lipovška: »Če predsednik občine samovoljno zadrži izdajo Obč. poročevalca, je to subjektivni vzrok in ne objektivni, kot trdite vi. Zakaj tovariš pozablja - hote ali zanalašč - da je v uredniškem odboru občinskega časopisa že od predvolilnega časa naprej? Kaj se res ni mogel županovi samovolji postaviti v bran? So bila temu kriva objektivna ali subjektivna dejstva? Najbolj bosa pa je tista njegova konstrukcija (sestavljanka)! Be-rimo: »Demos (vaša koalicija) ima v občinski skupščini večino in zato lahko izglasuje VSAK predlog. Če se to ne zgodi, sta samo dve možni razlagi: a) Nekateri delegati (Samoupravna socialistična terminologija še funkcionira! op. B. O.) Demosa so neumni in se pustijo zapeljati in zmesti, b) Predlog (čeprav Demosov) je tako slab, da ga zavračajo tudi Demosovi poslanci. Ker večino Demosa poznam, odločno zavračam prvo (a) trditev. Ali o svojih koalicijskih sodelavcih mislite drugače?« Joj, kakšna spretna prenoviteljsko - komunistično - ultra - levičarska ideologija! Kapo dol pred njo! Ali je naša kmečka logika že res popolnoma odpovedala? Ali res ne more doumeti, daje komunist tudi prenovitelj? Samo poglejte prenoviteljske misli! Demosovi poslanci so neumni in Demosovi poslanci zavračajo Demosove predloge! Kje je tukaj objektivna zdrava kmečka logika? Takšne umetelne sestavljanke (konstrukcije) zrastejo lahko, žal, le na prenoviteljsko-boljševističnem zelniku! Kdor razume, naj se le silno potrudi! Objektivnost je na žalost še vedno na strani premagancev! Kari Marx et. companv še zmerom ne mirujejo! Upam, da sem razkril SUBJEKTIVNE piščeve motive, potrebe, želje, hotenja in namene. Če mi to ni uspolo, se beremo v naslednji številki predragega Občinskega poročevalca, ki diši tako, da naši opoziciji ni preveč všeč!
BOGDAN OSOLIN - SKD
pisma bralcev • pisma bralcev • pisma bralcev
Zato prizadeti obdani upamo oziroma zahtevamo od vodstva RUC, da projekt opusti, ker se za vsako delo pravno in zakonsko odgovarja pred družbo, tako mi, kot vi.
Podpisani občani:
Končno sporočilo zelo prizadetih in užaljenih podpisnikov in drugih prizadetih je, da RUC od nameravanega projekta ceste M-10 takoj odstopi in ne povzroča ogromnih stroškov - škode ter vznemirja neposredno ogrožene.
M** Ay/W
Žitu *»W<-
Gospodu
Igorju
Lipovšku
ob polenti'
ki na moj
članek
o
preimenovanju mengeške osnovne šole
Kaj pa je Vam tega treba bilo, gospod Lipovšek? Od vaših osmih točk, ki ste mi jih namenili, je še najbolj umestna prav zadnja, v kateri navajate, da je škoda papirja. Res ga je škoda za takšne članke, kot je vaš. Namesto, da ostalim poslancem dajete lekcije iz parlamentarnih iger (kot sami navajate), si raje temeljito oglejte in preštudirajte Statut in Poslovnik Skupščine občine Domžale. Če vam še ni jasno, zakaj vam to pišem, vam pa mogoče (v bližnji prihodnosti) še bo.
Sicer nisem mislil odgovarjati na vaše nesramno pisanje in izkrivljanje resnice (kdor zna. pač zna, zlasti če je še iz »prejšnjega« - komunističnega sistema), vendar so me mnogi prepričali, da vas je potrebno postaviti na realna tla. Očitno se še ne zavedate, da ste opozicija in da niste več na oblasti. To mi potrjujejo vaši članki
(tako v Občinskem poročevalcu, kot tudi v kakšnem drugem »časopisu«). Vendar sedaj ne bom pisal o tem.
Na prejšnem skupščinskem zasedanju ste si komunisti (pardon - prenovitelji oz. Stranka demokratične prenove - SDP kot se sedaj imenujete) prav zaželeli politične bitke. In dobili ste jo. Bitko namreč. Za vas se je končala prav tragično, saj ste popolnoma pogoreli (kljub nekaterim našim poslancem, ki so »podlegli« vašemu napadu). Zato sedaj na vse kriplje želite popraviti zamujeno. Vendar prepozno. Ura zamujena, ne vrne se nobena, pravi pregovor. To velja za ta primer, prav tako pa tudi za komunizem kot družbeno gibanje. 45 let ste (komunisti) imeli časa. da nas privedete v lepše življenje, v boljšo, perspektivnejšo bodočnost. Se zavedate tega? In kam ste nas pripeljali? Na rob prepada. Sedaj, ko zaradi vas trepetamo, ali bomo zgrmeli v brezno ali pa se bomo rešili, sedaj nam solite pamet in ravno vi najbolje veste kako in kaj je potrebno ukrepati. Ali ni to absurd?
Sedaj pa še konkretno k vaši polemiki. Očitate mi, da sta od mojih sedmih odstotkov točna samo dva (?!!). Po vašem mišljenju torej na zasedanju skupščine nismo razpravljali o novem imenu mengeške šole (1. odstavek), vi (komunisti, pardon prenovitelji - nikakor se ne morem navaditi na vaše novo ime) niste nasprotovali predlogu sklepa Sveta šole (2. odstavek). Svet šole po vaše ni uporabil pravilne proceduralne poti (4. odstavek), ni se razvnela politična bitka (5. odstavek). Osnovna šola Mengeš sklepa ni poslala pred formiranjem komisije za preimenovanja (7. odstavek) in še bi lahko našteval. Če ne bi bil komunist, bi vam rekel - Bog se vas usmili, tako pa se bojim, da bi vas preveč užalil.
Dotaknil bi se samo še vaše šeste točke, v kateri pravite, da naj bi jaz prihodnjič dokazoval pravico Sonca, da vzhaja na Vzhodu. V svinčenih časih komunizma je Sonce (kadar ste
zahtevali takšno priznanje od ljudi) vzhajalo celo na Jugu.
Za zaključek pa še nekaj. Jaz prejšnega članka nisem napisal zato, da bi s pomočjo vaše polemike dvigal popularnost stranke, kateri pripadam (Slovenska demokratična zveza - SDZ). vendar pa se dogaja ravno to. Po vsej verjetnosti bomo morali v naslednji številki Občinskega poročevalca objaviti našo pristopno izjavo. Članek tudi ni bil namenjen temu. da bi vi lahko z vsemi topovi napadli Slovensko demokratično zvezo oz. njene predstavnike. Ne najdem pravega razloga, zakaj ravno vi skušate biti nekaj posebnega in si dvigati lastni imidž s tem. da polemizirate po dolgem in povprek. Kot sem že uvodoma navedel, se nisem mislil oglašati na vaš članek. Toda napadli ste me osebno in jaz sem vam samo vrnil udarce. Mislim, da so bili dobro merjeni .(uporabil sem tudi kakšnega nizkega), zato upam, da v prihodnje ne bova po nepotrebnem zapravljala dragocenega prostora v tem časopisu. Če pa želite ta časopis spremeniti v obrek-ljivca (kot recimo Delo plus), pa še kar naprej pišite polemike. V tem primeru bom na sestanku uredniškega odbora predlagal ustanovitev nove rubrike, v kateri bo še vrelo, brbotalo, migalo...
Lep pozdrav, pa brez za-
mere' JANEZ STIBRIČ
Most in trgovina na Količevem
K pisanju me je spodbudil članek o zgodovini Bonačeve tovarne, objavljen v Občinskem poročevalcu dne 28. 2. 1991 in sicer zaradi slike železniškega mostu. Napis pod sliko se glasi: Sanje Bonačeve tovarne - železniška povezava s svetom - so se uresničile šele v letih 1948.
Ali odgovorne za ta most nič ne skrbi, da bi se te sanje razblinile? Se še spominjajo, kako so reševali most, ko je podivjana Bistrica 1. novembra 1990 v vsej svoji moči s seboj nosila tudi drevesa? Precej ostankov drevja, grmovja in ostale navlake pa je še sedaj pod mostom in voda ga
zato spodjeda. Tudi na bregovih Bistrice se odraža podoba našega odnosa do čistega okolja. Predstavnik ZSMS - Liberalne stranke je v predvolilnem boju lepo predlagal naj si za urejanje okolice pomagajo z ljudmi, ki so začasno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje.
O tej zadevi so se sicer tudi že pogovarjali na Krajevni skupnosti celo z županom, pa menda niso našli skupnega jezika.
Krajani se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ko bo Bistrica znova narasla!
Drugi problem, ki me muči še bolj in dalj časa. pa je »naša trgovina«. Mogoče bi morala poslati pismo na upravo Napredka, toda z njimi sem se že pogovarjala, a žal brez uspeha. Prepričana sem, da v tem problemu nisem osamljena, zato sem si dovolila poslati prispevek na naš časopis.
Za kaj gre? Za Napredkovo trgovino na Količevem. Pred leti je na Krajevni skupnosti eden od kupcev predlagal naj trgovino raje zaprejo ali pa naredijo iz nje bife.
Res je. da je trgovina zelo majhna za tako gosto naseljen kraj. Zato pa bi poslovodja moral vedeti kaj naj v trgovini nudi kupcem.
Zakaj mora biti v njej toliko vrst posode, posteljnine, spodnjega perila, brisač, volne, igrač, ko imamo zato v Domžalah specializirane trgovine? Ko pa kupuješ osnovna živila je pa izbira zelo skromna.
Ne razumem zakaj ne moremo izbirati med več vrstami kruha? Da bi vsaj konec tedna dobili nekaj trajnega kruha - pakiranega v celofan. Zakaj ga imajo lahko v Veleblagovnici - pa je to isto podjetje? Pri nas pa ob sobotah še črnega kruha nimajo, razen nekaj kilogramov radomeljskega. Tudi pri mlečnih izdelkih je stanje isto - skromno. Zelo me moti, ker na precej artiklih, niti na policah, ni cen. Že spet primerjam Veleblagovnico, kjer ima celo vsaka steklenica olja prilepljeno ceno na vidnem mestu.
Poglejmo še malo delikateso in meso. Želo malo vrst salam in sira. Zakaj mora mesar dajati meso v vrečko, katero mora kupec seveda plačati?
Za boljše razpoloženje pa poskrbi še kakšna od prodajalk s svojimi pripombami, češ saj kmalu še tega ne bomo mogli kupiti, ker ne bomo imeli denarja.
V upanju, da bi kmalu bolj zadovoljni odhajali iz »naše« trgovine, vas lepo pozdravljam.
M. T.
(naslov v uredništvu)
ŽIVIMO KOT SVINJE II
Občanu s
Stritarjeve na Viru,.. ♦
Nadaljevanka brez konca bi lahko imenovali prispevke na temo čmih in manj črnih odlagališč, saj jih zlepa ne bo zmanjkalo. Nekaj o njihovi strokovni obdelanosti lahko preberete tudi v današnji številki Občinskega poročevalca, ko minister obljublja, da bomo živeli v čistejšem okolju, sama pa bi vas le rada opozorila na nečistočo, kateri smo priča ob vsakem sprehodu po Sumberku, tej zeleni oazi Domžal, ki pa to najbrž kmalu ne bo več.
Moji prvi srečevalci na tej poti so bili star štedilnik, bolje rečeno njegovo ogrodje, kateremu je družbo delal kos drugega odpadlega železa, čez pot pa je samevala stara odslužena peč, ki se je s svojo rjavo barvo sicer lepo vklapljala v okolico, z materialom pa malce manj. Sledil je cel kup plastičnih vrečk in drugega uporabnega materiala, ki ga je bilo še največ v bližnjem kamnolomu. Če se prav spomnim, so na njegovo »primernost« za odlagališče opozarjali že pred leti prizadevni kulturni delavci z Vira.
Tudi tokrat bi radi opozorili enega izmed odlagalcev iz Stritarjeve ulice na Viru, da pobere smeti, ki jih je odložil na tem koncu, čeprav do odlagališča v Dobu resnično ni daleč. Se mu je pa zelo mudilo, saj je na odlagališču pustil svoj cel naslov na položnici, s katero je plačal davek občinskemu upravnemu organu, najti pa je moč tudi nekaj bivših »jurjev«, ki res niso uporabni za trgovino, bi jih pa lahko skuril doma in morda prišparal kakšno kalorijco.
Spoštovani gospod, čakamo vas, da pospravite za sabo, drugič ne bomo tako diskretni.' OSA
POSLUJE V PROSTORIH NAD OBRTNIM ZDRUŽENJEM
Uradne ure odvetnika Emila Tomca
Odvetnik Emil Tome, Vir, Šaranovičeva 21 (v prostorih Obrtnega združenja Domžale) obvešča, da ima do preklica, od 1. 4. 1991 dalje uradne ure:
vsak torek od 16. do 18. ure ter
vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.
razen tedaj, ko se nahaja na sodišču ali je iz drugih razlogov službeno odsoten.
Za obisk dopoldne priporoča, da predhodno pokličete na telefon št. 731-743.
JUBILEJ
Zdenetovih deset domžalskih let
Po novem boste našli Zdeneta Ahačiča v novi ulici, ki so jo nedavno asfaltirali za Kanciljevo pekarno...
Se spomnite tiste delavnice za popravilo pralnih strojev na Savski cesti? Bilo je pred leti. Morda vam je Zden AHAČIČ kdaj popravil pralni ali kak drug stroj. Kaj danes počne po desetih letih, odkar ima v Domžalah obrt? Poglejmo:
Ljudje nekako mislijo, da Zdene popravlja samo pralne stroje. Pa ni res. Že vseskozi popravlja tudi male gospodinjske aparate, za katere ima ali pa najde v glavnem vse potrebne rezervne dele. Gre za hladilnike, sesalce, kavne mlinčke, kaloriferje, likalnike! Vse te aparate vam popravi v 2 do 3 dneh. Če se mudi, vam bo zahtevano opravil tudi v enem dnevu. V primeru kake okvare ga pokličite na tel. 722-107. Svetoval vam bo tudi glede nakupov novih aparatov in strojev.
Poleg omenjenega Zdene opravlja tudi zastopstvo za Elmo-Rowento. Če imate kak aparat tega izdelovalca, pa so težave - takoj z njim tja: k Zdenetu na Prešernovo.
Zdene vas čaka. Popravilo bo hitro in kakovostno (njegove besede), le obiščite ga...
AVTOVLEKA AVBEU
se priporoča
Simon Avbelj, donedavna znani tekmovalec v motokrosu, se je pred nedavnim lotil redne poslovne dejavnosti: 24 ur na da opravlja storitve avtovleke. Gre za avtovleko poškodovanih vozil, prevoz počitniških prikolic, kombijev do 2 ton, prevoz poškodovanih vozil do avtoličarja in avtomehanika (seveda velja to tudi za obratno smer), ponudi pa še druge avtoprevozniške usluge: 24 ur na dan lahko zahtevate njegove prevozniške storitve tudi po telefonu 735-122.
S Simonom se boste o vsem (tudi o ceni) lahko pogovorili. Pozor! Ugodnost:
Porodnico vam bo Simon v reklamne propagandne namene peljal (če bo treba) v porodnišnico brezplačno.   ■ -
AVTOVLEKA
SIMON AVBELJ
naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje
UPA PRIREDITEV V MORAVČAH
Vrnimo življenje v slovenske vasi
Kmečka mladina Moravč je v nedeljo, 24. februarja 1991 v sodelovanju s časopisom Slovenske brazde in Slovensko kmečko mladino, ki sta pobudnika te akcije, organizirala prireditev z naslovom »Vrnimo življenje v slovenske vasi«.
Alojz Štefan), ki je prvič v povojnem času javno nastopal izven cerkve s tremi cerkvenimi pesmimi. Za vedrejše razpoloženje sta poskrbela harmonikarja Franc Flere iz Krtine in komaj osemletni Jožko Vidergar iz Moravč. Pisatelj Ivan Sivec je predstavil sebe, svoje delo in krajšo zgodovino Moravč in Komende. Najnovejše njegovo delo bo opisovalo življenje in delo Petra Pavla Glavarja. Za prijeten zaključek nedeljskega popoldneva pa je poskrbel ansambel trio Svetlin.
Med samo prireditvijo so bile izžrebane tudi štiri nagrade - hranilne knjižice, ki so jih prispevale Hranilno kreditna služba Domžale (200.- in 300.- din) in Kmetijska banka Slovenije (2 x 500,- din).
Kmečka mladina iz Moravč je s to prireditvijo pokazala, da v Moravčah kulturno in družabno življenje ni in tudi v prihodnje ne bo zamrlo!
Anamarija Cerar
Prireditev so pripravili v Partizanskem domu v Moravčah, povezoval pa jo je g. Ciril Smrkolj, ki je v uvodu na kratko opisal zgodovino Moravč in okolice. Pristone je pozdravil tudi g. Marjan Podobnik (SKZ - Ljudska stranka), ki je predstavil na-
men te akcije in ga. Mihaela Logar - republiška poslanka SKZ - Ljudske stranke ter predstavnica kmečkih žena.
V kulturnem programu sta nastopala Moški pevski zbor Moravče (zborovodja Miro Capuder) in Cerkveni pevski zbor Moravče (Zborovodja
Koncert
v ŠENTVIDU
Molki pevski zbor
JANKO KERSNIK
Lukovica
Mešani pevski zbor domačinov ŠENTVIŠKI ZVON je ob odsotnosti zborovodje METKE NOVAK pripravil za nastop KAREL LESKO-VEC. Napovedovalka na prireditvi je bila BLAŽENKA MALI.
Mešani pevski zbor ŠENTVIŠKI ZVON
V petek, 8. marca je bil v Šentvidu koncert dveh zborov. Pod vodstvom pevovodje PEREGRINA CAPUDRA je pel moški pevski zbor KUD Janko KERSNIK.
NAŠ OBISK:
Dober dan, Vrh nad Krašnjo!
»Smo že kar dolgo čakali, da kdo pride,« sva bila s fotografom Vidom prijazno sprejeta, ko sva se ustavila pred prijetno domačijo Maksa Urankarja sredi Vrha nad Krašnjo.
14. hiš šteje ta, ena izmed manjših vasi v naši občini, ki leži na nadmorski višini ca. 700 m in spada v gorsko višinsko območje tudi po republiški zakonodaji. Obenem je to mejna vas s sosednjo občino Kamnik, oddaljena od Krošnje blizu 5 kilometrov. Najprej zveva, da že 45 let čakajo na kakšen košček asfalta, ali pa vsaj na urejeno povezavo. Pa ni nič. »Bo, ne bo, bo, ne bo,« ugibajo in na njihovo veliko žalost je vedno doslej ostalo pri ne bo in blatni cesti, kije poleg vsega še slabo vzdrževana. Večkrat jezni kot ne dan za dnem odhajajo v dolino, kjer si služijo vsakdanji kruh. Saj so kmetije tu gori, vendar skoraj ni hiše, kjer vsaj kdo ne bi hodil tudi na »šiht«, hribovita zemlja je skopa, zahteva veliko ljubezni in dela, kar pa ne vrača vedno.
Kmetije so lepo urejene, mehanizirane, nove hiše in gospodarska poslopja kažejo na to. da tod živjjo pridni ljudje, ki se v glavnesm ukvarjajo z živinorejo. Tod so v glavnem travniki in gozd, pa tudi nekaj njiv. ki so posejane s pšenico, pridelajo pa tudi krompir. Zlasti pšenica je povsod, saj ni hiše. kjer ne bi bilo dobrega domačega kruha. Krompir in druge krmilne rastline so za prašiče, ti tudi krulijo v vseh svinjakih. Žal pa se pogosto zgodi, da se z njimi krmijo divji prašiči, ki jih je bilo zlasti v zadnjih letih kar dovolj in pomenijo pravo nadlego. Mleka ne oddajajo, je zbiralnica predaleč, zato ostaja doma. Ljudje so pridni, delavni, nesporazumov v glavnem med njimi ni, sosedski odnosi so dobri, pomagajo si, če si le morejo.
Ko se začnemo pogovarjati o problemih, je prva na vrsti ce-. sta. »Do Krajnega brda bo asfalt, pa še to ne do konca vasi.« so jezni, »pri nas pa nič. še v planih nismo, drugje pa delajo vse ,živo!' Hodijo na sestanke, prosijo, zahtevajo, pa nič. Vodovod
imajo, so si ga v glavnem napeljali sami. iz svojh gozdov so priskrbeli 53 .štang'. jih pripravili in
postavili, da je v vas prišel ,en cel telefonski dvojček', ki je pa velikokrat zaseden. Cesta je ne vzdrževana, velikokrat skoraj neprehodna in blatna. Pa jo vzdržujejo sami. le pesek je potrebno pripeljati. Če je pesek, vzamejo traktorje in lopate, pa posipajo. Če
pa še peska ni, potem ni nič, »saj ga menda ne bomo vozili kar z lastnih dvorišč,« so hudi in ma-lodušni.
Saj, če bi imeli načrt, bi imeli upanje in veliko volje, da poleg samoprispevka, ki ga plačujejo in ki po njihovem mnenju ostaja v dolini, še dodatno prispevajo denar in delo, samo da bi bila cesta urejena. Če ni denarja za asfalt, naj bi bila cesta vsaj primerno vzdrževana - tudi v zimskem času. ko je še posebno hudo, če ni posuta. Pa se je večkrat že zgodilo, tudi letos, da so jo solili do Krajnega brda, kjer sploh snega ni bilo, na Vrh ni bilo nikogar oz. so prišli šele po posebnem posredovanju. Pa bi morali priti, saj šolski kombi rabi primerno cesto, če je ne bo. se lahko zgodi, da tudi kombija ne bo ali pa se bo zgodila nesreča.
Na domačijah pa ostajajo mladi z veliko volje, ki pa plahni. Le kdo bi nadaljeval stoletno tradicijo trdnih kmetij, če pa niti cestne povezave ni. V dolini je pa trgovina, je šola. je občina, je cerkev, tam delajo kanalizacijo, mi pa še brez primerne ceste. Le kdaj jo bomo dobili?
Tudi s telefonom je križ. En
sam ne zadošča, kdaj j h bo zazvonilo več, ne vedo. Ko slišijo, da bo to kmalu, ne verjamejo. Kdo pa bi verjel, če mu 45 let samo obljubljaš!
In na Vrh pri Krašnji, želeli reči to ali ne, je v dosedanjih letih prišlo zelo zelo malo. Še tisto, kar so dobili, pa so si v glavnem »priborili« z lastnim delom in denarjem. Bo kdaj bolje? Bo jutrišnji ali pojutrišnji dan tudi za te ljudi boljši, ali pa bomo tudi ob našem naslednjem obisku poslušali upravičene kritike prebivalcev tega dela naše občine. Kdo bi vedel? Vem le, da nama je bilo z Vidom, ko sva odhajala, težko, malce celo neprijetno, ko sva od sicer prijaznih ljudi namesto pozdrava slišala: »pa mislita, da se bo kakšnega kaj prijelo...«
Srčno upava, da se bo!
JANEZ LEVEČ - hodim v Kovinarsko usnjarsko šolo v Domžale, v prostem času pa pomagam doma na kmetiji. Če bom dobil službo, bi se kasneje rad zaposlil. Naša vas se včasih počuti kar odrezano od sveta, saj je cesta, ki nas povezuje
z dolino zelo slaba, včasih pa celo neprevozna. Vse vzdrževanje ne pomaga dosti, posebno če je slabo. Zato bi jo bilo potrebno čimpreje asfaltirati.
MAKS URANKAR
- v službi sem, čeprav imamo majhno kmetijo. Samo z delom na kmetiji se ne da preživeti, saj je naša zemlja hribovita in kljub velikemu delu bolj malo da. Vikendov tukaj pri nas ni, turističih kmetij tudi ne, je le slaba cesta, ki bo ljudi prej odgnala kot pritegnila, da bi prišli v našo vas. Pa smo pripravljeni veliko narediti in dati. samo da bi se kaj premaknilo.
FRANC LEVEČ - v 45 letih po svobodi nismo pravzaprav dobili ničesar. Hodimo na sestanke, govorimo o naših težavah in problemih, pa nič. Včasih smo bili vsaj v planih, sedaj nas še tam ni. V dolini pa imajo vse, pogovarjajo se o kanalizaciji, mi pa še o dobri cestni povezavi samo sanjamo. Da bi
prišli vsaj do načrtov, bi z njimi dobili več volje in upanja, da bo jutri tudi na Vrhu boljše. Pa slabo kaže.
JOŽE URANKAR - sami ste se lahko prepričali, kakšno slabo cesto imamo. Vzdrževalci pa pridejo, porinejo blato sem in tja, pa je zanje cesta »popravljena.« Mi se pa vozimo po njej vsak dan! 53 »štang« smo dali in postavili za en sam telefonski priključek, pa še ta je dvojček in velikokrat zaseden, potem pa naj bomo zadovoljni. Kot član sveta KS Krašnja si bom zlasti prizadeval, da bi končno uredili cesto. Vemo pa, da je edina rešitev asfalt, kdaj, pa najbrž nihče ne ve.
FRANČIŠKA ŠTRUKELJ
- na Vrhu sem od rojstva in ker sem od majhnega navajena živeti tu. se mi zdi tu »narlevš«. Se rada spominjam poti v staro šolo v Krašnji, kljub temu, da je bilo daleč, je bilo lepo in prijetno.
Živimo skromno in nimamo velikih želja. Na Vrhu se je veliko spremenilo, kmetije so bolj moderne, ampak cesta pa ostaja enako slaba. Da bi jo vsaj razširili in posuli, kot je treba. Kje je še asfalt in želja, da bi nekoč tudi na Vrh pripe-ljal avtobus. y£RA VQJSKA
Janez Leveč
Maks Urankar
Franc Leveč
Jože Urankar
Frančiška Štrukelj
PREDSTAVLJAMO KRAJEVNO SKUPNOST VRHPOLJE ZALOG
Dragoceno sodelovanje
Vinka Kepca, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Vrh-polje-Zalog, smo tokrat povprašali o krajevni skupnosti. Lahko bi ga tudi o kulturi, saj je aktiven tudi na tem področju, marsikdo izmed bralcev pa si ga je zapomnil tudi kot delegata v prejšnji skupščini, sindikalnega aktivista, pa še bi se našlo kakšno področje, kjer je pustil svoje sledi.
Tokrat o krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog, ki je znana tudi po tem, da je del njenih krajanov do predkratkim plačeval kar 4 odstotni krajevni samoprispevek in da v zadnjem času skoraj ni bilo leta, v katerem ta KS ne bi dobila kakšne komunalne pridobitve.
nju. V prihodnjem obdobju nas čaka uresničitev programa iz 1,5 odstotka krajevnega samoprispevka, v okviru katerega bomo posodobili ceste, izgradili večnamensko asfaltno ploščad na Vrhpolju, nestrpno pričakujemo nove telefonske priključke za del KS, ki je povezan s pošto Moravče, medtem ko smo del, ki je vezan na pošto Dob že povezali s telefonskimi linijami. Na dograditev čaka vodovodno omrežje v Zgornji Javorščici, poudarek pa bomo dali tudi ekologiji: vsaka vas naj bi dobila kontejner; razveselila pa bi nas tudi kakšna nova svetilka javne razsvetljave.
Kaj v krajevni skupnosti pogrešate?
Mislim, da na to vprašanje lepo odgovarja pesem Valentina Vodnika: Zadovoljni Kranjec, posebno mi je všeč del, ki pravi:
»Lenega čaka strgan rokav, palca beraška in prazen bokal.«
Z drugimi besedami, če se bomo držali navodil pesnika, ne bomo nič pogrešali.
Blizu 800 vas je, največ v centru na Vrhpolju, ostali živijo v desetih vasicah. Kako uspevate uglasiti najbrž zelo različne interese in potrebe?
Delno sem na vprašanje odgovoril že prejel, pa vendar bi lagal, če bi rekel, da gre vedno lahko. Včasih naletimo na nerazumevanje celo pri ljudeh, ki so upravljali odgovorne funkcije in vedo, kako težko je usklajevati posamezna različna mnenja. Vendar se v delu Sveta KS vedno držimo dogovora, da ima vsak ZAKAJ svoj ZATO in da je naša naloga predvsem uresničitev dogovorov, ki so bili sprejeti.
Opažate bistvene razlike v vaši KS po volitvah spomladi 1990?
Ime KS Vrhpolje-Zalog simbolizira zvezo dveh območij. Kako je nastala in se razvijala?
Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog je nastala iz dveh krajevnih odborov in sicer Vrhpo-lje in Zalog. Ob njenem nastanku je Krajevni odbor Zalog razpadel na KS Krtina in KS Vrhpolje-Zalog. Čeprav bi lahko rekel, da je KS Sestavljena iz nižinskega in višinskega dela, bistvenih razlik med njima ni, razen da je krajanov malo, površine in problemov pa precej.
Vaša KS Je znana kot zelo uspešna, ki je z vrsto uspehov tako na komunalnem področju kot v življenju kraja sploh, dosegla zavidljivo raven. V čem je skrivnost uspeha?
Uspeh je v ljudeh. Naši ljudje si močno želijo napredovati in izboljšati življenje. Vodstvo KS jih le usmerja oziroma podpira njihova prizadevanja. Seveda se trudimo, da za naše programe pridobivamo tudi pomoč širše skupnosti, lahko rečem, da delamo z roko v roki. Poudarek dajemo delu vaških odborov, ki probleme posameznih območij najbolj poznajo. Povedati moram, da nevoščljivosti med njimi ni, je le želja po skupnem napredku. Ko vskladimo programe, potem je samo še delo in pomoč.
Katerim področjem življenja in dela ste in boste namenjali največ skrbi?
V preteklosti smo dali poudarek izgradnji cest, ojačitvam in dograditvam vodovodnega omrežja. Rešili smo prostorsko stisko krajevne skupnosti, pridobili prostore za kulturna in družabna srečanja. V našo KS je pripeljal avtobus in nam zagotovil povezavo z Domžalami in Kamnikom, zgrajen je bil most pod vasjo Selo in popravili most,v Tusta-
KIDRICEVA 8 61234 MENGEŠ SLOKAL: 061 /737-492
DELOVNI ČAS:
OD 9.00 DO 12.00 URE OD 14.00 DO 18.00 URE SOBOTA OD 9.00 DO 12.00 URE
Pravzaprav se ni kaj bistveno spremenilo. Mogoče to, da imamo sedaj manj sestankov, ljudje pa še vedno sodelujejo, če le hočejo, če imajo interes. Vsakega z veseljem sprejmemo.
Delegat vaše KS Karol Svetlin je eden od najaktivnejših delegatov v Zboru KS naše skupščine. Najbrž je to tudi posledica njegovega dobrega poznavanja problematike vaše KS in njegovo aktivno vključevanje v delo KS.
Vinko Kepec
Karol je bil že pred volitvami član Sveta Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog, bil je predsednik ali član različnih gradbenih odborov in življenje ter problematiko KS zelo dobro pozna. Z njim dobro sodelujemo, saj je mož s trdno voljo, odgovoren in delaven. Lahko rečem, da je z njim prijetno sodelovati.
Razmišljate o bodoči organiziranosti lokalne samouprave na vašem območju!
Trenutno nam sedanja organiziranost ustreza, zadovoljni
smo z njo, saj daje dobre rezultate. Spremembe bodo, najbrž jih bodo sprožile velike krajevne skupnosti v naši občini, mi se bomo, upoštevajoč mnenje krajanov, najbrž le prilagajali ...
Menite, da bo s padanjem življenjskega standarda padla tudi pripravljenost krajanov za sodelovanje?
Ne. Mislim, da se vsi skupaj zavedamo, da samostojnost pomeni določeno odpoved. Stojimo trdno na tleh - nikoli nismo sanjarili. Življenje v naši dolini ni bilo nikoli lahko, vedno je terjalo trdno delo, saj zemlja ni bogata. Mnogi so si morali poiskati delo drugod: v tovarnah, uradih - tudi izven občine. Vendar imajo to dolino kljub njeni trdosti radi. To se odraža v njihovem trdem značaju in blagi duši.
Po čem naj bi leto 1991 najbolj ostalo v spominu vašim krajanom?
V spominu bi moralo ostati predvsem to, da je to leto, v katerem se je začela uresničevati želja, ki smo jo podedovali od svojih pradedov, dedov in očetov: da bomo v svoji hiši postali gospodar. To je lepo. Za lepoto se tudi včasih trpi, pravi slovenski pregovor.
Kot krajan pa upam, da bomo v tem letu kljub težavam zaključili kakšno komunalno investicijo. Vsaka pridobitev bo za vse skupaj uspeh.
Ob koncu, sva morda v pogovoru kaj pozabila?
Mislim, da ne. Če mi dovolite, bi le izkoristil priliko in preko Občinskega poročevalca pozdravil vse naše krajane in prijatelje naše krajevne skupnosti, »ki v srcu dobro mislijo«, kot pravi Prešeren v Zdravljici.
VERA VOJSKA
Izdelki domače obrti
Zveza kulturnih organizacij načrtuje v letošnjem letu razstavo izdelkov domače obrti. Ker brez pravili izdelovalcev in njihovih izdelkov ne bo šlo, vabimo občane, da se nam javijo in sporočijo pripravljenost za sodelovanje.
Družina poje in igra
Že naslov pove, za kaj gre. K sodelovanju vabimo glasbenike, pevce, instrumentaliste in druge igralce, očete in sinove, matere in hčerke, ki se želijo na sproščen način predstaviti javnosti. Oglasite se nam z opisom vaše točke oz. nastopa.
K sodelovanju vas vabi
Zveza kulturnih, organizacij občine Domžale,
ljubljanska 88, telefon št.: 718-768.
NAŠE SREČANJE:
Srečno, Matevževčevi!
Prav letos mineva 50 let, odkar se je Angela Burja s Tlačnice primožila na Vrh nad Krašnjo 9. Ni prišla na nižje, najbrž tudi na dosti boljše ne, se vprašujoče obrne k hčerki Slavki, poročeni Mal, in se zasmeji, ko jo povprašam o njenem življenju na Vrhu nad Krašnjo.
Nesreča ni nikoli »šparala« njihove hiše in tudi pred devetimi leti ne, ko se je med vožnjo s traktorjem ponesrečil gospodar (nesreče s traktorjem so v tem zelo hribovitem svetu prepogoste) in njegova žena Slavka Mal je ostala sama z materjo in dvema šoloobveznima otrokoma. Ni bilo lahko, saj velika kmetija zahteva veliko. Dve ženski pa se nista dali. Ob pomoči sorodnikov iz doline, ki pomagajo, če le morejo, tudi na dan najinega obiska so pomagali pri podiranju drevja v gozdu, sta iz 32 hektarjev zemlje, med njimi je le 7 obdelovalne, iztrgali za vsakdanje življenje. »Tudi sosedje so pomagali in pomagajo«, sta nama hiteli pripovedovati. Pa gre za silo. Ko pa govorita o vnuku oz. sinu Mirku, ki ima 17 let, in vnukinji oz. hčerki Marinki, ki praznuje 19 pomladi, so njune oči srečne, saj sta pridna otroka, ki ob službi v Mojci v Lukovici ves svoj prosti čas porabita za delo na kmetiji. Še bolj se njune oči zasvetijo, najbrž bi se enako zgodilo tudi z Mirkovimi in Marinkinimi, pa sta bila ta dan v gozdu, ko spregovorita o njihovi veliki želji: radi bi novo hišo. Mama Angela, ki letos dopolnjuje 76 let, se počuti dosti mlajšo, ko sanja o hiši, ki bi jo rada videla pred smrtjo. Ampak kje je še smrt, se zasmejimo vsi skupaj in gledamo preizkušano trdno kmečno ženico, ki komaj čaka, da kakšen plevel pogleda iz zemlje, da ga bo hitro odtrgala. Brez dela Mateuževčevi ženski skoraj ne bi znali živeti, saj vse življenje trdo delata. S pokojnino je mama Angela zadovoljna, bo z njo tudi pri gradnji hiše pomagala, ko bo. »Bog ve, kdaj bo,« se sprašujeta, »vendar bo,« sta odločni, in verjame jima.
Raznorazne peripetije iz širokega sveta se ju ne dotikajo, zadovoljni sta z življenjem, kakršno je, da le slabše ne bi bilo. Zdravje jima še kar služi, čeprav bi bilo lahko bolje, vendar gre.
Spremenilo pa seje, spremenilo na Vrhu, odkar je mama Angela kot mlada nevesta prišla sem gor. Cesta je ostala sicer še vedno bolj slaba, samo malo širša, so pa kmetije napredovale ena bolj kot druga in tudi pri Mateuževčevih imajo traktor, pa kmetijske stroje, da bo le še enkrat nova hiša, pa bo. V hlevu je 9 glav živine, mleka ne oddajajo, saj bi ga morali vsak dan voziti preveč daleč, zato ostane doma za domače in živino. Sicer pa sploh vse pridelajo doma: najprej krompir in pšenico, tudi meso je domače, v trgovino pa le po najnujnejše.
Taki sta Mateuževčevi. Angela in Slavka, prijetni sogovornici, skromni v željah in pridni kot mravlji.
Veliko zdravja, pa srečno, Angela in Slavka, in nasvide-nje v novi hiši!
Vera Vojska
Okrogla miza kmečkih žena v Moravčah_
V okviru akcije »Vrnimo življenje v slovenske vasi« so se v nedeljo, 24. februarja 1991 v Moravčah po regijskem posvetu zbrali Aktivi kmečkih žena ljubljanske regije. Posvet sta organizirala predstavnika Kmečke zveze - ljudske stranke g. Ciril Smrkolj in ga. Mihaela Logar.
Lepo sončno nedeljsko popoldne je pripomoglo k temu. da so se tega posveta udeležile skoraj vse Predstavnice aktivov ljubljanske regije, pa tudi nekatere svetovalke, ki se ukvarjajo s kmečkimi ženami in s turizmom.
Na razgovoru pa sta bila prisotna tudi g. Marjan Podobnik SKZ - ljudska stranka ing. Jurij Berlot. Podpredsednik Skupščine občine Domžale. Pogo-
vor je potekal v prijaznem gostilniškem okolju. Vse to pa je pripomoglo k temu. da je bila razprava zanimiva in živahna.
Ga. Mihaela Logar, ki je posvet vodila, je na začetku predstavila okviren program organiziranja in delovanja kmečkih žena. Kmečka zveza je predlagala ustanovitev regijskih podružnic kmečkih žena. Njihove predstavnice pa se bodo združile
v republiški odbor. S to organiziranostjo bo zagotovljeno boljše obveščanje kmečkih žena in obratno, poslancev republiške skupščine s problemi, stališči in idejami s celotnega slovenskega prostora. Žene imajo drugačno gledanje na določena vprašanja, na vse stvari gledajo širše: ne samo ekonomsko, ampak splošno.
Drugi poudarek pa je bil na izobraževanju. Šole morajo vzgojiti kmetico - gospodarico, danes jo vzgajajo samo za gospodinjo. Prav tako je potrebno v učni program vključiti predmet ekonomika na kmetiji. Tudi problem generacijskih razlik je potrebno urejati v vzgoji in izobraževanju.
Na socialnem področju je potrebno povečati skrb za ostarele. Skrb za ostarele na kmetiji je sedaj prepuščena mladim prevzemnikom kmetij in njegovim družinam, medtem ko v drugih slojih družba skrbi za ostarele obačne.
Na tem področju zahtevajo enakovreden pristop do vseh ostarelih (strokovna pomoč, plačilo dela -nege, material...). Prav tako pa je velik problem
socialno zavarovanje kmetov, saj jih zakon izenačuje s študentkami in brezposelnimi (porodniška. ..). Rešitev je treba najti takoj!
V razpravi pa je bilo zahtevano, da je potrebno dati večji poudarek strokovni pomoči za žene in mlade, prav tako pa je potrebno zagotoviti najnižjo oz. nacionalno pokojnino za vse ostarele. Zagotoviti pa je potrebno tudi denarno nadomestilo za tujo pomoč ostarelim.
V nekaterih občinah je SKZ - Ljudska stranka že uresničila nekatere akcije npr. nuđenje pravne pomoči pri prepisu kmetij, oživljanje Aktivov kmečkih žena in mladih zadružnikov, pripravljanje raznih prireditev (ob materinskem dnevu, kmečkem prazniku ...). Kmečke praznike bodo skušali vključiti v turistično ponudbo mesta Ljubljane. Ob koncu razprave pa ^o kmečke žene ustanovile iniciativni odbor, ki bo koordiniral prireditve, akcije, t pravljal medsebojna spoznavanja ter obveščal republiške in občinske poslance s svojimi sta-
1,56 ANAM ARIJ A CERAR
Ljubiteljska kultura, kam greš?
Občinsko glasilo z besedo in sliko beleži in trajnemu spominu ohranja tudi dosežke ljubiteljskih kulturnih organizacij. Seveda z nekaterimi članki ustvarja polemiko in buri duhove, kar pa je potrebno usmeriti v konstruktivno kritiko in čeprav ne vedno, dobrohotno sprejeti.
V lanskem letu, bolje rečeno za dejavnost društev in skupin za leto 1990. je bilo iz občinskega proračuna, preko ZKO občine Domžale namenjeno več kot milijon dinarjev, ostali del pa pravzaprav tudi. saj smo z njim »pokrili«
nastope in sodelovanja skupin na občinskih in področnih prireditvah kot tudi tiste, ki so bili zaradi kvalitetnih dosežkov uvrščeni na republiške prireditve in tekmovanja. Okoli 17% sredstev je bilo namenjeno delovanju zveze.
vendar v tem podatku riti zajet samo osebni dohodek ter prispevki tajnika ZKO. pač pa tudi pogodbene storitve, nekatere prireditve in pokroviteljstva ter priznanja.
Kako in predvsem koliko bo denarja za ljubiteljsko kulturno dejavnost, v letu 1991 v tem obdobju še ni možno povsem zanesljivo govoriti. Obeti seveda niso dobri, saj je upoštevati realno stanje v gospodarstvu. Vendar si želimo le. da bodo namenjena sredstva smiselna, tako da bomo tudi v naslednjih številkah občinskega glasila lahko še vedno brali o široki dejavnosti ljubiteljskih kulturnih skupin, kajti v njih išče in najde ustvarjalne pogoje in možnosti vedno več mladih. Le-tem pa bo težko in nerazumljivo spoznanje, da ravno zdaj. za njihova hotenja ni denarja. Bodo na ulici? Bomo potem imeli in našli denar za zdravljenje naše lahkomiselnosti?
Zato. lepo prosim, ne »mahajte« kar po dolgem in počez, pavšalno in neodgovorno, s podatki in denarjem za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Potrebno jo je le bolj spremljati in ne le kar pahniti v areno (kot nekoč sužnje) oz. na trg. kjer na se vsak in vsakdo znajde kakor ve in zna in temu primerno tudi preživi.
Spomnite se - ob vsem obsegu dejavnosti, številu društev in skupin ter amaterskih kulturnih delavcev: že v časih, ko smo imeli še prispevno stopnjo za kulturo, je bila le-ta v naši občini več kot za polovico nižja kot v sosednji.
Bomo pristali in soglašali le s programi in prireditvami, ki prinašajo dobiček?
Bomo v naših dvoranah gledali - poslušali le tisto, čemur seje že od nekdaj reklo: kruha in iger? (Še te so vsak dan vsebolj vprašljive).
MATJAŽ REPNIK
LuKovšKa
Vdova
Rošlinka
Kulturne drobtinice
Zadnji februarski dan je bil začinjen s premiero gledališke skupine Češpljev drevored kulturnega društva Domžale, ki je v Mengšu uprizorila Lizistrato.
Prvega marca je v Blagovici domače društvo premierno uprizorilo komedijo Dobrodošla miss Agata, ki je doživela ponovitev naslednjega dne na domačem odru ter nato 9. marca v Šentvidu, 10. 3.1991 v Krašnji ter 16. marca na Viru.
KUD Miran Jarc iz Škocjana je s Partljičevo igro za otroke in odrasle Kekec je pač Kekec gostovalo in navdušilo gledalce 2. marca v Radečah.
Mešani pevski zbor Šentviški zvon se je prvič krajanom predstavil skupaj z moškim zborom iz Lukovice v petek, 8. marca. Program sta uspešno dopolnila in popestrila Tomaž Plahutnik in Rok Lap.
KUD Janko Kersnik iz Lukovice praznuje 40-letnico delovanja. Gledališka skupina se je po premieri in gostovanjih v Ihanu in Mostah domačim gledalcem ponovno predstavila 10. marca z Vdovo Rošlinko.
Zahvala ob požara
Doletelo nas je, da nas je 14. marca 1991 nenadoma, kot se to vedno zgodi, obiskal rdeči petelin. Za strokovno pomoč v gašenju požara se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem, ki so tako ali drugače pomagali pri zadušitvi požara, za skrb. delo in vsem prijateljem tudi za dobro misel in pripravljenost priskočiti na pomoč. Vsem znanim, pa tudi neznanim ljudem, ki so nas znova prepričali, da človečnost še obstaja, izrekamo globoko in iskreno zahvalo.
Mušičevi po požaru Trzin, Mlakarjeva 8
Mengeške harmonikarice ne počivamo
V NEDELJO. 24. MARCA 1991 OB 20. URI V KULTURNEM DOMU
V MENGŠU PRIREJAMO KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU. V GOSTE SMO POVABILE PRIZNANE MUZIKANTE PEVCA VLADA
KRESLINA. ANSAMBEL; PLESNO SKUPINO IN ŠE KAJ ... PRIDITE IN SE RAZVEDRITE Z NAMI. NE BO VAM ŽAL!
MENGEŠKE HARMONIKARICE
savsko gostinsko podjetje, P <
napredak
Tehnični plini tudi v Domžalah: argan, acetilen, kisik in C02.
Prihranjena vam je zamudna pot v Ljubljano. NOVO V TRGOVINI KURIVO •  NOVO V TRGOVINI KURIVO • NOVO V TRGOVINI KURIVO
V osnovni šoli Krašnjo smo 3. marca lahko gledali kar dve predstavi. Otroci so odigrali Sovico oko in nato še Sapramiško, ki je uvrščena na letošnje srečanje gorenjskih otroških skupin in bo predstavljena v Srednji vasi (Radovljica) v sredo, 3. aprila 1991.
Aprila bo kar nekaj prireditev - srečanj skupin, ki delujejo v okviru kulturnih organizacij sedmih gorenjskih občin, s katerimi se povezuje tudi domžalska ZKO.
Tako bo 6. aprila srečanje odraslih pevskih zborov v Kamniku, 12. aprila bodo v Tržiču nastopile otroške folklorne skupine, istega dne se bodo v Škofji Loki predstavili s svojimi deli gorenjski likovni ustvarjalci. Skofja Loka bo tudi gostitelj letošnjega srečanja odraslih gledaliških skupin in sicer od 19. do 21. aprila.
Poleg razstave o Mozartovem in Gallusovem delu, ki bo v avli, je Simfonični orkester Domžale-Kamnik pripravil koncert za osnovnošolsko mladino, na katerem bo predstavljen in komentiran del ustvarjalnih dosežkov vV. A. Mozarta. Koncerta bosta 11. aprila ob 16.30 in ob 18.30 v Kulturnem domu v Mengšu.
Mengeška godba je z izgradnjo gradbeno-gasilskega doma sicer pridobila nove prostore, vendar je bilo potrebno še veliko dela, da so uspeli opremiti in usposobiti vadbeno sobo, ki so jo odprli 15. marca.
Matjaž Repnlk
Amaterska kulturna dejavnost je v vseh mnogovrstnih oblikah v preteklosti imela na slovenskem podeželju nenadomestljivo poslanstvo. Prebujala je narodno zavest, ohranjala slovenstvo, plemenitila robatost in trdo vsakdanjost kmečkega življenja. Požlahtila je družabnost in povezovala ljudi v podzavestnem hotenju po vsem lepem in dobrem. Potrjevala je višjo človekovo vrednost bivanja, ki ne more Živeti samo od kruha. Vzgajala je rodove in jim pomagala ohranjati vrednote vsega pristnega in človeškega.
V napetosti in zmedi nedavnih časov, v iskanju modernega, a hkrati odtujenega, so tudi te dejavnosti marsikje zamrle ali pa so bile ponižane na raven neumetniške folkloristike. Pogub-ljala jih je tudi tehnika in sodobna informatika. Vrhunska kultura poklicnih odrov pa je postajala vse bolj nerazumljiva in odmaknjena. Človek pa je v svojem bistvu ostal preprost. Vse lepo in dobro je hkrati preprosto, zajeto v drobne radosti in jasne misli. In zdaj. ko se vračamo h koreninam slovenstva in znova vrednotimo kulturo naših prednikov, oživljajo tudi društva in zamrle oblike.
Tako smo v Kersnikovi Lukovici oživili dramsko dejavnost. Nekaj navdušencev, ki nam ni bilo žal večerov, vaj in učenja, je s preizkušenim režiserjem gospodom Danijelom Potočanom oživilo domačijsko veselogiro Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«.
Vživljali smo se v vloge izpred sto let in prikazali drobne zgode in nezgode, idiliko in težave patriarhalnega kmečkega življenja. Nabita dvorana, ki že dolgo sameva, ni nudila dovolj sedežev.
in to nam je bilo edinstveno plačilo in potrditev za vrednost našega truda. Za uro in pol smo uspeli ljudi, utrujene od vseh tegob in problemov, sprostiti, nasmejati, pozabiti... Gostovali smo že v Mostah pri Komendi in Ihanu, ponovitev bo tudi doma. v gosteh pa bomo še v drugih krajih.
Tistim, ki se bodo vzvišeno namrdnili o »preživeli tematiki«, pa tole: hoteli smo ravno to.
Nekaj preprostega, prisrčnega, neproblematičnega, nikakor ne »naše stvarnosti«; igrali smo za ljudi, za preprost in pristen smeh. In znova smo našli drobec iz pretekle slovenske kulture, iz katere rastemo in jo nadgrajujemo.
Ob tej priložnosti se vsi zahvaljujemo našemu režiserju gospodu Potočanu. ki že vrsto let sodeluje z nami in nas z vso predanostjo, znanjem in izkušnjami vselej prekali v dobre igralce. Hvala tudi krajanom, ki so finančno, tehnično ali kako drugače pomagali, da smo veseloigro »postavili na noge«, predvsem pa g. Mavu - mizarstvo in g. Smrkolju - Bistro Furman.
Mojca S.
Filmsko gledališče -
abonma: odrasli!
Želite ponedeljkove večere preživeti drugače kot do sedaj? Želite vsaj za urico, dve uiti vsakdanjim opravilom in tegobam? Priložnost je tukaj!
FILMSKO GLEDALIŠČE, s katerim pričnemo 1. aprila 1991 v Kulturnem domu v Mengšu, vam to omogoča. V spominu so vam verjetno še večeri, ki ste jih preživeli v starem dobrem kinu. Obudimo jih skupaj.
Kot rečeno: vabimo vas k vpisu filmskega abonmaja v okviru katerega si boste lahko ogledali naslednje filme:
Angel na moji mizi (avtobiografska drama),
Park Gorkega (ameriški vohunski),
Henrik V. (angleški zgodovinski),
Divji po srcu (ameriška ljubezenska drama),
Nedokazana krivda (sodna drama),
Bruc (komedija),
Havana (ameriška ljubezenska drama)
Za začetek torej 7 filmov, v filmskem gledališču, vsak ponedeljek od 20. uri, od 1. aprila 1991 do 20. maja 1991 v Kulturnem domu v Mengšu.
Imamo pa pripravljen program tudi še za naslednje ponedeljkove večere - vse do 24. junija 1991. Poleg ogleda filmov boste lahko prisluhnili tudi glasbi, saj pripravljamo Večer filmske glasbe in musikla.
Toliko o spomladanskem ciklusu filmskega gledališča. Informacije in vpis abonmaja: Zveza kulturnih organizacij Domžale. Ljubljana 58 (ob Knjižici Domžale), telefon št. 712-768.
MATJAŽ REPNIK
FRANCE CERAR
Epigrama
Jaz - Kamniška Bistrica kličem ljubitelje narave
Ob bregovih bodo mačke vzbrstele in naravo skoraj nam v pomlad odele; žal v vrbovju polno je polivinila, le kako bi ekologe vse - zbudila.
Tudi radomeljska!
V državi moji se na pločnikih parkira, češ da ostala stara je manira; naš davkoplačevalec ne. ede sprašuje: »Kdo javni red nam noč in dan vzdržuje?«
NEKOČ: KAKŠNA NAJ BO?
DANES: ALI GLASBENA ŠOLA ŠE BO?
Na rob okrogli mizi o Glasbeni šoli Domžale v prihodnje
Domžalska Glasbena šola je 11. marca pripravila okroglo mizo o bližnji in daljnji prihodnosti glasbenega šolstva v občini. Udeležili so se je delavci Glasbene šole, starši, predstavniki Skupščine in Izvršnega sveta občine Domžale in predstavniki političnih strank. Kot se je izkazalo na koncu, je imel pogovor tri osnovne namene:
m utemeljiti pomen glasbenega izobraževanja in o niem prepričati predstavnike Skupščine in strank,
- ugotoviti kakšne poglede ima na status in prihodnost glasbenega šolanja »občinska oblast«.
- zagotoviti nemoteno delo šole do priprave novih zakonskih in denarnih temeljev glasbenega izobraževanja, ki naj bi jih Republika Slovenija pripravila jeseni.
Za uvod v pogovor se je šola. ki trenutno gostuje v prostorih Osnovne šole Šlandrovc brigade, predstavila tako kot je najbolje mogla: s kratkim koncertom flavtistke in klarinetista - mladih tekmovalcev, ki bosta šolo zastopala na republiškem tekmovanju* Potem je ravnatelj predstavil delo in življenje kolektiva, ki letos izobražuje preko 5(K) glasbenikov v Domžalah, Mengšu, Radomljah, Dobu in Brdu, v Moravčah pa so oddelek žal morali ukiniti. Povedal je tudi, da edino v Domžalah olajšujejo starši 50% šolnine (drugod v Sloveniji 10% do 20%) in da je »strokovna cena« šolajočega se učenca med najnižjimi v Sloveniji. Njegove trditve je podprl tudi predsednik Skupnosti Glasbenih šol Slovenije, ki je poudaril štiridesetletno tradicijo domžalske šole in izzval nestorja slovenskih glasbenih šol. Orača ledine, ki so ga imeli v drugih občinah za zgled. Staneta Habcta, ki je nanizal tudi vplive šole na godbe, orkestre, zbore in kulturo v občini nasploh.
Starši in predstavnika godbe in osnovne šole so utemeljevali vlogo šole z osebnega in narodnostnega vidika, glasbeni pedagogi pa so predstavili kruto resnico:  z  manjšo družbeno
podporo se bo zmanjšal vpis in šola. ki je rasla 40 let. bo presahnila in je na hitro ne bo obudila nobena finančna injekcija v prihodnosti.
Predstavniki »občine« so pokazali drugo plat medalje - občinski proračun, ki je majhen in iz katerega bi vsakdo rad dobil več. kot mu je moč dati. Prepričevali so navzoče, da bo treba v šoli še najti rezerve in povečati šolnino. Druga stran je dokazovala, da bi še višja šolnina pomenila osip revnejših, kar bi povzročilo, da občina z delom denarja, ki bi ga še dajal šoli. podprla bogatejši sloj. vpis pa bi bil tako majhen, da bi morali šolo zapreti; to bi privedlo do privatnega poučevanja, ki pa v Avstriji ne dosega takšnih rezultatov kot slovenske glasbene šole z zakonsko določenim učnim programom in obsegom snovi, ki jo mora obvladati učenec.
Ob koncu štiri urnega sestanka so spregovorili še o stavbi Glasbene šole. ki je začasno zaprta. Po načrtih bi popolna usposobitev zgradbe (šola in dvorana) stala 3 milijone DEM. Toliko denarja pa občina nima.
IGOR LIPOVŠEK
NOVO V KNJIŽNICI
Ura pravljic v Knjižnici
V mesecu marcu bomo vsak torek in sredo ob 17. uri popeljali malčke v pravljični svet domišljije z naslednjimi pravljicami:
5. in 6. 3. - Gorki, M.: IVANČEK BEDAČEK 12. in 13. 3. - KDO SE HE ZSTRAPUK (Albanska ljudska pravljica) 19. in 20. 3. - Macourek, M: MARBKA IN LIZIKE
r 26. in 27. 3. - VOLK, PES IN MAČKA (Slovenska ljudska pripovedka)
Vabimo vas, da si ogledate zanimivo RAZSTAVO O MEDENIH DNEVIH, ki sojo pripravili otroci iz Krašnje. Dva dni je v njihovi šoli vse dišalo po medu. Sladkali so se z medenimi slaščicami, pripravili sadno solato z medom, pili medeni čaj in medeno mleko in poskusili jogurt z medom.
Njihovi gostje so bili učenci iz Markovcev pri Ptuju, iz Gra-čišča v notranjosti slovenskega Primorja, z Ledin nad Idrijo in iz Orehka pri Kranju.
Otroci pa se niso samo sladkali, temveč izvedeli tudi marsikaj zanimivega in poučnega. Čebelar Marjan Kotnik jim je
pripovedoval o življenju čebel. Ogledali so si panje in priprave, ki jih potrebuje čebelar. S pomočjo Neže Štele so okrasili medena srca. Pripravili so razstavo panjskih končnic Milana Rešca. Obiskala jih je tudi pisateljica Svetlana Makarovič in jih razveselila z novo Medeno pravljico. S pomočjo pisateljice, slikarja Danijela Fug-gerja in Ide Rebula so pravljico ilustrirali.
Pripravili smo tudi novo KNJIŽNO UGANKO. Reševalci bodo odgovarjali na vprašanja letošnjega Kajuhovega nagrajenca Vlada Žabota. Srečnega izžrebanca čaka lepa nagrada.
IN MEMORIAM
Tonček Ravnikar
Dne 9. marca je v 71. letu starosti sklenil življenjsko pot Tone Ravnikar, ki se je od rane mladosti ob svojem poklicnem delu, najdalj kot tajnik Glasbene šole, posvečal pred vsem organizacijskemu in ustvarjalnemu delu na različnih kulturnih področjih. Dolga leta je požrtvovalno opravljal naloge tajnika občinskega svela Svobod, Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti Domžale ter Likovnega društva Petra Lobode, Turističnega društva in Izseljeniške matice Domžale - Kamnik. Na teh odgovornih dolžnostih je bil soustvarjalec programske politike in razvoja ljubiteljskega kulturnega življenja v domžalski občini. Kot član literarnega društva je popestril številne prireditve s svojimi recitacijskimi nastopi. Izredno bogato je bilo Ravnikarjevo likovno ustvar-
janje, v katerem je dosegel visoko kakovostno raven zlasti pri upodabljanju naše arhitekturne kulturne dediščine. Njeno lepoto je predstavil na številnih skupinskih in tudi samostojnih razstavah.
S še posebno ljubeznijo se je posvečal lokalni zgodovini. Bil je neumorni zbiralec zgodovinskega in etnološkega gradiva ter ljubiteljski kronist domžalske občine v najboljšem pomenu te besede. Rezultat njegovega vztrajnega zbi-rateljskega dela je najbogatejša zbirka domoznanske literaturi', lokalnega časopisja, fotografskega in drugega dokumentarnega gradiva o rojstnem okolju v njegovi knjižnici. Zbiral je tudi muzealije, zlasti tiste, ki so povezane Z razvojem slamnikarske obrti in industrije. Vsake nove pridobitve za osvetlitev lokalne zgodovine, ki jo je uspel rešiti pred uničenjem, se je iskreno veselil in nikoli ne bomo pokazali dovolj hvaležnosti za to njegovo dragoceno delo. Mnoge zgodovinske in narodopisne razstave o domžalski občini, ki jih je sam pomagal pripraviti, bi bile brez eksponatov iz njegove osebne zbirke nepopolne in osiromašene.
Enako pomembno kot Ravnikarjevo vsestransko prizadevanje za ohranjanje kulturne dediščine, je njegovo bogato zgodovinsko delo, ki je objavljeno v samostojnih publikacijah. Domžalskem, Mengeškem in drugih zbornikih ter posebej v nekdanjem Domžalcu in sedanjem Občinskem poročevalcu. Posebno pozornost je posvečal osvetlitvi vsakdanjega življenja ljudi, tistega področja, ki ga poklicno zgodovinopisje pogosto zanemarja, je pa nepogrešljiva sestavina zgodovinske podobe vsakega časa. O tej tematiki so pomembni zlasti njegovi sestavki o gene-
alogiji posameznih družin - o vulgo imenih, ki jih je načrtno obdelal za območje Stoba, delo pa je nadaljeval tudi za druga domžalska naselja, posebej podrobno pa je za več stoletij obdelal Ručigajev in Habjanov rod. Ta dela so nastala po marljivem dolgotrajnem proučevanju matičnih knjig, statusov animarum in zemljiških knjig v osrednjih in župnijskih arhivih. Na osnovi časopisnega in arhivskega gradiva, pa tudi zbiranja ustnih pričevanj, je napisal zgodovino mengeške in domžalske godbe ter mnogih kulturnih društev in ustanov. Opisal je pomembne dogodke in osebnosti iz domžalske zgodovine, zaradi svoje družinske tradicije pa je še posebno pozornost posvetil osvetlitvi začetkov in razvoja evropsko znane slamnikarske industrije v Domžalah in Mengšu. Rav-nikarjevi zgodovinopisni sestavki so pomemben prispevek k lokalni zgodovini in pomenijo v marsičem zlasti dopolnitev dragocenih del župnika Franca Bernika o zgodovini fare Domžale.
Za vsestransko in plodno kulturno delo je dobil števdna zaslužna priznanja, med katerimi naj omenimo zlato Kersnikovo plaketo in zlato odličje Z KO Slovenije ter izvolitev za častnega člana domžalske in mengeške godbe ter Jamarskega društva Simon Robič. Prijatelj Tonček Ravnikar je bil nepogrešljiv, požrtvovalen, zvest in strokovno dobro usposobljen sodelavec pri številnih kulturnih akcijah in prireditvah v domžalski občini. S svojim bogatim delom si je zaslužil našo veliko zahvalo in trajen zapis v kulturno zgodovino domžalske občine, njegov plemeniti človeški lik pa nam bo vselej ostal v spoštljivem spominu.
Dr. MIROSLAV STIPLOV-ŠEK
NOVA KNJIGA
Utrinki slovenske pomladi A. Pučnika
V samozaložbi je izšla knjižica epigramov Adolfa Puš-niku. Pisec je Domžalčan, bil je novinar Tanjuga, sedaj v svobodnem poklicu in večkrat se je pojavljal v Občinskem poročevalcu s članki in epigrami. Poznamo ga tudi kot predavatelja o notrunjih in zunanjih političnih razmerah.
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
Zakladnica znanja o Sloveniji
Knjige so majhen zaklad družine, ki ga je vredno gojiti in negovati. Slovenski jezik in slovenske knjige so temelj naše istovetnosti in hkrati dom slovenskega duha. Zato se ob vstopu vanj srečamo z ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, temeljno knjižno zbirko, ki nam pove, kar smo Slovenci preživeli, ustvarili, dognali na poti skozi zgodovino, na svojem etničnem ozemlju in drugod po svetu.
Okoli tisoč sodelavcev, znanstvenih delavcev in strokovnjakov iz različnih področij predstavlja z jedrnatimi besedili in bogatim slikovnim gradivom slovensko zgodovino, politični razvoj, kulturo, znanost, gospodarstvo, pokrajine, naselja in ljudi. V besedilih opremljenih s slikami, zemljevidi, razpredelnicami boste našli bogatstvo informacij. ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE vam bo v 13 knjigah vsak hip pri roki.
Večkrat radi rečemo, da Slovenci ra-stemo s knjigami. Prav res iz majhnega je zraslo veliko. Iz spovedi v Brižinskih spomenikih je pred tisoč leti stopil v kulturni svet slovenski jezik, ki ga danes poučujejo na znamenitih univerzah po svetu. Slovenska beseda se plemeniti v slovenski književnosti, znanosti in vsakdanjih pogovorih; poglablja se slovenska misel o pomembni udeležbi Slovencev v zgodovini človeštva. Tisoče dokazov o tem prinaša ENCIKLOPEDIJA
SLOVENIJE.
Pričujoča zbirka je lahko sodoben priročnik trajne vrednosti. Na vseh področjih se kopičijo znanja, spoznanja in dognanja. Čedalje več je informacij, če jih želimo uporabiti, morajo biti urejene. ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE sodi med take vire informacij, saj v enciklopedični obliki predstavlja 6.000 osebnosti slovenskega rodu (tudi zamejce in izseljence) ter 8.000 stvarnih pojmov. Gesla v enciklopediji so oblikovana stvarno, natančno in preprosto.
Med poznavalci in ljubitelji enciklopedičnih izdaj se pogosto porajajo mnoga vprašanja. Založba Mladinska knjiga mi je sporočila, da bodo v naslednjih dneh potrkali na naša vrata sodelavci založbe. Ce jim boste odprli vrata, vam bodo podrobneje razložili, kako je urejena enciklopedija in katera področja predstavlja. Njihov obisk skorajda pričakujete.
saj ste te dni prejeli pismo in anketna vprašanja, ki se tudi nanašajo na ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE. Upam, da ste na ta vprašanja že odgovorili.
Prav gotovo pa se ponuja še ena priložnost. Sodelavce Založbe Mladinska knjiga lahko povprašate, kaj menijo, kako ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE pripoveduje vsem generacijam. Za poku-šino že zdaj tole sporočam. Mladi bodo z njo dopolnjevali svoje znanje, ki ga dajajo šole. Starejši jo bodo uporabljali pri svojem poklicnem delu. Ob vsaki priložnosti bodo našli v enciklopediji podatke, ki nas zanimajo in našli bomo zadosti spodbude, da bomo težili k novim ustvarjalnim dosežkom.
Najlepša beseda je napisana v knjigah. Beseda odmeva po širni zemlji, je živa misel nekoga, od katerega nas loči le čas in prostor. Pisatelji in pesniki, ki so ustvarili knjižna dela pa so ponesli literaturo iz svojega domačega kraja in otroštva. Zato je v knjigah nagrmadeno bogatstvo sveta, dostojno nasledstva celih generacij. To pa v pretežni meri tudi velja za zakladnico znanja in podatkov o Sloveniji in Slovencih doma in po svetu - za ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE.
PR
Pušnik se je odločil beležiti rojevanje političnih sprememb na Slovenskem na svojski način: v obliki puščic, ki jih namenja predstavnikom pretekle in sedanje oblasti ter opozicije v Sloveniji, precej strehe leti v Beograd, mnoge pa tudi preko meja. Avtorju je več do ostro zašiljene misli kot pa do izbrušene rime, zato marsikateri epigram zveni robato in neo(b)tcsano, čeprav je res. da je namen takih domislic predvsem zbadati in ne leporečiti.
At*>i.» rtssnt
UTRINKI
SLOVENSKE
POMLADI
Pisec se izkaže tudi za proni-ciljivega »napovedovalca prihodnosti«, saj epigrami (zadnji so bili napisani decembra lani) presenetljivo jasno kažejo podobo, ki se je razpletla o Sad-damu in dogodke, ki zdajle preplavljajo jugoslovanski in srbski oder. Tako se v tej kratki tragikomediji predstavljajo Kučan, Janša. Peterle, Markovič. Maček. Popit, Do-lanc, Gorbačov. Jelcin. Školč, Bavčar in mnogo drugih, prizorišča so Balkan. Knin, Slovenija. Vzhodna Evropa. Bližnji vzhod, za kulise skrbijo Partija. Demos... lahko glasbo je prispevala slovenska pomlad, režija je v čvrstih rokah JLA in njenih generalov, uvodni prizor pa je sklep sodišča, da mora Delo Matevžu Krivicu objaviti zavrnjeni članek.
Knjižici bi lahko očitali vsebinsko neurejenost in imensko neusklajenost, po drugi strani pa je s tem ravno pokazana naključna zakonitost in dinamika časa, ki smo ga doživljali. Tudi literarnega sladokusca knjiga ne bo navdušila. Epigrami nimajo dolge sape, kar avtor nakaže že z naslovom: to so utrinki, ki v nekem trenutku zasijejo in le tistem, ki jih je doživel, pustijo grcnkosladko sled. Delo je zanimivo tistim, ki so oblikovali ali pa smo bili slučajni sopotniki slovenske pomladi; je enciklopedija glavnih igralcev, ki pa jih bodo že jutri zasenčile nove zvezde.
Spremno besedo sta knjigi zapisala prof. r. Rudi Rizman in as. mag. Nikola Krstić, dr. med.
IGOR LIPOVŠEK
rTTYii
DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722585
iai
Mladi ihanski smučarji tekači že segajo po odličjih
Letošnje državno prvenstvo v smučarskem teku je bilo na Platku, hrvaškem smučišču visoko nad Kvarnerskim zalivom.
Ihanski smučarji so nastopili s petimi tekmovalci, ki so se vsi uvrstili v prvo tretjino razpredelnice po doseženih rezultatih. V štafetnem teku 4 x 3 km za mlajše pionirje, pa so zasedli odlično tretje mesto. Tekli so v postavi; MEŽNAR SIMON. OTRIN MATIC, DITTNER UROŠ in GREGORIČ DEJAN.
Na republiškem prvenstvu na Kokrici so v štafetnem teku ponovili uspeh, osvojili so bronasto kolajno, le nekoliko so zaostali za Olimpijo in Dolom. Nastop med posamezniki je bil tudi soli-
Občlnsko prvenstvo za pionirje v smučarskem teku
Navzlic neradodarni zimi je SK IHAN organiziral občinsko prvenstvo za pionirje. Tekli so na enotni kratki progi, dolgi le kilometer in pol.
Med pionirji od 1-4 razreda je bil najhitrejši Vehovec Grega. Pri st. pionirjih od 5-8 razreda pa Kavka Robi, pred Puklom in Gregoričem.
Med pionirkami od 5-8 razreda je zmagala Pukl Nataša, pred Pavovčevo in Gregorinovo.
J. GREGORIČ
den, UREGORIC je bil 12, OTRIN 18. in DITTNER 19.
Po nekaj sušnih sezonah ihan-skih smučarjev se vendarle obetajo svetlejši dnevi in s tem boljši dosežki. V prihodnje si lahko le želimo bogatejše zime, dobro voljo trenerja GUDLINA, ter veliko volje za mlada dekleta; Tanjo, Evo, Suzano... in fante Dejana, Uroša, Matica, Simona, Gregorja, Marka...
Mladi člani: SK IHAN so bili tretji na državnem prvenstva. Na fotografiji: DITTNER UROŠ. GREGORIČ DEJAN. MEŽNAR SIMON in M A TI C OTRIN
Novice iz
teniškega kluba Domžale
SANKAŠKO TEKMOVANJE ZA MULEJEV MEMORIAL
Sanke na Gobavici
Alpinistični odsek planinskega društva Janez Trdina iz Mengeša je v nedeljo 17. 2. organiziral sankaško tekmovanje za Mulejev memorial na Gobavici pri Mengšu. Tekmovalo je 70 planincev in alpinistov v petih kategorijah. Prehodni pokal je že drugič zapored osvojil Gladek Milan. Vrstni red po kategorijah je:
Absolutna kategorija:
DEKLETA:
08 1 .-4. razred - fantje:
OŠ 5.-8. razred - fantje:
ČLANI:
ALPINISTI:
L.	MILAN GLADEK	1:09:00
2.	PRIMOŽ PIŠEK	1:12:40
3.	MIRO ŠUŠTERŠIČ	1:15:00
1.	PETRA CUNDER	1:34:60
2,	NINA ROZMAN	1:34:60
3!	KATJA OGOREVC	1:36:00
1.	SEBASfIJAN MESARIC	l:4f:30
2.	TOMAŽ KUŠAR	1:34:19
3!	ŽIGA BURGAR	1:36:00
1.	PRIMOŽ PIŠEK	1:49:02
2.	-3. OGI STOJANOVIČ	1:12:40
2.	-3. MILOŠ ŽAGAR	1:17:40
1.	JOŽE FARTEK	1:17:40
2.	MARJAN MESARIC	1:16:70
3.	ZDENE KOPITAR	1:16:80
,1.	MILAN GLADEK	1:17:40
2.	MIRO ŠUŠTERŠIČ	1:09:00
3:-	TONE BURGER	1:15:00
		1:16:19
- Člani Teniškega kluba Domžale so v tednu zimskih počitnic pripravili brezplačne tečaje za otroke prvih in drugih razredov osnovnih šol Šlan-drove brigade, Josip Broz Tito in Venclja Perka. Namen te akcije je bil pridobiti čim več mladih igralcev v tečaj, boljše pa pritegniti v klub za nadaljne delo v teniški šoli.
Rože in pomlad
v domžalskem TEN-TENU
V prireditvenem centru TEN-TEN v Domžalah bodo 22., 23., 24., 29., 30. in 31. marca 1991 pripravili mnogo zanimivih prireditev
Občani si bodo lahko ogledali in na njem tudi kaj kupili, cvetlični prodajni sejem, prisostvovali strokovnim predavanjem, spremljali druge različne informa-tivne oblike, demonstracije cvetličarn, poskusili velikonočni koktajl, srečevali se bodo z zanimivimi gosti, poslušali nastop ansambla, za otroke pa bo na voljo pestra in zanimiva ponudba LUNA PARKA.
Za začetek pomladi je ponudba velika, pestra, zanimiva.
- Teniški klub Domžale je tudi prireditelj mesečnih teniških turnirjev dvojic, ki potekajo v Domžalski teniški dvorani ob vsakokratni močni udeležbi igralcev iz vse Slovenije. Izvedeni so bili 4 turnirji, največ uspeha pa ima trenutno domača dvojica Sašo Svoljšak in Sašo Štiftar - 2 x prvo mesto in 1 x drugo mesto.
- V mesecu marcu in aprilu čakajo tekmovalce TK Domžale priprave na novo letno tekmovalno sezono in sicer bodo odšli v Poreč, kjer so v tem obdobju že ugodni pogoji za trening na prostem.
- 18. februarja je bila redna letna skupščina teniškega kluba, na kateri so pregledali delovanje v pretekli sezoni in predstavili program dela za leto 1991.
- Članska ekipa se tudi redno pripravlja na ligaško tek-
movanje v 1. slovenski ligi.
V isti sestavi kot lansko sezono bodo skušali ponoviti lanski uspeh, ko so bili na koncu na tretjem mestu v Sloveniji.
- Tudi letos bo v Domžalah ATP turnir »Slovenija open« in sicer je termin 6. - 12. maj.
V organizacijskem aparatu bodo tudi člani domžalskega kluba.
- Na letošnjem državnem dvoranskem prvenstvu v tenisu za pionirje do 14. leta, ki je bilo v Mengšu so sodelovali tudi naši pionirji. Najboljši rezultat je dosegel Matjaž Prešeren, ki se je uvrstil med 16 najboljših pionirjev v Jugoslaviji in bil v osmini finala trd oreh za kasnejšega finalista Za-hirovića iz Banjaluke. Rezultat je bil 5:7, 7:6, 6:3 za Zahiro-viča.
SAŠO SVOLJŠAK
SERVIS, TRGOVINA, REZERVNI DELI
ZELENI VAL d.o.o.
SERVIS - TRGOVINA, Domžale, Masljeva 6 (za Kurivom) ponuja:
SERVIS za
KOLESA - SMUČI - VEZI - TENIS - VRTNE KOSILNICE
Rešujemo reklamacije za: KOLESA - SMUČI - VEZI itd.
TRGOVINA za:
- REZERVNE DELE
- RABLJENA ŠPORTNA OPREMA (kolesa - smuči itd.)
ODPRTO: 9.30 - 12. ure in 15.30 - 19. ure. Naš telefon je 714-083.
'    SE PRIPOROČAMO!
sport«AP v Domžalah
MAJ KLUB d. o. o. je v Domžalah v Taborski ulici odprl ekskluzivno trgovino - zastopstvo italijanske firme SPORT-AP. Gre za firmo, ki trguje z najkakovostnejšo opremo za športnike v avtomoto športu. EKSKLUZIVNO, ATRAKTIVNO, ABSOLUTNO - ZANIMIVO...
OBČNI ZBOR PARTIZANA MENGEŠ
Mengšani smo športniki!
Na rednem letnem občnem zboru se je zbralo 154 članov društva od pionirjev do članov. Na občnem zboru so bili tudi predstavniki mengeških društev in predstavnik KS Mengeš.
Kaj so povedali v poročilu?
Izvršni odbor in Nadzorni odbor se je sestajal po potrebi, v glavnem smo se sestajali v razširjenem sestavu skupaj z vaditelji in vodji sekcij. Na ta način smo vsa pereča vprašanja v zvezi z delovanjem društva sproti reševali, zagotovljen pa je bil tudi neposreden stik z vaditelji, ki so preko članov vadbenih skupin in sekcij vodili in usklajevali delo društva. Sodelovanje z vsemi, je bilo dobro in plodno.
Splošna vadba in rekreacija:
Na tem področju deluje 25 vadbenih skupin oziroma sekcij. Skupaj vadi 554 članov od cicibanov in cicibank do članov in članic. Vadbo vadi 32 vaditeljev oziroma drugih strokovnih sodelavcev. Naj poudarim, da vsi vaditelji vodijo vadbo brezplačno, torej za svoje izredno požrtvovalno in strokovno delo ne prejemajo nobenih denarnih nagrad, za kar jim gre vse priznanje in pohvala.
1. Cicibani vadijo pod strokovnim vodstvom Jane Jene v dveh vadbenih skupinah. Pomagata ji dve pripravnici.
2. Akrobatika je žal delovala samo v 1. polletju pod vodstvom Fredija Blejca.
3. Gimnastiko za starejše pionirke vodijo vaditeljice Anka Škrlep. Tanja Roje in Marija Benda.
4. Gimnastika za mlajše pionirke vodi Damjana Hrovat. Skupina deluje v drugem polletju.
5. Rekreacija moških poteka po usklajenem načrtu vadbe pod vodstvom Jožeta Čemasa, pomaga pa mu France Rahne.
6. Rekreacijo žensk vodi Marjanca Lavrič, Francka Trobec ij Nuša Zalokar. Naj poudarim, da je to najštevilnejša skupina, s* dokaj redno vadi kar 45 članic.
7. Odbojka mladinke, mladinci. Vaje vodita Jana Jene in Tih" | mir Dimitrijevič. Poleg redne vadbe skupini sodelujeta v medol| činski trim ligi. Fantje sodelujejo tudi s člansko odbojkarsKj ^ ekipo. Dekleta pa so sodelovala tudi na tradicionalnem turnirju-' ženske za pokal KS Mengeš.
8. Odbojka članice, člani vadijo pod vodstvom Jožeta MlakafiJ
in Francke Trobec. Sodelujejo prav tako v medobčinski trim lil! 0 kjer so v preteklem letu osvojile 1. mesto, prav tako pa tudi * re' turnirju za pokal KS Mengeš. Odigrali so tudi več prijateljski' ^ . tekem, {,
9. Ze tretje leto tudi organizirano rekreativno igramo nam<#. j tenis. Skupino vodi Zmago Knuplež. Kar 15 tekmovalcev 1 sodelovalo na občinskem prvenstvu, kjer so naši člani osvojili tU11 jjg
Delovno predsedstvo TVD Partizan Mengeš
PODPISANA POGODBA Z KOLEKTIVOM LEK LJUBLJANA - KEMIJA MENGEŠ
Lek bo zdravilo za NK. Domžale
NK Domžale je klub z bogato in uspešno športno-tekmo-valno tradicijo. Letos v klubu praznujejo 70-letnico obstoja. Vanj je vključenih okrog 120 aktivnih tekmovalcev v vseh kategorijah: od cicibanov, mlajših in starejših pionirjev, kadetov, mladincev in članov. S člansko ekipo NK Domžale letos že 6 let neprekinjeno tekmujejo v 1. slovenski nogometni ligi.
Tovarna LEK, ki ima že od in NK Domžale (odslej se bo ta leta 1947 enoto v Mengšu, je športni kolektiv imenoval NK ena najuspešnejših farmacevt- Domžale - LEK) bo prispevalo skih in kemičnih tovarn z zna- k lažjemu premagovanju vsa-čilnim prepoznavnim kako- kodnevnih realnih težav gospo-vostnim marketinškim pristo- darjenja, pa tudi k večjemu pom. Že vsa leta je tako, zato pomeni podpis pogodbe, ki so jo podpisali v ponedeljek, 11. marca 1991 v Mengšu obveznost ne le za LEK, temveč v veliki meri pomeni tudi odgovornost za nogometaše, da Le-kovi ravni ustrezno nastopajo v slovenski in drugih ligah.
Gotovo bo znatnejši ekonomsko propagandni učinek moč uresničiti veliko prej, če bo delo v kolektivu temeljilo na usposabljanju mladih v pionirskih in mladinskih konku-rencah. To je navsezadnje tudi eden od osnovnih ciljev, ki so si jih postavili.
Tesnejše sodelovanje Leka
ekonomskemu propagandnemu učinku tovarne na domačem in tujem trgu.
Tovarna LEK je drugim delovnim kolektivom lahko vzornik, kako je treba prisluhniti ne le krajevnim potrebam (LEK ima vedno velik posluh za vse krajevne potrebe Mengša), temveč tudi športnim kolektivom.
Upati je, da bodo tovarno LEK posnemale tudi druge tovarne.
Ob podpisu, ki pomeni obet za oboje: za športnike in delovno organizacijo
V Radomljah imajo ovire. Ne ve se ali so to ovire proti za tankom, pešadiji, proti desantom, (veje, drogovi, tramovi, kamni...) Radomlje se branijo! Saj ne boste verjeli: v resnici so to ovire - za športnike. .. (slika levo)
Ovira radomeljskemu športu
Pred slabima dvema mese- Izjava predstavnikov NK Ra-
cema je bila za cesto, ki vodi domlje in KS Radomlje:
od Nogometnega kluba Ra- Lastnik ceste ima vso pravico
domlje  OZ-   igrišča,   postav- postaviti oviro, vendar to ni po-
Ijena ovira. Čemu in zakaj, bi 5teno d.° nogometašev. Ovira je
, ,,      ,              \ ,n postavljena slaba dva meseca. Za
se lahko ob tem vprašal? Na postavljeno oviro se najbolj zav-to ni nihče vedel povedati od govora.
Verjetno ve odgovor samo lastnik, vendar se ni hotel pogovarjati z menoj in mi tudi ni dal nobene izjave. Zato pa sta mi nekakšno skupno izjavo dala Milan Židanek, predsednik NK in Andrej Šraj. predsednik KS Radomlje. Omeniti velja, da so nekateri ljudje, ki so kakorkoli povezani s to oviro, med drugim obiskali ing. Antona Preskarja, predsednika Izvršnega sveta SO Domžale in ing. Janeza Kovača, sekretarja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale.
Rihard Lorbek, prvi med šahovskimi veterani na blejskem šahovskem festivalu
• Na tradicionalnem dvanajstem mednarodnem šahovskem festivalu, ki je potekal od 22. februarja do 2. marca 1991 na Bledu je v skupini veteranov nad 55 let starosti prvo mesto osvojil Rihard Lorbek iz Preserij pri Radomljah, sicer član šahovskega društva Domžale.
O samem turnirju in njegovem veselju do igranja šaha nam je mojstrski kandidat R. Lorbek povedal sledeče:
A
hm
»V skupini veteranov na blejskem šahovskem festivalu se nas je pomerilo 18 tekmovalcev iz Jugoslavije in Avstrije od tega jih je bilo
6 mojstrskih kandidatov, 7 prvoka-tegornikov in 5 drugokategorni-kov. Od devetih odigranih partij sem dosegel šest zmag, en remi in dva poraza. Organizator turnirja je bila gorenjska šahovska zveza ob pokroviteljstvu podjetja Moderni interieri. Organizacija in pogoji za igranje so bili odlični.
' » . V,--"Mu***"
Na glavnem turnirju, ki se ga je udeležilo kar nekaj velemojstrov in mednarodnih mojstrov pa sta se
zelo dobro odrezala tudi člana domžalskega šahovskega društva, mojstrska kandidata Vide Vavpetič in Vladimir lvačič. ki je bil najboljši med slovenskimi igralci na turnirju.
Glede mojega veselja do igranja šaha, pa bi rekel tole:
»Za to igro sem se navdušil že pri enajstih letih, ko sem ob Miklavžu dobil svoj prvi šah. Leta 1948 sem se včlanil v šahovsko društvo Krim v okviru katerega sem osvojil naziv - prvokategornik. V začetku šestdesetih let, ko sem se preselil iz Ljubljane pa sem se vključil v šahovsko društvo Domžale, kjer sem leta 1967 na spominskem turnirju Hering-Zupančič osvojil naziv mojstrski kandidat, katerega sem nato še večkrat potrdil.
Glede igranja šaha pa bi rekel še to, da ga priporočam vsem, ker bistri duha in vzpodbuja ustvarjalnost. Ko ga enkrat doživiš v vsej njegovi bogatosti in raznolikosti, te ljubezen do njega ne mine nikoli.«
MARTIN GROŠELJ
Mengšani kar dobro migamo kot športniki in
J°ie Mlakar re^eativci...
clabre uvrstitve- Darko Tisaj je osvojil 2. mesto med mlajšimi in' Tomaž Tug°vic Pa Je osvojil 3. mesto med starejšimi člani. Dre   Karateisti vad'j° P°d vodstvom Alana Orlica. Žal je zaradi jja 2aPoselnosti večkrat vadba odpadla. Sedaj je problem vadite-
Vori°dpade1'saj se Je od voJakov vrn'l Mladen Žerjav, pod katerim
~stvom, mladi karateisti zopet vadijo. tia- • Balinarska sekcija sodi med najštevilnejše in tudi med
Aktivnejše, saj je aktivnih članov 93. Na svojem občnem zboru
tUd.-e8'eda" svoje del°' prav pa     da se tudi ostali clan'- kakor ran" S'rŠa Javnost seznani z marljivim delom te sekcije. Organizi-jih a° vec medklubskih turnirjev, kakor tudi sodeloval na turnir-'pfugih društev.
ekipo pionirjev so sodelovali na repubhškem prvenstvu dvoumi osvojila 3. mesto. Dve ekipi članov sta tekmovali v 3. ligi
%n ■ sta PionirJa Andrej Šink in Uroš Šuštaršič med osmimi v?h osvoi'la 3- mesto. Dve ekipi članov sta tekmovali v 3. ligi l e?d- 1- ekipa je osvojila 2. mesto in se tako uvrstila v drugo ligo. V |.K,.Pa, katere pokrovitelj je MENGROS pa je osvojila 6. mesto.
lf I? s°delovalo 10 ekip ljubljanske regije. 0(j i% šahisti vadijo pod vodstvom, neumornega Lojzeta Jagodica vle0moči Vlada Skoka in mladega vaditelja Bojana Hribarja. &UhtU 1990 Je bil za šaniste največji zalogaj srečanje s šahisti iz enreutha. Skupaj s člani folklorne skupine Svoboda Mengeš,
smo gostom iz Nemčije pripravili prisrčen sprejem in so bili z obiskom pri nas nadvse zadovoljni, tudi po tekmovalni plati, saj so kar nepričakovano v dvoboju tudi zmagali. Toda več kot neposredni rezultat šahovskega dvoboja pa je vsekakor prijateljsko druženje z gosti iz ZRN.
13. Košarka rekreacija moški. Pod vodstvom neumornega La-dija Gorjana so sodelovali v medobčinski trim ligi in osvojili 1. mesto. Skupaj z Alfredom Kolnerjem in Jožetom Mlakarjem so pripravili MBA festival košarke (24 ur košarke) na katerem je nastopilo tudi nekaj znanih slovenskih košarkarjev. Prireditev je bila pestra in zanimiva in še en dokaz, da je sodelovanje med sekcijami v Partizanu dobro, saj so nemali delež k uspešni organizaciji doprinesli tudi balinarji.
14. Teniška sekcija je pod vodstvom predsednika Andreja Koželja v letu 1990 vsekakor najaktivnejša sekcija. Tudi tenisači so na svojem občnem zboru pregledali svoje delo. 107 članov sekcije pa se je na dobro vzdrževanih igriščih, tudi po zaslugi skrbnika in gospodarja Marjana Goloba starejšega, tudi dobro naigrale tenisa. Sodelovali so v medobčinski ligi in na koncu osvojili 3. mesto.
15. Namiznoteniška sekcija posega na tekmovalno področje. Vadba je organizirana v 5 vadbenih skupinah. Pod vodstvom vaditeljev Tomaža Jugoviča, Toneta Gostišče, Zmaga Knupleža, Tomaža Seliškarja, Damjana Pogačarja in Jožeta Mlakarja vadi 68 pionirjev in 25 pionirk. Sodelovali so na 14. regijskih turnirjih in osvojili 9 prvih mest, 12 2. mest in 18 3. mest. Miha Javh se je uvrstil na republiško prvenstvo v kategoriji mlajših pionirjev in osvojil 9. mesto.
To so le najvidnejši rezultati izredno plodnega dela vseh vade-čih v društvu. Podrobnejša poročila pa so sestavni del tega poročila.
V 1. polletju so v okviru Partizana Mengeš delovale tudi košarkarice Induplati Mengeš. Po skrbnem in pretehtanem pregledu možnosti smo se dogovorili, da se košarkašice priključijo Košarkaškemu klubu Domžale. V okviru kluba so tudi rešile izredno pereč problem vodstva sekcije in pa strokovno delo, ter sodniško delo. Vsekakor pa je bil glavni razlog tudi problem tekmovalne dvorane, saj košarkarska zveza ni registrirala dvorane v Mengšu za tekmovanja. Naj poudarim, daje bila dvorana zadnja leta zmeraj pogojno registrirana, v zadnjem letu pa enostavno niso več pogledali skozi prste. Tekmovalke so se v novo okolje dobro vživele, pod vodstvom trenerke Nane Guberinič pa dosegajo tudi dobre športne rezultate.
MLAJ
zemata Boris Jašovec in Opara. Ne pristaneta na nobeno zahtevo KS Radomlje, čeprav je KS pripravljena plačati odškodnino in urediti cesto oz. jo asfaltirati. Za-
radi ovire se lahko zgodi tudi to. da se kmalu nogomet ne bo več igral. To bi bila za Radomlje velika škoda, ker se v našem kraju goji poleg nogometa le še tenis. Prišlo je tudi do pretepa med Borisom Jašovcem in neznano osebo in za takšne incidente NK ni odgovoren. Lastnik ceste je izjavil predsedniku KS, da se strinja z uporabo poti, če na to pristaneta B. Jašovec in Opara.
GREGA RIHTAR
Simon Kovic absolutni prvak Slovenije v disciplini s standardno zračno puško
Na 21. republiškem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem je v vseh kategorijah nastopilo 190 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 strelskih družin. Na prvenstvu, ki ga je organizirala SD Jože Lacko, Ptuj, so nastopili vsi najboljši slovenski strelci in strelke, z izjemo Rajmonda De-bevca, ki nastopa na svetovnem pokalu v Mehiki. Našo občino so zastopali strelci Domžal in Trzina, ki so skupaj osvojili kar 8 medalj. Najuspešnejši tekmovalec prvenstva je bil mladi SIMON KOVIC član SD Domžale, osvojil je kar dva naslova republiškega prvaka v mladinski kakor tudi v članski konkurenci.
Pri tekmovalkah pa je bila najuspešnejša IRENA PERNE iz Trzina z dvema kolajnama, osvojila je naslov republiške prvakinje v konkurenci mladink (to je že njen tretji republiški naslov letos) pri članicah pa je bila tretja.
Normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec meseca v Zadru, je izpolnilo kar 14 naših strelcev. Razveseljivo pa je, da so napredovali mlajši tekmovalci in tekmovalke, predvsem v disciplini puška. Posebej je treba pohvaliti najmlajšega tekmovalca na repu-
bliškem prvenstvu GREGORJA KOVICA, ki je veliko pripomogel ekipi članov in mladincev SD Domžale, da se je uvrstila na državno prvenstvo. REZULTATI:
Člani puška - ekipno: 1. KAMNIK 1722, 2. BREST 1691, 3. DOMŽALE 1688, 5. TRZIN 1656; Člani puška - posamezno: 1. KOVIC S. (Domžale) 578. 2. RADEJ 577, 3. PODGORNIK 573 (oba Kamnik). 8. KOVIC M. (Dom-
Strelciso gasili:
Domžalski strelci, kateri so se udeležili republiškega prvenstva na Ptuju, so na poti proti domu na Vranskem opazili požar na kozolcu dvojniku. Gorela je slama na vozu, ogenj se je dvigal proti vrhu k-ozdlca. Voznik Dominik je dal komando; obrni in pogasi. Do prihoda gasilcev smo s pomočjo vaščanov požar pogasili in se odpravili naprej proti domu.
žale) 562,10. GRADISAR 560,14. PA-TERNOST 558 (Oba Trzin), 18. KOVIC G. (Domžale) 548: Mladinci puška - ekipno: 1. BREST 1671, 2. OLIM-PIJA 1648, 3. DOMŽALE 1646; Mladinci puška - posamezno 1. KOVIC S. (Domžale) 573, 2. KANDARE (Brest) 566, 3. ŽISKO (Olimpija) 563, 7. GRADISAR (Trzin) 554, 10. KOVIC G. 541, 13. SINKO 532 (oba Domžale); Članice puška - ekipno: 1. OLIMPIJA 1095, 2. TRZIN 1065, 3. F. L. VUK 1060; Članice puška - posamezno: 1. ORAŽEM (Portorož) 371, 2. RUDOLF (Olimpija) 370, 3. PERNE 366, 8. BRATOVŽ 356, 11. BREČKO 343 (vse Trzin); Mladinke puška - ekipno: 1. F. L. VUK 1064, 2. TABOR 1048, 3. TRZIN 1047; Mladinke puška - posamezno: 1, PERNE (Trzin) 378, 2. ORAŽEM (Portorož) 375, 3. BESL1Č (Tabor) 369, 10. BRATOVŽ 343. 13. BREČKO 326 (obe Trzin)
MK
Dobitniki medalj na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu
Osnovnošolci za zelenimi mizami
27. februarja in 1. marca je bilo letošnje občinsko prvenstvo šolskih športnih društev občine Domžale v namiznem tenisu, ki ga je organizirala ZTKO Domžale, izvedel pa TVD Partizan Mengeš. Tekmovanje je bilo razdeljeno na ekipni (sreda) in posamični (petek) del. V ekipnem delu so tekmovali pionirji iz šestih, pionirke pa iz petih osnovnih šol, v kategoriji posamezno pa 32 pionirk in 55 pionirjev iz sedmih osnovnih šol. Največ uspeha so dosegli igralci in igralke OS Janko Kersnik (osvojili so 2 zlati, 3 srebrne in 3 bronaste kolajne, poleg tega pa so bili najuspešnejši tudi v ekipnem tekmovanju, kjer so osvojili prvo mesto pri pionirjih in pionirkah), na drugem mestu po uspešnosti pa je bila OS Mengeš (2 zlati, 1 srebrna in 1 bronasta medalja ter ekipno drugo mesto pri pionirjih in pionirkah). Ni presenečenje, da so vse medalje osvojili učenci teh dveh šol, kajti očitno je, da prav tu veliko dajo aa namizni tenis. Za ostale osnovne šole to na žalost ne velja, kajti velik problem so kadri, oprema in prostor. Upajmo, da bo v prihodnosti bolje in da se bodo tekmovalci ostalih osnovnih šol kmalu enakovredno kosali s tekmovalci OŠ Janko Kersnik in OŠ Mengeš. JANEZ STIBRIČ
NA ROB PRIREDITVI OŠ MENGEŠ
Šola tako ali drugače: ko se šola predstavi
V petek, 22. februarja, smo mengeški osnovnošolci s pomočjo svojih mentorjev pripravili prireditev »Šola tako in drugače«.
Šolsko vzdušje se je tokrat preselilo v dvorano Kulturnega doma.
Kot se spodobi, se je prireditev začela s šolskim zvoncem, ki je nastopajoče pozval na oder. In nato so se zvrstili: otroški zbor, dramska skupina, likovniki, glasbeniki, plesalci plesnih šol in skupin Pandora, Mango, Urška ter mlajša in
kuharico v šoli ... In še veliko je bilo podobnega.
Posebej se želimo zahvaliti ansamblu Stoparji, ki je spremljal nastopajoče ter popestril program tudi s samostojnimi glasbenimi točkami. Tudi na Matjaža Repnika in Nika Ro-
Lepa in zanimiva prireditev Šola tako in drugače v Mengšu.
starejša plesna skupina naše šole; Grega je zaigral na klarinet, drugi Grega je ob spremljavi zapel Lepa si Slovenija, Urška pa To so luči, zaplesala je folklorna skupina, predstavili so se tudi lutkarji,-nato Mateja s citrami, Tina, Brigita, Ti-jan, Katja, Mirta, Andreja s samostojnimi pevskimi točkami in še in še bi lahko naštevali. Vmes so se razvrstili posamezni pogovori: z bivšem ran-vateljem Maligojem, Ano Mli-narjevo, starejšo občanko in dobro poznavalko Mengša, z nekdanjo učiteljico Maro Lu-žar. z Burnikovo mamo, bivšo
bavsa ne smemo pozabiti, saj sta sestavila scenarij, slednji pa je celotno prireditev tudi vodil. Naj izkoristimo to priložnost in se zahvalimo vsem nastopajočim kakor tudi obiskovalcem, kajti le-ti so nam s prostovoljnimi prispevki darovali okrog 21.000,00 din, ki jih bomo porabili za nakup novega računalnika.
Za konec pa le še tole: obljubljena nam je še ena podobna prireditev. - Učenci bomo ravnatelja za besedo držali.
ANŽE PERŠIN, 8. c OŠ Mengeš
Pred začetkom prireditve In po njej so povedali:
Slavko Pišek: Pričakujem veliko. Vesel sem, da se bodo predstavili mladi, ki so naša bodočnost. To je nadaljevanje naše tradicije - umetnosti, gledališkega ustvarjanja ipd. To smo pripravili zato, da vsi vidijo, kaj znajo naši osnovnošolci.
Robert Stopar: Z ansamblom smo se prireditve udeležili zato, ker smo z učitelji in ravnateljem v dobrih odnosih. Vsi člani ansambla Stoparji smo hodili na to šolo. Ljudi je dovolj, da kaj podobnega še kdaj ponovimo.
Bojan Pesek: Vem, kaj pričakujem: prispevke za računalnik, videorekorder in drugo šolsko opremo.
Branko Lipar: Upam, da bo prišlo veliko staršev in ostalih Mengšanov. Upam tudi, da jim bo všeč, in želim, da bi še organizirali podobne prireditve. Mislim, da bo veliko obiskovalcev, drugače ne bi začel pripravljati take prireditve.
Niko Robavs: Predstava mi je bila všeč, čeprav ne smem dajati mnenja, ker sem nastopajoči. Drugače je bilo nekoliko predolgo, zato mi je žal za otroke, ki niso mogli nastopiti. Želim, da bi podobne prireditve še ponovili, ker so nekaj posebnega, toda več pozornosti bo treba nameniti selekciji in dolžini programa. - Zelo sem užival, ko sem delal z otroki.
Nekaj naključno izbranih obiskovalcev pa je takole strnilo svoja mnenja:
- Sem član sveta staršev na vaši šoli. Pričakujem, da se bodo otroci uspešno pokazali Mengšu. Mislim, da ste z Živ-žavom dobro začeli.
- Prišla sva zaradi hčerke, ki pleše. Rada pa bi tudi videla,
	
	m ^^***»**? - sit \ Ii*,!,,''<><7r^llt
	jjMHflSNI
	
RADO G0STIČ S PREV0J 48 JE ZALOŽNIK
Naposled nove
domžalske razglednice
Da so domžalske razglednice nemogoče, predvsem pa da ponujajo prastare motive našega kraja (izpred 20, 25 in 30 let) se je potožil že marsikak občan. Ker se naše ustanove, zveze, združenja, hortikulturna, turistična, olepševalna in druga društva niso lotila te naloge, je to storil fotograf .Rado Gostič s Pre-voj.
Z izborom lepih, zanimivih in atraktivnih motivov je opremil troje lepih razglednic, ki so našemu mestu naposled lahko v čast. Zvedeli pa smo, da je še troje razglednic v pripravi oz. pred izidom.
Nove razglednice že lahko dobite v Veleblagovnici in v Mladinski knjigi, prav pa je, da bi si jih priskrbeli vsi tisti, ki jih zaradi povpraševanja gostov in drugih, ki se želijo oglasiti iz Domžal, pravzaprav morajo imeti.
Seveda razglednice vsi zainteresirani lahko naročijo pri Radu Gostiču, Prevoje 48, 61225 Lukovica. Avtorju za zamisel in izvedbo iskreno čestitamo.
B.
kaj se tukaj sploh dogaja, ker sva drugače iz Ihana.
- Tukaj sem zato, da bi pomagala otrokom. Otroka, ki bi nastopal, pa nimam.
- Super! Toda lahko bi bilo krajše. Drugače pa je bilo dobro pripravljeno.
- Všeč mi je bilo, le malo predolgo je bilo. Še kdaj pripravite kaj takega.
- Naj predstava postane tradicionalna. Vse točke so mi bile všeč.
JANA KOKALJ, HELENA DEMBSKY, 8,b OŠ Mengeš
Dobrodošla Miss Agata
Spomin
Kar navadili smo se, da vse, kar je količkaj pomembnega, opredelimo za zgodovinski dogodek, dejanje ali doživetje. Je pa res, da se doma in po svetu življenje tako spreminja, da mu komaj sledimo in je danes zapisano v zgodovino, kar se nam včeraj še sanjalo ni.
Zaradi zgodovinskega dogodka iz ne tako davne preteklosti smo se v soboto, 23. februarja zbrali na Oklem nad Ihanom, da smo počastili spomin 72. žrtev zadnje vojne, ki so tam na ta dan darovali svoja življenja za svobodo Slovenije.
Komemorattvno svečanost sta organizirala kot vsako leto, občinski odbor ZB Domžale in krajevni odbor ZB Ihan. Razen skromnega obvestila v časopisju, ni bilo za svečanost nobenih propagandnih akcij, zato je bilo spričo današnjih, po drugačnem vetru obrnjenih razmer, pričakovati skromen obisk. Zbralo pa se nas je čez 300, kar preseneča, ko smo (ko so) govorili, da je tega konec, da je borčevstvo zlagano in tako naprej.
Novi časi in nova oblast, demokracija in drugačna miselnost. Tako bi bilo prav. Ne vem pa, če je prav in
pošteno, daje nova oblast tako hitela z dokazovanjem, da je borčevstvo in ogromno žrtev, pokopanih po vsej Sloveniji, za zgodovino Slovenije nepomembno.
Pravimo, da se dajo preprosti ljudje hitro prepričati. Na Oklem so bili ljudje vseh slojev. Brez velikih besed in ponavljajočega dokazovanja so ljudje čutno sledili kratkemu kulturnemu programu, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Ihan.
Strašni napori in trpljenje partizanov, ogromno število mrtvih, je in bo zapisano v zgodovino slovenskega naroda, pa če si danes nekateri še tako prizadevajo ta dejstva izničiti in odvzeti zasluge udeležencem boja za Slovenstvo in odrekati čast mrtvim.
Udeleženci proslave na Oklem so pokazali veliko tihe človečnosti in spoštovanja do mrtvih, ki so nekega februarskega jutra še mislili kako bodo uživali svobodo, ko bo prišla. Pa ni. Za njih ne. Čast in slava jim!
Še živeči borci smo prestari in utrujeni, da bi se še potegovali za svojo identiteto, ki nam jo hočejo odvzeti. Mi smo svoje storili in ponosni smo na to. Boli nas, da so še ljudje, ki tudi o mrtvih slabo mislijo in jih onečaš-čajo. Med njimi so vplivni možje pa tudi žene, ki ponosno hodijo med nami in na ves glas zatrjujejo svojo pripadnost Sloveniji. Ne vedo pa, da takrat, skoraj pred petdesetimi leti niso zadostovale samo velike besede, da si zaveden Slovenec, ampak je bilo treba zastaviti svoje življenje in življenje svoje družine. In veliko, preveč, jih je življenje tudi darovalo, za do-
movino, za Slovenijo. Tudi tisti, ki so obležali na Oklem, so med njimi in mi se jih bomo še naprej spominjali z vso častjo.
Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin padlim na Oklem. Zahvala tudi 19 praporščakom, šolski mladini in učiteljskemu zboru šole Ihan za prisrčen kulturni program. Hvala Rajku Hafnerju za njegov govor in tudi hvala ter priznanje Komunalnemu podjetju Domžale za skrbno urejeno cesto od Brda pri Ihanu do Okla.
Po svečanosti se je pri Opaškarju v Dobovljah, kjer je bilo zbirališče, ob prijetnem pomenku zaslišala znana partizanska pesem: »Slovenci kremeniti«, pa tudi druge so ji sledile, ki so spontano odmevale iz številnih grl. Slišati je bilo tudi besede »tovariš«, »tovarišica«, ne da bi se tisti, ki je besedo izrekel bal, če ga kdo posluša.
To smo mi in takšni smo. Dolgo ne bomo. Po zakonu narave bomo kaj kmalu izumrli, kar je prav. Tudi organizacija Zveze borcev v takem sestavu in tako ideologijo bo najbrž prenehala delovati. Ostali pa bodo novi, številni borci, malo drugačni od nas, ki se bodo z vso vnemo in gorečnostjo (upamo) potegovali in če bo treba tudi borili za Slovenijo in vse kar je s Slovenstvom v zvezi.
Želimo, da bi jim nihče in nikoli, teh prizadevanj, naporov, morda tudi žrtev, ne odrekal in po krivici odvzemal.
ANDREJ ZAJC
Do stropa polna dvorana v Blagovici
SRČNI BLAGOVčANI
Žar amaterskega ustvarjanja
Pravijo, da so na svetu kupljive skoraj vse stvari, da jih je moč kupiti za denar. Pa je treba tistim, ki jih ni moč kupiti ali naročiti, dodati še eno: ljubezen do domačega kraja, do njenih ljudi, do amaterskega dela v gledališču.
Blagovški amaterski kulturni delavci - gledališčniki so z delom v nikakršnih pogojih dokazali veliko veliko ustvarjalnega žara v kulturo zatopljene in usmerjene ustvarjalnosti, ki so nam jo pokazali na tak način, da lahko rečemo: Ne doživiš povsod! Žar majhne gledališke predstave v še manjših prostorih je tako prepoznavno spontan, da smo bili v časih, ki jih živimo s sodoživlja-njem tega pojava resnično nagrajen
Hvala amaterski gledališčniki Blagovice!
BROJAN
SPOROČAMO
Mali oglasi
KROMPIR »Igor« ugodno prodam. Tel.: 722-056 Domžale, Kidričeva 10.
OTROKE začetnike poučujem klavir. Tel.: 722-402.
PSIČKE mešance (med špa-njelom in lovskim terierjem) prodamo. Tel.: 722-056, Domžale, Kidričeva 10.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
ZIDANA zunanja garaža z železnimi vrati, ob železniški progi. Takoj naprodaj. Tel.: 712-194 od 17. ure dalje.
KROMPIR »igor« ugodno prodam. Domžale, Kidričeva 10.
OTROKE začetnike poučujem klavir. Telefon: 722-402.
PSIČKE mešance (med špa-njelom in lovskim terierjem) prodamo. Domžale, Kidričeva 10.
NUDIM pedikerske usluge na vašem domu. Orehek Aleksandra, Domžale, Taborska 25 -tel. 713-165.
INSTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovno šolo. Moj telefon je 724-100 - Romana.
KER želim preživeti, iščem kakršnokoli delo na domu ali pri Vas doma. Prosim tiste, ki delo imajo, da mi to sporočijo in mi življenje omogočijo^ Tel. 721-320.
PROFESORJA angleščine in profesorja klavirja iščemo. Oglasite se na telefon 722-518.
PRODAM sadike vinske trte za brajdo, več lepih okrasnih kozolcev, domače žganje, nasadim vam lopate, krampe, motike, grablje in drugo orodje. Ivan Ložar, Domžale, Ma-sljeva 10 (pri Kurivu)
DVOSED, raztegljiv, unikat, širine 135 cm, ugodno prodam. Telefon: 711-088, tudi zvečer.
IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu (zaželjena mlajša upokojenka) vsak delovnik od 12.30 - 18.00 ure. Telefon: 739-722.
PEČARSTVO PIRNAT
Mengeška Loka 37a Tel. 064-42-718
Polagam vse vrste keramičnih ploščic, tlake, marmor. Postavljam vse vrste peči in kaminov. Storitve trenutno opravimo v najkrajšem času, spomladi in poleti po dogovoru.
ZAŠČITA KOMPARE MENGEŠ VABI
Zaradi želje nuditi več in razširiti krog kupcev, smo se odločili, da vam ponudimo svojo uslugo - zaščito vozil s 15-letno tradicijo.
Edini pri nas imajo 6-letno garancijo   za   zaščito vozil.
V tem času stranka šestkrat Pripelje avto na kontrolo, na kateri podvozje operemo s paro, avto osušimo in eventualno popravimo zaščito na spodnjem    delu karoserije.
V najbolj izpostavljene votle dele vozila pa vsako leto pod visokim pritiskom vbrizgamo Po ML metodi zaščitno maso ML. ki preprečuje, da bi se Pričela korozija na tistih delih vozila, ki se sploh ne vidi.
ranciji in vsakoletnih kontrolah.
Poleg zaščite vozil proti rji. pa opravljamo tudi zaščito laka s posebnim trokomponentnim ACRYL premazom, ki drži 12 mesecev. Ta zaščitna plast preprečuje nastanek manjših odrg-
Ker so vozila namenjena jugoslovanskemu trgu nezadostno zaščitena za naše cestne razrnere. vam iz dosedanje Prakse svetujemo zaščito vozil s 6-letno garancijo v naši delavnici.
Z ozirom na kvaliteto oprav-'jenega dela. naša stranka dobi P'Srneno potrdilo o 6-letni ga-
V zaščiti Kompare so pred petimi leti zaščitili 12 kom-bijev YU-SKIPOOLA. Rezultati te zaščite so odlični: do danes ni bilo nobene reklamacije. Boste kakovost KOMPARETO VE zaščite preizkusili tudi vi?
nin in udarcev ter ohranja lak bolj prožen.
Vi in mi lahko nudimo več kot drugi!
FRANC KOMPARE Keržanova 3 Mengeš
Oomžale Trgovsko gostinsko podjetja,
K napredek
VELEBLAGOVNICA NAPREDEK
Če kupujete pohištvo, poglejte v našo veleblagovnico. Kreditni pogoji so zelo ugodni: 20% pologa, devet mesečnih obrokov z obrestmi. Lahko se odločite tudi za plačilo na tri čeke. Za razstavljene kuhinje imamo še posebno ugodne cene.
VELEBLAGOVNICA NAPREDEK
razvojni zavod domžale, po
61230 domžale, ljubljanska 76
Razpis za so vlaganje v lokale Šentvid 33
Razvojni zavod Domžale v imenu Krajevne skupnosti Prevoje razpisuje uporabo lokalov za servisno uslužnostno dejavnost v nadomestnem stanovanjskem objektu Šentvid 33 (objekt v gradnji) za naslednje dejavnosti:
- OTROŠKI VRTEC
- FRIZER
- ČEVLJAR
- PISARNE ZA POTREBE MLEKARSKE ZADRUGE
- OSTALA USLUŽNOSTNA DEJAVNOST
Krajevna skupnost Prevoje daje lokale v najem od III. gradbene faze izdelave prostorov, s sovlaganjem bodočih najemnikov do finalne.izvedbe lokalov za dobo dogovorjeno s pogodbo (8-10 let). Najemnik lokala bo moral plačevati še amortizacijo in tekoče stroške obratovanja.
Ponudbe pošljite na Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76, Domžale.
Informacije dobite:
KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE
RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, tajništvo, telefon 713-781.
RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE
AVT0M0T0 Mengeš
vabi svoje člane na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v petek, 22. marca 1991, ob 19. uri v društvenih prostorih Trdinov trg 14.
Vabljeni vsi člani in simpatizerji avtomoto dejavnosti.
Iniciativni odbor AMD Mengeš
Simt
VBELJ Roman,Obrtniška6 DOMŽALE
Avtom« han I k«
... —■ *vtom«n«r
18 j s«t»'i
□
SERVIS -LMARS
LAJStamp*« Buta***. Gostiln« NAGELJ
avto akustika • avto alarmi • dodatna elektro oprema • SAT. TV antene • »VVISI« (Germanv) • servis
Romanov laboratorij avtoakustike, avtoalarmov in elektroopreme
Imate avtoradio. ga želite montirati, preseliti v drugo vozilo, montirati avtoalarmne naprave, preurediti na avtomobilu kaj drugega? Želite TV ali SAT anteno?
Za vse to je »doktor« Roman AVBELJ, ki je odprl novo delavnico na Obrtniški 6. Tu boste našli vse, kar elektrikar zna, zmore in mora opraviti. Obiščite Romana. On je pravi naslov za te reči.
Roman bo vse to opravil hitro in kakovostno, cene pa bodo konkurenčne.
špi: Trgovsko gostinsko podjetje, p o JrJrlk
NAPREDEK DOMŽALE, NAPREDEK DOMŽALE
Velikonočne dobrote za vašo družino in prijatelje v naših trgovinah po ugodnih Napredkovih cenah.
Vse kar potrebujete za pirhe in potice: jajca, moko, margarino, rum, orehe, pomaranče, šunke, suho meso in hren.
Vsi zaposleni v Napredku vam želimo vesele velikonočne praznike.
NAPREDEK DOMŽALE, NAPREDEK DOMŽALE
uglaševanje in generalna obnova klavirjev
Prešernova 9, 61234 Mengeš - Telefon: (061) 737-795
avIoGEJV
d.o.o.
AVTOSERVIS Trzin
podjetje za popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil 61234 Mengeš, Kidričeva 9, telefon: (061) 722-103, ŽR: 50120-601-96328
Sporočamo, da smo v februarju 1991 v Trzinu v mehanični delavnici Gozdnega gospodarstva odprli servis za popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil.
Delavnica je opremljena tudi za pripravo vozil za tehnični pregled.
Servisiramo in vzdržujemo:
- cestno motorna vozila,
- gradbeno mehanizacijo,
- traktorje (pranje, mazanje, menjava olja),
- hidravlična dvigala.
Na zalogi imamo rezervne dele iz programa TAM. Naša konkurenčnost je v nizkih cenah in hitrosti popravila.
Za naročila se priporočamo!
PODJETJE ZA PRODAJO, SERVISIRANJE IN MONTAŽO ELEKTRONSKE OPREME IN ANTENSKIH SISTEMOV 61230 Domžale, Stranska 9 - Telefon: (061) 723021
MASPRO   VORTEC UNIDEN
ZELO UGODNO!
INDIVIDUALNE SKUPINSKE ZEMELJSKE SATELITSKE ANTENE, REZERVNI DELI ZA VSE VRSTE ANTEN
RTV VIDEO SAT SERVIS PRODAJA TUDI NA DVA OBROKA!!!
ŠTUDENTSKI SERVIS LJUBLJANA Enota Domžale
Obvešča vse stranke, da bo do na-daljnega študentski servis v Domžalah, Ljubljanska cesta 70, deloval po NOVEM URNIKU in sicer: SREDA: od 11. do 16. ure PETEK: od 8. do 13. ure PONEDELJEK,   TOREK, ČETRTEK - ZAPRTO!
Kdaj?
Do kdaj se bomo morali tako stiskati, se je zanesljivo vprašala velika večina gledalcev komedije Dobrodošla Miss Agata, ki so v soboto in nedeljo do zadnjega kotička (dobesedno) napolnili dvorano Kulturnega doma v Blagovici. Kaj je rekla druga polovica, ki ni mogla v dvorano, ne vem, vem pa, da je režiser Zdravko Prašnikar ob koncu gromkega aplavza izrazil upanje, da bodo »Domžalčani« vendarle kmalu spoznali, da je dvorana v Blagovici odločno premajhna in pomagali pri njeni razširitvi oz. izgradnji večnamenskega prostora v Blagovici.
Kdaj bo to, nihče ne ve. Tudi v našem časopisu smo se že spraševali in nismo dobili odgovora. Ostajajo pa dejstva, da večnamenskega prostora v Blagovici ni, da v osnovni šoli, ki pokriva tri cele inše pol krajevne skupnosti, ni večnamenskega prostora, ni telovadnice, kul-
turni dom, v katerem je premajhna dvorana, pa tudi potrebuje adaptacijo in v njenem okviru razširitev. Nanj so mislili Blagovčani, ko so se odločali za krajevni samoprispevek, vendar zanesljivo samo njihovega denarja ne bo dovolj.
Zato je zadnji čas, da o problemu ustrezne dvorane začne razmišljati tudi kdo drug, ne le Blagovčani. Oni dajo vse, kar lahko dajo, več ne morejo. Kako dolgo še se bodo stiskali v dvorani, ki je malce večja kot velika dnevna soba in v njej igrali predstave, za katere postavitve žrtvujejo in to rade volje ure in ure prostega časa in vaj, na katere nima nihče blizu. Marsikateri dosti večji kraj oz. krajevna skupnost ne postavi vsako leto dramske predstave, pa ima dosti boljše pogoje kot v Blagovici. Vsi vemo, da denarja ni, niti v krajevnih skupnostih, menda ga tudi občini zmanjkuje. Pa vendar bi ga morali najti tisto malo, s katerim bi omogočili naložbe v mlade in manj mlade ljudi, ki radi delajo in bi še delali, le če bi imeli kje. Bo kdaj čas tudi za večnamenski prostor oz. ustrezno dvorano v Blagovici. Kdo ve!
VERA VOJSKA
Čisto in
zeleno okolje v
našem kraju
Ob lepem vremenu nas toplota sonca izvabi iz zaprtih prostorov v zeleno naravo. Pomlad je tu. Vendar ne samo ozelenela narava, pokaže se tudi vsa nesnaga, ki smo jo v zimskem času odvrgli.
Veliko je teh prostorov, ki jih moramo očistiti, tako v domačem okofju, kot na vseh javnih površinah, okolici stanovanjskih blokov, v okolju kjer delamo, pred javnimi poslopji, avtobusnih postajah, ob šoli, skratka na vseh javnih površinah, ki jih MI VSI uporabljamo.
Lastniki vseh hiš ob glavni cesti, uredite zunanjost svojih fasad na hišah, kolikor je to mogoče.
VSA ŠPORTNA DRUŠTVA, TENISAČE, BALI-NARJE, LOKOSTRELSKI KLUB, NOGOMETAŠE, prosimo da v skupnem dogovoru očistite športni park, vključno z odstranitvijo plevela vzdolž drevoreda v obe smeri. Prosimo predsednike društev, da organizirajo akcijo, v dnevih, ki so predlagani spodaj.
- Planinci, Taborniki - očistite področje GOBAVICE.
- Mengeški gasilci, družno z ribiči, pa boste po svoji moči očitili Pšato!
- Lovsko društvo poskrbi ob tej akciji za zgornji drevored.
- GD Loka in GD Topole s krajani poskrbite za ureditev svojih naselij, ter struge Pšate
- Mladi v šoli bodo tako kot vsako leto poskrbeli za okolico šole in spomenikov.
- Hišne svete prosimo, da »kličejo sestanek in se dogovorijo za potek čiščenja okolice blokov.
Splošna OČIŠČEVALNA AKCIJA bo v času od 18. do 23. 3. 1991.
Odpadki se bodo zbirali na prostoru za Kulturnim domom na SZ delu, v Topolah pred Gasilskim domom, v Loki pred Gasilskim domom. O zbirališčih bomo obvestili KP Domžale.
Kosovne odpadke bo KSP Domžale odvažalo v času rednega odvoza smeti, 20. in 21. marca. Kosovne odpadke, brez gradbenega materiala, odložite ob zabojnikih.
Potek akcije bodo spremljali člani Turističnega dr. m KS Mengeš.     Turistično društvo Mengeš: predsednik FRANC ZABRET, 1. r. Krajevna skupnost Mengeš predsednik sveta JANEZ PER, 1. r.
Ste že bili v trgovini?
CATS d o o
trgovina in zastopstvo Savska c. 47, 61230 DOMŽALE Telefon: (061) 723-541 YU - SLOVENIJA
Imamo bogato izbiro zeliščne kozmetike - »Bor-lind« LIPOSOME, perilo, igrače, darila in še več, iz uvoza.
Se priporočamo!
Vsem občanom želimo prijetno praznovanje Velikonočnih praznikov.
Zapisalo se mi je leta 1961
Domžale so mesto in ne vas, kot bi človek sodil na prvi pogled. Razprostrte so med njivami kamor prideš peš in kanali, kamor čofneš naravnost s ceste. Voda v kanalih je Mlinščica, imenovana po mlinih ob njej, ki strahotno izumirajo. Mlinščica je v sorodstvu s kameleonom, ker prav tako spretno spreminja barve: enkrat je rdeča, drugič rjava, včasih celo penasta, čista pa samo kadar je zmanjka. V mestu živijo ljudje in živali: prvih je največ v blokih, drugih pa v blokih, in zunaj njih. Najimenitnejši so psi-volčjaki, ki so mestu v okras, ponoči so pa hrup. Lepo so zastopane tudi race, kure, gosi in zajci ter celo koze, ki so največje živali v mestnem centru. Še večje so doma v Grobljah in to so krave, ki jih tam zaslišujejo, zakaj ne dajejo več mleka. Kakor hitro se katera od njih poboljša, jo zamenjajo za drugo, ali pa ji umetno infiltri-rajo telička. Take krave so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, kar o ljudeh ne moremo trditi, če ne poznajo stranskih
vrat v ambulanti, ki ima čakalnico kar na hodniku kot na ljubljanski polikliniki. Domžale so že zgolj zato lahko mesto ne pa vas. V Grobljah imajo tudi znamenito cerkev, ki je vedno zaprta, ker je pod zaščito države in lahko vanjo gledaš samo skozi razbita okna. Znamenit je tudi Krumperški grad, ker je bil že kasarna in okrevališče in bo zdaj postal muzej.
V Domžalah je več cest in dve stradi: ena avtostrada in ena no-gastrada. Nogastrada je zvečer tako bogato osvetljena, da za druge ceste od svetlobe nič ne ostane. Mesto ima več odprtih avtobusnih postaj in eno pokrito, da potniki lahko izbirajo. Poleg že obstoječe samopostrežnice je ponos Domžalčanov tudi prekrasen kulturni dom, ki je samo še na papirju ter nov zdravstveni dom, ki ga ni niti na papirju. Poleg tega ima vsak Domžalčan fička ali kak drug avtomobil ali vsaj garažo, ali pa vsaj puf za avto, kajti je velika sramota za Domžalčana, če še ni motoriziran. Iz tega se vidi, da v tem mestu standard raste kot nikjer, kar ni v majhni meri zasluga bližnjega Ihana in njegovega svinjskega gnoja, ki ga zdajle na pomlad s smradom vred pridno vozijo v odprtih tovornjakih marljivim domžalskim vrtičkarjejm...
MAJDA BAUER
te Tr§owta gostinsko
NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU
KONFEKCIJA ZA IZBRAN OKUS!
Tudi v vaši veleblagovnici lahko kupite na oddelku konfekcije, izdelke iž Mure Murska Sobota, znamke LEONA in GALLUS.
V mesecu marcu zelo ugodni kreditni pogoji. Brez pologa, trije mesečni obroki z obrestmi. Prodajamo tudi na tri čeke.
KONFEKCIJA ZA IZBRAN OKUS!
NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
JOŽESOTLAR
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in ga ne boste nikoli pozabili. Iskrena hvala za izrečena so-žalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala dr. Zaj-čevi, dr. Zenkovičevi in dr. Bankotu. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke in Matjažu Žibertu za zaigrani zadnji pozdrav Silencijo.
Vsi njegovi
ZAHVALA Ob smrti drage mame
KATARINE REBERŠEK
Lipovškove mame iz Hribov pri Trojanah,
se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem Doma upokojencev Domžale in zdravnici dr. Zaj-čevi za zdravljenje, skrb in nego. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo v njeni bolezni obiskovali in ji lajšali trpljenje. Posebna zahvala vsem, ki ste nam ob njeni smrti izrekli sožalje, zasuli njen grob s prelepim cvetjem in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku iz Šentgotarda in g. Dragu Markušu za lepo opravljen obred, g. Ladu Go-ričanu za poslovilne besede, pevskemu zboru Lipa za žalostinke v slovo ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, stric, tast
MIHAEL NOVAK
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številna izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče ter denarno pomoč. Iskrena hvala dr. Ivu Pevcu, gospodu kaplanu iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred zahvaljujemo se pevcem okteta Tosame, Krajevni skupnosti Vir, delovnim organizacijam Helios, Napredek in To-sama. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ne boš iskal tišine več steza, in ne več molka večnega
gora,
ne boš v naročju zeleneče ruše
šepet poslušal svoje duše.
(Gradnik)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
FRANC STOŠICKI, st.
iz Lukovice
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njegovim sodelavcem in sošolcem iz Savinjske, ki ste ga tako številno in s toliko cvetja pospremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala za sočustvovanje. Posebna zahvala pevcem, glasbeniku, govornikoma, praporščakom in organizatorju pogreba. Bolečino nam lajša zavest, da ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
Truplo njeno mirno naj počiva
v grobu dol pri farni cerkvici. A spomin na življenje njeno večno naj živi v družini Mihevčevi!
ZAHVALA
V nedeljo, 23. februarja 1991, je umrla naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in mamica družine narodne noše
PAVLA STEGNAR
roj. Jesenšek
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter številno spremstvo na njeni poslednji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter obiske na domu, zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin in skrb v sedemletni bolezni ter moravskim pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Umrla je moja žena, mama, stara mama, prababica in sestra
ANGELA JERETINA
iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala pevcem za ganljivo zapete žalostinke in gospodu kaplanu za lep poslovilni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani in nam pomagali, iskrena hvala.
Mož Filip v imenu sorodstva
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek,
FRANC JEGLIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Žibertu za odigrano skladbo slovesa. Posebno se zahvaljujemo bratu, svaku in stricu Janezu Jegliču za vso pomoč ob bolečin trenutkih žalosti za dragim pokojnikom. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Družina Jeglič
Globoko užaloščeni sporočamo, da je umrla naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA KOKALJ
Murenčkova mama iz Jarš
Ob boleči izgubi se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalja, darovali cvetje in pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za ganljive besede slovesa in lep poslovilni obred. Vsem, ki smo se vam morda pozabili zahvaliti, in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekamo še enkrat globoko in iskreno zahvalo.
Vsi za njo žalujoči
Senca živi samo, ko sonce sije,
in plod odpade in samoten zgnije;
le kar življenje novo da, je večno.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je tiho zapustila    naša ljubljena mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA KLOPČIČ
roj. Rožič iz Štude
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč, pismena in izrečena sožalja, podarjeno cvetje, darovane svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njenim bivšim sosedom in sovaščanom iz Kokošenj. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku gospodu Antonu Peterka za poslovilne besede, pevcem okteta Tosama, vsem praporščakom in Matjažu Žibertu za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste bili ob boleči izgubi naše mame z nami, še enkrat najlepša hvala! Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgotrajnem trpljenju se je sklenilo plemenito življenje in je odšel po plačilo naš
TONE RAVNIKAR
Sušev Tone iz Domžal
Vsi, ki smo ga imeli radi, se želimo zahvaliti za pisno in ustno sožalje, za cvetje, denarno pomoč in za vse, kar ste nam v teh dneh dobrega storili. Zahvalo izrekamo vsem delavcem Zdravstvenega doma, dr. Pevcu, dr. Zajčevi, reševalcem, patro-nažni službi in sestram, lepa hvala vsem v Domu upokojencev Domžale za lepo skrb in nego. Globoko se zahvaljujemo Odboru za kulturo in ZKO Domžale za vse, kar so storili v naše lajšanje bolečin, domžalski in mengeški godbi, oktetu bratov Pirnat, njegovim zvestim sošolcem in dobrim sosedom. Zahvaljujemo se Glasbeni šoli Domžale, Banki Ljubljana, sodelavcem Napredka, likovnikom Petra Lobode, Mavrice, jamarjem, društvu Miran |arc in uredniškemu odobru Občinskega poročevalca. Posebej se želimo zahvaliti za ganljive besede g. Habetu, g. Pisku, gospe Vojskovi in dr. Kopaču, globoko zahvalo pa smo dolžni gospodu župniku za lepo opravljen obred in lepe misli. Hvala vsem za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Misel na to, kako ste ga imeli radi, nam lajša bolečine. Hvala vsem za vse še enkrat.
V globoki žalosti žalujemo za njim vsi njegovi
V SPOMIN
Čepra\ te smrt je iz sredine naše \ zela, še vedno Te ljubezen naših src bo grela.
ANA POGAČAR
roj. Capuder iz Prevoj
Te dni mineva deset let odkar si nas po dolgotrajni in mučni bolezni zapustila. Pogrešamo Te. Hvala vsem, ki obiskujejo njen grob.
VSI N|ENI
Kdor svoje drage i mirti žal obišče,
uteho bodo mu \ lepoti dale.
(I. CrurJen; V SPOMIN
19. marca minevata žalostni leti, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
ALBIN CVETKO
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga kakorkoli spomnijo in počastijo njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA Dotrpel je naš mož in oče
ALOJZ GABERŠEK
iz Lukovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem okteta TOSAMA, sodelavcem iz To-same, LIP Radomlje, Ivanki Ogorevc in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek
ANTON MAJCEN
iz Ihana 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Družine Skubic, Majcen in Stibrič
Ni rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljena smrt te je i zela, a \ naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj naju je po težki bolezni v hudih bolečinah zapustila najina draga žena in mačeha
FRANČIŠKA -BOJKA KAREL
iz Domžal, Šlandrova 19, uradnica Občine Domžale v pokoju
Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem, ki so z nama sočustvovali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Prisrčna hvala vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali ali namenjali lepe besede. Iskrena hvala Občini Domžale, pogrebnemu zavodu, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke; vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča mož Ladislav in sin Ladislav
14. januarja nas je zapustila naša draga
MARIJA ŠINIGOJ
Iz Loke pri Mengšu, Na ulicah 19
Ob nenadni in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala vsem sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, posebna zahvala obema govornikoma, g. župniku za lep poslovilni obred in njenim sotrpinkam iz taborišča za zadnje slovo.
Vsi njeni
ZAHVALA Zapustila nas je naša draga
ALEKSANDRA KOŽELJ
roj. Poljšak iz Doba
Na njeno željo smo se od nje poslovili v družinskem krogu 14. februarja na ljubljanskih Žalah. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje. Hvala dr. Grošlju, sestri Olgi in vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanjo.
Poljšakovi
ZAHVALA
Umrla je naša draga mama, stara mama, sestra in teta
VIDA PERKOVIČ
z Vira
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, poklonjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem iz Ihana za zapete žalostinke v cerkvi, hvala Oktetu Tosama za ganljive pesmi ob odprtem grobu ter g. kaplanu za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat izrekamo goloboko in iskreno zahvalo.
Vsi njeni
DOMŽALE, d. o.o. tel.: (061) 722585
KNJIGOVODSKE STORITVE
ZAHVALA
V nedeljo 27. januarja 1991 nas je v 47. letu življenja po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in bratranec
JAKOB SIMČIČ
z Vira
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in ostalo pomoč. Iskreno se zahvaljujemo osebju DOMA UPOKOJEN-CEV V DOMŽALAH za njihovo neizmerno skrb, nego in pomoč v zadnjem letu njegovega življenja. Posebno se zahvaljujemo članom Gasilskega društva Vir za spremstvo na njegovi zadnji poti in besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
... in Tebi je srce zastalo, ko je zaz\ onil opoldanski zvon...
Kar je bilo - je minilo.
Prekmalu nas je zapustil naš skrbni mož in oče
ŠTEFAN GJEREK
1932 - 1991
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili prelepo cvetje, ki ga je tako ljubil, ga pospremili na njegovi poslednji poti, nam pa izrekli sočutne besede.
Vsi njegovi
Ko v grobu črnem nemo ti počivaš,
naj svečk in misli luč ti tam gori!
Srce naj tvoje mirno res počiva!
Spomin nas vseh pri tebi zdaj živi.
V SPOMIN
13. aprila 1989 je za vedno odšel od nas
KLEMEN ROŽIČ
iz Rafolč
Vsem, ki se ga spominjajo, mu prinašajo cvetje in sveče na mnogo prerani grob, iskrena hvala!
ŽALUJOČI DOMAČI
ZAHVALA Umrla je naša draga mama
MARIJA ŠINKOVEC
iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali ob smrti matere cvetje in dali za sv. maše ter nam stali ob strani ob teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja osebju Doma počitka iz Mengša, dr. Rižnar-jevi, gospodu Zajcu za lepo opravljen obred ter uslužbencem Tamiza in pevcem Mengeškega Zvona za poslovilne pesmi. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so jo tako množično pospremili na zadnjo pot. Še enkrat vsem hvala!
Vsi n^eni
Društvo psihotronikov Domžale
Obveščamo, da bo tečaj »mentalne dinamike« v Domžalah v naslednjih terminih:
dne 13. 4. 1991 ob 10. uri dne 14. 4. 1991 ob 9. uri dne 20. 4. 1991 ob 10. uri dne 21. 4.1991 ob 9. uri
Tečaj bo v prostorih nekdanje Knjižnice v Kolodvorski 8, Domžale.
Vsebina tečaja:
- fizična relaksacija,
- miselna relaksacija,
- koncentracija,  meditacija tibetanskih mojstrov,
- elementi voge, avtogenega treninga, psihoanalize in avtohipnoze, tehnike memorije,
- nauk o pozitivnem mišljenju,
- evolucija človeške zavesti,
- reinkarnacija in inkarnacija.
Večina udeležencev dobiva na tečaju več od pričakovanega.
Rekli so o tečaju:
V bistvu mentalne dinamike je pravzaprav kreativna vizualizacija, vse kar vizualiziraš lahko tudi ustvariš.
(Richard Bach)
Vse informacije dobite po telefonu na številko (061) 722-909, (061) 715-095 po 20. uri.
Društvo psihotronikov Domžale
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
14. marca bo minilo žalostno leto,
odkar si nenadoma odšel iz naše
sredine ljubljeni mož, oče in stari oče
MIHA VRHOVNIK
iz Trzina
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom,
a tiho in brez slovesa odšel si v večni dom.
V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina
in v srcih naših bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi
NANDE ŠKARJA
Iz Mengša
Zahvaljujemo se za izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za lep obred velja duhovniku, govorniku v imenu družbenih organizacij in ZZB, pevcem obeh zborov, nosilcem praporov in darovalcem cvetja. Iskrena hvala osebju mengeškega doma počitka in trnovske bolnišnice za lajšanje njegovih zadnjih dni.
Vsi njegovi
ŠTUDENTSKI
SERVIS LJUBLJANA
ENOTA DOMŽALE
Obvešča vse stranke, da bo do nadaljnega študentski servis v Domžalah, Ljubljanska cesta 70, deloval po NOVEM URNIKU in sicer:
SREDA: od 11.00 do 16.00 ure
PETEK:
od 8.00 do 13.00 ure
PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK
- /APRTO!
'Mit:
m.
PA GA IMAMO - SVOJE PIVO
Internacionalno
pivo z Rodice
Pa recite če ni res:
na dan, ko smo obiskali gradbišče, so v delih montaže sodelovali: Ceh, Poljak, Avstrijec, Bosanec.
Lastnik je Slovenec, domačin Janez Smolnikar. Gostilna - odslej pivovarna in pivnica pa dosedanji Rekelček.
Opremo je zagotovila avstrijska firma SALM z Dunaja, gre pa za zaprt sistem brez kakršnegakoli vonja. Odpadki bodo visokokalorična živinska krma, torej onesnaževanja ne bo v nobeni obliki.
Češki pivovarniški strokovnjak zagotavlja prvovrstno kakovost piva, ki bo menda nosilo komercialno ime ADAM RAVBAR (??), pričakujejo pa, da se bodo prvi vrčki piva orosili s to pijačo že kmalu.
O okusu našega piva pa potem, ko ga preizkusimo dobro trenirani strokovnjaki.
Kdo bi si mislil! Pa ga imamo: svoje domžalsko, točneje rodiško pivo. Na Perkovi 17, tačas potekajo že sklepna dela na investiciji - pivovarni in pivnici, koder bomo že pred
dopusti sedli k vrčku domžalskega piva.
Tega bo po posebej izbrani recepturi varil ob začetku proizvodnje češki doktor pivovar-stva dr. Zdenek.
PESNIKI, STIHOKLEPCI, RIMARJI, POZOR!
Pesnite pesmice o pivu!
Očitno je, da »pesniki« nismo samo tisti na občini, ki »pesniku-jemo« po službeni dolžnosti. Pesniki so tudi bralci, ki jih vabimo na natečaj za izbor najbolj udarnega slogana v obliki pesmice za prvo domžalsko pivo.
Pesnite! Žirija bo ob otvoritvi pivovarne tri najboljše slogane nagradila s tremi sodčki novega piva. Za »vzorec« kakšne naj bodo približno te pesmice, vam ponujamo tele:
Pivovarna na Rodici grlih???
Kdaj se boš točilo pivo, kdaj boš steklo po suhih
Rad popivam prav vse živo, a najraje vaše pivo!
Adam Ravbar bil vojščak, njegovo pivo pije vsak.
Sem za pivo strokovnjak, z mano naj ga pije vsak!
»Jaz
v:
Ko z vseh strani doni nam v ušesa na ves glas, da vsi skupaj - to smo mi -le ujeli bomo čas:
se med nami najde as. ki pomeša, kaj smo mi. Saj ne loči, kaj en jaz, kaj celota naredi.
Kar pove, se mu vrti le okrog besede jaz. Vse zna, vse ve, vsem deli le svoj nezmotljivi glas.
Bo nastavil si kompas in zajadral v nove dni, pravšnji našel si izraz za sodobnost in ljudi?
Najbrž tu rešitve ni in zaman je ta oglas, saj s tem človek se rodi, da preveč poudarja - JAZ.
FRANCE CERAR
V teh kotlih bo pan Zdenek že kmalu zvaril prve hektolitre piva... Našega, domžalskega.
IZ
SLAMNIKA
Vsi naši rekordi
Zadnja seja uredniškega odbora Občinskega poročevalca je bila 28. z nami pa se lahko merijo le še Dob-Ijani, katerim so tudi že kdo bi sploh vedel kolikič, obljubili zaprtje smetišča, in pa občinske tajnice, ki so tipkale odlok o našem časopisu.
Pozabiti pa ne gre tudi vseh tistih revežev in revic, ki so menda 35 krat spreminjali proračun... denarja je kljub temu premalo...
Posebna specialna stran
Glede na zadnjo številko Občinskega poročevalca, kjer so članki, s katerimi posamezniki »pljuvajo« na druge posameznike, raztreseni pb celi številki, je bila na zadnji seji predlagana genialna misel: namenite pljuvanju posebno stran, ne pa, da mora človek pljuvati po celi številki. Dobra ideja, vendar imamo boljšo: pljujte kamor hočete... samo na svoj časopis.
Maša namesto Radovednega tačka
Marjan Mohar, slavna in znamenita prva šahovska amaterska deska, izraža gnus nad tem, ker mu bodo
PRED PRIčETKOM TENIŠKE SEZONE NA PROSTEM
Naši mladi teniški upi
V skupni razvrstitvi tekmovanj Alpe Adria za pionirje do 12 let je zasedel 3. mesto.
Seveda pozimi resno in redno trenira, zato upa, da se uspehi šele kažejo. S treningom in malce športne sreče bo šlo še bolje...
Grega MULEJ:
Grega pa hodi v 6. razred in to na osnovno šolo Šlandrove brigade. Šele tri leta vihti kot bridko sabljo proti nasprotnikom svoj teniški
V teniškem klubu Domžale, nad katerim je uspešno sponzorstvo že dalj časa v rokah tovarne Univerzale, je kopica obetavnih tekmovalcev. Z mladimi - pionirsko ekipo - (dosegla je že veliko uspehov) dela kot trener Aleš Ber-gelj. Trud. ki ga tekmovalci in trener vlagajo preko celega leta. se že obrestuje. Uspehi pionirjev so že tu. Poiskali smo tri izmed mladih teniških upov. Tole so nam povedali:
Andrej KRAŠEVEC:
Andrej je učenec 5. razreda. Hodi na osnovno šolo Venci ja Perka. Tenis igra že 5 let. na igrišče pa ga je seveda pripeljal očka. znan teniški športni delavec.
Seveda tekmuje v kategoriji pionirjev, njegovi največji uspehi pa so:
- Dunaj - odprto prvenstvo Dunaja 2. mesto
- Kapfenberg - Alpe Adria 1. mesto.
- St. Veit unter Glard 3. mesto.
Skupinska slika mladih teniških upov Teniškega kluba Domžale
lopar. Tudi on je zabeležil že kar nekaj odmevnih uspehov. Poglejmo:
- na odprtem pionirskem prvenstvu v Avstriji 2. mesto,
- v Celovcu na tekmovanju Alpe Adria 3. mesto,
- v Rogaški Slatini (odprto prvenstvo pionirjev do 12. let) 2. mesto,
- na slovenskem MASTERS turnirju 4. mesto.
Grega igra z levo roko, s katero tudi riše in piše. To ga pri igri ne moti. Prej nasprotnike.
Posebej močan je v faktorju, ki se mu reče borbenost. Z njo bo še veliko dosegel. Upamo z njim. da bo to res!
Matjaž PREŠERN:
Matjaž je doma iz Kamnika in se tudi že več let udejstvuje v teniškem klubu Domžale. Hodi v 7. razred osnovne šole in je eden najboljših pionirskih tekmovalcev v klubu. Dosegel je že veliko tega. da je v ponos zapisati za vsakega tekmovalca. Poglejmo:
- Nova Gorica 1. mesto,
- Državno prvenstvo v Mengšu (uvrstitev med 16 najboljših tekmovalcev)
Matjaž je redkobeseden in med igro ne govori dosti. Raje stisne zobe, ki jih - tako se le reče - pokaže nasprotnikom. Vsi trije naši mali teniški mušketirji so dober obet, porok in up našega teniškega športa.
Srečno, teniška mladina!
—t t t      r—j--1 lim i        ■ jUiiiuij'-d'iiiiiii.....-i.'.u nji p    p~l     ~A~ [T
Včasih  fe I ustno bU  ) 1 M |M  [Kaj  pa jamraš,     L r?......................
zdaj  ,oaJni več tukc.f PSH \\saf ha s^t ha\{e.   K E^^gg^gg
včasih smo vince pil, zdaj  pa voda---
Kaka bolje, če bomo morali rokovnjači tudi' voditi evidenco ropala t zotadl novega zakona o dokodvnm , madonca
zaradi TV maše vzeli Radovednega tačka.
Ni otrok, otročje.
mu pa gre na
Mlada slika
Vsi, ki ste brali članek o Vinku Grošlju, ste najbrž dvakrat pogledali, kako dobro izgleda sedemdesetletnik na sliki. Na žalost smo ugotovili, da smo objavili sliko iz časa, ko so fotografije delali še na plošče. Po mnenju nekaterih pa je vseeno bolje, kot če bi objavili njegovo birmansko sliko.
Dragi Vinko, leta 2033 bomo objavili sliko s tvoje sedemdesetletnice, to ti lahko obljubimo!
Ouuu...
Ouuu... se je razlegalo na uredniškem odboru, ko smo zvedeli, da je Rado Gostič samoiniciativno založil nove razglednice Domžal. Ouuu... je bil namenjen dvema poslancema iz Mengša, ki bosta zaradi nezaslišanega dejanja zanesljivo protestirala na seji skupščine, na seji uredniškega odbora pa je uradni protest že vložil naš dvorni fotograf.
Kdaj cvetje
Nekateri zlobneži trdijo, da bo uredniški odbor zaradi starosti pognal seme.
Vse lepo in prav, za cvetje v jeseni smo že slišali, samo ugibamo pa lahko, ali bo tudi za to seme prišla časopisna pomlad.
Sta bila Prešeren in Cankar tovariša?
Glede na polemiko iz prejšnje številke Občinskega poročevalca je bilo na seji uredniškega odbora postavljeno globokoumno vprašanje, ali sta bila France Prešeren in Ivan Cankar v prejšnjem enopartijskem sistemu tovariša. Odgovor je kratek in jedrnat:
Ne, vali!
ker smo ju spošto-
občin/lci , poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Slihrič, Bogdan Osolin, Ivko Hribar, Igor I i-povšek-Lenasi, Martin Grošelj.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Janez Demšar, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repan-šek, tel.: 737-660 popoldan.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domtale p. p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.