56 STANJE PODZEMNE VODE OKTOBRA 2015 Groundwater qantity in October 2015 Peter Frantar ktobra smo v medzrnskih vodonosnikih v prvi polovici meseca spremljali nadaljevanje zniževanja gladin vode, ki se je z manjšim povišanjem septembra, nadaljevalo že vse od poletja. V vodonosnikih severovzhodne Slovenije se je rahlo zniževanje nadaljevalo prva dva tedna oktobra, zatem pa se je gladina vode na Prekmurskem in Ptujskem polju dvignila za nekaj deset centimetrov. Na osrednjem območ ju Dravskega polja je bilo stanje ves mesec stabilno, ob obrobju polja pa se je gladina podzemne vode prav tako opazneje dvignila v drugi polovici oktobra. Na območ ju Celjske kotline je bilo v prvem tednu oktobra še rahlo zniževanje gladine podzemne vode, v drugem tedni pa se je gladina zvišala v Žalcu za skoraj en meter. Na višjem nivoju je podzemna voda ostala potem vse do konca meseca. Na območ ju vodonosnikov Krško Brežiške kotline in spodnjega dela Krke je bilo nihanje podobno. V predelu aluvialnih vodonosnikov pod več jim vplivom Krke (Krakovski gozd) in na območ ju Č ateža smo imeli v prvem tednu še rahel upad, ki mu je sledil opaznejši dvig gladin podzemne vode (v Č atežu za dobre 3 m) z viškom sredi meseca oktobra, v dneh proti koncu meseca pa se je gladina podzemne vode zniževala. Na območ ju Krškega in Brežiškega polja je bilo nihanje manjše, stagnacija prvih 14 dni oktobra, sledilo pa je zviševanje gladine, ki se je umirilo konec meseca. O Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 57 Slika 1. Grafi dnevnega gibanja gladine in temperature podzemne vode na izbranih postajah na aluvialnih vodonosnikih Figure 1. Daily groundwater levels and temperature on selected gauging stations on alluvial aquifers. Graphs show depth to water and water temperature on the gauging site Na aluvialnih vodonosnikih osrednje Slovenije (Kranjskega, Sorškega, Vodiškega, Kamniškobistriškega in Ljubljanskega polja) je bila gladina podzemne vode prvih štirinajst dni oktobra na relativno konstantnem nivoju, v tretje, tednu pa je sledil opaznejši dvig gladine podzemne vode, ki je znašal od nekaj decimetrov (Domžale dobrega pol metra) do več metrov (Cerklje na Gorenjskem preko 6 metrov). Na Barju je bila gladina podzemne vode ves mesec na podobni globini. Tudi v Vipavski dolini je bila prva dva tedna gladina podzemne vode stabilna, sledil pa je enakomeren dvig proti koncu meseca, v Mirnu za meter v štirinajstih dneh. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 58 Temperature podzemne vode medzrnskih vodonosnikov so imele v oktobru majhna nihanja. Na severovzhodu se je temperatura več inoma celo zvišala nekaj desetink o C, prav tako v Domžalah. Upad za stopinjo Celzija je bil zabeležen v Žalcu in Č atežu (velik vpliv Save), drugje pa je bilo stanje skoraj enako skozi ves mesec oktober. Postaje z več jimi temperaturnimi nihanji kažejo praviloma na več jo povezanost podzemne vode s površinsko vodo, predvsem z zatekanjem vodotokov. Slika 2. Grafi dnevnega gibanja vodostajev in temperature na izbranih lokacijah kraških vodonosnikov Figure 2. Daily water levels and temperatures on selected locations of karstic aquifers Stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih Slovenije je bilo po državi bolj pestro. V kraško razpoklinskih vodonosnikih severne Slovenije (predvsem Alp) se je količ ina vode sredi meseca poveč ala, a se na koncu meseca spet ustalila pri vrednostih iz zač etka meseca. Posamezni izviri so bili sicer konec meseca izdatnejši kot na zač etku meseca, kar kaže tudi graf Mošenika. V krasu južne Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 59 Slovenije se je stanje vodnih količ in poveč alo, sredi meseca je bilo vode največ , proti koncu meseca pa je bilo vode še vedno nad količ inami iz zač etka meseca. Poveč anje količ in vode v krasu južne Slovenije potrjujeta tudi vodostaja izvirov Podroteja in gladina podzemne vode pri Brestovici na Krasu. Izdatnost krasa je bila oktobra v splošnem več ja kot v septembru. Temperature predstavljenih kraških izvirov Mošenik, Kamniška Bistrica, Vrhnika pri Ložu in Lijak so že na splošno majhne, zaznati je bilo manjše nihanje z najvišjo temperaturo okrog 8. oktobra in najnižjo okrog 22.oktobra. Temperaturni nihanji na izviru Podroteja in v Krasu (Brestovica) sta zaradi hidrogeoloških znač ilnosti drugač ni od preostalih predstavljenih izvirov. Temperatura vode v Brestovici je zelo stabilna. Slika 3. Dnevno gibanje elektroprevodnosti podzemne vode na izbranih postajah kraških vodonosnikov Figure 3. Daily electrical conductivity levels on selected gauging stations on karstic aquifers Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 Elektroprevodnost vode se spremlja na posameznih lokacijah kraških vodonosnikov in izkazuje koliko snovi je raztopljenih v vodi, posredno tudi lahko sklepamo na trdoto vode in še na mnogo drugih povezav. Nihanje prevodnosti vode je povezano z zadrževalnimi č asi vode, geološko znač ilnostjo zaledja, rabo tal, padavinami,… Slika 3 prikazuje meseč no nihanje parametra. V Alpah je prevodnost na splošno manjša (Mošenik in Kamniška Bistrica) kot na pravem krasu (Podroteja, Vrhnika pri Ložu, Brestovica na Krasu). SUMMARY October groundwater levels in alluvial aquifers have mostly increased all over Slovenia. In the first two weeks of October the levels were mostly stable or were slightly declining. After that the water levels increased and mostly remained higher as at the beginning of the month. Karstic springs were also low in discharge for almost all first half of October, with rapid increase of discharges in the mid October and the decrease to slightly higher discharges at the end of the month as compared at the months beginning. The water temperatures of the alluvial and karstic aquifers were fairly stable all the October. Graphs of water electrical conductivity of karstic aquifers show influences of precipitation events.