Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 16.

BUENOS AIRES.
17. APRILA (ABRIL) 1958

“E8LOV JEJVIA LIBRE

99

Značilna molitev

V “Osservatore Romano”, glasilu Va¬
tikana, je bija objavljena “Molitev ka¬
toliških parlamentarcev in politikov”,
ki jo je sestavil papež Pij XII. Sveta
Kongregacija je dne 27. januarja 1958
objavila molitev, ki se glasi:

“Veliki, večni Bog, Stvarnik in Go¬
spod vseh stvari, vrhovni Zakonodajalec
in najvišji Vladar. Od Tebe izhaja in
zavisi vsaka oblast. V Tvojem Imenu,
kot odsev Tvoje božje modrosti, zakono¬
dajalci določajo kaj je pravično ali kri¬
vično. Zato mi katoliški narodni poslan¬
ci in politiki, ki nas teži odgovornost
za ves narod, prosimo Tvoje pomoči v
službi, ki jo sprejemamo in. jo želimo
izvajati v duhovni in telesni blag-or na¬
šega naroda.

Podeli nam čut dolžnosti, da se ne bo¬
mo izogibali priprav in prizadevanj, da
bi dosegli tako visoki cilj. Daj nam ne¬
pristransko in zdravo-stvamo razsod¬
nost, da bomo jasno spoznali, kar je
najboljše v danem trenotku. Ne ddpusti,
da bi se kdaj oddaljili od tiste zdrave
nepristratnosti, ki moramo po njej stre¬
meti. Daj nam, da bi mogli delati za
dobro vseh, da bi izključevali nepravič¬
ne prednosti. Daj nam vere v zvišenost
duha, da bomo visoko nad vsako možno
korupcijo, podkupljivostjo in sebičnostjo.
Daj, da bi nam ne opešala zvestoba do
naroda in vera v načela, ki jih javno
izpovedujemo in zagovarjamo.

Daj, da bodo naše izjave jasne, da ne
bodo izražale nič drugega kot težnjo za
sveto resnico, da bodo naši sklepi sklad¬
ni s Tvojimi zapovedmi tudi, če in ka¬
dar bi nam služba Tvoji volji povzroča¬
la bridkosti in odpovedi. Daj, da bi kljub
svoji ničevosti posnemali tisto pravič¬
nost in svetost, ki z njo Ti sam vse vla¬
daš in vodiš v največjo svojo- slavo in
v resnični blagor človeške družbe in
vsega Tvojega stvarstva.

Usliši nas Gospod, naj vodi Tvoja luč
naš razum, Tvoja moč našo voljo in
toplota Tvojega usmiljenja našo globo¬
ko ljubezen do naroda. Očisti nas vsa¬
ke človeške častihlepnosti in nezakonite
dobičkaželjnosti, vžgi v nas gorečnost
za zdrav socialni red, red pravice in e-
nakosti. Daj, da se bomo nekoč s tisti¬
mi vsemi, ki so sedaj zaupani naši skr¬
bi, na veke veselili Tvoje blažene na¬
vzočnosti kot najvišjega plačila. Amen.”

Da je Sv. Stolica uradno objavila dej¬
stvo, da je besedilo molitve sestavil
sam Sv. Oče, je gotovo nekaj posebne¬
ga. Posebnost je tudi molitev sama.

Oboje kaže, da je Sv. Oče, ki je sam
bil dolga leta na politično odgovornih
diplomatskih mestih, in vodi državno
tajništvo in Katoliško Cerkev v politič¬
no najviharnejšem času, hotel izraziti
svojo posebno pozornost političnemu de¬
lu v sedanji dobi in razmerah.

V molitvi je Sv. Oče povedal katoli¬
ško razumevanje in gledanje na politič¬
no delo in službo.

Na prvo mesto je postavil čut dol¬
žnosti do političnega dela. Zakaj to o-
pozorilo? Ponovno in ponovno so se v
zadnjih letih širila mnenja, naj katoli¬
čani smatrajo politično udejstvovanje
za javen opravek, več ali manj druge, če
ne zadnje vrste. To mnenje in razpo¬
loženje je nastalo v največji meri kot
sad vztrajnega prizadevanja nasprotni¬
kov katoliškega vpliva v družabnem živ¬
ljenju, deloma pa kot odpor na slabosti
ljudi in skupin, ki so po pisanih in ogo¬
vorjenih programih nosili katoliške in
krščaske zastave, pa so krivi ali pa ne,
prišli v razmere, ki so vsaj javnosti iz-
gledale več ali manj umazane ter po¬
vzročile nesrečne preizkušnje in pora¬
ze.

Tam, kjer delujejo krščansko demo¬
kratične stranke ali druge politične sku¬
pine, ki sicer ne nosijo tega imena, pa
dejansko zagovarjajo katoliške vredno¬
te in krščanski socialni red, nasprotni¬
ki poudarjajo ž<j desetletja, da “vera ne
spada v politiko”. Stara je trditev vseh,
ki hočejo izključiti iz javnega in dru¬
žabnega življenja odnos ljudi do Stvar¬
nika, da “se Cerkev ne sme vmešati v
politične stvari”, stara krilatica ozna¬
čuje za “klerikalizem'” vsak poskus
branjenja in uveljavljenja pravic Cer¬
kve kot družbene ustanove ali pa pravic
državljanov-katoličanov, da svobodno in

Sovjetski napori za vrhovno konferenco

Sovjetski zunanji minister Gromiko
je izročil ameriškemu, angleškemu in
francoskemu veleposlaniku v Moskvi no¬
te moskovske vlade, v katerih Hruščev
predlaga trem zapadnim velesilam, naj
za ta četrtek, t. j. 17. t. m. skličejo se¬
stanek svojih veleposlanikov na razgo¬
vor s sovjetskimi predstavniki za po¬
znejše sklicanje vrhovne konference.
Sovjetska vlada dalje predlaga, naj bi
se vrhovna konferenca vršila po tem se¬
stanku tudi, če veleposlaniki, in potem
morda za njimi zunanji ministri, ne bi
prišli do nobenega sporazuma. Na vr¬
hovni konferenci bi potem predsedniki
našli skupno formulo za sporazum.

Sovjetska nota je bila odgovor na ne¬
davno pismo zapadnih velesil Moskvi, v
katerem so jo pozvale, naj se čim hitre¬
je odloči za vrhovno konferenco ali pro¬
ti njej, seveda po zapadnih pogojih. Do¬
slej sta si Vzhod in Zapad od- lanskega
decembra izmenjala že 12 pisem o tem
vprašanju.

USA je nove sovjetske predloge takoj
odbila z naslednjimi ugotovitvami:

1) ZSSR poskuša prisiliti Zapad na
sklicanje vrhovne konference, ne da bi
bil zasiguran uspeh sestanka veleposla¬
nikov in poznejšega sestanka zunanjih
ministrov. Zapad vztraja pri svdji za¬
htevi, da se mora sklicati vrhovna kon¬
ferenca šele potem, če bi konferenca
zunanjih ministrov rodila uspeh.

2) Razgovori med veleposlaniki, ki
jih predlaga Kremelj, bi bili omejeni
samo na organizacijske zadeve poznejše
konference zunanjih ministrov. Po za¬
padnih predlogih pa bi ravno sestanek
veleposlanikov moral biti glavna osnova
za uspešno nadaljevanje konference zu¬
nanjih ministrov in potem vrhovne kon¬
ference.

3) ZSSR vztraja na pravici veta sle¬
hernega problema, ki bi se tikal nje¬
nih satelitov, Nemčije, vzhodne Azije
itd. Zapadne sile pa prav te probleme
hočejo vključiti v dnevni red vrhovne
konference.

Po odhodu Hruščeva - velike čistke na Madžarskem

Hruščev je pretekli četrtek zaključil
enotedensko propagandno potovanje po
Madžarski, ni pa mogel ugotoviti, če je
dosegel velik uspeh.

Bilo je to prvo potovanje Hruščeva v
tujino, potem, ko je postal predsednik
sovjetske vlade in prvo na široko publi¬
cirano potovanje Hruščeva po interven¬
ciji sovjetske vojske na Madžarskem le¬
ta 1956.

Hruščev je govoril v nekaterih mestih,
kjer je protikomunistična revolucija
najbolj divjala, tako v industrijskem
mestu Stalinvaroš, v rudarskem sredi¬
šču Tatabanja in v budimpeštanskem
industrijskem središču Csepel. V svojih
govorih se je “poklonil” madžarskim
kmetom, ki jih danes komunistični re¬
žim takorekoč nosi na rokah, in inte¬
lektualcem, ki jih danes komunistični
režim silno sovraži. V svojih govorih je
Hruščev poudarjal zlasti tri točke:

1) Madžarski komunistični vodja Ja-
noš Kadar je zanesljiv pristaš Hru¬
ščeva.

2) Madžarski komunisti so bili slabot¬
ni in neumni, da so dopustili izbruh
protirevolucije ter morajo zato budno
paziti za bodočnost.

3) Proizvodnja na Madžarskem mora
narasti.

Odkar je Kadar odstopil kot predsed¬
nik madžarske vlade v januarju t. 1.,
da bi se bolj posvetil delu v stranki, so
ga madžarski in sovjetski stalinisti na¬

padali z vseh strani. Iz Sovjetske zve¬
ze, kamor je bil izgnan, je bivši sta¬
linistični vodja Madžarske Matyaš Ra-
koši pisal glavnemu odboru madžarske
komunistične stranke, da se položaj na
Madžarskem slabša, ker so njega izlo¬
čili od dela in da se madžarska KP
razkraja.

Madžarska je ena izmed slabotnih
točk v rdečem imperiju Hruščeva. Stali¬
nisti pripisujejo protikomunistično re¬
volucijo tkzv. pomirjevalni politiki Hru¬
ščeva, medtem ko Hruščev obtožuje Ra-
košija in njegove stalinistične pristaše
krivde za revolucijo. Kdor napada Ka-
darja, napada Hruščeva, je izzvenelo v
govorih, ki jih je imel na Madžarskem.

Razen tega se tudi gospodarski po¬
ložaj na Madžarskem vsak dan slabša,
namesto obratno, kljub izdatni sovjet¬
ski gospodarski pomoči temu satelitu.
Proizvodnja se ni povečala, kakor so ko¬
munisti pričakovali. Izglodalo je, da je
Rakoš prej imel več uspeha na tem po¬
dročju, kakor pa ga ima sedaj kljub
vsej sovjetski podpori Kadar.

Zaradi takega položaja je Hruščev
verjetno smatral za potrebno, da svoje
prvo potovanje v svojstvu predsednika
sovjetske vlade napravi prav na Ma¬
džarsko.

Po odhodu Hruščeva iz Madžarske so
po vsej deželi začeli z velikimi čistka¬
mi v vojski, policiji, po državnih uradih,
sindikatih in v stranki. Na ta način so
odstranili na tisoče in tisoče raznih
funkcionarjev, katere ne smatrajo za
zanesljive ter se boje, da bi se v prime¬
ru novega upora protikomunistov po¬
stavili na njihovo stran.

ARGENTINA SEDE DE LAS DELI-
BERACIONES ŠOBRE LA ZONA
ANTARTICA

De acuerdo con informaciones recogi-
das en fuentes allegadas a circulos di-
plomatticos de esta capital, se ha sa-
bido que existe el proposito de realizar
una conferencia internacional sobre no
militarizacion y colaboracion cientifica
en la Antartida, y que algunos de los
paises interesados en la mišma ha-
brian propuesto a la Argentina para
efectuar^esa reunion.

A la conferencia asistirian ademas
de nuestro pais, Chile, Estados Unidos,
Australia, Gran Bretana, Union Sovie-
tica, Francia, Nueva Zelandia, Belgica,
Japon y Sud Africa, naciones que han
intervenido en las tareas efectuadas con
motivo del ano geofisico internacional,
y que alegan, ademas, derechos sobre la
zona mencionada.

ADENAUER V LONDONU

Za sredo, 16. t. m. je bil napovedan | zacija NATO še predno bo Adenauer
obisk Adenauerja v Londonu, kjer naj i prišel v London, če pa ne, da ga je mo-

enakopravno razvijajo svoje dobrodelne,
vzgojne, gospodarske, kulturne in poli¬
tične ustanove kakor mislijo, da najbo¬
lje morejo, da bi okoli sebe ustvarili
vzdušje in razmere, ki bi v njih lažje
živeli po načelih svoje vere, po svojem
krščanskem svetovnem nazoru. Po tem
mnenju je vsako omejevanje pravic ka¬
toličanov v redu in prav, obramba in u-
veljavljanje teh pravic pa “reakcionar¬
ni klerikalizem”, ki je sramoten za vsa¬
ko napredno družbo.

Ta propaganda je po desetetjih od
začetka evropskega kulturnega boja
sem rodila svoje sadove tudi med mno¬
gimi takimi, ki mislijo in trdijo, da de¬
lajo in žive kot katoličani. Nastopi'a so
med njimi gibanja proti posebnim
strankam, ki bi bile opredeljene po sve¬
tovnem nazoru, proti posebnim krščan¬
skim stanovskim in strokovnim zvezam
tudi tam, kjer so jih razmere ukazovale.
Kjer pa še ni prišlo tako daleč, pa je ka¬
toliške vrste razjedala vedno bolj misel,
naj se katoličani “pred vsem” brigajo za
prospeh svojih cerkvenih in dobrodelnih
ustanov, morda še malo popazijo na kul¬
turni razvoj, politiko naj pa opuste, ali
vsaj naj bodo “zelo previdni”, predno se
lotijo kakega političnega posla, ker
“politika je umazana reč”.

Prav sedanji Sv. Oče je že ponovno
opozoril, da je to zmota, ki škoduje sa¬
mo katoliškim državljanom. Sedaj je to
storil v najbolj verski obliki — molitvi.
S tem je po'itično delo postavil na čast¬
no mesto, ki mu gre, dokler je tako ka¬
kor ga molitev popiše v naslednjih stav¬
kih: “Vse v odsvitu odgovornosti pred
Bogom in ljudmi, zvesto, vdano, vztraj¬
no in nesebično delo za resničen napre¬
dek splošnega narodnega blagostanja”.

Sedaj, ko smo prišli do dna, ko si sto¬
jita v vsem civiliziranem svetu naspro¬
ti krščanski nazor in materializem z
borbenim brezboštvom v komunizmu,
zveni molitev Sv. Očeta kot poziv na to¬
talitarno mobilizacijo katoliških in kr¬
ščanskih sil tudi v politiki. M.K.

bi ostal do sobote opoldne. Namen nje¬
gove obiska je .poskus žbližanja Anglji-
je in Francije v vprašanju evropske go¬
spodarske unije, glede česar sta si obe
državi v mnogočem nasprotni. Po mne¬
nju opazovalcev je Adenauer eden naj¬
boljših posrednikov med Anglijo in
Francijo v evropskih problemih, to dej¬
stvo samo pa tudi pomeni, da si je Za¬
hodna Nemčija pod njegovim vodstvom
v trinajstih letih po drugi svetovni voj¬
ni pridobila močan diplomatski ugled.

Adenauer pa bo v Londonu razprav¬
ljal tudi o problemu vzdrževanja britan¬
skih čet na zahodnonemškem ozemlju.
Anglija zahteva, da bonska vlada pla¬
ča letno za britansko vojsko v njeni
coni v Nemčiji 50 milijonov funtov šter-
lingov, čemur se Nemčija upira. Menijo,
da bo ta problem mogla rešiti organi-

goče rešiti s pospešitvijo odplačila nem¬
škega dolga v Angliji in z vnaprej pla¬
čanim orožjem, ki ga bo Nemčija kupi¬
la v Angliji.

Toda vprašanje gospodaske enotnosti
Evrope, kjer si Anglija in Francija
nasprotujeta, je mnogo težje. Zapadna
Nemčija je članica skupnega evropske¬
ga trga, kakor so to tudi Francija, Ita¬
lija, Belgija, Nizozemska in Luksem¬
burg. Anglija hoče koordinirati skupni
trg s cono svobodne trgovine, katere
članice bi bile poleg Anglije še Irska,
Island. Norveška, švedska, Danska, Por-
tugal, Švica, Avstrija, Grčija in. Turčija.
Francozi vztrajajo na svojem stališču,
da noben mehanizem ne sme zavirati
razvoja skupnega evropskega trga, zla¬
sti ne, ker je njegov upravni aparat že
začel delovati.

ARGENTINA SEDEŽ KONFERENCE
O ANTARKTIKI

Iz diplomatskih virov v Buenos Aire¬
su poročajo, da so v načrtu priprave za
mednarodno konferenco o neoborožitvi

Antarktike in o znanstvenem sodelova-
*

nju na tem področju. Isti viri navajajo,
da so nekatere države predložile Argen¬
tino kot sedež take mednarodne konfe¬
rence.

Razen Argentine naj bi se tega med-
narodnego posveta udeležile še nasled¬
nje države: Čile, Združene Severnoame¬
riške Države, Velika Britanija, Sovjet¬
ska zveza, Francija, Nova Zelandija,
Belgija, Japonska in Južnoafriška zve¬
za, t. j. države, ki sodelujejo pri znan¬
stvenem raziskavanju in delih na tem
področju v zvezi z geofizikalnim letom
in ki si laste tudi gotove pravice na An¬
tarktiki.


OPERATIDN HARDTACK”

Na sovjetsko propagandno objavo, da
bo s svoje strani prenehala z atomskimi
poskusi, če bosta isto storili tudi USA
in Anglija, je Eisenhovver izjavil, da bo
tudi USA prenehala z nadaljevanjem a-
tomskih eksplozij na Bikinih in Eniwe-
toku, če bo letošnja serih atomskih po¬
skusov, ki se bodo pričeli te dni, dala
zadovoljive rezultate. Znanstveniki mu
bodo morali povedati, kakšne rezultate
pričakujejo in po končanih poskusih spo¬
ročiti, če je rezultat poskusov tak, ka¬
kršnega so si želeli in če ne potrebuje¬
jo novih poskusov za nadaljni študij a-
tomske energije. Če bosta ta dva cilja
dosežena, potem bo USA samostojno
prenehala z atomskimi eksplozijami, ne
da bi prej s katero koli državo sklepa¬

la kakršen koli tozadevni sporazum ali
svojo odločitev vezala na kakršne koli
pogoje.

Znanstveniki v letošnji seriji atom¬
skih poskusov na Enhvetoku in Bikinih,
označeni z “Operation Hardtack” za¬
sledujejo zlasti tri cilje:

1) Doseči eksplozijo čim manjše in
čim čistejše atomske bombe; 2) Pre-
iskusiti uporabo atomske energije ža o-
brambo proti dolgoletnim raketam in 3)
Razstreliti atomsko bombo v višini nad
150 km nad zemljo in ugotoviti, če je
atomsko eksplozijo v taki višini mogo¬
če ugotoviti iz velike daljave z napra¬
vami, ki jih danes uporabljajo za take
namene.

IZ TEDNA V TEDEN

Francosko reakcijsko letalo. Trident j streli atomskih bomb, je Eisenhovver pi¬

li je postavilo nov svetovni rekord v
dosegu višine v najkrajšem času: v
dveh minutah 50 sekund je doseglo
15.000 metrov.

Po večmesečnih pogajanjih so v Bon¬
nu podpisali trg. pogodbo med Zah.
Nemčijo in ZSSR, veljavno za tri leta
in obsegajočo celotno zamenjavo različ¬
nih predmetov v višini 750 milijonov do¬
larjev. Podpis se je tako dolgo zavle¬
kel, ker sta obe pogodbenioi hoteli vklju¬
čitvi v dogovor tudi vprašanje vračanja
tako enih kakor drugih državljanov.

Na izjavo Hruščova, češ da bo ZSSR
primorana zavzeti drugačno stališče, a-
ko se USA in Anglija ne odločita, da
bosta tudi prenehali s poskusnimi iz

sal Hruščovu, da naj se ZSSR priklju¬
čijo amer. predlogu o ustavitvi izde¬
lave atomskega materiala za vojne na¬
mene, kajti le tako bo mogoče doseči
razorožitev, v “katero bomo lahko za¬
upali”. Potem ko je v pTsmu Eisenho-
wer omenil, da je sovj. predlog ponav¬
ljanje že starih nasvetov, je izrazil svo¬
je začudenje, češ kako da sedaj ZSSR
na vsem lepem hoče prekiniti atomske
poskuse, ko je vendar pred nedavnim
končala serijo temeljito izvedenih po¬
skusov, zraven pa z velikimi naslovi
objavlja, da teh poskusov ne bo več iz¬
vajala, če se jim Amerikanci in Angle¬
ži pridružijo. Eisenhower je pri tem ho¬
tel poudariti, da je za ZSSR sila lahko,

ponujati v svetu ceneno propagando, ko
je že dosegla tolikšne uspehe na atom¬
skem področju, in je zato ponovno spom¬
nil Ruse na to, da so Amerikanci že leta
1953 predlagali vsemu svetu nadaljeva¬
nje raziskovanj na atomskem polju
zgolj v miroljubne svrhe. Tedaj Sovjeti
tega predloga niso osvojili, zato pa ra¬
čuna Eisenhower sedaj na to, da bo Hru¬
ščev, odkar je postal absoluten gospo¬
dar ZSSR, spet vzel v pretres ta amer.
predlog.

Na tuniškem vprašanju je padla se¬
danja francoska vlada Feliksa Gaillar-
da.

Ob obisku na Madžarskem je Hru¬
ščev ne samo zapel slavo Bela Kunu in
ožigosal Nagya, ampak je tudi pove¬
dal, da so mu tuji časnikarji namerno
podtaknili besede, češ, da ZSSR ne bo-
več Madžarski pomagala, ako bi prišlo
do nogega poizkusa kontrarevolucije.
Odločno je zatrdil: “Vse provokater-
je opozarjamo, da sovražnikom delov¬
nega razreda ne svetujemo izvajanje
novih provokacij. Če hočejo izvesti pro¬
tiudarec ali pa v kateri koli socialistič¬
ni deželi izsiliti protirevolucijo, jim s
tega mesta povem, da bodo vse sociali¬
stične države in celotne oborožene sile
Sovi. zveze vsak čas pripravljene složno
se združiti in pomagati ter dati provoka-
terjem odgovor, ki ga zaslužijo”.

Revolucija na Kubi, ki naj bi se po
navodilih uporniškega voditelja- Fidel
Castra začela na samo velikonočno ju¬
tro, je po neorganiziranih izpadih v
glavnem mestu La Habana in provincij-
skem mestu Santiagu klavrno propadla.
Predsednik Batista je odločen uničiti
banditske oddelke in je v ta namen za¬
čel s protiakcijo, ki po opisu v listih ze¬
lo diši po oblikah, kakor jih poznamo iz
laškega čiščenja po Dolenjskem. Daši
Svet. tisk smatra Batisto za diktatorja
in dasi so doslej skoraj vsi listi nepre-
nehno slavili upornika Castra, vendar
počasi uporniške manire vzbujajo sum-
nje češ, da so med njimi prevladali ko¬
munisti. Naj Castro uspe ali ne, vse¬
kakor njegov način boja — poveliče¬
vanja zločina in uničevanje zgolj zaradi
uničevanja — ne more prinesti srečne
bodočnost] tako bogati deželi, kakor je
ravno Kuba. — Batista se je doslej po¬
zorno pasil, da ni prišel v spor s cer¬
kvenimi oblastmi.

Ponovno je zavladala napetost na Ci¬
pru, kjer so pripadniki odporniškega
gibanja za združenje z Grčijo oklicali
splošno stavko. —Makarios se bo podal
na razgovor z Nasserjem.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. IV. 1958

Slovenski dan v Bs.
Airesu

Slovenci na področji Vel. Buenos Ai¬
resa, organizirani v najrazličnejših or¬
ganizacijah in društvih, imajo vsako le¬
to skupno prireditev-Slovenski dan. Je
to dan, ki je posvečen slogi in bratstvu
ter vzajemni pomoči med Slovenci. Le¬
tos je bil že tretji. Vanj so bile že dru¬
gič vključene mladinske športne tekme.

Za Slovenski dan je slovenska prista¬
va v Moronu dobila čisto novo lice. V
ozadju, zraven velikega in košatega dre¬
vesa ombu, je bil postavljen oder z vi¬
sokim modrim ozadjem. Na vsaki stra¬
ni so bili po trije stebri, oviti v slo¬
venske narodne barve. Na odru je bil po¬
stavljen oltar, okrašen s slovenskimi
šopki. Na levi strani od gledalca je vi¬
hrala argentinska, na desni strani pa
slovenska narodna zastava. Na levi stra¬
ni sta bila naslikana tudi grba Sloven¬
ske fantovske zveze ter Našega,, doma v
San Justo, na desni strani pa grba Mla¬
dinskega doma in Slovensko dekliške
organizacije. Izde'ala jih je gdč. Sonja
Čopova. Med mašo je bil na modro o-
zadje nad oltarjem pritrjen velik križ,
popoldne je pa tam visela velika slika,
ki je predstavljala skupino slovenskih
fantov in deklet pri igri odbojke. Sli¬
ko je narisal g. Hotimir Gorazd. Po- .
stavitev odra z velikim napisom “Slo¬
venski dan” in “Mladinski športni dne¬
vi je zamisel g. Janeza Knapa. Za nje¬
govo postavitev si je vzel tudi dopust
ter je zadnji teden skoro vse dni prebil
na pristavi. Pri delu so mu pomagali g.
Jože Prijatelj, gg. Tominc, Kopač, Se¬
ver, Oblak in drugi člani SFZ.

Slovenski fantje so pristavo okrasili
tudi s slovenskimi zastavami. V jelen¬
skem vetru so vihrale tudi raz vseh vi¬
sokih dreves ter so prireditvi dajale še
poseben čar.

Ob desetih dopoldne se je Slovenski
dan začel s sv. mašo. Imel jo je direktor
g. Anton Orehar med njo so peli slo¬
venske velikonočne pesmi člani zdru¬
ženih slovenskih pevskih zborov s po¬
dročja Vel. Buenos Airesa pod vodstvom
g. Jožeta Omahne. Bili so to pevci Gal¬
lusa ter pevskih zborov iz Ramos Me-
jia, San Martina in Lanusa.

Po evangeliju je imel g. direktor Ore¬
har priložnostni nagovor, ki ga je na¬
vezal na Svetopolkovo oporoko svojim
trem sinvom, naj bodo složni, ker sa¬
mo tako bodo lahko uspešno kljubova¬
li vsem nevarnostim. Sinovi očetovih
nasvetov niso upošteva'i, zato so njiho¬
ve dežele postale plen sovražnikov.
Slovenski dan je tudi dan slovenske slo¬
ge, bratske ljubezni in medsebojne po¬
moči. Temelj bratske sloge je pa prava
krščanska medsebojna ljubezen, ki jo je
zapovedal Gospod. Ta ljubezen ne sme
nikogar izključevati. Veže pa tudi sle¬
hernika izmed nas. Rojakom tu po’aga
na srce naj si med seboj lepo pomagajo.
Tisti, ki imajo več, naj pomagajo rojakom,
ki so še v stiski in potrebi. Razumniki
naj prav tako svoje znanje dajejo naro¬
du, iz katerega so izš"i. Dolžni so to da¬
ti narodu in ga voditi ter mu biti v o-
poro, zlasti še v tujem svetu. Rojake o-
pozarja dalje na dolžnost pri sodelova¬
nju za ohranitev slovenskega življa,
to je, na dolžnost, ki jo ima sleherni ro¬
jak do dela za slovensko skupnost. To
delo naj se odraža ali v aktivnem delu
posameznika v organizacijah, ali pa v
gmotmen podpiranju tega dela, ki ga za
skupnost opravljajo drugi. Pojasnil je
tudi razPko med krščansko ljubeznijo
do bližnjega in med naravnim človeko¬
ljubjem, nato pa je s prošnjo Bogu naj
bi s svojim blagoslovom bdel nad sloven¬
skim življem v izseljenstvu in med njim
jačal ter krepil slogo in krščansko lju¬
bezen, zaključil svoja lepa izvajanja.

Po maši je bila na pristavi odprta raz¬
stava slik mladih slikarjev g. Ivana Bu¬
kovca in gdč. Metke žirovnikove ter
knjig, ki jih je v zadnjih petih letih iz¬
dala Slov. kult. akcija.

Rojaki so nato v velikem številu osta¬
li kar na pristavi, kjer je bilo za vse
na razpolago tudi kosilo.

Izredno lep in topel dan je popoldne
privabil na prista vo še več Slovencev.
Od vseh strani Vel. Buenos Airesa so
prišli. Ko so je popoldanska prireditev
začela, so bile vse mize na pristavi zase¬
dene. Sodijo, da je bilo tedaj na Pristavi
nad en tisoč rojakov. Povsod je bilo ži¬
vahno. Vodstvo kuhine je imela ga Ema
Kessler-Blejčeva, pomagale so ji pa pri¬
dna slovenska dek'eta, ki so s fanti
imela na skrbi tudi vso postrežbo. Go¬
stilno in bar na kegljišču so imeli čla¬
ni Našega doma San Justo, na štantu
blizu odra so člani SPD prodajali peci¬
vo in potice, na drugi strani pa člani
Zveze biv slovenskih bojevnikov žgane
pijače ter listke za čepavčiče in ražnji-

Dr. Frondizi v

Na drugem mestu poročamo o seda¬
njem obisku izvoljenega predsednika dr.
Arturja Frondizija Čilu, Peruju in Ek-
vati^-ski republiki. Od 7. do 14. aprila
je pa bil na obisku v sosednjih repu¬
blikah v Uruguayu in Braziliji. V obeh
državah so mu priredili navdušene spre¬
jeme.

Predsednik dr. Frondizi je imel v Mon¬
tevideu, Rio de Janeiro in v Sao Paulo
več govorov. V vseh teh mestih je tudi
odgovarjal številnim časnikarjem na
najrazličnejša vprašanja. Iz teh govo¬
rov povzemama glavne njegove ugoto¬
vitve.

Zavzema se za močno gospodarsko
zvezo južnoameriških držav in za skup¬
ni trg teh držav. Izjavlja se za zahod-
no-demokratske države ter izraža vero
v bratstvo in solidarnost južnoameriških
narodov, tako duhovno kakor gospodar¬
sko. Južna Amerika se mora gospodar¬
sko in industrijsko dvigniti, da bo dvig¬
nila življenstvo raven ljudstva in zago¬
tovila socialno stabilnost. Za razvoj tež¬
ke industrije ima na razpolago potrebne
surovine.

Peronizem v Argentini ne predstavlja
nobene navarnosti več. Sedanja vlada
je podvzela vse potrebne ukrepe za nje¬
govo iztrebljenje. Zato bo njegova vla¬
da lahko brez nevarnosti objavila amne¬
stijo. O Peronovi usodi bo odločal na¬
rodni kongres, ne pa on.

Na vprašanje, če je resnica, da ga je
izvolila ljudska fronta, sestavljena iz
intransigentnih radikalov, peronistPv in
komunistov, je dejal, da to ni res. Iz
volili so ga intransigentni radikali in
pristaši drugih strank. Res je, da so

BRALI SMO...

svojih izjavah

'-SŽCSJBi

zanj glasovali tudi biv. peronisti in tudi
komunisti, toda s temi nima nobenih do¬
govorov in nobenih obvez do njih. Ve¬
čina ljudstva je bila tista, ki ga je izvo¬
lila, ko je odgovorila na‘njegovo po¬
slanico 20 milijonom Argentincev. Zato
ima on dogovor samo z ljudstvom.

Osnova petrolejske politike, ki jo bo
zasledovala njegova vlada, je Državna
petrolejska družba. Trenutno njeno
proizvodnjo 5 milijard kub. metrov je
mogoče pošestoriti z novimi vrtanji,
naftovodi in ostalimi potrebnimi napra¬
vami. Drnfižbe, ki bodo hotele sodelova¬
ti, bodo uživale ugodnosti.

Glede političnega položaja v Argenti¬
ni je dejal, da je sedaj urejen. Računa
s popolno podporo oboroženih sil ter
bo 1. maja prevzel oblast in sestavil u-
stavno vlado.

Ko bo prevzel oblast, bo to predstav¬
ljalo vrnitev k ustavnim svoboščinam in
tudi k redu, nikakor pa ne v anarhijo.
Naglasil je, da bo ustvaril efektivno de¬
mokracijo.

Na vprašanje časnikarjev, če je res¬
nica, da je njegov podpredsednik dr.
Gonzalez filokomunisti, je to odločno
zanikal ter poudaril njegov demokrati¬
zem ter borbo za svobodo. Naglasil je,
da v njegovi stranki sploh ni mesta za
kakega totalitarca.

Dr. Frondizi je končno dejal, da bo
njegova vlada spoštovala vse zunanje¬
politične dogovore in sporazume. Izrekel
je vse priznanje sedanji vladi in oboro¬
ženim silam, ki so častno izpolnile svo¬
je obljube ter Argentini omogočile vrni¬
tev v demokratično življenje.

ZA ENAKOPRAVNOST

Ponovno smo poročali o borbi Sloven¬
cev na Koroškem za svoje narodne pra¬
vice, ki jim pripadajo po vseh božjih in
naravnih zakonih, pa tudi po čl. 7. av¬
strijske mirovne pogodbe,toda avstrij¬
ska vlada jim jih še naprej krati, na¬
rodno nestrpno nemško časop sje pa s
svojimi hujskaškimi članki neti sovra¬
štvo' v deželi proti Slovencem. To je zla¬
sti razvidno iz naslednjih ugotovitev, ki
jih je celovški Naš tednik objavil v u-
vodniku pod gornjim naslovom po zad¬
njih občinskih volitvah:

“V zadnjim času je opazovati v av¬
strijskem javnem življenju zelo opasen
razvoj okoli našega narodnega proble¬
ma. Pred dobrim mesecem smo bili pri¬
če svojevrstnega komentarja nemško-
nacionalnega reporterja v avstrijskem
radiu, ki je v svojih vprašanjih in oce¬
nah očitno kazal mržnjo do vsega slo¬
venskega. Graška “Kleine Zeitung” se
trudi, da zanese v naše narodne proble¬
me državno-politične poglede in tako o-
sumi manjšino državljanske nezaneslji¬
vosti. Najbolj zlohoten pa je prispevek
sicer ugledne liberalne dunajske “Die
Presse” k našemu vprašanju v dneh, ko
sc se na Dunaju pričeli avstrijsko-jugo-
slovanski razgovori. V tem članku oči¬
ta dopisnik narodnim delavcem 'ireden¬
to, opisuje “šolstvo, v katerem se mora¬
jo otroci 80.000 nemških staršev izme¬
noma vsake pol ure učiti predmete v

slovenskem in nemškem jeziku.” Višek
obrekovanja pa je trditev, da se naši
duhovniki v več sto primerih branijo
sprevidovanja umirajočih v nemškem
jeziku in da z izgovorom, da ne znajo
nemški, nočejo nemško razlagati umet¬
nosti svojih cerkva. Pri neki slovenski
sestri pa da so našli cel kovček propa¬
gandnega materiala iz Jugoslavije ?!

Ti in slični pojavi zastrupljevanja
avstrijskega javnega mnenja so se stop¬
njevali že tako daleč, da postaja narod¬
ni problem* dežele skoroda nereš jiv.
Edinstveni trenutek, ko bi Avstrija za-
mogla pozitivno reševati zanjo zgodo¬
vinsko že tolikrat usodno vprašanje ne-
nemških narodnih skupin v okviru svo¬
jih meja, utegne biti zamujen. Da je
rešitev tega vprašanja tokrat celo ustav¬
no zajamčena, je pri tem usodepolnega
pomena.

Novo politično razdobje do prihodnjih
deželno-zborskih volitev bod\ za nas v
znamenju razjasnjevanja in pojasnje¬
vanja določb člena sedem avstrijske
državne pogodbe.

Pri tem naj nas vodi dejstvo, da ga
na našem podeželju ni nikogar, ki bi ne
želel zase in za svoje otrok» popolne e-
nakopravnosti z nemškimi sodržavljani.
To in nič manj jamči državna pogodba
nenemškemu prede'u dežele. In to po¬
jasnilo ljudstvu smo dolžni kot Sloven¬
ci in avstrijski državljani”.

ce, ki so jih pekli v bližini na ražnju
slovenski fantje. Prav tako so bile na
razpolago okusne pečenice in kranjske
klobase. Za velikim drevesom so se, na
mladinski pristavi, utaborili slovenski
skavtje pod vodstvom svojega voditelja
g. Marijana Trtnika.

Po vsej pristavi je bilo veselo razpo¬
loženje. Stopnjevale so ga pa še slo¬
venske pesmi, ki so jih prenašali po
zvočniku.

Ko se je ob pol štirih začela tekma
pied moštvoma SFZ Moron in Našega
doma iz San Justa, se je zlasti m adi-
na zgrnila okoli športnega prostora ter
z napetostjo sledila zanimivi tekmi.

Zmagalo je moštvo SFZ Moron z 2:1
(13:15, 15:7, 15:10). Za SFZ so nastopa¬
li: Knap, Magister, Malovrh, Havelka,
Mežnar, Skvarča, (Grabnar, Mehle,
Šenk, Jesenovec); za Naš dom pa Ko-
sančič, Rus, Škraba, Krištof, Benko,
Modic, (Tekavec, Kovač, Oven, Indihar
M. in L.). Kljub zmagi SFZ Morona je
bilo videti, da moštvo Našega doma do¬
bro napreduje, ima pa eno hibo to mo¬
štvo: Sestavljajo ga v glavnem starejši
igralci, katerih zvezda bo polagoma za¬
čela pojemati. Mladina, ki priha a, pa
še ni dosti pripravljena, da bi mogla u-
spešno kljubovati SFZ Moronu. SFZ Mo¬
ronu je vidno manjkal Prijatelj, čeprav
sta predvsem Mežnar in Malovrh dobro
igrala, starih asov — Knapa in Magi¬
stra ni treba niti omenjati. Te prija-
telske igre ni mogoče jemati kot merilo

moči obeh moštev, kajti sonce je bilo
zaveznik enih in drugih, toda več sreče
s prostorom je imelo moštvo SFZ Mo¬
ron. Po tekmi so prikorakali na igrišče
vsi športniki, ki so nastopali na Slo¬
venskih športnih dnevih. Njim in vsem
navzočim je nato predsednik Društva
Slovencev g. inž. Albin Mozetič posvetil
v jedrnatem govoru nekaj misli.

Izrazil je željo naj bi bil ta krasni je¬
senski dan odsev naše narodne sloge, ki
naj obstoja v bistvenih stvareh in v čim
večji prostosti v nebistvenih. Bistvene
stvari, v katerih naj nas druži sloga, so
pa: Smo Slovenci in se čutimo Sloven¬
ce. Priznavamo krščanska načela ter
jih skušamo uvejjavl ati v našem javnem
življenju. Ljubimo svobodo, ki je naj¬
večja dobrina, ki jo je Bog dal člove¬
ku, svobodo, ki spoštuje človeško oseb¬
nost in dopušča najrazličnejša mnenja
ter n'ihovo širjenje.

Nadalnja izvajanja je namenil slo¬
venskim športnikom. Dejal je, da je
bila posrečena ideja, da so športne dne¬
ve vk 1  jučili v Slovenski dan. Toda splo¬
šno športno geslo ‘Zdrav duh v zdra¬
vem telesu” za slovenskega športnika
še sme biti zadosti, ker mu mora biti
tudi šport eno od sredstev za ohranje¬
vanje slovenskega življa v izseljenstvu,
z’asti slovenske mladine. Težave in ne¬
všečnosti, ki so združene s športnim
tekmovanjem, ne smejo nobenemu je¬
mati poguma, ampak naj bodo v vzpod-
(Nadaljevanje na 3. strani)

GALLUS NA PROSLAVI DNEVA
AMERIK V BS. AIRESU

V proslavo Dneva Amerik, ki ga a-
meriške države praznujejo vsako leto
14. aprila, so bile tudi letos v Buenos
Airesu različne prireditve. Mestna obči¬
na je v vrsti drugih prireditev pripra¬
vila tudi poseben simfonični koncert, ki
ga je izvajala Občinska godba (Banda
Municipal) s sodelovanjem Slovenskega
pevskega zbora “Gallus”.

Za izvajanje koncerta je bil določen
prostrani Kongresni trg, kjer so ob
vznožju velikega spomenika Svobode
postavili poseben oder. Ozadje odra je
tvorila velika stena z vsemi ameriškimi
zastavami.

Koncert je bil na predvečer praznika,
v nedeljo 13. t. m. ob 18. uri, na sam
praznik pa je bil ponovljen ob 21. uri.

Okrog 100 članski orkester, ki ga je
dirigiral Domingo S. Calabro, je izva¬
jal pet del zgolj ameriških avtorjev
(Salas — Chile; Serebrier — Uruguay;
Fernandez — Brasil; Copland — USA;
Gilardi — Argentina), dve od teh (Sa¬
las in Serebrier) v prvi izvedbi.

Kot zadnja točka koncertnega pro¬
grama je bila izvajana simfonična pes¬
nitev za orkester, zbor, recitatorja in
tenorski solo, delo argentinskega kom¬
ponista Gilarda Gilardija “El Liberta-
dor”. Delo je nastalo 1. 1950. in je gra¬
jeno na motivih državne himne ter vo¬
jaških in folklornih melodij. Je močno
in učinkovito, ter je pri številni publiki
na obeh koncertih sprožilo živahne
aplavze. Zborovski del skladbe je Mest¬
no tajništvo za kulturo zaupalo v izved¬
bo Slovenskemu pevskemu zboru “Gal¬
lus”, ki je svojo vlogo izvedel v plošno
zadovoljstvo. (Navzoč je bil tudi avtor
skladbe). Solistični del je odlično odpel
g. Silvo Lipušček.

Kljub temu, da v našem časopisju ni¬
smo utegnili pravočasno najaviti kon¬
certov, je bilo pri obeh med številno pu¬
bliko opaziti tudi mnogo naših rojakov.

Nastop “Gallusa” pri tej prireditvi je
ponoven dokaz, da se zbor vedno moč¬
neje uveljavlja kot konstruktiven člen v
buenosaireškem glasbenem življenju.

AVE MARIA KOLEDAR 1958

slavi letos 45. leto svojega izhajanja.
Začel je izhajati samo pet let po usta¬
novitvi verske mesečne revije Ave Ma¬
ria. O 50. letnici njene ustanovitve smo
v rfašem listu že poročali. Kakor ver¬
sko revijo Ave Maria je tudi istoimen¬
ski koledar ustanovil sedaj že pokojni
Kazimir Zakrajšek.

Vsebina letošnjega koledarja je lepo
izbrana. Pred koledarskim delom je ob¬
javljeno gradivo: Deset božjih zapovedi,
Šest cerkvenih zapovedi, določila o evha¬
rističnem postu, določila o postni po¬
stavi, navedba zapovedanih praznikov
in premakljivih dnevov v letu ter navo¬
dila za krst v sili ter v primeru smrt¬
ne nevarnosti.

Škof dr. Gregorij Rožman je napisal
ob stoletnici prikazovanj Brezmadežne
lep članek “Marijansko desetletje”. V
njem med drugim pravi, da, “čeprav ne
bomo mogli v večjem številu poromati v
Lurd, bomo pa tam, kjer bivamo, v du¬
hu z Lurdom združeni, brezmadežno
Devico posebno častili, ji prepevali
najlepše pesmi in se ji zahvaljevali za
dobrote in milosti ce'ega stoletja”.

Nadaljnja vsebina Koledarja si pa sle¬
di takole: “Sto let od prve Marijine pri¬
kazni” (dr. Franc Jaklič); V petdese¬
to leto (p. Fortunat); Romanje (pesem
(Ljubka Šorli); “Ob 50-letnici na Brez¬
jah”; “Marija na Šmarni gori” je na¬
daljevanje opisa te lepe slovenske Ma¬
rijine božje poti. Napisal ga je p. Odi-
lo Hajnšek. Živjenjepisna črtica “Peter
Josip Jeram” popisuje njegovo delo in
težave pri ustanavljanju slovenske na¬
selbine v Rajski dolorii v Kaliforniji in
njen propad. Napisal ga je Rev. dr. J.
Zaplotnik “Božjemu ribiču”, pesem, je
napisal Svetobor Sodobnik. “Nenavad¬
na naključja ali čudovita srečanja” je
sestavek, ki ga bodo ljudje z zanima¬
njem brali. Napisal ga je prof. Pavel
Slapar. Miha Meho je v koledarju obja¬
vil črtico “Lea”. “Izpoved matere” je
pretresljiva zgodba žene brez vere, ki
se je poročila s sklepom, da ne bo imela
otrok. Ko je pa stala pred dejstvom, ali
naj sprejme materinstvo ali ne, se je
oglasila njena narava, ki je zahtevala,
česar omenjena žena prvotno ni hote¬
la. “Preveč ljudi na svetu?”, sestavek,
ki razpravlja o vprašanju preobljudeno-
sti na svetu. Podatke je zbral p. For¬
tunat. “O položaju žene v Indiji” poro¬
ča Lojzka Verb : c, o “Skritih apostolih”
p. Fortunat, Maks Simončičev je prispe¬
vek “Pred tabo, Jezušček, klečim”, spo¬
minski članek o arhitektu Jožetu Pleč¬
niku je napisal p. Fortunat, p. Valeri-

ARGENTIN A

General Justo Jose de Urquiza, zma¬
govalec nad dolgoletnim absolutističnim
predsednikom v Argentini Rosasom
pred sto leti v bitki pri Caserosu, je do¬
bil v Buenos Airesu velik spomenik.
Odkrili so ga pred dnevi. Ob tej prilož¬
nosti je predsednik gen. Aramburu svoj
govor zaključil z besedami: “Argentin¬
ci! Capitan general Justo Jose de Ur-
quiza je za vse čase zapečatil usodo
tiranov. Njegova negibna roka ljubo¬
sumno čuva sabljo demokracije in svo¬
bode. Oživela pa bo znova, v če bi kdo po¬
skušal odvzemati svobodo narodu”. Pri
slavnosti je bil navzoč tudi izvoljeni
predsednik dr. Frondizi.

Združenje inozemskih časnikarjev je
povabilo predsednika Aramburuja na
večerjo, predno bo zapustil predsed¬
stvo vlade. Ob tej priložnosti so se mu
inozemski časnikarji zahvalili za tiskov¬
no svobodo, ki jo je dal Argentini. Gen.
Aramburu je v svojem govoru znova
naglašal, da je to svobodo treba braniti
z vsemi sredstvi ter nad “svobodo izra¬
žanja bdeti z brezmejno ljubosumno¬
stjo”. Dejal je tudi, da možje sedanje
vlade zapuščajo svoja mesta z zavestjo,
da so izpolnili svojo nalogo in Argen¬
tini povrnili svobodo.

Argentinska vlada je prekinila diplo¬
matske stike z Dominikansko republiko.
Vzrok za prekinitev je podpora in potu¬
ha, ki jo je dominikanska vlada v zad¬
njem času dajala Peronu in njegovim
sodelavcem v inozemstvu.

Izvoljeni predsednik dr. Artur Fron¬
dizi je v ponedeljek s svojim sprem¬
stvom odpotoval na obisk v Čile. Od-
tu je nadaljeval potovanje v Peru, iz
Peruja bo pa še odšel na obisk v Ek¬
vatorsko republiko.

Argentinska vlada bo v Angliji kupi¬
la 6 letal na reakcijski pogon znamke
Comet IV. Letala bodo stala 10 milijo¬
nov funtov šterlingov. Nabavili jih bo¬
do pa za potrebe Argentinske letalske
družbe.

Rektor buenosaireške univerze dr. Ri-
sieri Frondizi je ob začetku predavanj
na tej univerzi v zimskem semestru na¬
slovil na profesorje in dijaštvo opozori¬
lo, da v lanskem šolskem letu ta učni
zavod ni izpolnil upanja, ki ga ima v
to ustanovo narod. Navajal je, da je
pri izpitih v letu 1957 padlo nad 30.000
dijakov. Zato dijaštvo in (profesorski
zbor opozarja na potrebo po poglobitvi
študija.

V glavnem mestu province Misiones
Posadas zaseda ustavodajna skupščina.
Z osnutkom nove ustave za to provinco
pa ni bila zadovoljna politična skupina,
ki sestavlja gibanje za intransigentno
akcijo intransigentne radikalne stranke.
Pripadniki te politične skupine so skli¬
cali najprej javno protestno zborovanje,
nato so pa oboroženi vdrli v sejno dvo¬
rano ter so hoteli preprečiti nadalnjo
razpravo o novi ustavi za to provinco.
To se jim ni posrečilo, ker je policija
hitro napravila red ter izgrednike posta¬
vila na hladno.

Nova argentinska vlada bo položila
prisego takoj zatem, ko bo v predsed¬
stvu vlade prevzel oblast novi predsed¬
nik dr. Frondizi. Narodni kongres bo
začel zasedati dne 2. maja. Tri dni za¬
tem bo vzel v pretres zakonski osnutek
o amnestiji, katerega bo predložila dr.
Frondizijeva vlada.

ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
ZA LETO 1958

je knjiga trajne vrednosti. Brez nje naj
ne bo nobene slovenske družine v izse¬
ljenstvu.

Če je še nimate, naročite jo še danes
v upravi Svobodne Slovenije, Ramon
Falcon 4158, Buenos Aires. Stane samo
8 84.—. Pri naročilu po pošti, priložite
še 6 pesov za poštnino, priporočnino in
ovojnino.

jan se je pa spominil umrlega p. Gra-
cijana dr. Herica; 50. letnice skladatelja
p. Angelika Hribarja se spominja p.
Odilo, o “Duhovnih vajah v Baragovem
domu” poroča p. Fortunat. Po poroči¬
lih o novi maši v Johnstownu in le-
montskih slovesnostih leta 1957, zaklju¬
čuje letošnji koledar Ave Maria izred-
no-pregleden in zanimiv prikaz zunanje¬
političnega dogajanja v svetu v letu
1957. Napisal ga je dr. Miha Krek.

Koledarski ovitek je narisal architekt
Vilko Čekuta, risbe na notranji strani
in za posamezne mesece pa Mr s. Fishin-
ger.

Koledar izdajajo slovenski frančiška¬
ni v Lemontu. V USA in Kanadi stane
Dol 2.50, v vseh ostalih državah pa 3
dolarje.


Buenos Aires, 17. IV. 1959

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

/ lhmce Lt SCooeni^

Popravi! V zadnji številki Svobodne
Slovenije iz dne 10. IV. t. 1. smo poro¬
čali o smrti slovenske pesnice Lili No-
vy. V poročilu je njeno ime po pomoti
napisano Novotny. Pravilno mora seve¬
da glasiti Novy, kar so bralci gotovo že
sami popravili.

22. aprila se bo začel v Ljubljani VII.
kongres KPJ. Računajo, da bo na tem
kongresu prišlo do resnih pretresov za¬
radi koruptnosti vodilnih krogov v vr-
tah KPJ, kakor jih je omenil Tito pred
časom; tako spravljajo v to zvezo tudi
odstop dosedanjega šefa jug. kom. sin¬
dikatov Djura Salaja, katerega je na¬
domestil Svetozar Vukmanovič Tempo,
dosedanji podpredsednik republike. Na
njegovo mesto je bil imenovan Mihal-
ko Todorovič. Pričakujejo, da bo na
kongresu objavljen tudi Salajev izstop
iz Politbiroja KPJ.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Za¬
vršnik, roj. Eiletz, Terezija Justin, Ma-.
rija Žvokelj, Srečko Godina, upok, Mari¬
ja Marinko, roj. Oblak, p. Mavricij - Mir¬
ko Supan, frančiškan, Emilija Potočnik,
Helena Lapajna — Leni, pevska peda¬
goginja v p., Ida Korže, učiteljica, Apo¬
lonija Krese, zasebnica, Marija Ripnikj
roj. Lukan, Cilka Kladošek, roj. Gač¬
nik, Anton Pavšek, poštni inšpektor
v p., Janez Leben, upok., Svetka Sve¬
tina, vdova stavbenika, Janko Predo-
vič, Terezija Koželj, upok., Marija Ro
me, roj. Grum, Terezija Ferjan, Amoni¬
ja Gabršek, roj. Gams, Marija Jančič,
Vera Jan, poštna uradnica v p., Karel
Ščurk, upok., Franja Žnidaršič, Stevko
Jankovič, upok., Frančiška Samar in

SLOVENSKI  DAN
V BUENOS AIRESU
(Nadaljevanje z 2. strani)
budo vsem, da jih bomo odpravili ter
prihodnja tekmovanja še spopolnili in
razširili tako, da se bodo ti športni
dnevi svobodnih Slovencev nekoč razvi¬
li v slovenske olimpiade v svobodni do¬
movini.

Pred razdelitvijo pokalov zmagoval¬
cem se je g. ing. Mozetič zahvalil vsem
posameznikom in organizacijam za vse
njihovo delo in žrtve za tako lep uspeh
Slovenskega dneva.

Na Pristavi so nato rojaki ostali še
pozno v večerne ure. Stari prijatelji in
znanci so se dobili pri kozarcu vina in
se pogovorili o vseh stvareh. Mladina je
tudi prišla na svoj račun na plesnem
prostoru. Veliko obiskovalcev so pa ime¬
li tudi stavti, ki so ob tabornem ognju
izvajali razne igre. Tu sta jih pozdra¬
vila predsednik DS g. ing. Albin Moze¬
tič ter predsednik SPD g. Robert Petri-
ček ter se g. Marijanu Trtniku zahvali¬
la za njegov trud, ki ga vsa leta pokla¬
nja slovenski mladini ter jo vzgaja v
skavtski organizaciji. Oba sta pohvali¬
la tudi lepo in čisto slovenščino, ki
jo ti otroci, rojeni že izven Slovenije,
govore med seboj.

Tako je v splošno zadovoljstvo pote¬
kel tretji Slovenski dan.

Franci Plavštajner, uslužb. gostinskega
podjetja v Sevnici, Jožef Šketa, pos. v
Trnavi, Ivana Srakar, roj. Plevnik v To¬
mačevem, France Tomšič, precizni me¬
hanik v Polju, Alojzij Krašovec, gostil¬
ničar in pos. v Lipsenju, Leopold Ze¬
lene, ' kleparski mojster v Mariboru,
Martin Bolta v Bizoviku, Marija Šilar,
roj. Perner v Šmartnem pri Kranju,
Marija Kunstelj v Koroški Beli, Pepca
Zagorc v Bršljinu pri Novem mestu,
Bogo Kovarik, žel. uslužb. v Novem
mestu, Janko Cimerman, pos. v Črnom¬
lju, Janez Firm, paznik v p. v Zagorju,
Ivan Jeranko, biv. mizarski mojster v
Slov. Konjicah, Marko Pevec v Celju,
Julijana Wagner v Padovljici, Franči¬
ška Sirnik, roj. Loboda v Zg. Kašlju
Ivan čoš, pos. iz Perovega pri Grosup-
iju, Ivan Švare, žel. upok. v Stepanji
vasi, Anton Sušnik elektromonter v Ko¬
sezah,, Tine Jenčič v Mengšu, Franc Do-

SLOVENCI V

BUENOS AIRES

OSEBNE NOVICE

Poroke. V soboto, dne 12. aprila t. 1.
so se poročili naslednji pari. V cerkvi
sv. Jožefa Kalosanca v Buenos Airesu
g. Radko Kokalj in gdč. Anica Lužovec.
Mladi par je poročil g. direktor Anton
Orehar, za priči sta mu pa bila neve¬
sti njen oče g. Janez Lužovec, ženinu
pa g. Anton Poderžaj. V župni cerkvi
sv. Jožefa v Lanusu sta stopila pred
oltar g. Anton Mehle in gdč. Marija
Habič. Poročil ju je g. Buh. V cerkvi
Marije Pomočnice v Lanusu sta skleni¬
la zakonsko zvezo g. Miha Iglič in gdč.
Mira Drakslerjeva. Poročne obrede je
opravil g. vikar Janez Petek C.M. V
župnijski cerkvi Marije Pomočnice v
Ramos Mejia sta pa stopila pred oltar
g. Stanko Smole in gdč. Anica Ambro¬
žič. Priči sta bili ženinov brat g. Ivan
Smole in nevestin brat g. Janez Ambro¬
žič. Mladi par je poročil Salezijanec g.
Janko Mernik. Je to prvi par, ki
se je poročil v novoustanovljeni fa¬
ri Marije Pomočnice kristjanov v
v Don Bosco Ramos Mejia. Novoporo-
čencem naše iskrene čestitke, združene
z željo, naj bi sreča in božji blagoslov
spremljala njihovo novo življensko pot.

Družinska sreča. V župni cerkvi Ma¬
rije Pomočnice v Ramos Mejia je bila
krščena na Veliko nedeljo Kristina Ma¬
rija, hčerka g. Antona Marolt in njego¬
ve žene ge Kristine, roj. Jarc. V San
Justo je pa prejela dne 13. aprila sv.
krst Frančiška Rozalija, hčerka g. Fran¬
ca Šviglja in ge Justine, roj. Škraba.
Srečnim družinam naše čestitke.

Iz domovine je prišlo žalostno sporo¬
čilo o smrti ge Cecilije Komar, roj.
Blažič, matere g. dr. Milana Komarja.
in ge Antonije Virnik, matere g. dr.
Maksa Virnika. Obema izrekamo iskre¬
no sožalje .in sočutje.

MIRAMAR

G. Jurij Žurga je dne 18. marca t. 1.
dobil k sebi svojo ženo gospo Jožefo I

lene v Selcih, dr. Jože Kuk, salezijanec
in župni upravitelj v Kapeli pri Raden¬
cih, Ivan Perčič v Podgorju pri Kamni¬
ku, Marija Konstantih — Kalan, roj.
Bernik ^ Škofji Loki, Jerica Langus,
vdova nadmojstra v Koroški Beli, Lojze
Pahor, krojaški mojster v Piranu, Franc
Oblak, žel. čuvaj v p. v Dravljah, Ma¬
rica Savnik, roj. Kern v Škofji Loki,
Marija Dvojmoč v Kanižarici, Matilda
Trobiš, roj. Zupan, pos. v Vojniku in
Valentin Babnik, posestnik v Št. Vidu.

V Sloveniji je bilo lani 13.825 tuber¬
kuloznih bolnikov, t. j. na vsakih 18.000
prebivalcev pride v Slovenije 90 bolni¬
kov, vsako, leto pa nanovo zboli za tu¬
berkulozo 4.000 ljudi. Ker je zdravljenje
tuberkuloznih bolnikov dolgotrajno, je
visoko številko teh bolnikov v Sloveniji
tudi velika škoda v narodnem gospodar¬
stvu. Saj je n. pr. leta 1953 dosegla
1.801 milijonov dinarjev. Zato skušajo
zdravstvene oblasti zlasti - odstranjevati
vzroke, zaradi katerih prihaja do teh o-
bolenj. To so pa še vedno nezdrave
stanovanjske razmere., nezdravi pojavi
v posameznih družinah, alkoholizem itd.

ARGENTINI

Žurga in hčerko gdč. Majdo. Obe sta
dopotovali iz Studenca na Blokah. Iz
Genove sta se vozili v Argentino z ladjo
Salta. Želimo jima, da bi se med nami
dobro počutili.

RAMOS MEJIA

V Don Boscu v Ramos Mejia je bila
na Velikonočno nedeljo ustanovljena no¬
va župnija Marije Pomočnice kristja¬
nov. župnik je velik prijatelj Slovencev
g. Dr. Emilio Cantarutti. Fara meji na
ceste San Martina in Ugarteche, Rin-
con in železniško progo: Haedo — San
Justo, Alvarado in Conesa.

ADROGUE

Iz Škofovega zavoda

Prav se nam je zdelo, da se tudi štu¬
dentje iz škofovega zavoda oglasimo in
povemo, da živimo in da delamo. Res
je, kakor nam vedo povedati drugi, naš
zavod le miniatura nekdanjih škofovih
zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, a tu¬
di tukaj skušamo biti otoček slovenske¬
ga življa v tujini. Tudi na naš zavod bi
. lahko pritrdili napis: “Kristusu, Zveli¬
čarju sveta” in tudi naš program je
“Virtuti et musis” (Krepostim in mu¬
zam).

Naj povemo nekaj' iz poglavja “Mu¬
sis”. že peto leto pišemo tukaj list
“Zavodarja”, vendar je prav v letoš¬
njem letu doživel spremembo. Med tem,
ko je bil prejšnja leta strogo literar¬
ni list, se je zdaj spremenil v strokov¬
no glasilo, se povečal in bo, če Bog da,
izhajal večkrat. Prinašal bo štiri vrste
problemov: katoliške, slovenske, štu¬
dentovske in zavodske. Prva številka, ki
je izšla tik pred Veliko nočjo, že naka¬
zuje smer lista v letošnjem letu: na pr¬
vi strani prinaša uvod in kratke misli o
Lurdu, na drugi se spominja dvestolet¬
nice rojstva Valentina Vodnika, tretja
stran je posvečena sestavljanju karto¬
teke in navodilom glede branja knjig,
na zadnji strani pa je v napol hudomu-
I šnem slogu napisana kronika doseda-

Goriška in Primorska

V Trstu je umrl stolni kanonik Kra¬
marič. Rajni kanonik je bolehal dalj ča¬
sa na srcu, v zadnjem času pa tudi na
razkroju krvi. V Trstu je bil predsednik
odbora za Marijanišče ter nadzornik
slovenskih šol. Pred prihodom v Trst je
več let deloval kot župnik v št. Petru na
Krasu, kjer je bil zelo priljubljen. Po¬
kopali so ga dne 26. marca.

Volilna kampanja za parlamentarne
volitve je tudi v Trstu živahna. Za
vladno krščansko-demokrateko stranko
jo je v Trstu začel 9. marca sam glavni
tajnik stranke Amintore Fanfani. V
svojem govoru je poveličeval delo stran¬
ke v povojnih letih. V rimski parlament
bodo Tržačani volili 4 zastopnike.

V Dolini bodo zgradili nov mladinski
dom in župnišče. Ljudje za postavitev
novih z gradb kažejo razumevanje, ker
so že v dveh mesecih zbrali 206.006 Lir,
30.000 lir pa so dobili iz sosednih fa¬
ra. Prispevke bodo pa nabirali še naprej.
V goriškem občinskem svetu so ime¬
li nekaj hrupnih sej, ko je bil na
dnevnem redu predlog za postavitev
spomenika vsem tistim, katere so od¬
peljali titovi partizani maja meseca
1945. Občinskemu svetu je bil predlo-;
žen dopolnilni predlog naj bi ta spo¬
menik bil tudi za žrtve fašizma, pa so
bili italijanski člani občinskega sveta
proti. Slovenski občinski svetovalci so
se glasovanja vzdržali, italijanska veči-
na je pa sklenila naj bo spomenik sa¬
mo za žrtve tragičnega maja 1945.”

V Avstralijo je z ladjo Toscana odšel
nov transport skoro 600 novih izseljen¬
cev. Med njimi je bilo 67 Tržačanov ter
26 Goričanov.

V Št. Mavru in na Gradiškuti so za¬
čeli graditi vodovod. Stroški za ta javna
dela znašajo 13 milijonov lir.

Slov. Radijski oder tržaškega radia
je slavil pred časom svojo 3000. oddajo.
Oder, ki sedaj šteje okrog 40 članov, je
v vseh letih po vojni bil ena izmed naj¬
močnejših prosvetno -kulturnih afirma¬
cij slovenstva na Tržaškem. Ob slove¬
sni proslavi je govoril umetniški vodja

njega življenja v tem šolskem letu v
zavodu.

Vrsto predavanj, ki jih imamo letos v
načrtu, je začel na cvetno soboto ve¬
čer z naslovom “Slovenski velikonočni
običaji”. Prva stena učilnice je bila za
to priložnost okusno opremljena: na
temnordeči zavesi je bil pripet moder"
trak — obris Slovenije, nekako skozenj
je bila zasajena velika butara s poma¬
rančami in jabolki (naslikana seveda),
na desni pa je ležal ogromen pirh (tu¬
di narisan). V lepem, predavanju nam
je g. bogoslovec Langus naslikal sloven¬
ske velikonočne navade, pred in po pre¬
davanju pa smo vsi skupaj zapeli veli¬
konočno oziroma narodno pesem.

Prihodnji večer, ki bo nekako v štiri¬
najstih dneh, bo posvečen dvestoletnici
rojstva Valentina Vodnika. Načrtov
imamo mnogo, pa bomo rajši kasneje
od časa do časa poročali, kot da bi vna¬
prej napovedovali, ker ne bi radi, da bi
“pojedli preveč zagovorjenega kruha.”

Dr. Peter Klopčič

Slovenci in skupni evropski trg

Podonavska gospodarska enota

Slovenci naj bi, po mojem mnenju, po¬
stali nekak katalizator (pospeševalec)
gibanja na ustanovitev večje gospodar¬
ske enote kot je sedanja Jugoslavija,
ki je postala že premajhna. Zdi se mi,
da imamo prav Slovenci nekake pogoje,
da postanemo tak katalizator. Imamo
smisel za organizacijo in smo majhen
narod, ki nikomur ne izgleda nevaren,
da bi mu mogel škodovati.

Kam naj bi se pa razširil sedanji ju¬
goslovanski gospodarski prostor? Mi¬
slim, da so meje takega povečanega
prostora skoraj naravne: Albanija, Bol¬
garija, Romunija in Madžarska ter mor¬
da Češkoslovaška. Mislim, da je donav¬
ski prostor najbolj naraven in se bo
prej ali slej ponovno združil, toda v
drugačnem obsegu in pod drugimi pogo¬
ji kot je bila zasovražena habsburška
monarhija.

Ko smo našteli države, ki naj bi se¬
stavljale ta gospodarski prostor, smo
izpustili Avstrijo, to pa zaradi tega, ker
predvidevamo tak prostor pod gospo¬
darskim vidikom in je nujno, da pri
njega ustanovitvi odločajo gospodarski
činitelji. Če se torej ustvarja enoten in
skupen trg za države, ki jih v medna¬
rodnem slovarju imenujejo “zaostale”,
je nujno, da se izljuči, v korist vseh,
precej razvita Avstrija in celo Češko¬
slovaška.

Morda bo kdo ugovarjal, da nekateri
narodi v tem podonavskem prostoru ne
bi hoteli pristopiti, recimo Madžari. Ne¬
davno tega sem vprašal madžarskega
izobraženca: “S kom bi se Madžari
združili, če bi imeli na izbiro ,■— ali z
zapadno Evropo ali z balkansko-podo-
navskim gospodarskim prostorom?” Po
kratkem premisleku je odgovoril: “Šli

bi v podonavsko kombinacijo, kajti v
zapadno-evropski bi bila uničena naša
industrija in bi se mi spremenili v
kmetski narod, dočim bi v drugi kombi¬
naciji nasprotno povečali in poživili na¬
šo industrijo.” Mislim, da bi mi isto od¬
govoril vsak pameten Bolgar, Romun
ali Albanec.

Taka gospodarska enota bi imela sko¬
ro 60 milijonov prebivalcev, če bi se ji
pa pridružila še Češkoslovaška in Grči¬
ja, pa skoraj 80 milijonov.

Tako prva, osnovna, kot tudi druga
razširjena kombinacija, bi zelo povoljno
vplivala na gospodarski razvoj vseh na¬
rodov, brez nevarnosti, da bi bila indu¬
strija kakega naroda uničena. Tak go¬
spodarski prostor bi posebno ugodno
vplival na slovensko gospodarstvo in tu¬
di na politični položaj v Jugoslaviji.
Slovenska industrija bi se lahko precej
povečala in razmahnila, saj bi imela
trikrat večji trg kot ga ima sedaj, in
izdeluje solidne izdelke. Le v omenje¬
nem gospodarskem prostoru bi Sloveni¬

ja polagoma mogla doseči industrijski
razvoj zapadno-evropskih držav.

Ne smemo pozabiti, da imajo * te vi¬
soko (industrializirane države gostoto
cca 200 ljudi na kvadratni kilometer.
Če bi Slovenija dosegla naznačeno stop¬
njo industrializacije in demografskega
razvoja, bo imela lahko potemtakem
več kot 4 milijpne prebivalcev.

Ni potrebno omenjati, da bi povečano
prebivalstvo povoljno vplivalo na naš
kulturni razvoj, dalp bi nam večji poli¬
tični vpliv in večjo narodno samozavest.

Poglejmo sedaj, kakšno bi bilo raz¬
merje podonavskega gospodarskega pro¬
stora in skupnega trga do zapadno-ev-
ropskega in kako' bi zadnji vplival na
prvega. Za zgled natn lahko služijo go¬
spodarski odnošaji med Meksiko in Z.
D. ter med Kanado »in Z. D. Oba meja¬
ša se ogromno okoriščata od sosedstva
z Z. D. in to ne samo zaradi turizma,
ki prinaša obema več sto milijonov do¬
larjev vsako leto, ampak tudi od proda¬
je svojih produktov. Nekaj podobnega
se lahko pričakuje \i‘ Evropi. Čim bolj bi
bil razvit zapadno fevropski skupni trg,
čim višji standard bi narodi tam dose¬
gli, tem več bi kupovali od nas in več¬
krat bi nas obiskali. Tako turizem kot
.tudi izvoz bi nam Čgromno koristila in
bi se stalno večala ravno zaradi bližine.

Kakšen važen činltelj v zunanji trgo¬
vini je geografska bližina, vidimo v tr¬
govski izmenjavi med Jugoslavijo in
Italijo. Kljub slabim političnim odnoša-
jem je Italija glavni kupec Jugoslavije,

ki izvaža tretjino svojih izdelkov v Ita¬
lijo. Bližina pomeni večji osebni stik,
večje poznanje trga, manjše prevozne
stroške in verjetno večje garancije za
plačilo.

Ko bi »podonavski gospodarski prostor
in skupni trg začel dosegati industrijski
razvoj zapadne Evrope in bi z njo lah¬
ko tekmoval, bi ne bilo razloga, da se
oba ne bi združila, posebno če bo za¬
padno-evropski gosp. prostor zgrajen na
demokratični osnovi in bo spoštoval ma¬
le narode, kakršni so praktično vsi na¬
rodi donavskega prostora.

Sedaj v emigraciji bi se lahko veliko
naredilo za kasnejšo gospodarsko 'inte¬
gracijo. Ravno Slovenci bi morali po¬
speševati, da se ustanovi vsaj študijska
komisija, sestavljena iz zastopnikov
vseh zgoraj omenjenih narodov, ki bi
študirala probleme vključitve. To naj bi
bil prvi začetek velikega in važnega
načrta.

Ne pozabimo, da je v naši domovini
vsak dan večja razlika v proizvodnji
vseh dobrin v primeri z naprednimi dr¬
žavami. Ta razlika se bo še bolj pove¬
čala z uporabo avtomatizacije in atom¬
ske energije. Če vsemu temu prištejemo
še problem narasta prebivalstva, ki ga
uspešno more absorbirati le industrija,
in čigar emigracija je vsak dan težja,
nam je celokupna problematika jasna —
ni druge rešitve kot združitev cele Ev¬
rope —- toda pot do take gospodarske
združitve je za nas Slovence preko do-
navsko-balkanskega skupnega gospodar-
| skega prostora in trga. (Konec)

Vsak teden ena

POPOTNIK PRIDEM ČEZ GORO ...

Popotnik pridem čez goro,
od doma vzel sem že slovo
in kamor se oko ozre,
povsod se mi nov svet odpre.

Tud tukaj sonce gre okrog,
dolino vidim, hrib in log,
pa sonce naše bolj blešči
in hrib naš lepše zeleni.

Tud tu cveto cvetličice,
po njih šume čebelice;
pa naših rož je lepši cvet,
čebelic naših slajši med.

Skoz mesta hodim in vasi,
povsod drugač se govori,
jaz tuje nikogar ne poznam
in sred ljudi povsod sem sam.

Prijatlji se objemajo,

pojejo, si napivajo,

jaz grem po poti tih mim' njih,

vse prazno v prsih je mojih.

Može se in se ženijo,
veseli so in ukajo;
a meni raste rožmarin
v preljubi moji domovin.

Dežela ljuba, kje ležiš,
ki jezik moj mi govoriš?

Kjer znanci moji še žive,
prijatlji moji v grobih spe?

Zdihujem, prašam vedno: kje?
Prijatlji! K vam želi srce,
peroti imeti si želim,
da k vam domov ko ptič zletim.

odra prof. Jože Peterlin, za njim pa
predsednik RO Livij Valenčič.

Med dijaki, ki so se posebej izkazali
po svoji pridnosti, so bili letos med Slo-
venči nagrajeni naslednji: češčuti Ma¬
rija iz Sovodenj, dijakinja klas. lice¬
ja — nagrada 60.000 lir, Makuc Duci-
jan, dijak nižje srednje šole in Briško
Jožica, dijakinja strokovno šole — vsak
do po 30.000 lir. ,

V šitandrežu so pokopali 47-letnega
Alberta Ipavca (Lahi so ga preimeno¬
vali v Pavio!), v Trstu 85-letno šolsko
sestro Makarijo Seražin, doma v Kaz¬
ljah na Krasu, na opčinah Kalina Loj¬
zeta, starega 73 let, v Dolini 35-letnega
Rudolfa Mahniča, katerega je ubil e-
lektrični tok, v Rojanu dr. Teodorja
Stegu-ja, sodnijskega svetnika, ki je na¬
zadnje služboval v Bene tkah.

70-letnico rojstva je praznoval v Ru-
pi tamkajšnji župnik Karel Reja. doma
iz Dobrovega. -— V Afriko je odpoto¬
val kot misijonar jezuitski pater Rad¬
ko Rudež.

SLOVENCI PO SVETU

AVSTRALIJA

Slovensko društvo v Sydney ima v
soboto 19. aprila v Slovenskem domu
vinsko trgatev.

Slovenski naseljenci v Brisbanu ima¬
jo smisel tudi za delo za slovensko skup¬
nost. Imajo svoje društvo Planika, ki
bo imelo 3. maja redni občni zbor.

V Sydneyu se je poročil Franc Pav¬
lovec, doma od Sv. Križa pri Cerkljah
ob Krki. Za življensko družico si je iz¬
bral Marto Wilhem iz Bavarskega. Oba
imata sedaj podjetje “Regina Milk Bar”
v Eppingtonu.

Slovenska duhovnika v Sydneyu gg.
p. Bernard Ambrožič in dr. Mikula pri¬
pravljata s sodelovanjem Slovenskega
društva romarski izlet Sydnejskih Slo¬
vencev. Pomanje bo v čast Mariji Po¬
magaj na binkostno nedeljo 25. maja v
Watson Bay. Po prihodu v ta kraj bo
najprej maša, nato pa piknik v parku.

FRANCIJA

Poročila sta se Rajko Očko in Vida
Mrak. oba iz Ljubljane.

Ob stoletnici Marijinih prikazovanj v
Lurdu je bila lepa pobožnost tudi v pa¬
riški cerkvi Lurške Matere božje. Vo¬
dil jo je pariški pomožni škof Msgr.
Rupp, vrhovni ravnatelj dušnopastirske-
ga dela med vsemi izseljenci v Fran¬
ciji. V svojem govoru je omenjal tudi
veliko ljubezen, ki jo do nebeške Mate¬
re goji slovenski r.arod. To priložnost
je govornik tudi porabil zato, da je
francoske vernike opozoril na veliko
trpljenje našega naroda pod komunisti.
Pri pobožnosti je' pariški slovenski pev¬
ski zbor zapel več Marijinih pesmi.

V Avstralijo sta odpotovala brata
Ivan in Aleksander Bole.

Listina o Vetrinjski tragediji, popis
vračanja, zapisnik rešenega in pričeva¬
nja iz jam pobeglih so pretresljivi do¬
kumenti o grozodejstvih komunistov
nad lastnimi brati. Noben domobranec
ne bi smel biti brez knjige msgr. škerb-
ca Krivda rdeče fronte. Dobite jo v Duš-
nopastirski pisarni.

/

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 17. TV. 1958 - No. IG

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

Norton Co. iz Worcester, Massachus¬
etts, USA bo skupno z arg. družbo Car-
bometal S. A. ustanovila novo družbo
Norton Casali s sedežem v arg. Mendo-
zi, kjer bo podjetje izdelovalo karbid.
Kapital pol milijona dolarjev..

Mednarodni valutni fond je odobril
podaljšanje kredita Čilu v svrho utrdit¬
ve lastne valute. Kredit je do višine 75
mil. dolarjev.

Ker je Uruguaj na prošnjo Brazila
rezerviral 900.000 t žita v vrednosti 7
mil. do'ar jev, je sleheren izvoz žita iz
Uruguaja v druge države začasno uki-
jen.

Bolivija in Brazil sta podpisala dogo¬
vor o določitvi področij na bolivijskem
ozemlju, kjer bodo Brazilijanci lahko
iskali in črpali petrolej, o napeljavi
petrolejskih in plinskih vodov iz bolivij¬
skih ležišč do brazilske meje in o
brazilskem pristanku na prosto cono za
Bolivijar.ee v naslednjih pristaniščih:
Belem, Porto Velho, Corumba, Santos in
Manass.

Ital. konzorcij elektromehanične in¬
dustrije GIEIE bo po naročilu brazil¬
ske vlade zgradil velike elektrarne v
Jacui, Rio Grande do Sul, s kapaciteto
250.000 KW; isto podjetje bo v arg. kra¬
ju Florentino Ameghino postavilo cen¬
tralo s 27.000 KW.

Iranska vlada je proglasila dol svo¬
jega ozemlja na področju Perzijskega
zaliva za “prosto cono” in tako priva¬
bila doslej 57 ponudnikov iz 10 dežel za
iskanje odn. črpanje petroleja. Od teh
57 je bilo samo 23 ponudb sprejetih
(19 sevemoamer., 2 kanadski, ena ja¬
ponska in ena holandska).

Argentinsko drž. podjetje Gas del
Estado pridobiva vsak dan/bolj na po¬
membnosti. Trenutno zalaga že okrog fi¬
nega milijona gospodinjstev s plinom,
ki ga dobiva iz Comodoro Rivadavia (en
milijon kub. metrov naravnega plina
letno) in iz Plaza Huincul, Neuquen
(400.000 kub. m tekočega plina). Ko bo
dokončan plinovovod iz Čampo Duran v

prov. Salta do Buenos Airesa, se bo ko¬
ličina razpoložljivega plina osemkratno
povečala. Preden bodo pa ta dela dokon¬
čana, računajo na tri leta, bodo posa¬
mezna mesta v notranjosti, tako Tucu-
man. Rosario, Santiago del Estero in
Cordoba že imela izvedeno vse potreb¬
no omrežje za pravilno razdeljevanje
naravnega plina potrošnikom. V teku
teh treh let pa bo treba tudi izgraditi
omrežje na področju okolice Buenos Ai¬
resa in v Capitalu samem. V glavnem
mestu samem je bilo lani oktobra samo

40.000 gospodinjstev priključenih na o-
mrežje naravnega plina, letos marca pa
jih je bilo že 138.000, katerim se bo v
naslednji etapi, ki je trenutno v teku,
priključilo še 82.000 novih odjemalcev.
K tem se bo do konca 1958'odn. v za¬
četku 1959 pridružilo še nadaljnih

240.000 petrošnikov. Pri tem ne bo tre¬
ba napeljavati novega omrežja, ampak
dosedanje peči odn. naprave prirejane
za uporabo plina, spremeniti odgovar¬
jajoče zahtevam jakosti naravnega pli¬
na. Na tak način bo Gas del Estado
sproti dobival dovolj plinskih tub, ki jih
dosedanji potrošniki ne bodo rabili več
zaradi priključitve na omrežje naravne¬
ga plina, in jih nakazoval gospodinj¬
stvom odn. objektom, kjer še ne bo ta¬
ko kmalu izvedena priključitev na na¬
ravni plin.

PO ŠPORTNEM SVETU

V 16. kolu jugoslovanske zvezne lige
pred enim mesecem — je vodil Dinamo
iz Zagreba (22 točk), sledili so Parti¬
zan 21, Vardar 19, Radnički 18, Crve-
na Zvezda 17, železničar, Hajduk, Beo¬
grad, Split in Budučnost 15, Vojvodina
in Velež 14, Spartak 13, Zagreb 10.

Argentina bo na svetovnem nogomet¬
nem prvenstvu na Švedskem igrala v
skupini I. in sicer 8. junija z Z. Nem¬
čijo, 11. junija s Sev. Irsko, 15. junija
pa s češkoslovaško.

Argentinsko mladinsko moštvo je v
nedeljo premagalo z 2:1 (2:0) po zelo

lepi igri reprezentanco Uruguaja, ki si
je v Čilu nedavno osvojila južnoameri¬
ško mladinsko prvenstvo.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Meddobje, III. letnik, štev. 5-6. Vse¬
bina: Fragmenti o napuhu (Ignacij Len¬
ček, Bs. As.); Šibila iz Kume (Rafko
Vodeb, Rim); Mala sestrična Joan (Vin¬
ko Beličič, Trst); Materi za pogreb
(Rafko Vodeb); Razmišljanja ob raz¬
govorih (Milan Komar, Bs. As.); šti¬
ri pesni (Milena šoukal, Chicago); F.
N. Dostojevski (Pavle Krajnik, Bs. As.);
Pekla peti spev (prevod iz Danteja Ti¬
ne Debeljak, Bs. As.); Zadnji krajec
(Marijan Willempart, Bs. As.); Čas na
tribuni: K anketi 1957 (Vladimir Kos,
Tokio, Drago Lavrenčič, Anglija, Karel
Rakovec, Bs. As.); čirta in prostor:
Napori, France Stele, Esej o arhitektu-
ri-Josip Plečnik, Dela (M. Marolt) ;
Gledališče: Branko Rozman, Roka za
steno (France Papež); Kronika: Razglas
književnega natečaja Slov. kult. akcije;
V spomin arhitektu Plečniku; Slovenci
na Angleškem; Opomke k petemu spevu
Dantejevega pekla; Zbornik-Koledar
Svobodne Slovenije 1957; Kulturni veče¬
ri Slov. kult. akcije.

Revijo izdaja Slovenska kult. akcija,
urejujeta jo Zorko Simčič in Ruda Jur-
čeč, opremil jo je pa Milan Volovšek.
Cena izvoda je 30 argent. pesov.

Mladinska vez. II. letnik, štev. 1. Vse¬
bina: Aleluja; Kam gremo?; Solza na
samotni grob (Z.A.) ; “Če bi bila dana
možnost, bi vsi ušli iz domovine. .”;
Razmerje otroka-hčere do matere; Iz¬
dajstvo (dopis iz Mendoze) in šaljiva
priloga za 1. april.

Družabna pravda. Leto XII. štev.
108. Vsebina: Deset let je preteklo
| (Maks Jan); Nova politika ameriškega
sindikalizma in kat. socialni nauk (Dr.
St. Mikolič); Temelji sodelovanja (Edi);
Obletnica dramatičnih socialnih dogod-
kav v Boliviji (Zupan Janez); Cerkev
uči; Vzemi in beri; Iz domovine; Po
svetu.

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

B U M A R, S. UL L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascante

Escribano Publico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

Hrvatsko 'društvo Škof Josip Strossmajer
vabi na ZABAVNI VEČER dne 26. aprila v DOMU BELIH RUSOV*
v ulici CARLOS CALVO 2851, CAPITAL FEDERAL

Službo dobe

Slovenska strojna delavnica in livarna sprejme:

TOVARNIŠKE DELAVCE za strojno stroko za delo na strojih v
livarni s prakso ali brez nje. Prav ta*ko vajence za isti obrat. Javiti se V
novih tovarniških prostorih v ul. Remedios de Escalada 135 (biv. ul. San
Martin) v Saenz Pena (Villa Raffo), tri kvadre od postaje, ter 2 kvadri
od ul. Lope de Vega. B. SELJAK

Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija
skupno z mladinskim odsekom Društva Slovencev pripravljajo

za nedeljo 20. aprila

MATERINSKO PROSLAVO

- Na sporedu je igrica

PAVELČKOVA PIŠČALKA

Začetek ob 17. uri v cerkveni dvorani v Ramos Mejia.

Vsi isgreno vabljeni.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia bo imel svoj občni zbor v
nedeljo 4. maja popoldne ob 16.30 v ra-
moški cerkveni dvorani, ki bo združen
s XIII. prosvetnim večerom. Predaval
bo g. Janko Hafner o temi: “Rakete in
sateliti”. Predavanje bodo spremljale
skioptične slike. Po predavanju bo o tej
zanimivi temi tudi razgovor. Na občni
zbor in k zanimivemu predavanju vabi¬
mo vse člane krajevnega odbora Dru¬
štva Slovencev, Ramos Mejia, kakor tu¬
di ostale rojake.

Risarski tečaj za gradbeno stroko. Va¬
bimo vse, ki bi se zanimali za tak tečaj
in ga želeli obiskovati, naj se zglasijo v
pisarni Društva Slovencev, Ramon Fal-
con 4158 med uradnimi urami.

OBVESTILA

I. kulturni večer SKA v letošnji redni
sezoni bo v soboto 19. t. m. ob sedmih
zvečer v Bullriehevi dvoranici, Sarandi
41, Capital. Večer priredi filozofski od¬
sek, predava pa prof. dr. Milan Komar
o temi: Podoba človeka, v Ajshilovih
tragedijah. Posebnih povabil ne bo.

Prvi maj je dan Družabne pravde. Ob
deveti uri bo v kapeli Slovenske hiše
na Ramon Falconu maša z nagovorom
(prof. dr. Ivan Ahčin). Nato bo v dvo¬
rani proslava desetletnice obstoja orga¬
nizacije Družabna pravda. Po proslavi
bo v istih prostorih redni občni zbor
Družabne pravde.

Vse, ki se ogrevajo za krščansko so-

ESLOVENIA LIBRE

Ediior responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracičn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

cialno misel, lepo vabimo na ta naš
praznik. Družabna pravda.

“...LJUBLJANA je dobila svoje de¬
lo. Triptihprikazuje našo belo prestolni¬
co v njeni najhujši, rdeči dobi z oklepa¬
jočim jo ozračjem nasilja, pokvarjeno¬
sti, molka, pa tudi tihega in odkritega
odpora in spoznanj, ki predirajo oklep te¬
ga mrzlega ozračja...” (Geržinič, GLAS,
V — 6/7) Knjiga Rude Jurčeca LJUB¬
LJANSKI TRIPTIH je že na razpolago
pri poverjenikih in tudi v Dušnopastir-
ski pisarni, Ramon Falcon 4158. Broš.:
40.—, vez.: 55,— pesov.

V nedeljo 27. IV. 1958 vsi na vinsko
trgatev v Naš dom v San Justo! Pri¬
dite! Veselo in prijetno bo kot še nikdar
tako. Začetek ob treh popoldne!

ZAHVALA

Ob bridki izgubi naše mame in stare mame

gospe ANE LOGAM

se iskreno zahvaljujemo č. g. Francu Novaku, ki ji je podelil sv. popotni¬
co, jo v njeni bolezni večkrat obiskal in ob asistenci g. Matka Borštnarja
vodil pogrebni sprevod. Zahvala dalje č. g. Janku Merniku za opravljene
molitve ob mrtvaškem odru. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki
so jo prišli kropit in jo spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v
San Justo. Zahvala tudi Društvu Slovencev za izplačano posmrtino. Vsem
naj Bog stotetno poplača.

Žalujoča hči Pavla, por. Juhant z družino

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je pre¬
minula na Cvetni petek, 27.. marca v Ljubljani naša draga mati

gospa Cecilija Komar, roj . Blažič

Pokopali so jo na Cvetno nedeljo na pokopališču pri Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev.

Ljubljana, Buenos Aires.

Dr. Milan Komar

Vsem prijateljem in znancem sporočam, da sem dobil iz domovine
prežalostno novico, da je dne 19. marca t. 1. v 77 letu starosti, prenehalo
biti plemenito srce moje predrage mame, stare mame, sestre, tete in tašče

gospe ANTONIJE VIRNMK

Drago pokojnico so položili k zadnjemu počitku dne 21. marca t. 1.
pri Sv. Andreju na Jezerskem.

Moja ljubljena mama je odšla h Gospodu po zasluženo plačilo.

Maša zadušnica za blago pokojnico bo dne 1. junija ob 9.30 uri v Slo¬
venski kapeli v ulici Ramon Falcon 4158, Capital.

Dr. Maks Virnik z družino
v imenu vsega sorodstva

Buenos Aires, Jezersko.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER

0

( 81 )

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Kljub tem odločilnim dogodkom pa se
je Peyramaleu vendarle posrečilo, da
je pridobil Bernardki še nekaj časa. Za¬
hteval je zdravniško preiskavo devet¬
najstletnice, ki ne trpi samo na kro¬
nični astmi, temveč tudi na močni te¬
lesni šibkosti. Zgodila pa se je še nova
senzacija, ki je javnost za čas odvrnila
od Bernardke. Monseigneur je v svo¬
jem pastoralnem pismu naslovil klic
na vse svoje škofljane. S pomočjo ljud¬
stva naj bi izpolnili Gospej posebno že¬
ljo: da bi ji postavili svetišče. Ker bi
podjetje spričo slabega zemljišča, ki
ga ima Montagne des Espelugues, za¬
htevalo velike vsote, bi škof brez pod¬
pore vernikov ne mogel ničesar zapo-
četi.

Kar se je zgodilo sedaj, je bilo podob¬
no novemu čudežu, posebno še, če po¬
mislimo na zaprte žepe, ki se po nara¬
vi ne odpro radi. V nekaj tednih se je
steklo v Tarbes dva milijona frankov
iz celega sveta. In ker je bil to dar re¬
vežev, je prav, da se pove v sousih.
To je štirideset milijonov sousov. Pe¬
tindvajset takih sousov je prejel Fran-
cois Soubirous na tistega enajstega fe¬
bruarja od Cazenave, ko je pred votlino
sežgal nesnago iz bolnice. In čutil se je
tedaj rešenega, Monseigneur, mož, ki je
poznal svoje meje, je pooblastil za zi¬
davo lurškega župnika. Za Peyramalea
je nastopil največji čas. Z Lacadejem je
razpravljal o ceni za Votlinasto goro in

za predele, ki so bili občinski. Župan je
preveč pobožen človek, da bi v svojih
zahtevah ne delal po pameti. Njegove¬
mu živemu duhu ni več potrebno, da bi
živel od sanj. šest modemih gostiln in
hotelov je že na blagoslovljeni lurški
zemlji, pri čemer ni neudeležen. In naj¬
večje delo njegovego življenja, železni¬
ca iz Tarbesa v Lurd, je že v teku.
Kdor pozna svoj cilj in zna krmariti v
strujah sveta, ta ne bo iztiril. Uspeh za
Lacadea ni čudež, niti uspeh čudeža.

V župnišču se drenjajo- arhitekti. Ne¬
milo ravna Peyramale s temi umetniki.
Eden mu je prinesel model cerkvice, ki
čepi na gori kakor sladkorna figura na
torti. Župnik ga kratkomalo razbije.
Umetniški okus ljudi sovpada z njiho¬
vo telesno konstitucijo. Kdor ima moč¬
ne prsi, ljubi močno petje. Razkošateni
Velikan, kakor Peyramale, ljubi mišiča¬
sto stavbno umetnost. — Iz massabiel-
skih pečin mora nova katedrala masiv¬
no in vendar vitko rasti proti nebu, ka¬
kor bi ji bila gora samo spodnji del
trupa. Katedrala je vendar znamenje
zmage proti državi in Cerkvi je nekaj,
kar je proti mogočnemu dvakrat dve je
štiri. Peyramaleovi načrti zorijo. Ga-
vo so odklonili, mlinski potok deloma
zasuli. Široka ravan se vleče mimo vot¬
line. Delavci in vrtnarji so spremenili
massabiellsko goro v cvetoč breg, s ka¬
terega gredo ceste kakor objemi.

V teh dneh je umetnost obiskala tudi

Bernardko. Dve plemeniti gospodični iz
Tarbesa, sestri de Lacour, sta se obve¬
zali za posebno denarno darilo. Ženski
odbor pod predsedstvom gospe Milletove
so pooblastile, da dobe vrednega umet¬
nika, ki naj napravi Marijin kip, da bo
predstavljal Gospo v skalni votlini.
Vredni umetnik je gospod Fabich iz
Lyona. Z žametno bareto in s knjigo za
skice je prišel v Bernardkino sobico. S
priprtimi očmi in z upognjenim levim
palcem je prosil “La charmante voyan-
te”, da mu natančno opiše vse raz¬
lične položaje, v katerih je videla pri¬
kazen. Tudi naj mu natančno opiše
obraz, roke, noge, obleko, tančico in pas
prav do zadnje gubice. Bernardka je na¬
redila vse, kar je mogla in napraviti
je morala na žalost to najmanj stokrat.
Oglje je drsalo čez hfapav papir. Listi
so pokrivali tla.

“Ali je bila videti približno taka,”
vprašuje vneti umetnik.

“Ne, ni bila taka, gospod...”

“Toda natačno sem porabil vse vaše
podatke, gospodična. Kaj naj še manj¬
ka?”

“Ne vem, kaj manjka, gospod...”

Nekaj dni kasneje je rezbar napravil
kipec, ki naj bi služil kot vzorec za bodo¬
če delo. Zelo ponosen je bil na to, da je
po predlogi nekaterih antik Gospejin pas
pobarval z vodenomodro barvo in rože
na njenih nogah z zlatim broncem. Go¬
spe Milletova, Baupova, Cenacova, Gesta
in druge so bile vse navdušene. Kakšna
srečna ideja, da so se domislile tega
mehkega umetnika, ki zna tako idealno
čutiti in tako dobro razume svoj poklic.
Gospe so hvalile predvsem umetnikovo
natančnost, ki niti na skici ni pozabil na

nobeno gubo in na noben noht. Kako
srečna bo “la petite voyante”, ubogi ne¬
vedni otrok, ko bo znova zagledal svojo
Gospo. Toda Bernardka, ki so jo pokli¬
cali k razsodbi, ni bila videti prav nič
srečna. Na obrazu se ji je bralo razoča¬
ranje.

“Ali ni podobna tvoji Gospe, dragi
otrok?” je vprašala Milletova, ki je bi¬
la vsa predana umetniku in njegovemu
delu.

“Ne, podobna ji ni, gospa,” je mora¬
la odvrniti prerokinja, če ni hotela la¬
gati. Mojster Fabich se je vznemiril.
Kaj je na svetu hujšega in težjega ka¬
kor umetnikov strah, če mu nekdo v
obraz taji vrednost dela? Da bi rešil se¬
be in kritikarico, je vrgel rešilno vrv.

“Podobnost seveda,” je dejal, “za ka¬
tero seveda ni primere, ni moja naloga.
Moja naloga je, da vsaj približno obli¬
kujem nadzemsko lepoto.” Proseče se je
zazrl v Bernardko. “Mar ni moja Gospa
tudi zelo lepa, gospodična?”

“O, da, gospod, zelo lepa je,” priprav¬
ljeno prizna Bernardka, ki ve, da je nič
in otrok iz Cachota in ne sme soditi o
kaki pravilnosti. Mojster si je obrisal
pot, si oddahnil in se opogumil:

“In zdaj bi vam bil iz srca hvaležen,
gospodična, če bi mi mogli pokazati raz¬
liko med vašo in mojo Gospo...”

Bernardka z zbuljenim nasmeškom
gleda mimo kipa:

“Oh, moja Gospa,” reče tiho, “je mno¬
go bolj naravna, ni tako trudna in tudi
ne moli vedno...”

S temi nerodnimi toda izrazitimi be¬
sedami je povedala še mnogo več. To
je spet ena izmed Mater božjih, ki jih
je na stotine po vseh cerkvah. Toda mo¬

ja Gospa je samo ena sama in nihče ne
sluti, kakšna je. Samo moja je. In to
je res. Umetnik Fabich, gospa Mille¬
tova in vsi drugi so ponavljali v svojih
predstavah samo to, kar je bilo že zdav¬
naj ponovljeno. To jo napolnjuje z zado¬
voljstvom. Njena vera in dvom, da celo
njeno gledanje in poslušanje je kliše.
Kako se pa naj zgodi duši, ki je srečala
predlogo samo?

že dolgo prej, predno je bila bazilika
na skjalah dogotovljena, je bigorrsko
ljudstvo zahtevalo, da votlino, ki so
jo osvojili že pred štirimi leti, končno
posvete, škof, ki je Gospe tako dolgo na¬
sprotoval, je sedaj sklenil, da bo kot
cerkveni knez opravil pošteno pokoro in
sicer s tem, da bo ustvaril praznik, ve¬
lik in blesteč, ki ga njegova škofija še
ni videla. Sam bo šel na čelu stotisoč-
glave procesije romarjev. Tudi* za Ber¬
nardko naj bo ta dan največje časti.
Izvolil si je pomladanski čas, četrti april,
ko se je napeto drevesno cvetovje Viso¬
kih Pirenej že pričelo odpirati. Lacadš
je ukazal po celem mestu razobesiti za¬
stave. Na predvečer je za okni vseh
hiš gorelo na tisoče sveč. Večer prej je
prišel škof Bertrand Severe v Lurd. V
njegovem spremstvu so vsi kanoniki in
prelati kapitlja. Petsto duhovnikov bo
jutri asistiralo pri mogočnem Te-
Deumu. Za parado bo postavljena garni¬
zija, pod poveljstvom nekega polkovni¬
ka. škofa bodo obdajali člani različnih
redov: karmeličanke, krščanski šolski

bratje, usmiljene sestre, sestre iz Ne-
versa in nune svetega Jožefa. Sam pa
bo koračil v najbogatejšem ornatu, v
reketu in štoli, z mitro na glavi in z zla¬
to pastirsko palico v roki.