ZIZ. Stnilta. I IMnl i imUm, ZI. tkMn NB. XLV. Isto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: četrt leta .r.*#*.%~, . 6-— č«trt leta . . . .ise kakor je naslednji: ^O neka-"r;h naših občinskih odbornikih (v hvarski okolici) smo se. kakor s'i-:'~"\ nrecej zmotili. Mi smo jih vo-I. na katof'ški podlagi. sedaj pa ino-Mmo slišati čudne nritožbe o neka-'—:i\ da so le hlinili naše prepričale itd. Take dopise bi si Šmarski Inv. Oosp. vedno in vedno priob-'eval notice in dopise, v katerih se ^ pavšalno dolžilo naprednjake, da cr> letošnjo !eto ovajali davkoplače-v;jlce okrajnim glavarstvom v svrlio ^ega predpisa osebne dohodnine, ;nio bili končno prisiljeni k obrambi. 'Tjavili <;rno. da smatramo tako dol-r- člane ^ Oospodarjevega • urednica za navadne šufte, dokier bodo "nobčevali zgoraj omenjene pavšal-[^ ohdoižitve in ne bodo navedli ^n. Spoštovano^ >-Oospodarjevo« "edrištvo je na to iz umevnih raz-;r»v dolgo časa molčato, sedaj se je ' 1Iverjem je obstrelil v Oblakih ,ra Sv. Lovrenc v Slov. gor.) neki -tni dečko po neprevidnosti 81et- ?a kmečkega fanta Jožefa Omul- ca. Kroglja ie obtičala v grlavi in dečko ie v ptujski bolnišnici umri. — 11, Gradca. Novoizvoljeni mestni svet je imel dne 17. oktobra svojo prvo sejo, v kateri so bile odobrene volitve. Konstituiral se bo mestni svet še le prihodnji teden. — Iz Št J u r j a o b J. Ž. poročajo: Te dni je prenočeval v Adam Kinclovem hlevu posestnik Jožef Polanec iz Visoč pri Planini. Med spanjem mu je nekdo ukradel 560 K z denarnico vred. Tat-vine je osumljen 30letni Valentin Gu-ček iz Prapretnega. — IzBras-lovč poročajo: U5. okt. se je vtopil mlinar Mihael Kolar v takoz\ranem -gornjem mlinu«. Rajni je bil mirni človek in skrben družinski oče. — Iz Slovenjgradca. V torek zvečer je zgorela zadaj za Lobejevim hotelom veliko gospodarsko poslop-je Kramarjevo. Škoda znaša okoli SOO'** K, ki je pa z zavarovalnino po-krita. — IzSladkegore poročajo: Ogenj je uničil pri Krumpaku in gospe Sebat v Belem polju dvoje poslopij z živino vred. Ker se vsled vetra ni dalo nič oteti, je škoda tem v čja. — Iz Vojnika. Posestnik Jožef Kranje je v pijanosti obležal Mizu Skofje vaši na nekem travniku. Ko se je zjutraj vzbudil, je opazil, da mu je zmanjkalo 400 K, izkupiček za vola, ki ga je prodal na Teharjih. — R a z p i s a n i sta pri c. kr. dežel-nem finančnem ravnateljstvu v Gradcu dve mesti kanelistov (11. plač. razreda). — V trgu Rečici so se vršile dne 14. oktobra občinske volitve. Izvoljeni so bili, kot doslej še vedno, sami klerikalci. Narodnja-kov je v ReČici za kako odločnejšo akcijo še premalo. — V Cl r a i s k i vaši ie bil irvoljen mesto doseda-niega žuDana Rezaria. ki je vsled ^mosti odstopil. za župana A. Lob-nikar. — Iz Luč poročajo: Gozdar Janez Stergar je trči! te dni na Ra-duhi z divjim lovcem, ki si je že ne-s^l ler»ega divjesra kozla, skunai. Po kmkem boju je moral divji lovec *\'c\\ nlen pustiti in zberati. — U t o-r\ i 1 ie 15. oktobra v Tresternici pri Mariboru Z41etni Ferdinand Timer. Hožiast ga je vrsrla v srnojrtico na dvorišču, v kateri je nesrečnež uto-nil. Ropoško. Nov koroški deželni predsednik. Koroški deželni predsednik Robert pl. Hein je stopil v pokoj. Povodom vpokojitve je dobil veliki križec Franc Josipovega reda. Za njegovega namest-nika je imenovan za dež. predsednika koroškega sekcijski šef v ministrstvu za notranje zadeve dr. Alfred pl. Fries-Skene, ki je dobil obenem z imenovanjem za deželnega predsednika tuđi dostojanstvo tajnega svetnika. Novi deželni predsednik Koroške dr. A. Fries-Skene je bil rojen 1. 1870. Ko je do-vršil juridične studije in bil promoviran sub auspidis Imperatoris za doktorja prava je vstopil leta 1892 v službo pri koroški deželni vladi. Služil je nato pri namestništvu in bil kasneje poklican v ministrstvo za uk in bogo-častje. Leta 1900 je vstopil v ministrstvo za notranje zadeve kot ministeri-jalni tajnik in služil od I. 1909 kot sekcijski načelnik zakonodajne sekcije notranjega ministrstva. Graška „Ta^es-poštaa z imenovanjem dr. A. Frios-keneja za koroškega dež. predsednika ni prav nič zadovoljna. Nezvestoba. Čevijarskemu moj-stru L. E v Beljaku je zmanjkoval že več mesecev denar v manjšili zne-skih. Zastonj je iskal čevljar krivca. Predvčerajšnjim pa se mu je posrećilo, da je zalotil pri tatvini svojega učenca. Fanta so aretirali in pri pre-iskavi je pripoz.nal, da je kradel go-spodarju že od marca lanskegn leta denar in blago. Z niim v zvezi je bil tuđi pomoćnik, ki pa je že pred par meseci zapustil gospodarja in odšel neznano kam v tujino. Koliko znaša vsa škoda, se ne da določiti. Primorsko. Tržaški slovenski zdravnik na črnogorskem bojišču. V soboto se je odpeljal z Llovdovim parnikom v Crnogoro zdravnik in deželni poslanec v Trstu dr. J. Pertot. Pelje se v Kotor, od koder potuje na Cetinje in od tod na bojišče. Dr. Pertot je odpoto-val na svoje stroške in bo izvrševal zdravniško službo brezplačno. V novi soli C. M. družbe pri Sv. Jakobu v Trstu se je pričel redni pouk danes. Svojo maćeho 411etno S. 2igo-novo v Gorici je med prepirom za-bodel njen pastork petkrat z nožem in jo smrtno nevarno ranil. Odpeljali so jo v bolnišnico, pastorka pa so aretirali. Sola za ladUske tesarje. V Trži-ču so ustanovili posebno solo za Ia-dijske tesarje. Solo bo vodil ravnatelj goriške filijalke državne obrtne sole v Trstu profesor Penso. Dosedaj je priglašenih 75 učencev. Vsi učen-cu kž hoćejo obiskovati to solo, mo- mk> napraviti % ladiedelnico triletno pogodbo. PotopUen motorni čoln. Pri Met-koviću je eksplodiral na motornem čolnu »Gagliola motor. Coln, ki je bil obložen s hišno opravo, je začej goreti in se je kmalu po eksploziji potopiL Moštvo se je pravočasno resilo. Tuđi pri eksploziji ni bil nobeden poškodovan. Triiska porota — kronska priča pobegniia. V soboto se vršila obrav-nava proti 31 letnemu delavcu Josipu Šturmu v Trstu, ki je obtožen da je dne 6. majnika zabodel z nožem ne-kega Rudolta Misleja. Šturm je izvršil ta napad, kakor izpove Mislej iz maš-čevalnosti. Mislej je namreč pred čaši udaril s kolom po glavi brata današnjega obtoženca Karla Šturma. Karl Sturm je vsled udarca obolel na mo-žganih, zblaznel in se nekoč v blaz-nosti usmrtil. Bratovo smrt je hotel baje maščevati današnji obtoženec. Šturm svoje krivdo odločno zanika in pravi, da z Mislejem sploh ni bil nič skupaj. Misleja je ranil kdo drugi, ta pa je obtolžil njega, z namenom, da ga uniči, kot je uničil svojega brata. Sturm je po izpovedi prič jako miro-ljuben, delaven in priden človek. Izmed 14 prič ki so bile v blizini napada ni mojjla niti ena priča izpovedati, da je Sturm storilec. Mislej, kronska priča, ni prišel k obravnavi. Opravičil se je z boleznijo. Sodišče je poslalo sodne-ga zdravnika v njegovo stanovanje. Toda Mislej je bil doma zaklenjen in je povedal pri vratih, da ga je žena, ki je šla na trg v stanovanje zakle-nila. Ko je šel zdravnik čez 1 uro zopet k njemu, je bilo stanovanje prazno. Mislej je p ob egni 1. Sodišče je obravnavo odgodilo, da primejo in s silo privedejo k sodišču ubeglo kronsko pričo. Poskušen umor očma. Dvajset-letni Ivan Logar z Bistrice ie napa-del v soboto svojega očma in ustre-lil petkrat nani z revolverjem. Zade-la ni nobena kroglja. Logar se je s svojim očmom velikokrat prepiral in tuđi tepla sta se že, ker je Logar vedno očital svojemu očmu, da je ta hotel pregovoriti njegovega strica, da bi urnoril njegovo mater. K vojni. Včeraj je došlo v Trst 30 članov Avstrijskega Rdečega križa, ki se odpeljejo s prvim parnikom v Crnogoro. Ekspedicja ima s sabo obilno zalogo obvez in drugega sani-tetnega materijala. Z bencinom si je umivala v soboto glavo in lase 26 letna zasebnica Terezija Bole v Tfstu. Pri tem se je p^eveč približala goreči sveci, bencin se je vnel in dckle je bilo naenkrat v ognju. Na njen krik so priletili v sobo sosedje, ki so jo pogasili. Dekle je dobilo nevarne poškodbe na glavi in po obeh rokah. Odpeljali so jo v bolnišnico. Prikritje poroda. Pred kratkem smo poročali, da so našli v obmorski nasipini v Trstu mrtvega novorojenčka in da so aretirali kot mater 22 letno blagajničarko, pri tvrdki Glaser, Ivano Gabardi iz Gradca. Sodna preiskava je dognala, da Gabardijeva otroka ni umorila, marveč da je bil otrok mrtev rojen. Zato odpade zločin detomorain se bode Gabardijeva zagovarjala pred sodiščem Ie zaradi prestopka prikritja poroda. Ponesrečen parnik. Včeraj je odplul z Reke parnik „Zichy" Na visini pn Lošinju se je zlomila os glav-nega vijaka in parnik je morai ustaviti. Na pomoč mu je prišel vladni parnik ^Elore" ki ga je vlekel nazaj v pristanišče. Parnik bo popravljen v 10 dneli. Kloroform. Pred kratkim sta se pripeljala iz Budimpešte na Reko 25-letna zasebnica. precej bogata ženska T. Katalinova in njen ljubimec, ki se je izdajal za dr. Kadozo iz Reke. Na Reki sta se nastanila v nekein boljšem hotelu. Ker je Katalinovo zvečer začela boleti glava, ponudil ji je dr. Kadoza prašek, čes, da je aspirin. Komai je iCatalinova zavžila prašek, je zaspala. Kadoza ji je dal kloroforma. Ko se je zbudila, ni bilo ljubimca, ž njim pa je izginil tuđi ves njen denar in dragocenosti v skupni vrednosti 4000 K. Žena se je vrnila v Budimpešto, kjer je napravila ovadbo. Dnevne vesti. 4- Na Balkanu teče slovanska kri. Vojna na Balkanu se je začela, V ljutih bojih so junaški Crnogorci posvedočili svojo brezprimemo hrabrost in sledili jim bodo Bolgari in Srbi. Kri teče v potokih .... manjka pa zdravnikov in manjka sanitetnega materijala. Balkanski narodi so žrtvovali svoje imetje za puške in topove, za potrebščine ranjencev jim ni ničesar preostalo. »Rdeči krizi" kličejo slovan-ske brate na pomoč. Oglasilo se je že več zdravnikov, ki se človekoljubno odzovejo pozivu in pohite med voj-skujoče se brate. Nekaj zdravnikov se je že odpeljajo v Crno goro, med njimi slovenski rojak iz Trsta, zdravnik dr. Pertot Treba je pa poleg zdravnikov tuđi sanitetnega materijala. Častni meščan ljubljanski, gosp. Vaso Pe-tričič, vitez Franc-Jožefovega reda, je kupil na Dunaju za 200 kron sanitetnega materijala in ga poslal črnogorskem u „Rdečemu križu". Tod in tam so posamezni rodoljubi tuđi že nabrali za ta človekoljubni namen nekaj denarja. Res, da ima slovenski narod mnogo svojih težav in potreb, a kraj vseh teh težav je vendar dolžnost člo-vekoljubnosti, da priskočimo slovan-skim bratom v njihovem herojskem boju na pomoč s tem, da po svojih močeh podpremo „Rdeče krize" balkanskih Slooanov, predvsem Črnogor-cev. Obračamo se torej do slovenskih rodoljubov, naj prispeva kdor more kak obolus za to človekoljubno stvar. Na Balkanu teče slovanska kri .... rojaki, pomagajte ranjenim junakom! H- Proti Pragi. Ni še dolgo od tega, ko so naši klerikalci započeli akcijo, da bi slovenske visokošolce od-tegnili od Prage ter jih spravili v Kra-kov. Naglašali so takrat, da je Praga za to nevarna za slovenske akademike, ker se tamkaj preveč navzemo slovan-skega, sokolskega in demokratičnega duha, dočim bi Slovenci v poljskem Krakovu ostali zvesti klerikalnim, na-zadnjaškim načelom, In to klerikalno akcijo je podprl tuđi kranjski deželni odbor, ki je dal stipendije samo tištim dijakom, ki so se zavezali, da ne gredo v Prago, marveč v Krakov ali na kako drugo univerzo. Toda ta akcija se je ponesrečila, zakaj samo par dijakov je bilo, ki so prodali svoje prepričanje ter se napotili mesto v Prago v Krakov. Tako so klerikalni naklepi proti Pragi padli v vodo in ob začetku le-tošnjega šolskega leta so klerikalci brez vsakih ceremonij pokopali svojo proti Pragi naperjeno akcijo, ker so pač uvideli, da je brezuspešna. No, letos so naši klerikalci našli posnemovalca v osebi — hrvatske ga komisarja Čuvaj a. Schone Seelen finden sich! Kakor so lani naši klerikalci dekreti-rali, da dobe deželne stipendije samo tišti dijaki, ki ne študirajo v Pragi, tako je tuđi letos hrvatski komisar Čuvaj obvestil hrvatske dijake, ki so vpi-sani na praških visokih šolah in imajo vladne ustanove, da morajo zapustiti Prago ter se vpisati kje drugod, ker si cer izgube svoje stipendije. Zabeležili smo to kon-gruenco nazorov med našimi klerikalci in Cuvajem zato, da opozorimo na to presenetljivo enakost mišljenja hrvatske pravaše, ki so se zvezali z našimi klerikalci v prvi vrsti pač za to, ker upajo z njihovo po-močjo strmoglaviti Cuvaja. Ali je pri-čakovati, da bodo klerikalci res no nastopili proti svojemu somišlje-niku Čuvaju? Na to vprašanje si naj dado odgovor hrvatski pravaši sami! + Mandat občinskega svetnika je odložil g. Karei Cerne. Na njegovo mesto priđe v ljubljanski občinski svet g. Ivan B e 1 i č, gostilnicar in posestnik v Ljubljani. 4- Iz srednješolske službe. Profesor na c. kr. ženskem učiteljišcu v Ljubljani dr. Ivan Orel je bil pomak-njen v VIII. razred. — Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica v Ljubljani, VVolfova ulica št. 10, I. nadstr. ie odnrta za občin-stvo ob delavnikih od 5. do pol S. zvečer in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 11. dopoldne. Knjižnica je v zadnjem času pridobila nad 300 novih slovenskih in nemških leposlov-nih knjigf. da šteje sedaj 4700 zvez-kov. Vsako novoizšlo slovensko knjigo se kupi v petih izvodih. da ima občinstvo vedno na razpolairo novo-izšle knjige. Seveda bi bilo želeti, da bi se nabavile knjige vsaj v 10 ali 15 izvodih. v kar pa ne dopušcajo knjiž-nična sredstva. V preteklem tednu se je nakupilo okrog 100 romanov priljubljenih nemskih pisateljic: Schobert, Werner, Heimburg, Sutt-ner in Eschtruht. Pričakovati je, da se bo vpisalo v knjižnico dokaj dam in gospodičen, katere tako rade bero te nemške romane. Slavnemu občin-stvu so na razpolago tiskani kataio-gi. Izposojevalni pogoji so zelo ugodni : za vsako knjigo se placa 4 vin. za štirinajst dni in za izkaznico ter vezana pravila v lično platno 50 vin. Na izkaznico se izposodi 42 ktijig, potem pa stane nova izkaznica samo 20 vin. — Posledice avtomobilske ne-sreče. Pred kakimi šestimi meseci se je zgodila pri topničarski \ojašnici velika nesreća. Avtomobil, na ka*c-rem je sedela mlada deklica, je v temi zadel ob kmetski voz, ki ni imel svetilke. Deklica je padla z avtomo-bila in se je ubila. Deželno sodišče je zdaj obsodilo šoferja Ćamernika na šest mesecev, voznika nerazsvetlje-nega voza Podgorška pa na štiri me-sece. Umri je v Sp. Siški posestnik in vpokojeni strojevodja g. Anton Snoj. Pokojnik je bil zvest pristaš narod-no-napredne stranke in splošno spo-štovan. P. v m.! Izboljšanie pašnikov. Z jutrš-njim dnevom stopi v veljavo zakon o izboljšanju pašnikov. Glasom tega zakona je mogoče dobiti za zboljsa-nje pašnikov podpor iz deželnih in državnih sredstev. Poroka. V soboto se je poroci! graščak na Puštani pri Škofji Loki, g. Artur baron Wolkensperg z gdč. Jelko Struppijevo, hčer-ko pokojnega deželnega sanitetnega šefa na Hrvaškem dr. Viktorja Struppija. Čestitamo! Ponesrečil je 18. t. m. v Soteski pri Straži na žagi kneza Auersperga 16Ietni Franc Mikec. Iskal je pod ža-go nekak ključ, a pri tem se mu je ovil predpasnik na vreteno, vsled česar je prišel med jermenje, ki mu je izdrlo roko v rami in ga še druga-če hudo poškodovalo. Bil je na tne-stu mrtev. Zanimivo je to, da je tuđi njegov oče pri delu na tej žagi našel smrt. Elektroradiograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnji dan krasna učinkovita drama »Mož brez vesti«, ki je vse obiskovalce kinematografa zadovoljila in se jako pohvalno izroža-jo o nji. — Jutri senzacija: »Skriv-nost Mome Carla«. Drama s krasni-mi slikami, posneta večjidel na licu mesta v Monte Carlu. Skrivnosten suknjiČ. V neki tu-kajšnji kavarni sta pred kratkem dva nekoliko opita moška, katerih eden je po pokliču železolivar, drugi pa pisar z blagajničarko vganjala raz-lične šale. Ko je pri tem eden sunil blagajničarko od sebe mu je padla izpod suknjica na tla steklenica li-kerja. Nato je kavarnar poklicai gosta k sebi, nakar mu je padla še druga steklenica na tla. Ko je to videl njegov tovariš, je hotel hitro oditL kar so mu pa preprečili. Poleg že dveh omenjenih steklenic pa se je našla pri gostu Še tretja steklenica pod mizo kjer je sedel pa četrta. Za-deva priđe pred sodišče. Žejna ženska. Minuli teden je prišla v neko gostilno na Sv. Jakoba trgu neka neznana ženska, ki je popila liter vina, pojedla ledičke in tri kruhe, povrhu si je privoščila pa še tri svalčice. Ko je »delo - dokončala, je mesto, da bi plaćala zavžitek, na-tihoma izginila. — V Kolodvorski ulici so pa v neki restavraciji neke-mu gostu zelo dišale damen svalčice. Ko se je natakarica za par trenotkov umaknila, ji je med tem časom zmanjkalo škatulja :>Damen« in Ška-tulja »Memphis« svalčic. Policija je v obeh slucajih za osumljence izve-dela in ji pridejo preje ali sleje v roko. Prevesela vojaka. Danes zjutraj ob pol 3. sta prišla po Sv. Petra cesti dva prostaka 17. pešpolka in tako kričala, da ju je moral na noćni mir opozoriti stražnik. Ker se mu ništa pokoravala, ju je odvedel na policijsko stražnico, kjer sta še vedno nla zelo renitentna. Ker je pa bilo videti, da, če se ju po legitimovanju izpusli, bodeta kričala še naprej, so poklica-Ii vojaško patruljo, da ju je odvedla* v vojašnico. PrepreČena pot. Snoči je na iaž-nem kolodvoru službujoci nadstraž-nik Jakob Kržan aretoval 201etna mladeniča Alojzija Nosana in Ivana Tankota, obadva doma iz Vurice. ker sta nameravala se izseliti v Ameriko, predno sta zadostila vojaški dolžno-sti. Tmela sta pri sebi 1023 K denarja. Obadva so izročili deželnenm sodišču. S ceste. V soboto dopoldne ie mesarski vajenec Alojzii Tome mi Mestnem trgu z enovprežnikom zadel v neko žensko in jo podrl na r-a, ne da bi zadobila pri tem kake /imanje poškodbe. Mučen transport. Šumar AndreJ Caje iz Godranja pri Tolminu si je minuli teden v sedmograških gozdo-vih zlomil nogo. V petek ga je brat tamkaj spravi! na železnico, ki je pa še-le danes zjutraj dospel semkaj in ga odpeljal v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Hrvatov, 10 Kočevar:"ev in 17 Macedoncev. nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in 17 Slovencev. 19 Hr-vatov je šio k zgradbi dolenjske že-leznice, 17 v kočevski rudnik, 20 v Heb, 10 v Buchs, v Budiejevi<:e pa 35. Na Ogrsko se je odpeljalo 60 Slovencev, 37 Kočevarjev pa na Dunaj kostanj peč. — Včeraj so sli v Ameriko 4 Slovencu 35 Hrvatov je prišlo iz Nemčije, 20 Kočevarjev se je odpeljalo pa na Dunaj. Izgubljeno in najdeno. Dijak Iv. Ambrožič je izgubil bankovec za 20 kron. — Služkinja Alojzija Petje je izgubila denarnico, v kateri je imela 7 K denarja in dva zlata prstana. — Hlapec Fran Polajnar je izgubil čez 21 K denarja. — Delavec Peter Krof-lič je izgubil bankovec za 10 K. — Posestnik Jožef Modrijan je izgubil denarnico s 30 K, katero je našel delavec Fran Tavčar. — Šolska učen-ka Ivanka Finceva je našla denarnico. v kateri je bila manjša vsota denarja in dva prstana. — Neka proda-jalka je izgubila 4 K vreden predpasnik. — Stražnik Štefan Arzen^ek je našel moški dežnik. Stran 4. SLOVENSKI NAtOO. 242 5tev. Telefonska in brzojavna porobila. Taraboš pred padcem. — Crnogorci pred Skadrom. Podgorica, 21. oktobra. (Odna-šega posebnega poroče-v a 1 c a.) Med snočno večerjo Je pre-iel prestolonaslednlk Danilo nujno brzojavko, vsled katere se je takoj odpravil k svoji armadi. Crnogorski voji se pripravljalo na odločilen pohod proti Skadru in čete so se danes od vsefa strani začete pomikati proti mestu. Severne čete pod generalom Lazovićem so odkorakale iz Tuzija ter stoje že prav blizu, južna kolona Je zavzela danes po hudem boju vrhove okoli Belaja ob Bojani, ter me-sto zasedla. Še včeraj proti večeru je začela crnogorska artilerija ob-streljevati Taraboš: bombardma je iraial pozno v noč. Vsak hip pričaku-jemo sporočila, da je Taraboš vzet. — S tem prične obleganje Skadra. Obrekovanja in izmišljotine, Belgrad, 21. oktobra. V srbski Javnosti izziva neverjetno poročeva-nje nemških, zlasti dunajskih listov "vedno večje ogorčenje. Javnost pripisuje vsa ta obrekovanja in natolce-vanja, ki so jih v zadnjih dneh pri 3b-čili dunajski žurnali. Dunajsko časo-pisje je na Balkanu najslabše zasto-pano, dunajski specijalni korespon-denti- so izvečine ljudje, ki ne po-znajo niti jezika, niti dežele, niti raz-mer. Tej kvalifikaciji odgovarhjo tuđi njihova poročila. Poseben ucv^-tip je napravila > Neue Freie Presse«. Imela je prve dni v Belgradu nega svojih urednikov, ki pa jo je z vsako brzojavko blamiral. Odpoklicali so ga, mesto njega pa poslali zinne^a satirika in dovtipneža pisatelia Ro-do-Rodo, ki naj bi opisoval krvave boje. mesto da dela. kar razume, namreč komedije. Srbska vojna uprava je smatrala, da Roda-Roda za vojnega koresponđenta ni sposoben ter mu radi tega ni izstavila vojne le gitimacije. Roda-Roda je besen od-šel ter se poda — k turski armadi. Tuđi ćela vrsta drugih nemških žur-nalistov je bila odklonjena. — Fo-sebno ogorčenje vzbujajo v vseii krogih belgradska poročila. ki iih razina Siidslavische Korrespon-denz , ki v Belgradu niti nima svojega poročevalca, temveč svoja / >-ročila ali direktno izmisli ali pa )\%\ dobi na turškem veleposlaništvu na Dunaju. Prav dober vtisk so napravila tozadevna izvaianja posl. K^ofa-ča v avstrijski delegaciji, ki je ime-noval »Siidsl. Korrespondenz* organ za obrekovanje in natolcevanje Ju-goslovanov. Pohod srbske armade. Belgrad, 21. oktobra. (Od našega posebnegaporočeval-c a.) Na uradnern mestu izjavljajo našemu korespondentu: Vsa doseda-nja poročila o prodiranju srbske armade so precej netočna. Vršili so se pač ob meji mestoma jako hudi spo-padi, toda to so bili le podrejenega značaja. Turki so s pomočjo Arnav-tov, ki jih pošiliajo naprej na nekate-rih mestih — sicer brezuspešno — vznemiriali srbske predstraže ter bili zlasti pri Ristovcu in Modaru hudo tepeni. Srbski voji pa so sele v soboto ob 6. zjutraj prekoračili na vseh vpadnih točkah turske meje, ter prodirajo z vso previdnostjo proti jugu. Najdalje je dospela dosedaj armada prestclonaslednika Aleksandra, katere jedro se nahaja danes prilično 12 kilometrov južno od Žbevca (turski Zibeftche). Predstraže armade generala Zivkovića so se opetovano spopadle z muslimanski-mi arnavti, general Jonković pritiska Albance pri Podnjevu ter je to Selo zasedel. Prodiranje boigarske armade. Sofija, 21. oktobra. (Od našega posebnega poročeval-c a.) Boigarske čete vzhodne armade so naskočile Mali Trnovo ter prodrle 25 km proti KirkHissu, od katerega so oddaljene le se 8 km. Boigarska centralna armada se nahaja že 12 km od Mustafe paše. Bolgarsko ar-madno vodstvo se pripravlja na obleganje Jendreja (Dnnopolja) ter si je v svesti, da je tam pnčakovati \eU-kanskih bojev. Bolgari pred Jedrenjem. Sofija, 21. oktobra. Druga bugarska armada, ki prodira proti Jedrenju se je približala prvim sedmim utrdbam pri Jedrenju. Z bajonetnim naskokom je zavzela v straho\Uo krvavem napadu 2 trdnjavi. Trctja armada je zasedla Malo Trnovo, ter kakor poročajo nekatere vesti tuđi Kirkillsso. Sofija, 21. oktobra. (Uradno.) Boigarske čete so v soboto popoldne tasedle oba bregova Marice pri Mu-5tafi paši. Tekom popoldneva se je -jofgarskira četam posrećilo zasesti tuđi Mustafo pašo, kier so zaplenili mnogo živeža in krrail. Turki so hoteli razstrejiti železniški most Ui Marico, kar se |hn pa ■! potrectto Most Je bit le malo poškodovaii. Električne naprave, brzojavne postale hi telefonske zveze so nepoškodovane. Turki so se umaknill proti Jedrenju. Sledil jirn je močan bolgarski odde-lek, ki }e prodrl do prvih predutrdb. Bolgari so vjeli nad 100 Turkov, predno so dospeli do prednjih utrdb Jedrenja. Neprestano se bližajo boigarske čete mestu, ter so zavzele že več pozicij v okolici Jedrenja. Carigrad, 21. oktobra. Boigarske Čete so pričele s svojim delovanjem že v Jedrenju samem. 2e včeraj so poskusile več bornbnih atentatov v Jedrenju. Prodiranje srbske armade. Belgrad, 21. oktobra. Ćete generala Živkovića so včeraj zasedle Novo Varož po hudem boju ter prodirajo sedaj proti Prepolju. Nahajajo se 1S km od me je. Belgrad, 21. oktobra. Srbska glavna armada je včeraj popoldne zavzela pod poveljništvom prestolo-naslednika Bujanovce. Prestolona-slednik je kot prvi prišel v mesto ter ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. Nis, 21. oktobra. Danes je dospel sem prvi transport srbskih ranjencev ter so 140 srbskih ranjencev spravili v raznih lazaretih. Belgrad, 21. oktobra. Okrajni načelnik v Vranji poroča uradno, da so srbske čete včeraj popoldne 10 km južno od mesta zavzele vse turske pozicije, med drugimi tuđi Bujanovce in strategično važno točko Rujan. Belgrad, 21. oktobra. Iz KurŠum-Ijc poročajo, da so zavzeli Srbi v soboto nekoliko okopov pri Podujevu in da je turska posadka v Podujevu ponovi zapustila mesto ter se umak-nila proti Prištini. Včeraj zjutraj so bili Srbi zavzeli Podujevo ter napravili bogat pien. Dobili so 1 zastavo, 80 šotorov, 110.000 patron ter mnogo druge municije. Vjetniki pravijo, da sta se na-hajala v Podujevu dva turska regularna polka, 6 ta*borov Arnavtov in 3 baterije. Arnavti so večinoma iz Okrajev ob reki Lab, ter so zapustili v svoji domovini mnogo živine in druge hrane. Srbska vojna uprava je napravila iz osvojene pokrajine nov okraj ter ga imenovala Labski okraj. Glavno mesto je Poduievo. v kate-rem so Srbi postavili srbske civilne oblasti. Vojni korespondenti na Srbskem. Belgrad, 21. oktobra. Snoči je zapustilo Belgrad s posebnim vlakom 50 vojnih poročevalcev in šio v Nis. Blokada. Carigrad, 21. oktobra. Turska vlada je notiiicirala velesilam blokado Varne. Carigrad, 21. oktobra. Blokada Varne je bila sicer na porti oficijozno razglašena, vendar se zdi, da ta blokada ne bo mogla izvršiti svoje naloge. Turske krogle so zgrešiie svoj cilj ter si je Turčija sama premislila blokirati pristanišče. Brezdvomno je to, da bodo poskusile boigarske tor-pedovke prodreti skozi blokado. — Bolgarska vojna uprava je cklenila ugasniti vse morske svetilnike ob obali. Grško vojno brodovje pred Darda- nelami. — Grško brodovje oi ipiralo Tenedos. — Grško brodom ie pred Lemnosom. Carigrad, 21. oktobra, £est gr-ških vojnih ladij je priplulo včeraj pred otok Tenedos ter izkrcalo odde-lek rn.ornariške infanterije, ki prodira proti glavnemti mestu. — Grške vojne ladje so se ustavile pred vhodom v Dardanele ter hočejo preprečUi, da pripluje turska flotila v Egejsko morje. Zvečer so pripliile nekatere grške vojne ladie pred otok Lemnos. Gusinje padle. Podgorica, 21. oktobra. Uradno se poroča, da je včeraj dopoldne crnogorska vojska zavzela Gusinje po nepopisno krvavem boju, kakršnega dosedaj v tej vojni se ni bilo. V Gu-sinju je bilo 15.000 Turkov in moha-rnedanskih Albancev. Podrobnosti o boju še manjkajo, samo toliko je do sedaj znano, da je bilo klanje na obeii straneh tako, da ga doslej še ni bilo. Na obeh straneh je padio mnogo vo-jakov. Boji ob bolgarski meji. Solun, 21. oktobra. Iz Krive poročajo, da so Turki z velikanskim naporom zavzeli utrdbe, ki iih je pred par dnevi neka maloštevilna bolgarska četa tam napravila. Turki so dobili iz Soluna topove ter vas oblegali več dni. Od ćele vaši je ostalo samo 10 hiš, 230 hiš je popotaoma razrušenih. Bolgarska četa je bila decimira-na. vendar se ji je posrečilo prodreti goste turske čete. Večina prebival-cev je bila ubitih. Prodiranje grške armade. Atene, 21. oktobra. Grška ar-mada je po štiriurnem boju zavzela Masono ter pritisnila Turke proti Sardanoporoou. Tam se nakajajo grške zasede, v katerih se koncentrira vse »everoo griko prebivaistvo. Pri Elasoni ao zavzefl Orfcl vte htthme ter se ptipravljajo na odločllno bitko. Bolfarsko-arbske dlvlslj« na potu v Makedonijo. Sofija, 21. okt. Ena bolgarska in dve srbski diviziji so vdrle preko Deve Bakra v Makedonijo. Tej vojski poveljuje srbski general Stepe Stepa-novič, načelnik generalnega štaba pa je srbski podpolkovnik Vojislav Živa-nović. Srbsko-bolgarska armada je zasedla krivopalanski okraj. Srbi na Kosovem. Belgrad, 21. okt. Semkaj je došla vest, da so Srbi zavzeli vas GraČa-nica, kjer se nahaja staroslavna cer-kev, ustanova srbskega kralja Miljuti-na. Srbski voji so opravili v cerkvi svojo pobožnost ter se dali obhajati. Uradno še ta vest ni potrjena. Turski voja&ki begunci. Belgrad, 21. okt. Včeraj so pri-peljali v Belgrad 11 turskih vojaških beguncev ter jih internirali v trdnjavi. Izmed beguncev jih je Šest musulma-nov in 5 kristjanov. Jedranske utrdbe. Plovdiv, 21. okt. Po zanesljivih vesteh je v Jedranskih utrdbah 100.000 Turkov, ki imajo 26 baterij. V tozen-gradskem utrjenem taborišču je 50.000 mož. Okrog taborišča je 8 rovov. Kakor se vidi, bo Jedrenje zelo trd oreh za bolgarsko armado. Grškl vojaški obvezane!. Belgrad, 21. okt. Snoči so odpo-tovali od tu grški vojaški obvezana čez Reko v domovino. Angleški Rdeči križ. Belgrad, 21. okt. Angleški Rdeči križ je obvestil srbsko vojno upravo, da je sklenila Anglija poslati vsem balkanskim državam sanitetne kolone. Dejstvo, da je avstrijski Rrdeči križ poslal svoje kolone v Črnogoro Bolgarsko in Turčijo je napravilo tu zelo mučen vtisk. Nič vrvdne turske vesti. Carigrad, 21. oktobra. Koliko so vredne turske vesti o prodiranju turskih čet, je razvidno iz tega, da tursko vojno ministrstvo do danes ni izdalo niti ene oficijozne vesti o prodiranju turskih čet. Bolgarsko konzularno osobje v Solunu. Solun, 21. oktobra. V Solun je je dospelo 18 bolgarskih konzulov in konzularnih ura dnikov, ki so se vkr-cali na razne parnike, da zapuste tursko ozemlje. Avstrijski vojni atašeji. Dunaj, 21. okt. Avstrijska vojna uprava je odposlala na Grško in Bolgarsko svoje vojaške atašeje. Na Grško je poslala polkovnika Tanczoša. Na Bolgarsko pa polkovnika generalnega štaba Krausa Elis Sago. Srbi. Sofija, 21. oktobra. Na drugem mestu prinašamo še vest, da so bolgarski in srbski četaši razdrli progo od Skoplja do Soluna, ter se ta vest uradno potrjuje. Naskok na Taroboš. Podgorica, 21. oktobra. General Martinović je snoči ponovil napad na Taroboš. Vsak hip se pričakuje, da Taroboš pade v crnogorske roke. Bitka pri Rodogtu. London, 21. okt. Korespondentje angleških listov brzojavljajo, da se je pr čela med bolgarsko in tursko vojsko velika bitka pri Rodogtu. Rdeči križ za Črnogoro. Dunaj, 21. okt. Danes opoldne sta se odpeljala v Ćrnogoro dva zdrav-nika s sedmimi bolniškimi strežniki in potrebnim sanitetnim materijalom v Podgorico. Ofenziva turske armade. London 21. oktobra. Iz Carigrada javljajo, da je dobila turska armada povelje, da prične na vsej crti ofenzivo proti Bolgarski. # Srbska četa prostovoljcev uničena. Belgrad, 21. okt. Večja četa srbskih prostovoljcev je včeraj 5 km južno od Raške prodirala na tursko ozemlje. Iz zasede je bila napadena od albanskih turskih četašev, ki so srbsko prostovoljsko četo do zadnjega moža uničili. Arnavti v zasedi. Belgrad, 21. okt. »Mali Žurnal" poroča, da so Srbi zvabili 16 Arnavtov na srbsko ozemlje in v zasedo ter jih vse postreljali. Srbi so odbili tuđi napad na Korevac, ki so ga posku-sili Turki. Turska armada na potu proti K]u-stendilu. Carigrad, 21. oktobra. Dnevnik „Sabah" javlja iz Skoplja, da ^e je turska armada odpravila proti Kjusten-dilu, katerega namerava oblegati. Pozicije sovražnlh armad v Epiru. Atene, 21. okt. Grška armada je koncentrirana v crti Grlmbovo-Kostakl, turska vojska pa se zbira pri Streblnt. Grikl kralj pri armadi. Atene, 21. okt. Tekom tega tedna odpotuje griki kralj k tesalski armadi. Revohiclla v Bttollii. Solun, 21. oktobra. V Bitolju so se uprli politični kaznenci ter napadli orožniŠtvo. Vnel se je hud boj, v ka-terem je orožništvo ustrelilo 18 kaz-nencev. Uničen srbski poik? Đeigrad, 21. oktobra. Po mestu se Se razširila vest, da so Turki s ta-kozvanimi letečimi minami skoro do malega uničili sedmi srbski pehotni polk, ki obstoji večinoma iz Belgrad-čanov. Vest pa se ne potrjuje. Srbski kraljević Gforgje na Đol-garskem. Sofila, 21. oktobra. Srbsik kra-ljevič Gjorgje je prisel semkaj in se takoj odpeljal v Kjustendil, kjer pre-vzame poveljstvo ene srbske divizije. Padec Derane. Podgorica, 21. oktobra. Crnogorski voj so pri Berani obkclili dva tlsoč Turkov pod poveljstvom Assis-beja in Mahmuda Begovića. Turki so se vdali. V Podgorico so pripeljali 200 vjetnikov. Kršćansko ljudstvo Iz okolice Berane je vstopilo v crnogorsko armado in crnogorski častniki so organizirali iz njih sedem bata-Ijonov. Rusija in Balkan. ^ Petrograd, 21. oktobra. Rusko-slovanska vzajemnost je priredila na čast bolgarskega notranjega ministra Ludskanova banket, na katerem so oficijalni krogi pozivljali Ruse na skupno delo za balkanske narode. Drugi oficijalni krogi so naglašali, da je treba razločevati med oficijalno Rusijo in ruskim narodom, ki stoji s svojimi simpatijami na strani balkanskih narodov. Osvojitev Mustafe-paše, ki se zove odslej Ferdinandovo. Sofija, 21. oktobra. O zavzetju Mustafe-paše se poročajo Še te-le podrobnosti: Boj za Mustafo-pašo je bil silno krvav. Bolgarski polk, ki je štel 11 sto mož, je napadel turske voje, ki so šteli 2000 mož. Prišlo ie do nepopisno ljutega boja, ki se je kon-čal z bolgarsko zmago. Ko je bolgarski general zavzel mesto, je ukazal, naj se mesto odslej imenuje Ferdinandovo. Ruski knezi na Cetlnju. Cetinje, 21. oktobra. Veliki knez Nikolajević, velika kneginja Milica in princ Batenberški so prispeli semkaj in se odpeljejo jutri v glavno vojno taborišče v Podgorico. Zajeta turska ladja. Atene, 21. oktobra. Grške vojne ladje so pri Smymi zaplenile tursko ladjo, ki je imela na krovu petnajst turskih častnikov. Ladjo s častniki vred so odpravili v Pirej. Laži nemških listov. Cetinje, 21. okt. Vesti turskih in nemških listov o grozodejstvih Črno-gorcev napram Turkom, zlasti da Crnogorci nišo prizanesli turškemu Rde-čemu polumesecu so napravile zelo mučen vtistk. Črnogrška vlada naglaša, da ravnajo s turškimi ranjenci v crnogorskih bolnišnicah popolnoma enako z domačimi. Crnogorska vojska pa do sedaj turškega Rdečega polmeseca še niti videla ni. ♦ * * Pravaši v Ljubljani. Dunaj, 21. oktobra. Slovenski klerikalci so poslali nemškim listom poročilo o včerajšnjem sestanku pravašev in slovenskih klerikalcev v Ljubljani. Sestalo se je 74 delega-tov. Za predsednika so izvolili dr. Milo Starčevića, ki je naglašal, da so se zbrali zastopniki v Ljubljani, da manifestirajo, kako velikega pomena je hrvaško in slovensko edinstvo. Edinstvo je sankcijonirano v pragmatiki iz 1. 1812, ki pravi, da se hrvaške dežele ne smejo ločiti od slovanskih dežel. Rekel je, zbrali smo se, da položimo temelj skupne-mu delu za dosego tega cilja. Pravaš Stanko Zagorac je v svojem referatu manitestiral za politično in kulturno enotnost za politično in kulturno enotnost hrvaškega in sloven-skega naroda. Avstro-ogrska monarhija ima historično nalogo posredovati na vzhodu. Zaradi tega je le primerno, da se ozira Avstro-Ogrska na težnje Jugoslovanov. Sedaj ko se dogajajo usodepolni dogodki na vzhodu, je prišel čas, da se resi to vprašanje. Pri tem pa ne sme nobe-na narodnost imeti prednost in sploh ne sme biti nobene razlike. Izjavlja, da sta hrvaški in slovenski narod ena narodnostna enota. Izjavlja, da hočemo skupa] delati za pravico in svobodo ter za razvoj hrvaško-slo-venskega naroda v okviru avstro-ogrske monarhije.V svesti smo si, da imajo hrvaško - slovenske dežele odločilno važnost za pozicijo Av-stro-Ogrske kot velesila ter priča-kujemo, da se bo monarhija zaveda-la te svoje dolžnosti. Njegova reso-lucija je bila sprejeta. Na to je govo-ril dr. Susteršič o hrvaško-sloven-skem vprašanju, ki je mogoč le na temelju »realne politike«. Nova stranka Dima sovražnega namena proti drugim narodom. Njen program je pravaški in ne sme biti samo teo-retičen. Susteršič razločuje med idealno in realno politiko, ki ne more biti pov^od enaka, drugačna je politika v Ljubljani in drugačna v Zagrebu; drugačna je na Dunaju in drugačna v Budimpešti, konca svoj govor s tem, da sta hrvaški in slovenski živelj ena enota. Auffenberg pri cesarju. Dunaj, 21. oktobra. Cesar je danes ob pol 1. sprejel vojnega ministra Auffenberga v dolgi avdijenci. Sestanek italijanskega in avstro-ogrskega zunanjega ministra. Piša, 21. oktobra. Semkaj je pri-spel minister zunanjih del San Giu-liano. Danes zvečer se pripelje semkaj avstro-ogrski zunanji minister grof Berchtold. Sestanku teh dveh državnikov pripisujejo veliko politično važnost. Nadvojvoda Rajner. Dunaj, 21. oktobra. Oficijozno se razglaša, da se je zdravstveno stanje nadvojvode Rajnerja obrnilo danes na boljše. Privatne brzojavke pa poročajo, da je njegovo zdravstveno stanje še vedno zelo resno. Zavarovalni monopol v Avstriji. Praga 21. oktobra. Glasilo za češko zavarovalništvo poroča, da uvedba zavarovalnega monopola v Italiji zelo ugaja avstrijskim vladnim krogom in da so na praviliže korake, da pre-iščejo, pod katerimi pogoji bi se dal tak monopol tuđi v Avstriji uvesti. Bukovinski deželni zbor. Črnovice 21. oktobra. Kakor smo že poročali, je prišlo v četrtkovi seji bukovinskega deželnega zbora do hudih spopadov med poslancema Chisiano-vičijem in Blandujem iz Česar se je razvila častna afera. Pri seji zastopni-kov, ki se je vršila včeraj, je odklonil zastopnik poslanca Blanduja Popovici nasprotnega zastopnika Onciula, češ da je notorično, da nima satisfakcije. Nato je tuđi dr. Onciul odklonil Po-povica ter ob enem pozval poslanca poslanca Zurzana. Vsled tega se vrši zastopniško posvetovanje tekom 24 ur še enkrat. Predarlski deželni zbor. Bregenc 21. oktobra. Deželni zbor predarlski se je bavil z zakonskim nacrtom glede avtomobilskega davka, podobnim onemu na Nižje-avstrijskem. Sklenjen bo v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Nato se je deželni zbor odgodil. Čuvaj ali vojaška diktatura. Budimpešta 21. oktobra. Vesti o uvedbi vojaške diktature na Hrvaškem vznemirjajo vse ogrske politične kroge. „Pester Lloyd* piše tozadevno: Ni treba, da bi bili posebno zadovoljni s Cuvajevim sistemom, da občutimo možnost vojaške diktature kot nekaj, česar ne moremo želeti. Nadomestiti Cuvaja s kako vojaško osebo, je misel, ki jo je treba iz vseh vidikov ogrske države in dualizma z ogorčenjem za-vračati. Jukić pomilošcen na dosmrino ječo. Dunaj 21. oktobra. Cesar je podpisal danes predlog ogrske vlade, ki ga je podal minister Josipović, s katerim je pomilostil Jukića na dosmrtno ječo. Odpoved obrtniške razstave v Sofiji. Sofija, 21. oktobra. Oficijalno se razglaša, da izostane v času med 7. oktobrom in 17. novembrom t. 1. napovedana rokodelska in obrtniška razstava zaradi vojne. Od ruskega črnomorskega vojnega brodovja. Odesa, 21. oktobra. Pri ruski Crnomorski vojni mornarici so zopet aretirali več pomorščakov. Oropali so baje neki kraj na vzhodni obali Črnega morja in osvobodili obsojence. Mir med Italljo in Turčijo. Carigrad, 21. oktobra. Listi poročajo, da so bili dohodki iz Libije preračunjeni na letnih 87.000 turskih funtov, kar odgovarja glavnici 50 mi* lijonov frankov, katero vsoto lahko Turčija vsak hip zahteva od Italije. Govori se, da bo imenovan trgovski minister Rešid paša za kadija v Tri-politaniji. Rim, 21. oktobra. V zadnjem mi-nistrskem svetu so se posvetovali tuđi o imenovanju kolonijalnega ministra, ki se izvrši sedaj po sklenjenem miru me,d Italijo in Turčijo. InteremistiČno bo prevzel novo ministrstvo Giolitti, London, 21. oktobra. V diploma-tičnih krogih govore, da obsega itali-jansko-turška mirovna pogodba tuđi tajne klavzule glede razmerja s trozvezo. Rim, 21. oktobra. Agenzia Stefani poroča, da je bila Anglija že 14. t. m. pripravljena priznati popolno in neom. suvercniteto Italije nad Libijo takoj, ko bi bila sklenjena mirovna pogodba in pogodba glede odpoklicanja turškega vojaštva iz Libije. Cetinje, 21. oktobra. Crna gora je pripoznala suvoreniteto Italije nad Tripolitanijo, 242. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Društvena naznanila. Dramatičen odsek Sokola Litija-§martno priredi kot običajno tuđi le-tos, dne 1. novembra 1912 zvečer ob pol 8. žaloigro »Mlinar in njegova hči« v telovadnici Sokolskega doma v Litiji. — Pripomni se izrecno, da se bode poslej pričela vsaka predstava točno ob napovedani uri in si naj vsako zamudo vsak zakasneli sam prjpiše. Tuđi je vstop v dvorano dopušten le med presledki predstave. 7 nerednim dohajanjem k predsta-vam se pa iste le zavlačujejo pozno v noč. — Odsek prosi tedaj, da se slav. občinstvo ozira na to oponiby. Na zdar! * Prosveta. Slovenska opera. Težave. ki so ra bežala on in njegova žena iz Rige iz pod stroge ruske oblastnosti v svo-bndni London. Tri tedne in pol je tra-ial ta beg po vodi. Kakor da $e je nebo zarotilo proti beguncema, je na inorju neprestano divjal najhujši vi-!ar: ladja, ki sta na njej našla pribe- aiišče \Vagner in njegova žena, je pila postala igrača valov. Strašni ne- restani viharji so io vrgii ob norveško obalo, med skalovje, čigar divja romantika je v \Vagnerju morala vzbuditi spomin na pripovedko o večnem mornar ju, ki brez miru b ga po svetu, dokler ga ne odreši zvesto-ha brezpogojno vdanega mu dekleta. Wagner je prišel v Pariz. Nepoznan in neDripoznan je tam mora! živeti divljenje, ki mu je gospodinjila skra]-r-i beda. In v tistih dneh, polnih briđ-kosti in hrepenenja po dnevih odre-c :ve. je v njem poetična misel o več-::em Holandcu, ki išče srečo, srčni mir in duševni pokoj, dobila konkretni izraz: nastal je »Večni mornar«. > srčno krvjo pisana drama hrepene-"?a po odrešitvi. Snov mu je dala starodavna pripovedka, pripoveduio-Ln o holandskem mornarju, ki se je bi! nekoč prešerno zakicl. da ne od-neha preje, predno ne objadra kate-regakolisibodi rtiča, pa naj je vihar šl tako hud. Vrag je prešernega mornarja prijel za besedo, pa mora zakleti mornar na crni ladji z rdečemi jadri švigati krog nov, strah vseh mornarjev, zdaj tu, zdaj tam, brez miru, mimo kateregakoli rtiča. Vsa-kih sedem let enkrat 5me na kopno, in če najde žensko, ki mu bo na zem-■•: zvesta do groba, je rešen grozne kletve. 2e mnogokrat je Večni mornar stopil na suho, zveste ženske pa Poslej še ni našel. Vendar se vedno ^:a. Prvodejanje; V norveškem ijordu se je ob hudem viharju ustavila iadja. Daland je njen kapitan. Sa-fro malo mili ga še loči od doinačega rristanišča, toda vihar je tolik, da ne irore domov. Zato je pribežal v ijor-lovo varno zavetie. Pesem stražar-:s. Stražar zaspi. Huda vihra vrže v :iord še drugo ladjo, ladjo s krvavo-^ejimi .iadri in črnimi jemrori: iadjo Večnega mornarja. Pescm večnega n;r>rnarja: Kolikokrat je že iskal smr-*'• pa je zaklet ne more najti. Samo zvesta ženska ga more odrešiti. Da-tand priđe in se s tujcem-sosedom se-^ani. Gostoljubje. Tujec ga vpraša, *li nima morda hčerke. Daland mu Ogovori, da jo ima, zvesto, lepo, do-hro hčerko. Tujec jo zasrtubi, Daland ^u jo spričo tujčevega bogastva ob-fobi. Treba samo, da jo vidita. — ^rugo de janje: Dalandova hči, 'cPa Senta, z neutešljivim hrepene-^iem pričakuje tisto nesrečno bije, o ^terem ve povedati mornarska ravljica, da je zakleto v nepokoj, lokler je ne odreši zvesto dekle: večnega mornarja. Kakor da io je usoda odmenila za to, da ga baš ona resi zakletve. (Prijateljice pridejo za poročna oblačila, Senta pa je tiha.) Lovec Erik jo snubi, ona pa ga odbija, ker ji ni dano ljubiti drugega, nego neodrešenca, večnega mornarja. (Njena balada o usodi večnega mornarja jedro vse muzikalične pes-nitve.) Erik spozna, da je Sento ob-vladal zel duh, da ne more drugače, nego misliti na toli pričakovanega Holandca. Vstopita njen oče. Daland in tujec-Holandec. Oče Daland ji razloži, da je neznanec njen ženin. Tujec-Holandec vidi v Senti izpolnitev svojih najdrznejših sanj in upa, da je končno našel žensko, ki ga bo resila zakletstva. Tretje dejanje: Tu-jcc-Holanđec in Senta sta zaročena. Praznuje se zaroka. Samo na Ho-landcevi ladji je vse mrtvo. Lovec Erik zasleduje Sento in jo skuša pre-govoriti. Toda zastonj. Spominja jo na detinjske dni, takrat mu je obljubila zvestobo; zdaj je na tem, da jo prelomi. — Holandec je slišal to besedo o nezvestobi katera zanj pomenja grob vseh nad končne rcŠitve. Ves obupan plane med nju, Senta mu skuša dokazati, da mu je zvesta vse dni svojega življenja, pa ga ne more prepričati: Holandec od-jadra, neutolažljiv obup v srcu, prepričan, da na svetu ni ženskega bitja, ki bi ga moglo resiti. Tedaj pa se Senta, nesrečna Senta, vrže v inorje, da Ijubljenemu mornarju izpriča svojo zvestobo do groba. Isti hip raz-trešči strela Holandčevo barko, da se tuđi on pogrezne na dnu morja: lju-bezen ju je združila, ljubezen ga je resila. Zdaj sta združena. Slovensko gledališče. V soboto zvečer, 19. t. m„ so igrali prvič na našem odru >Tiho srečo^, ki jo je spi-sal znani nemŠKi dramatik Herman Sudermann. Režiral je g. A. Danilo. Igra nam kaže. kako so motili opra-vičeni in neopravičeni znanci in so-sedje prijatelji tiho zakonsko srečo rektorja občinske srednje sole Wie-dermanna (Verovšek) in njegove druge žene Elizabete (Avg. Danilo-va). Rektor je starina in dobričina, žena mlada in lepa gosposKa sirota, ki se je selila prej od tete do tete, od sorodnikov do sorodnikov in se trudna večnega potovanja poročila s starim šolnikom. Seznanila se je ž njim pri baronu Witzlingenu (Danilo), nesrečnemu zakoncu. ki je pre-sanjal ž nio mnogo poletnih večerov, iztegnjen po udobnem stolu in zroč v zvezde nad sabo. Poročen je bil. pa ni ljubil žene (Bukšekovo), ampak Eiizabeto. Pozno že, pozno, ko se plete drama, je izbruhnila iz njega resnica in tuđi iz Elizabete. Ona, ki je dobra gospodinja in skrbna mati mq-ževih otrok. pade iz tira, ki se je gibala v njem energično in sigurno. Tn uiti hoče ponoči — v reko. Mož io sreča v sobi in jo vrne sebi. Witzlin-genu, ki spi ravno v njegovi hiši, za-grozi s pestmi — in drama je končana. Naj se blagorodni gledalec izvoli poslužiti fantazije, kolikor mu jo je Bog dal. in si ustvari posledico te grožnje po volji. — Dramatsko jako močno je drugo dejanje, tretje nekoliko popušca. Sina rektorja sta živahno in plastično ustvarjeni figuri, šlepa hčerka Helena (Kreisova) je lite-rarnejša, boi] konstruirana, onako njen partner Dangel (Bohuslav). Okrajni sitni šolski nadzornik Ori CSrbinšek) nas vpeljava v mi'c. — (iosp. Danilo je kot baron N^itzlin-gen ubral vse svoie igralske -trune in sicer tako spretno, živo in r snič-nn umetniško, da mu gre p"> i avici priznanje. V svoji veliKi sceni druge-ga dejania, kjer mu je bila vredna dru žica gospa Daniiova, se je raz-mahnil brez patosa do resnično moćnih čustev, in se tako razigral, da je trepetalo v njegovih besedah čuteče in bdeče srce, ki kriči z vso silo zdravia in hrepenenja po ljubljeni ženi. S pravo slastio je užival gleda-lec to vročo, prisrčno sceno, kjer pretrga srce verigo moralne in dol-gočasne sedanjosti in se vrže tja, ka-mor sili hrepenenje. Ni navada gosp. Danila, da hi nas pogosto obdarjal s takimi nastopi, a krivico bi mu delal tišti, ki bi ga obsodil za zadnjih par sezon, ne da bi ga bil vide! v vlogi VVitzlingcna. Zakaj ravno tukaj je bil resnično velik. — Prav dobra družica mu je bila sa. Daniiova. Z izvrst-no igro je postavila na oder pravo in živo Elizabete, srečnDnesrečno žensko, ki še ni zmagala in zatrla ču-stev,, ostalih iz davnine, ki je prepričana, ki plane za kratek hip iz ječe, zakriči po resnici, po sreči, a se stisne nazai, zavedajoča se žrtev, ki bi jih povzročil njen korak in vseh vsakdaniih vezi, ki jo oklepajo. Gosp. Verovšek, rektor in njen mož, ni ime! vloge, iz katere bi se dalo napraviti toliko, kakor iz prvih dveh. a je sto-ril svojo dolžnost v polni meri. GdČna. Kreisova. šlepa hčerka Helena, je dosegla v svojih mnogih kratkih scenah prav pretresljive hipe, enako je bil svoji umerjeni vlogi po-polnoma kos gosp. Boliuslav kot Dangel. Gosp. Skrbinsek je podal naravno in fino nadzornika Orla. gospa Bukšekova je igrala z globokim občutjem nesrečno ženo Witzlinge-novo. Omenjam še gdčno. Janjo Gor-jupovo in gdčno. Miro, ki ste bili na odru res dva čvrsta, zdrava in živahna dečka. — Sceneriia prvega deja-nja, kotiček, kjer se plete »Tiha sre-ča«, je imel dobro ozadje, na desno in levo bi se dalo morda kaj pripravnej-šega, idiličnejšega najti. Obisk je bil bolj slab kakor dober. — V nedeljo popoldne so ponavljali >Možička< in »Boubourocha^, zvečer v skoro prazni hiši »Tiho srečo« Jubilej opernega pevca. Gospod Ernesto vitez Cammarota, operni pevec c. kr. dež. hrv. gledališča v Zagrebu, praznuje danes v ponede-Ijek 251etnico svojega členstva pri hrv. gledališču in 301etnico svojega gledališkega delovanja. Za to slav-nostno priliko vprizori zagrebško kr. dež. hrv. gledališče Halevyjevo veliko opero >2idinja<, v kateri poje gosp. Cammerota vlogo dragularja Eleazarja. Slavnostne predstave v zagrebškem dež. gledališču se ude-ležijo zastopniki Šlovenskega dežel-nega gledališča v Ljubljani in »Glas-bene Matice« v Ljubljani, da jubilar-ju izrazijo globoko hvaležnost, ki mu jo kot svojemu zvestemu sodeloval-cu dolguje ves kulturni slovenski svet. Razne stvari. "■ Konec rudarske stavke na ČeŠkem Iz Plznja poroćajo: Stavka rudarjev je končana. Dosegel se je sporazum. * Sleparije ritmojstra Iz Remsa poročajo: Ritmojster 16. dragronskega polka Resant je izvršit samomor, ker je poneveril iz polkovne blagajne 25.000 frankov. * Žrtve aviatike. Iz Stutgarta po-ročajo, da sta se v soboto pri Gingenu ponesrečila dva bavarska poročnika. Padla sta s precejšnje visine s svojima aparatoma na tla ter obležala mrtva. - Sleparski trgovec z znamkami. Z Dunaja poročajo: Trgovec s pošt-nimi znamkami Josip Belohradsky je izvršil več sleparij v znesku 100.000 K ter pobegnil. s' Ponesrećena stavka španskih železničanev. Iz Almerie poročajo, da se je stavka železničarjev ponesrečila. Nastavljenci južne železnice so brezpogojno zopet začeli z delom. : Nesreća v gorah. Iz Berna poročajo: Karavano turistov je pri izletu na neko goro pri Pontresini iznenadila lavina. Dva turista sta padla čez neko kamnito steno. Eden se je ubil, drugi pa le lahko ranil. * Vohunka. Iz Krakova poročajo: Policija je v vlaku aretirala neko Flo-rentino Siemiatkovsko, ki je posredovala med ruskimi vohuni v Galiciji in varšavskim generalnim štabom. Pri aretiranki so našli mnogo obremenil-nega materijala. - Za strežajke v dunajskih gar-nizijskih bolnišntcah Z Dunaja poročajo : Romunski generalni konzul na Dunaju pl. Reitzes je izročil voj-nemu ministru vsoto 200.000 K za vzgojo strežajk v dunajskih garnizij-skih bolnišnicah in za težko bolne častnike in vojake. Velika nesreća v pristanišna. Iz Pctrograda poročajo: Ko so v pri-stanisču Narva nalagali na parnik .Romford" s kranom železne plošče, se je kran zlomil in železne plošče so padle na ladjo. Stiri delavce so plošče ubile, osem težko ranile, dva-najst pa lahko. Policist — vlomilec. Iz Sarajeva poročajo: Veliko senzacijo vzbuja tu aretacija nekega policista, ki je vlomil pri svojem tovarisu. Ko so bili vsi policisti pri raportu, se je splazil službe prosti Peter Gjaković v sobo moštva, vlomil v kovčeg tovariša Wechterbacha ter ukradel sto kron. Tata so izročili sodišču. * Dober plen. Iz Monakovega poročajo: V Bruselju so te dni areti-rali nekega moškega, ki se je v neki gostilni prepiral z gosti. Ko je policijska direkcija preiskala odtiske njegovih prstov, je dognala, da je areti-ranec Rudolf Moser, ki je pred kratkim v nekem hotelu v San Francisko neki dami ukradel lišpa za 400.000 K tdr hotel zdaj ta lišp v Evropi prodati. Današnji list obsega 6 strani, Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Heteorolosfčno porociio. Visina nad mirjem 3H-1 Srdiji rrt ini tlak 731 n« J£ O 19. ( •P TI 2-9. 170-Dja pop. ZV. Stanje barometra ? mm 7372 7363 i« £* 11-0 64 Ve ,, si. tro vi jvzh. szah. Nebo dei.oblač. del. jasno 20. 7. zj. 734-9 00 si megla »» *r 2. pop. 9. zv. 7333 734*1 12-3 6*3 si. szah. jasno n 21. norr Pad 7. Sr u. avi *j. ednj n* \ 735-2 a predv in vv r 24 ur 12 čerajšn 'erajšni ah OD si. a ti 1 e mm sever empera »■4°, n< i i' 0 ( megla tura 7-3« ->rm 9 7°, } ma* Borzna poročila. L|aM|uMka .Kreditna banka v Ljubljani". Uraiii karti laaajshe btr« 21. oktobra 1112 ■•»••»•.I pa.lrll. D»M" B •«•" 4«/# mafevt renta .... 85-— P520 4*2% trebma renta .... 88— 88 20 4«/. avstr. kronska renti . . 85 — 85 20 4«/. ogr. ,. „ . . 84-70 84-90 4«. kranfako deželno ooso)llo 93^0 9450 !•/• k 0. *«*k« <5e*. »>"k« • 89 20 ^20 SreCIie ta 1. 1W0 •/, . . 436 - 44« — „ „ W1S64.....612- 674-VlsVe......284-1 296 50 " «eme!)ske I. tedaje . 276- 288 — H II 243— 255 — " oimkc hlpotefne . * 236 50 248 50 „ dan. komunalne . 479— 491 — avstr. kreditne . . . 482-1 494-, MubHanske .... 67 — | 73 — I, avstr. rdee. krlia . . 50-50 j -c6-50 A(>t 31 ■— ' 37 — •t UJlinfc " " * 2%- ; 32 :: torfke11. ::: : : ms— ; 221— a*lmlo«. ' L|ub!Mnake kreditne banke . 428— 430 — Avstr. 1credltne*a zavoda . . 608 25 6C9 2^ Dunajske bančne drufbe . . 5*3-40 50440 lužne zeleniće.....107 75 108 75 Dr?ffvne ?e?eznice .... i 68°*— 681-— A1plne-Wontan.....^7-25 9^3 25 Ceake tladkorne družbe . . 36^*50; 367 — Zivnottemke banke. ♦ . . 266'—, 1^6 50 Walnt«. | Cekini.....I ; . H46 1149 Marke........117-90; 11815 FranH........ 9610 96 20 Lire....... . . i 94 60" 94 95 Rnb!|!........ 1 254-25 255-Zitne eene * Budimpešti. Dne 21 oktobra 1912. Termin. P5enica za oktober 1912. . za 50 kg 1080 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11 76 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 1027 Rž za apri! 1913 .... za 50 kg 10-42 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 11 68 Chres za april 1913 ... za 50 ke 1131 Koruza ra mai 19H za ?>0 kg 796 Zahvala. Za vse ljube nam izkazane iz- I raže presrčnega sočutja ob priliki bolezni in smrti naše nepozabne ljube hčerke 3836 Marte I izrekamo vsem prijateljem in znan-I cem našo najsrčnejšo zahvalo. LITI JA, dne 20. oktobra 1912. Rodbina Franc Slane. Bedka prilika! — Dobro obranjen ; kratek klavirs se po ceai proda na voglu Sv. Petra ceste, vhođ Badeckega cesta 2,1. nadstr. I Zagofovljena ettnta ;n trafno dokazan dohodek X 8000 9o 15.000 nudi prevzetje izdelovanja patentno-uradno varovanega stavbnega predmeta, ki ga izdeluje lahko vsakdo brez strokovnega znanja. V čez 100 okrajih že uvedeno, trajno krepko podpiranje iz glavne tvrdke. Najboljša prilika za osamosvojitev, tuđi pripravno za postransko opravilo. Ni treba strojne naprave. Resni reflek-tanti z gotovino K 3—5000 naj se oglasi jo na naslov: „Union West-dentsehe Banindnstrie, O. m. mb. R.v Dfisseldorf 518". 3832- ■■ ■ ■ ■ 3838 Tehnik išče primernega dela. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Prazne sode od malaga in konjaka po 16, 32, 64t 120, 240, 300 in 400 I 3833 or proda Fr, Kham -mm trgovina s specerijo, deilkatesamt in vinarni. odličDjak. išde primerno službe. Kaslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 3839 z 8 tisoč kronami za razširjenje že obsto-ječe kavarne in napravo kinematografa se sprejme. Ponudbe pod „K 220" na upravništvo »Šlovenskega Naroda«. 352 Tri registrirne blagajne od katerih ste dve še nerabljene, se iz pile robe cend prodajo. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 3831 Zdravnik strokovujak za oče su e, nšesnej nosne in vratne bolezni ne ordinira 8 dni. 3835 Đanes in vsak dan i priljubljenega, nanovo pridobljenega Jiipl 1 ili Eisrtle" I glasbenega, instramentalnega in I humorističnoga kabareta. 377S 1 am* Začetek ob 9. uri zvečer. ~WB \ Vstop prost. — Vso noč odprto. ! ftov^m Stejan jldiholič k.va™«. I Tažnim srcem naznaDjamo vsem sorodnikom, prijateljem in I znancem žalostno vest, da je po dolgem trpljenju danes zjutraj ob I 4. uri umri, previđen s svetimi zakramenti, naš iskreno ljubljeni I soprog in dobri oče ter stari oče, gospod 3g4o I strojevodja w p* in posestnik I Zemski ostanki dragega pokojnika s© bodo v torek, dne 22. I oktobra t. 1. ob */2 4. uri popoldne iz deželne bolnice prepeljali na I pokopališče ▼ Dravlje ter položili v lastno rakev k većnemn počitku. I St. zadušne maše se bodo služile v raznih cerkvah. I V SPODNJI ŠIŠKI, dne 21. oktobra 1912. Anton Snof Marija Snof Miči Šlegel, Angela Jezerdek I sin. soproga. hčeri. I Potor Šlegel, Oroslav Joieriek Vnnkl in vnnkinjo. zeta. I I Prvi lUremski ftr«^ «T^ T«5> Turk. I i _____ — - — ■ —^————^——— * Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 242. štev. Bf> A 4 iW 1 ¥ Inhlloilfl Krasne novosti jesenskih oblek ln površnikov ■ Uvliiil AjlUDMIdHCft ■•" domaćega izdelka. -mm w 9 9 xa naročila po merl največja izbira ta- In inozemskega blaga. MeStlii trg Št« 19- --- Stari trg St. 8> Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna posfrežba. Manufakturna Uvi J. Kostevc ! Ljubljana SCF* Sv. Petra cesta štev. 4 ~VB Ljubljana priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega blaga za zimsko sezono, ter vse v to široko spadajoče pre&mete po strogo :: solidnih cenah. — Vzorce pošljem poštnine prosto. :: Gostilničarka želi dobiti tu v mestu ali v Siški *3S34 gf©stilm.o s 1. novembrom na račun. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „Gostilnidarka". PfEšeriave slike prodaja is nošilia po postnem oomlju Iv. Bonać v Ljubljani. Cena sliki 5 kren. 372 Priporočilo. Podpisani cenj. občinstvu naznaniam, da izvršujem fe^arska dela vsake vrste sajceccje in solidno, ne glede na velikosi dsla. — Izvrsujem razne nove slavbe vsake vrste, popravila str eh, konstrukcija raz&e stresne stole, stolpe, stropcf ogrefe itd. na delo m blagu. Upam, da se bode oziralo cenjeno obeinstvo kolikor ^ mo^očc na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo. J FRAN MARTINEC I mestni tesarski mcister, Ljubljana, Prale S, J""fc^" — — ■ II l I II ■ ■!! — II ■—■■ K—£■---«■" 13"K TI* I1"W—B3~ Bfc---\M---— II"W"I 11912 SEZ1JA 1912! Pri meni slane 14-O cm dofg damski dottble paletot 12 li. — druijod povsod 20 K. Topli zimski raglan v vseh modnih bar tak 20 kroti. i i i ,,^Ajzgleš7co sJclađžšče oblek/' i O. J3erjrLCLtovič, JMestnl trg št. ć>. I i 1_______________ —_ •• mb mm -»m *a m.m m^ **h ^m m-b Mdk ab ^i^ m^ mm m^ ^«. —» ^mh ■«* ^p^ ^^ »k i Pozor! gili elil Citaj! je napravljen Iz nsiboljših zdraviir.in gorskih biij in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem bolesnim želodca, črev5 jeier in vraniće. Zdravi najtolj zastare'e bolečine v želcdcu, odstranjuje krče, daje* sla^t in posDešuje prebavo, čisti kri, comirjuje živce ter fatt in krepl ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razrolago mnor^ pn-znanic in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenicc; ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite m; Še tri velike st !;!enice rastiinskcca e!;ksir!a. Fraaćiška Potočsiik, Eavča, z. p. Velsnje Sta: sko. 3 vel. ali 12 malih stekienic franko na VGako pošto 5 K 20 vin. 6 » » 24 » » »»» »8» 80 » 9» »36» » » » » »12 »80» 3551 Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati. lekarna k Spasitelju, Koprivnica, Jfrvaško. Vcč izvežbanih gospedičen Sobi trajno fok za ročuo vezenje | monogramov. Ant. Šare, Šelenbargova ul. najpopolnejši izdeiek zadnjega časa, za;am-Ceno slovanski produkt, pošilja ft kg v lepi platneni vrečici za K 4— po povzetju na v^a-ko avstro-ogrsko po5to. K vsaki pošiljki se piiloži prav lepa m dragocena premija, kot pozlaćen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav Icpi okraski za gospodinjstvo. Obr-nite ^e zaupno ni tvrdko Jos. Vesely, Pr*?-ga VIL 56S. Ćeško. 3755 ^^tlorijaiiska ulica St. 6. Ii!or?.rn3 foiik^t! UltllliilO iCUkuM! K vojski za I in v ! ~-W& O. Stan. Skrabca >;PIatnice" „Cvetja z vrtov sv. Frančiška", popolne od početka t. j. od leta 1880 do konca leta 1910, torej 31 let (1300 zaznamovanih in vseskoz fino ilroko-krafsSh strani), solidno in elegantno vezane v dveh zvezkih so za le 50 K na prodaf. (Že 1. 1894 je pisal „Ljublj. Zvon" na str. 49: Koliko jih je spoznalo ceno teh „Platnic" o pravem času? Koliko jih je, ki so jih shraniii ?) — Naslov pove upravništvo .,Slovenskega Naroda". 37i6 B~SSrSiiiii prav! Irancosk; parjunil tn vsl v to široko spada^oči prcćrneii v najfinelši kakovo3ti. 949 Za obila naročrla se priporoč« GTILIJU BRAČKO Liii^jana, Bonajska cesta 12. v Rlafliisiiovi hlsL t ran sitnih i a v me.-tu, pripravna teđt za đelavnice, se ocSda v najeiia. Vpra^ati pri 3764 Po^cratzevi ispravi na Frsnca Jo-teia cesti siev. 79 III. nađstr. ali pri hišniku v sladkcmi tvornici« Um <& *& • VMM O CL © C/5 ro Qfr>< -2. ST Hqigod li pl. Trrikotiv, ian y Ljijai | Na priporočilo g. Medica naročil sem bil za poskušno 1 zavoj Vašega J „Sladio Cafa". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- ■ jemu 4 inesce starcmu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno zVaSim ■ »Sladniin čajem« fznamka »Sladin«) hraniti in otrok se sa je tako privadil, da bi J seduj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po ■ četrti pošiljatvi takoj šc 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem ■ vsakcnrsu najtoplije priporocal. Odličnim spoštovanjem udani J Vinko Ogoreiec mlj., lesni trgovec, ■ Skofljica, 10. II. 1912. i DoČim daste za vsa druga redilna sredstva 1— 3 K, velja „Sladin" J ali dr. pL Trnkoczy-ja „Sladni ča|" 1 zavojček z /4kg samo 60 v tuđi pri trgovcu. ■ t-*a tisoče ljudi ga zavživa z najboijšim uapehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna ■ Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, Josefstidter- j slras5e 25; lii , Radetzlcyplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 1C9; v Gradcu: Sackstr. 3. B Harpcžiljni»?e po pošti. — Prva nalvsčfa eksportna tv?đka. — Preizknženo J lekaraars^o blago. — Brogijske cene. — M&stin za tivinorefee. — Tel. S90. i i PIM i *» a W *-ć fes n f\ Ljubljeno, Konoresoi trg št. 5. Velika zaloga domaćih in tvsrsiških čevljev < =^ SS ■< sr « < —. —. a. S. <^ • i i P " i $ livve a I vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v i Prešernova ulica št. 7. I £ cd .si o "SLB ■» s1 ,2 n a 3 ° * o ■5.-S si. P C T S5 Q 7 .. © ■ *■ modna trgovina Ljubljana, Stritsrjeva ulica 7.