Ste V. 351.
W milio i9m amcmmpr*
LetMK XI.
IzMja vsak dan, tudi ob nedeUah ln praznikih, ob 5 zjutraj.
UftdniHvo Ulica Sv Frar.t.Sk« AsiJfceg« ft- 20,	— V*
dopisi o*| se poiiljajo uredn 5tvu fi«*a. Nefr«nkirJ*w pisma se n«
sfr-e;ernajo in rokopis! le n« vra&jo.
bitij^H
orae jCflim pc«'(>*t\_ . ------------------_ .
Telefon uredniltr« in uprave Sttv. -llč7'
Naročnina iaiii: Za ceio leto .... Kst • K JJ-""
Za pol leta ................. ^^
w tri mesece...........• •••••
i m nedeljsko Izdajo xa ceio leto.....• •
za po! leta..........
strejttnajo in rokopisi se ne vra^o.
dijeli in odgovorni urednik Štefan Godina^ Lastnik kor*or«ij fa .Ed^oatV - Tisk tiskarae .Ed	"f^Jf
ti c jen i ir. poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiifc Aplkt§» it. 20.
Posamezne številke ..Edinosti' so prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se raču^o na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev !n obrtnikov.....mm po 10 vin.
^	' rafe.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
voaov
Oglasi v tekstu lista do pet vrst vsaka nadaljna vrsta . . . .
. mm po 20 vin, . . . K 20.-. . . .
2.60
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinost;«. Narodnim Id reklamacije se pošiljajo upravi Hsta. Plačuje se izključno l§ upravi .EdlnosU'. — Plača In toii se v Trstu.
Uprava in inseratai oddelek se nahajata v ulid Sv. Fra i3iška AsiSkega št 20. — Poštnohranilniini račun št 811.65?
TedensKi preslei
Četrta velika bitka na soški fronti jej torej tudi končana in Italijani morajo zabeležiti zopet le splošne neuspehe in zopet velikanske izgube, ki jih ceni naš generalni štab na 70.000 mrtvili in ranjenih, to ei za dva popolna armadna zbora. V tej bitki, ki se je pričela 11. novembra in je trajala vse do zadnjih dni, torej dober; rpesec dni, je bila skoraj vsa sila itahjan- j skega napada naperjena proti goriškemu preiimostju in mestu Gorici samemu. Iu1 so ač Italijani res dosegli svoj uspeh: G ?rica je po zaslugi svojih odreševalcev: k - razvalin, uničene so. brez vsake mili-tančne potrebe, milijonske vrednosti inir-n g i. nesovojujočega prebivalstva, da, la-
i maščevalna besnost celo ni prizanaša ji tistim poslopjem, na katerih je plapola a vsem kulturnim narodom sveta in nc J* taki ji va zastava ženevskega Rdečega kr .i. In vse to besnenje je bilo zastonj: G ica je slej ko prej naša in italijanski pa . lament se je sestal in tudi razšel, ne da bi i >u bii mogel minister za neodrešene kraje, Barzilai, pokazati kaj več, kot pa kak r zna — objemati in poljubovati svoje d nistrske tovariše, ki so ga braniii pred oč; tanji, da si daje mastno plačevati s\ je ugitacijske govore. Zbornica je po marsikateri ostri besedi proti vladi šla na d . ust in končna nje zaupnica se je že pr cej približala tisti nevarni meji, ko si r-_ le -ada: še ena taka zaupnica, pa mo-r, i iti. Dočim je namreč prvikrat izre-k z; rnica vladi zaupnico s 405 proti 4J sovom, je bil proračunski provizorij čajnem glasovanju sprejet samo s 313 proti 56 glasovom.
Pc-žavuejše še kot v Italiji za Salan-cJ i. X na Francoskem položaj za Brian-d'-. kabinet. Zadnji čas so se namreč do-g na zapadu stvari, ki na ves glas kriče po pojasnilih. Joffre, dosedanji vrli vni poveljnik francoskih čet na francoskem bojišču, je kar naenkrat postal vrhovni poveljnik vseh francoskih čet na v^e1! bojiščih, kjer se bore francoske čete, iu prav tako povišanje je doletelo tuui dosedanjega vrhovnega poveljnika angleških čet na zapadnem bojišču, maršala rreneha. Tudi on je postal vrhovni poveljnik vseh angleških čet. To nenadno p višanje obeh vrhovnih poveljnikov ima g vo svoje vzroke veliko globlje kot pa edino le v želji po enotnem vrhovnem vodstvu vseh vojujočih čet. Umljivo je potem, da se za taka vprašanja zanimajo tucli ljudski zastopniki in to še prav pose-b;i .» v demokratični liudovladi. In tako je v ii ancoski zbornici nenadoma prišlo vprašanje, kaj pomeniajo vse te izpremernbe. Vsem siiajnim govorniškim zmožnostim F ijudovim se ni posrečilo popolnoma od-v iti nevarnost, temveč dosegla se je od-goditev. Predlog, da naj bi se zbornica stvorila kot tajen odsek, kateremu naj bi \!ada dala zahtevana pojasnila, je bil sicer odklonjen, toda razmerje glasov — 327 proti 154 — je že tako neugodno, da je izid tega glasovanja le še težko mogoče smatrati za zaupnico. Ker ne gre drugače, se je Briand moral zadovoljiti tudi Ž! jO.
Uinljivo je pač, da je v zadnjih časih z- vladalo v ententnih državah prccejšnje razburjenje in tudi nezadovoljstvo. Vojna že traja celo večnost, a vendar ni ententa dosegla doslej ničesar drugega kot diplomatski polom za diplomatskim polomom in militarični poraz za militaričnim izrazom, oboje to skupaj pa prav sedaj na oni točki, kateri je ententa posvečala zadnji čas skoraj vse svoje razpoložljive moči, na Balkanu.
Srbska armada, kolikor jo je še. je izgubila že zadnjo ped srbske zemlje ter b:ez municije, brez topov in brez oskrbe išle zavetja v albanskem gorovju. Crno-g r-ci so tudi že skoraj popolnoma izrinjeni iz ozemlja, ki so ga dobili po zadnjih ba kanskih vojnah. Bolgarji že stoje skoraj pred Dračem na eni, a ob grški meji, če je že niso prestopili, na drugi strani. I- jncosko-angleške čete so se pred skupnim pritiskom morale popolnoma umaknili na grška tla in generala Sarraila je dohitela težavna naloga, da reši, kar se da še rešiti, če pride do bojev celo tudi na grških tleh. In od grške meje do Soluna je komaj 50 kilometrov v zračni črti! Položaj za ententne čete je torej skrajno re>.n, tako zelo, da je ententa napela vse svoje moči. da bi vendar dobila od Grške zagotovila za popolno varnost svojih čet. Toda tega zagotovila ni in ni. Ententnim četam v Solunu in okolici pač ne preostaja drugo, kot da se ravnajo po oni stari: uz-Jaj sl u se i u svoje kljuse. Zato pa smo tudi čitali zadnje dni, da ententa vkljub nevarnemu jjoložaju vendarle vztraja v nadaljevanju solunske akcije in skuša oja-čiti tamkaj svojo moč: nova izkrcavanja v lunu. I>a za Grško samo vsa stvar ni-k t kor ni prijetna, je več kot gotovo, in da so se prav zadnje dni morale izvršiti tudi tam doli nekake izpremernbe v razpoloženju, kažejo vesti, ki sicer uradno še niso potrjene, ki pa nosijo na sebi v veliki meri znake resničnosti. Ne mislimo tu morda vesti, da se je med Grško in Bolgarsko dosegel popoln sporazum in da zato Bol-grtrji prekoračijo gr.ško mejo le v skraj-
nem slučaju, če bi to zahtevali njeni zaveznici, centralni viasti, temveč vest, da je načelnik grškega generalnega štaba Dusmanis zaprosil kralja, da mu dovoli odstop, češ ker noče nositi odgovornosti za posledice zadnjih militaričnih dogodkov, ki so se pripetili v grški Macedoniji in so popolnoma protivni stališču načelnika generalnega štaba grške armade. Kralj Konstantin da se še ni odločil. — Ali je ta vest, če je resnična v zvezi z dogodki v Solunu, kjer se Angleži in Francozi vedejo kot neomejeni gospodarji in se pripravljajo, da odbijejo morebitni napad centralnih vlasti, ali morda sploh z dejstvom, da se zanese boj na grška tla, ne da bi Grška vkljub svoji mobilizirani armadi mogla ali smela braniti svoje suverene pravce, ali, kakor smo rekli, z morebitno izpremembo v nazorih grške vlade glede nadaljnega stališča napram vojujo-čim se strankam; kdo ve? Ali se je morda odločila Grška za korake, ki jih ne more odobravati načelnik generalnega štaba, ki je bil vedno odločen nasprotnik tistih, ki so hoteli, da se Grška vmeša v svetovni boj? Kdo ve?
Piše se pač res mnogo, da stojimo pred popolnoma novimi dogodki, da se po dosedanjem splošnem mirovanju i na ruskih bojiščih i na zapadu pripravlja nova o-fenziva, da se Je končno tudi Italija odločila, da poseže vmes na Balkanu ter da je že poslala znatne čete preko morja in prav zato ustavila svoje ofenzivno delovanje na soški in tirolski fronti; toda vse te vesti se nam zde tako malo verjetne, da se ne upamo nanje graditi zaključka, da bi Grška pod vplivom takih namer hotela opustiti svojo nevtralnost in stopiti celo na stran entene. Položaj je pač tako nejasen, da bolj nejasen ne more biti. Nastalo je pač tam doli sedaj nekako nedogovorjeno premirje. Vojne akcije počivajo; toda kaj se izcimi iz vsega tega? Na to vprašanje moremo odgovoriti edino le zopet z vprašanjem: kdo ve?
En je pač gotovo: Dosedanji nepobitni vsestranski uspehi centralnih vlasti nas navdajajo s trdnim zaupanjem v bodočnost. Prepričani smo, da naša pravična stvar, kakor je zmagovala doslej, mora zmagati tudi končno. V to: pomagaj Bog in sreča junaška!
I avilrijAo-italpteia kila.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno s« objavlja: 18. decembra 1915, opoldne.
Na Tirolskem so odbile naše čete severno Suganske doline več sovražnih napadov na Collo. V bovški kotlini $o bili Italijani zopet nenadoma napadeni v eni njihovih najsprednejših postojank. Gorica je bila nekaj časa obstreljevana s težkimi topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Coflorne.
DUNAJ, 17. (Kor.J Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne z dne 16. decembra: Razven že v kali zadušenih napadnih poizkusov v ozemlju zapadno Costona (Val Astigo), proti O-slavju in na kraški planoti, sovražna pehota ni razvijala nobenega imenovanja vrednega delovanja. Nasprotno pa je sovražna artiljerija nadaljevala živahno streljanje na prebivalstvo, posebno z daleko-r.osnimi baterijami. Naša artiljerija se je bojevala s sovražno in obstreljevala Gorico. Sovražen letalec je vrgel par bomb na Strigno in Grigno v Suganski dolini, kjer so bile povzročene neznatne škode.
Italijanski senat.
RIM, 17. (Kor.) Na včerajšnji seji senata se je senator Barzelotti zopet oglasil k besedi in ostro kritiziral Salandrin kabinet. Odvisnost Italije od njenih zaveznikov je postala v razmerju z diploma-tičnimi in vojaškimi pogreški vedno večja. Senator Maragliano je branil vlado in hvalil bojevitost kralja. Albanijo je smatrati kot nadaljevanje narodne fronte Italije. Senator grof San Martino je izjavil, da ie treba iti po začrtani poti do konca. Senator profesor Melmerrti je kritiziral cenzuro in slabo obrambo Benetk. Senatorja Pulli in Marconi Guglielmo sta priporočala, da naj Anglija Italijo za njene žrtve bolje plača in bolj pospešuje industrijo in trgovino Italije. Senator Mazziot-ti je z ozirom na govor justičnega ministra naglašal. da ni dobila Italija od svojih zaveznikov nobenih pogodbeno zagotovljenih kompenzacij.
RIM, 17. (Kor.) Senat je sprejel soglasno vladne izjave odobravajoči dnevni red.	____
Prva decemberska polovico ob SočL
Po polomu zadnjih velikih naporov Italijanov dne 29. in 30. novembra, so dobili boji ob soški fronti kar na mah popolnoma drugačen značaj. Dočim je naskakoval sovražnik do tedaj naše postojanke z naravnost nesmiselno besnostjo. se je na dan otvoritve rimskega parlamenta izpreme-
nila njegova taktika v sistematično napadanje, kakršno -poznamo pri pozicijskih bojih na jugozapadni fronti sedaj že nad pol leta. Sovražnik se skuša priplaziti naprej potom zakopov in podpira to delovanje od trenotka do trenotka s topovi in metanjem min. Vrh tega skuša z infante-rijskim streljanjem in nenavadnimi napadi posameznih oddelkov na raznih točkah naše fronte držati posadke naših črt vedno v šahu in jih vezati. Način, kakor nastopamo proti takim sovražnim akcijam, izda navadno r*di silo in pozornost sovražnika. Paralelno s temi akcijami napada sovražna artiljerija od časa do časa tudi naše baterije, čeprav jim nikakor ne more priti do živega. Odkar je nastopilo malo lepše vreme, razvijajo tudi sovražni letalci živahnejše delovanje. Vendar pa do pehotnih akcij večjega stila v prvi decem-berski polovici ni prišlo; najznatnejša akcija sovražnika obstoja v popolnoma ponesrečenem napadu sovražne brigade v ozemlju Monte dei sei Busi. Na eni strani delovanje sovražnika neprestano motimo, kjer pa se preko oči le preveč približa z zakopi našim črtam, tamkaj imajo naše korajžne patrulje lepo priložnost, da na mah zopet uničijo sovražno delo. Tu je treba naglašati, d^i so pokazali Italijani pri izvrševanju poljskih tehniških del, posebno izven artiljerijskega območja, izredno spretnost — saj je v njihovih vrstah vse polno zidarjev, cestnih in železniških delavcev, ki jih je bilo v mirovnem času po vsej Evropi in Ameriki pri vseh tozadevnih zgradbah povsod dovolj. *
Sovražnik je v 6V2 tedenski zanj izredno zgubonosni bitki popolnoma izčrpal svojo napadno silo — ne da bi dosegel vsaj najmajši uspeh. Zaman Je pritegnil več brigad s tirolske fronte na Sočo. S tem je dosegel Ie še hujšo zmešnjavo v armadnih skupinah, kakor je bila poprej, iz nereda je postal pravcati kaos. Sovražnik, ki je pričel vojno z velikimi človeškimi rezervami, ko smo Imeli mi za seboj že skoro tričetrtletno zmagovito vojno z rusko premočjo, je bil že vsled velikih izgub v prvi in drugi bitki prisiljen, da je porabil znatne dele svojega rezervnega moštva za izpolnitev nastalih vrzeli. V tretji, najhujši izmed vseh- bitk svetovne voinP. , moralo italijansko armadno vodstvo vsled ogromnih izgub pritegniti velik del rezervnega moštva in to celo pripadnike teritorijalne milice, ki se smejo po bramb-nem zakonu vporabljati le za bojno fronto. Tudi to moStvo je sedaj že v prvih linijah. Italija je bila dalje prisiljena, da je predčasno vpoklicala rekrute letnika 1896, torej 191etne, da si zagoto-vi rezerve. V naravi pozicijskih bojev je, da napravi branitelj* ki uspešno brani svoje črte, le malo ujetnikov. Izgube odbitega napadalca so skoro izključno kryave. Ce vsaj delno verujemo izpovedbam ujetnikov, je zaupanje v zmago pri italijanski armadi na zelo šibkih nogah. Vojno navdušenje je iz vrst bojujočih se italijanskih čet izginilo, kar so poskrbeli naši hrabri branilci ob Soči. Če je pa Italijanom morda ostalo le Še kaj korajže. jim jo bo pa izpihala kraška burja, kajti italijanski vojaki še vedno niso dobili zadosti toplih oblačil.
Sedanji mir ob Soči porablja sovražnik na eni strani za zopetno ureditev taktičnih skupin in izpopolnitev nastalih velikih vrzeli z novimi svežimi četami, na drugi strani pa tudi za novo založitev z municijo. Italijanska artiljerija je namreč tekom zadnje 46 dnevne bitke izstrelila več milijonov granat in šrapnelov. Nedvomno je mnogo trpel tudi topovski materijal. Sicer ne ve nihče, ali porablja sovražnik sedanji odmor v akcijah tudi za novo grupiranje večjega stila, ki naj bi mu sledil nov napad na avstrijsko fronto, ali pa se pripravljajo morda kje drugje večje akcije, morebiti v Albaniji — toda eno je sigurno že danes: Kadarkoli in kjerkoli se bodo pokazali Lahi. povsod se bodo vrnili s krvavimi glavami in želi popolne neuspehe.	___
Srbsko bojltfe.
DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se objavlja: 18. decembra 1915, opoldne.
Ozemlje jugovzhodno Bjelegapoija je bilo očiščeno sovražnika. Število pri zavzetju tega mesta ujetih sovražnikov je na-rastlo na 1950. Ena naših divizij je tekom zadnjih Štirih bojnih dni na severovzhodnem Črnogorskem ujela skupno 13.500 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hčifer. fml.
BERLIN, 18. (Kot.) Veliki glavni stan, 18. decembra 1918.
V bojih za Bjelopolie ie bilo ujetih skupno 1950 mož, med nHml zelo majhno število Črnogorcev. Ozemlje severovzhodno Tare do Moikovca le očiSčeno sovražnika. Avstrijske čete so pri uspešnih bojih v zadnjih petih dneh ujele v tem ozemlju 13.500 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Grtiti
ATENE, 16. (Kor.) Ministrski predsednik Skuludis je imel daljšo konferenco z vojnim ministrom in načelnikom general-
nega štaba. Kakor se zatrjuje, se je na konferenci razpravljalo o bolgarskem predlogu glede nevtralnega pasu in izpraznitvi Kenalisa po Bolgarih. V uradnih krogih menijo, da ni pričakovati nemške invazije na grško ozemlje in da pride do tega le tedaj, če postane neizogibna.
LONDON, 17. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Grška vlada je zagrozila, da bo izgnala iz dežele vse korespondente entente, a je vsled diplomatičnega protesta preklicala povelje.
Protest grike vlode noti utrjevanja Solano.
ATENE, 16. (Kor.) Grška vlada je vložila radi utrjevalnih del v Solunu po angleških in francoskih četah izrecen protest.
LONDON, 17. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten: Poslaniki ententnih držav se pogajajo z ministrskim predsednikom Skuludisom glede težkoč, ki so nastale radi utrjevanja Soluna med vojaškimi o-blastmi Grške in četverozveze. Zadeva bo urejena mirnim potom.
Rusko bojišče.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: 18. decembra 1915, opoldne.
Neizpremenjeno mirno. — Rusi trdijo v poročilu z dne 15. t. m., da je njihova konjenica pri Uščjesku ob Dnjestru zadela na avstrijske poizvedovalce v ruskih uniformah. Vest je popolnoma neresnična. MI se takih grdih sredstev ne poslužujemo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 18. (Kot.) Veliki glavni stan 18. decembra 1915.
Število med Naroškim in Mjadzjolskim jezerom ujetih Rusov se je zvišalo na 2 oficirja in 235 mož. Položaj je na vsej fronti nelzpremenjen. Vršili so se le majhni boji med patruljami.
Vrhovno armadno vodstvo.
Potopitev nemike male križarke in torpedovke.
BERLIN, IH- (Kor.) Uradno se poroča
Dne 17. t m. popoldne ste bili v vzhodnem delu Vzhodnega morja vsled napada podmorskega čolna potopljeni nemška mala križarka »Bremen« in ena spremljajočih jo torpedovk. Znaten del posadke je bil rešen.
Križarka »Bremen« je spadala v razred malih zavarovanih križark. Splavljena je bila leta 1903. Dolžina 111 m, širokost 13*2 m, globočina 5'0 m, deplasma 3250. Oborožena Je bila z 12 topovi 10'5 cm, z dvema mitraljezama in dvema podvodnima cevema za lansiranje torpedov. Konjskih sil je imela 11.900 ter je vozila 23 milj na uro. Posadka je štela 297 mož.
Z zapahnu feojlšža.
BERLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. decembra 1915.
Nobenih bistvenih dogodkov. Na Metz je bil izvršen sovražen letalski napad, pri katerem je bil mestni muzej težko poškodovan. Sicer ni bila napravljena nobena škoda.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON, 16. (Kor.) Iz angleškega glavnega stana v Franciji se poroča, da smo pri Armentieresu vdrli v sovražne jarke in pobili posadko. Izgube Nemcev se cenijo na 70 mrtvih. Naše izgube so neznatne. Danes so se vršili topovski boji in boji z bombami pri Ypernu. Nemško dnevno poročilo, da smo zgubili včeraj štiri letala, je neresnično.
2 milijona vojaških novincev v Angliji.
LONDON, 17. (Kor.) »Daily Nevvs« poroča, da cenijo v političnih krogih rezultat nabiranja na 2 milijona mož, pri čemer je treba še odšteti nesposobne in nepogrešljive osebe. Vendar pa se nabiranje med tein še vedno nadaljuje. Od dveh milijonov, ki sta bila nabrana po načrtu lorda Derbyja, se jih je 300.000 priglasilo za takojšen vstop v armado.
Angleške izgube.
LONDON, 17. (Kor.) Zadnji seznami o izgubah izkazuje 17 oficirjev in 640 mož.
Angleška zgornja zbornica.
LONDON, 17. (Kor.) Na včerajšnji seji zgornje zbornice je lord Portsmouth kon-statiral, da se bo vsled trgovinskega dogovora Anglije z Grško reeksportirala cela vrsta blaga v Nemčijo. Minister lord Landsdowne je izjavil, da so poročila lorda Porthsmoutha skrajno neumestna. Vlada vztraja pri svojem sklepu, da se pogodba ne objavi, ker bi jo sovražniki izrabili. Objava bi imela za posledico tudi objavo pogodbe z nizozemskim Over-zeetrusiom in drugimi korporacijami. Vsebina pogodbe ne ovira pravic Anglije kot vojskujoče se države, pač pa hoče Anglija nevtralnim državam olajšati neprijetnosti blokade. Ne bi bilo nobene večje nesreče, kakor če bi imela Anglija v trenotku, ko so vse sile sovražnika naperjene proti ujej, vse nevtraJce proti sebi. Ce bi ne bilo
takih pogodb, bi Anglija ne mogla zabraniti, da bi dobival sovražnik potom nevtralnih neomejene količine zalog.
Sir Dougias Bcig - Frenciiev naslednik.
Angleški general sir Dougias Haig, o katerem smo poročali že včeraj, da je bil imenovan kot naslednik angleškega feld-maršala Frencha za novega poveljnika angleških čet v Franciji in Flandriji, se nahaja sedaj v 55. letu starosti. Spočetka je Študiral v Oksfordu, a se posvetil pozneje vojaški službi. S 24 leti je stopil v huzarski polk, služil 1. 1888 v Sudanu in se je v naslednjem letu udeležil v južni Afriki kot adiutant tamkajšnjega polkovnika Frencha bojev pri Colesbergu. L. 1903 je postal Haig generalni nadzornik konjenice v Indiji, 1. i 904 generalmajor, 1. 1911 pa vrhovni poveljnik v Aldershotu. Ob izbruhu sedanje svetovne vojne je bil poveljnik enega obeh prvih angleških armadnih zborov. Haig je delal tudi na literarnem polju; njegove »Konjeniške študije«, ki so izšle 1. 1907, so vzbudile v strokovnjaŠkih krogih splošno pozornost. Začetkom vojne ime Dougias Haig tudi v Angliji ni bilo mnogo znano, in ko je avgusta lanskega leta dobil poveljstvo ar-madnega zbora, istotako Angleži nanj niso stavili mnogo nad. Tudi tekom umikanja Angležev se njegovo ime ni dosti imenovalo, ker je vodil boje zadnjih oddelkov sir Horace Smith - Dorrien, ki je poveljeval drugemu armadnemu zboru. Sele v bitki ob Aisni je bilo v poročilih ime Haig posebno imenovano. Poročilo feldmaršala Frencha o bitki ob Aisni pravi o zaslugah Douglasa sledeče: »Dragocene službe sira Douglasa in njegovega armadnega zbora ne morem dovolj preceniti.® Sir Dougias je imel tudi poveljstvo nad angleškimi četami v tritedenski defenzivni bitki pri Ypernu in Neuve Chapellu. »Pomen sir Douglasa«, piše »Daily Chronicle«, »je v tem, da pred to vojno v boju ni nikdar poveljeval več kakor enemu polku, na manevrih eni diviziji, dočim se je tekom vojne nenadoma sijajno izkazal kljub velikim in odgovornim nalogam.«
Rumunska zbornica.
I3UKAREST, 16. (Kor.) Poročevalec Marzescu je prečital odgovor zbornice na prestolni govor, katerega vsebina soglaša z ono senata. Debata se prične prihodnji torek. Zbornica je bila nato do tega dne odgodena.
BUKAREŠT, 17. (Kor.) Moratorij za inozemstvo je bil podaljšan za nadaljne štiri mesece.
BUKAREŠT, 17. (Kor.) Tekom nadaljne adresne debate v senatu je senator Gregor Procupin konstatira!, da je opozicija vzela patrijotizem v monopol. Protestiral je proti trditvi opozicije, da hoče vlada zatreti vsako diskusijo v parlamentu. Sedanja vlada vživa zaupanje prestola, dežele in večine v parlamentu. V vseh civiliziranih konstitucijonalnlh državah ga ni človeka, ki bi zahteval od vlade izjave o važnih in težkih vprašanjih. Le v Ru-muniji se to dogaja. Nikdo nima pravice, dvomiti o mišljenju liberalne stranke. Ob-dolžitve feaeralistov so skrajno nepoštene. Deželo ne zastopa danes niti »Narodna akcija« niti »Federacija«. Govornik je končal z besedami: xMi nočemo in ne sinemo podrediti interesov dežele manifestacijam, za katerimi se skrivajo osebni interesi. Ugled Rumunije se je sedaj zvišal. Njene sile so nedotaknjene in večje nego kdaj prej. Če pride ura, bo storil vsakdo svojo dolžnost. Mi smo hvaležni ministrskemu predsedniku, da se ni spustil v nobeno pustolovstvo. Opozicija naj bi dala vzgled za edinost. Vsi moramo sodelovati za uresničenje naših zahtev z vsemi silami.	_
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Včeraj sprejeti zakonski načrti so bili votirani v tretjem čitanju. Nato se je razpravljalo o nekaterih poročilih naučnega ministrstva. Dne 21. decembra se bo vršila formalna seja, na kateri bo sprejet nuntium magnat-ske zbornice in se bo sklepalo glede na-daljnih agend.
Seja ogrske vladne stranke.
BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Narodna delovna stranka je imela danes sejo, na kateri se je razpravljalo in sprejelo soglasno na podlagi referata posl. grofa Czernega vsa poročila naučnega ministra, predložena zbornici. _
Prepoved izvoza turškega in bolgarskega tobaka.
BERLIN, 18. (Kor.) Združeni tobačni časopisi so z merodajne strani izvedeli, da namerava izdati turška vlada izvozno prepoved domačega tobaka. Tudi Bolgarska se pridruži temu koraku, ki ima v prvi vrsti namen, da se zasigurajo lastne potrebe in potrebe zaveznikov.
Danes popoldne ob 5 se ponovi v Karodnent domu prfradKev v pro.fajD 67 letnico vladanja NJ. Ve5i?anstva« — Dohodak le namenjen ženski podružnici CMD.
SfraiT U.
»EDINOST* Štev. 351.
V Trstu, dne 19. dtcembra 1915.
narodna ml tn Liubezen fio miru.
Član nemškega državnega zbora dr. L u lovi k Haas je priobčil v »Berli-ner Tagefclattu« nastopno aktualno razpravo:
O volM za mir nemškega naroda in nemške vlade te govoril kancelar in naj že od desne ali leve sodijo tako ali tako o podrobnostih prihodnjega miru, eno je pa gotovo: niti enega ne bo v nemškem narodu, ki ne bi hrepenel po miru za svoj narod in za svet. Ce se to izreka, ne pome-rfa slabosti. Kulturen narod spreleta mraz ob misli, da bi se mogla vojna brezkorist-no in brezsmiselno podaljšati bodi tudi za en sam dan. Mi se zavedamo svoje moči. moremo voditi vojno, dokler nas silijo v to prazne nade in nespametnost nasprotnikov. Ali možnost, da bi se mogel morda 2e danes skleniti mir, ki se bo po mesecih m^ral vendarle skleniti, nas teži, ker obžalujejo žrtve, ki jih zahteva nadaljevanje vojne — od nas in od naših sovražnikov, kjer tudi plakajo matere in žene po svojih dragih. Tudi o hrepenenju po miru nemškega naroda se sme govoriti. Da, ker smo močni, hrepenimo po miru, ki nam bo znova dajal prilike, da bomo svojo moč uveljavljali v delu miru, s katerim smo svojo deželo napravili veliko in smo storili sebi in svetu neminljive usluge. Če bi se bili zrušili na duhu in živcih, potem bi milo prosili za mir, kakor ga zlomljen narod milo prosi. Mi pa hre-t>enimo po miru kakor tisti, ki so močni, £ veselimi nadami za bodočnost, ki vedo, da ima njihovo delo po vojni šele prav ustvarjati velikega in dobrega. Radi svoje moči hrepenimo po delu in miru. Narod, ki po taki borbi stoji v nezlomljeni moči, sme izjavljati svojo voljo do miru.
Tako razmišlja nemški narod, kako bi mogel ustvariti mir. Eni mislijo, da je naša stvar, stvar močnejših in zmagovalcev, da rečeino nasprotniku, kako sklenemo mir, da mi prvi izpregovorimo besedo, ki more omogočiti pogajanja. Ti menijo, da je tudi nasprotnik, ako se mu približamo z zmernimi zahtevami, pripravljen za sklep miru. Zmernost pa odgovarja volji pretežne večine nemškega naToda, ki se ni nikdar ogreval za pretirana poželjenja po osvajanju in ki ga je njegov mojster Bismarck učil o koristi in vrednosti zmernosti.
Drugi ne verujejo, da bi se nasprotniki izpametovali. Da-si jim je moč nemškega orožja Jemala eno nado za drugo, še niso pripravljeni za mir. Vsaka naša mirovna ponudba se krivo tolmači, ne kot dokaz resnične moči, ampak jo tolmačijo kot znak slabosti in jo porabljajo, da sovražne narode znova varajo in jim vzbujajo prazne nade.
2c v miru je težko izpoznavati dušo in voljo kakega naroda; dvakrat težko je to v vojni, ko časopisje in javni govor tja do poloma govorita o moči in zaupanju, ko je vse preračunjeno za vtis na inozemstvo bi da se v notranjosti ohranja in ustvarja nada do zmage. Tudi ni moč fraze nikoli tako velika kakor je v vojni, in marsikdo, ki s prijateljem, kateremu zaupa, govori trezno in v skrbeh, se že v večjem krogu giblje na tleh besed, ki naj označajo dobrega patrijota.
Imamo pa vtis, da se francoska vlada še naliaja v bolnem duševnem razpoloženju in da tam še nočejo razumeti, o čemer bi jih mogel poučiti le en pogled na karto te vojne. Govore še o Alzaciji in Lotaringiji. Naj bo to fraza. Da pa v tej situaciji še more vladati fraza, to je in o-stane nepreračunljivo.
Tudi nimamo vtisa, da bi Anglija hotela že sedaj uvaževati pouk te vojne in da bi našo moč hotela staviti v račune kot nekaj trajnega in gotovega.
Ru-ija pa je bila nepreračunljiva, je nepreračunljiva in ostane nepreračunljiva.
Vendar naj bi se slepenje, ki bi je mogli drugi uganjati s kako nemško mirovno ponudbo, ne precenjevalo glede njegovega učinkovanja. Tudi sedaj morejo lagati svojim narodom, da smo sondirali radi kakega miru, dočim so to oni storili. Ali se hoče ustvarjati razpoloženje s kako resnico ali s kako lažjo, je to sicer moraiično velika razlika, ne pa v učinkovanju.
Potem pa. ako bi nam odklonili kako zmerno mirovno ponudbo, bi to v Nemčiji šele prav vzbudilo" nove moči in nova močna razpoloženja. Tudi to bi bilo možno, da bi pri sovražnih narodih hrepenenje po miru, ki mora obstati na tihem in i veliko inočjo — le da si še ne upa govoriti — s silno močjo izbruhnilo, čim iz-poznaio, da se jih hoče žrtvovati za nedosegljive načrte. Naj se sovražnik ne podcenjuje, ali tudi ne precenjuje. Tudi
PODLISTEK
GREŠNICE.
R&rftan. — I rsncocki *pi$?l Xavier d« Montćpia
Škotske hlače z zelo širokimi četvero-koti v kričečih barvah so se popolnoma skladale s suknjičem.
Na glavi je imel klobuk s privihanimi krajci, pomaknjen na desno uho.
Ta možaka ... mislimo, da nam ni treba praviti posebej... sta bila Leonida in Oalimand.
Maurice, ki je bil navajen videti Leon-tininega očetr oblečenega le v raztrganih caoah, ga izpočetka ni spoznaL
Ko pa ga je pogledal nekoliko natančnejše in videl njegove značilne poteze in veliko, črnomodro brado, ni dvomil več,-da ima njega pred seboj.
Neka tajna slutnja je dala Mauricu povod, da je krcnii za tema dvema možakarjema. H ii.ua s!e i J primerni razdalji,
oni drugi trpe vsled vojne. Francija in Rusija neizmerno več, nego mi. V Franciji mora biti hrepenenje po miru silno. Dragoceni deli dežele zasedeni, Izgube, ki so večje nego one večje Nemčije; zavest, da Francija, ki postaja vedno u-božnejsa na otrocih, ne nadomesti teh izgub tako lahko kakor drugi narodi z obilico otrok, in pa čustvo, da bi ofenziva, ki naj militarični položaj izpremeni Franciji v prilog, zahtevala ogromnih žrtev na krvi in ki tudi največjemu optimistu v Franciji ostane glede uspeha jako dvomljivo podjetje. Ali ni, da mora izpoznanje, da bi se francoski narod žrtvoval za neiz-polnljive ideje v boju proti Nemčiji — ti-, sti Nemčiji, ki noče uničiti življenja in bodočnosti Francije — ali ni, da se mora to izpoznanje, tiho in skrito hrepenenje po miru, spremeniti v politično silo? Podobno utegne tudi v Angliji in Rusiji učinkovati oficijelno izrečena in uveljavljana volja za nadaljevanje vojne. Končno ostanejo naši vojaki isti hrabri možje, kakršni so bili popred, tudi če bi sovražno inozemstvo v brezsmiselnem besedičenju našo pošteno voljo do miru tolmačilo kot nemško slabost!
Kljub temu ostaja razumljivo, da ima kancelar — ki ima dobre dokaze za to, da se naši sovražniki še nočejo udati v položaj, ki ga je ustvarila naša moč — pomisleke proti mirovnim ponudbam. Tudi tisti, ki bi smatral drugačno politiko za možno, za nenevarno, da, celo ob e-ventualnem neuspehu take politike, ne more prezreti, da se tam, kjer posezajo vmes tako fina vprašanja psihologije narodov, ne more najti gotove sodbe, brez-dvomno prave poti. Ore za prevelike stvari, da bi se mogla lahkomišljeno epa taktika proglašati kot gotovo prava, druga pa kot gotovo zgrešena.
Ali kancelar je povedal dovolj, da morejo oni drugi izpoznati našo modro zmernost in našo pošteno voljo za mir. Njihova stvar bo, ali bodo iz tega trezno izvajali konsekvence, ali pa bodo nadaljevali politiko brezupnega igralca. Da ne moremo ne na zapadu ne na vzhodu trpeti nikakih vpadnih vrat, je samo ob sebi umevno. Da pa je form za tako varnost, ki bi nam jih posebno tam. kjer so poprej obstajale samostojne države, te poslednje mogle vzdržati in popolnoma zagotoviti — za to ni treba nobenega dokaza. Sovražnik, ki nas noče več napasti, nam dovoli take garancije. Nespravljive-ga nasprotnika pa izpoznamo po tem, da sploh noče razpravljati o opravičeni zahtevi po zagotovitvi naših mej. Da morete biti tendenca in mera zagotovitve na zapadu in vzhodu različni, to spada na polje mirovnih ciljev, o katerih ni možno kako javno mnenje.
Morda — to je odvisno od izprevidno-sti sovražnih državnikov in morda tudi od njihove skrbi za svoje službe in dostojanstva — poda govor kancelarjev sovražnim vladam vnovič povoda, da izprašajo svojo vest, ali naj z neresnično trditvijo, da Nemčija stremi po svetovnem gospostvu in da hoče druge svobodne kulturne narode potisniti v jarem, ali naj svoje narode podžgejo v nadaljevanje boja v lastno Škodo, v škodo skupnih evropskih interesov, evropske kulture in evropskega gospodarstva! Ako store to, potem se bo Nemčija v zavesti, da ni hotela te vojne, da tudi ne nosi odgovornosti za nadaljevanje krvave borbe, zaupajoč svoji moči, ne z veseljem, ne s frivolnimi govori, toda močna in neomajna borila tako dolgo, dokler ne zmaga pri sovražnikih pamet nad nespametnostio.
Nemčija je dokazala, da je od meseca do meseca mogla boljšati svoj militarični položaj. Kako hočejo sovražni državniki opravičiti nado, da bi nas mogli uničiti in prisiliti v mir premagancev — za to naj odgovarjajo pred svojo vestjo, pred zgodovino in pred svojimi narodi!
nov na črt reforme.
Povodom nedavnih izprememb v našem ministrstvu je prinesel »N. Wiener Tagblatt« vest, da se misli naša vlada lotiti uravnave notranjeavstrijskih vprašanj. Zato je res v pravem času dr. Rudolf H o t o w e t z — ki šteje med najodličneje nacijonalne ekonome v Avstriji — izdal študijo, ki se bavi z avstrijskim državnim problemom in ki vsebuje povsem nov predlog za njega rešitev.
Temeljna misel, na kateri sloni njega načrt, je popolno Iočenje gospodarskih in političnih interesov narodov Avstrije. Prvi so pri vseh narodih, ki žive v tej državi, bistveno enaki; zato je tudi brez najmanje težave možno, da ste zakonodaja in
vendar pa tako, da ju ni izgubil niti za trenutek izpred svojih oči.
Leonida in Galimand sta šla po rue Saint Nicolas in zavila potem v rue Mo-gador.
Maurice je videl, da sta stopila v hišo lepe vnanjosti, ki se je nahajala nekako sredi ulice.
Počakal Je nekoliko minut, da bi se prepričal, ali ne pride morda kmalu zopet iz hiše.
Nato je stopil sam v ono hišo.
XXVI.
Vratar.
Vratar hiše se je nahajal v svojem stanovanju in je sedel v pripravnem naslanjaču v kotu pri toplem ognju.
Na glavi je imel g<ško čepico Iz temno-rdečega baržuna, izvezeno s cvetlicami.
Zelo pazljivo je Čital velik političen list in se Je očividno zelo živo zanimal za evropsko ravnotežje.
Maurice je stopil v njegovo sobo.
Vratar je blagovolil odložiti svoj časo-
uprava vseh gospodarskih Stvari povsem enotna. Zato hoče avtor vsa ta vprašanja — produkcija, razdeljevanje, porabo, de-narstvo, carine, kredit, transport, zavarovanje davki itd. — odkazati gospodarskemu parlamentu, ki naj bi se ustanovil in sestajal iz ene same zbornice, volil po proporcionalni volitvi v velikih volilnih okrajih, da bi bil verno zrcalo gospodarske strukture države in da bi prav umeval svojo nalogo in jo reševal. Ker pa so za sedaj proti proporcionalni volitvi velike zapreke, bi morali za sedaj poseči po zi-stemu kurij, ki naj bi se seveda primerno reformiral in prilagodil modernim nazira-njem in potrebam. Tako sestavljeni gospodarski parlament naj bi skrbel za vso gospodarsko zakonodajo.
Poleg te povsem nove gospdarske korporacije bi bilo, po mnenju avtorjevem, postaviti centralen političen parlament, obstoječ iz dveh zbornic, ki naj bi oskrboval zakonodajo v stvareh vnanje politike in vojske, kakor tudi v vseh drugih stvareh, ki se nanašajo na skupno življenje državljanov v državi — v kolikor niso gospodarske ali narodne. Prvo zbornico (zgornja zbornica) tega političnega parlamenta bi bilo ustvariti prilično na tisti način, kakor je sedaj gosposka zbornica. Spodnja zbornica naj bi ne izšla iz direktnih volitev, marveč naj bi bila sestavljena iz delegatov posameznih narodnih reprezentantov, ki naj bi narodne stvari avtonomno gojile!
Pisec sodi, da se posamezna plemena v narodnih stvareh ne morejo sporazumeti nikdar in da se tudi ne sporazumejo. Zato hoče vsa narodna vprašanja — ki se izcrpljajo v Jeziku, v Soli, umetnosti in znanstvu, dalje v družabnem skupnem življenju v kolikor more sploh država vplivati na to poslednje, odkazati posebnim narodnim reprezentativnim korporacija m, fci jih imenuje »narodne svete, katerih člane bi bilo voliti po splošni, direktni in enaki volilni pravici brez pluralnh glasov (to je: da bi imel vsakdo le po en glas), ker ima vsak soplemenjak isti interes na duševni kulturi svojega naroda, pač pa s proporcionalno volilno pravico, da bosta prihajala do besede vsak nazor in vsaka siner.
To so glavne misli v Študiji dra. Hoto-wetza, ki spada gotovo med najinteresant-neje. kolikor se jih je Še pojavilo v politični literaturi naše državne polovice. In kako dobro zna avtor motivirati svoje nasvete! Njegovi težko Izpodbitni argumenti so vzeti iz realnega življenja. Vso knjigo preveva duh pravičnosti in tolerance ter najodkritosrčneje ljubezni do monarhije.
Pisec se zaveda težav, ki so na potu u-resničenju njegovega načrta, ali to ne zmanjšuje vrednosti knjige, ki zaslužuje v polni v meri. da jo natančno proučijo in "uvažujejo tisti, ki bodo svoječasno poklicani na sodelovanje pri velikem delu pre-porojenja naše monarhije. Naj bi Jim bila vedno pred očmi resnična beseda, ki Jo je napisal avtor kot uvodi
V	Avstriji ni nobeno pleme dovolj močno, da bi moglo tu Izvrševati hegemonijo. Noben narod ne vzdržuje države sam, kajti izgubljena bi bila že davno, Ce bi jo bila vzdrževala le petina ali desetina ali dvajsetina nje državljanov l (Knjiga »Das osterreichische Staatsproblem von dr. Rudolf Hotowetz« je izšla v~založbi Rivi-n a Č a v Pragi)._
~ Domače usti.
Pogreb dr. Janka Ša volka. — Tam doli v Slavoniji, zemlji plemeniti, kakor jo imenuje narodna pesem, tam, kjer se hči naših slovenskih planin, bistra Sava, druži z mogočno Donavo, tam doli, kjer se zadnji ogranki fruškogorskih vinskih goric spučajo v nepregledno ravnino, tam doli ga je našla bela žena smrt In mu prerezala nit življenja, ki je obetalo 5e toliko. Podlegel je težki rani in morda mu Je tedaj zadnja misel splavala tla gor nad šumeče savske valove, kjer na staro mesto Kranj zre s.ivo čerovje v nebo kipečega Grintavca in ŠtoržiČa, tjagor, kjer mu je tekla zibel, in morda je bila tedaj njegova edina želja tista, ki jo je tolikokrat Čital s spomenika našega pesnika velikana v či-ga. družbi sedaj sam sniva večni san: »Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži«. Da, izpolnila se mu je!
V	Stari Pazovi je zatisnil oči za vedno in tedaj, ko se j« izvedelo, da Janka Šavnika ni več, Je v globoki žalost: zatrepetalo srce vseh, ki so ga poznali, ki so vedeli, kaj je bil on nam vsem. kaj je bil našemu narodu, kateremu se je prizadeval
pis in je pogledal posetnika še precej dobrohotno, toda lie da bi vprašal kaj. Čakal Je pač nagovora.
Maurice se je poklonil.
Vratar Je odvrnil ta pozdrav nalahno pokimavši z glavo.
—	Gospod, — je dejal Maurice, — vprašal bi vas za neko pojasnilo.
Istočasno pa je segel v žep.
Vratar je razumel ponjen te kretnje in je iztegnil roko.
MaurTce mu je položil t roko tolar za pet frankov.
Vratar se je posmejal, vstal Iz naslanjača, odložil časopis, dvignil za kake tri centimetre svojo grško Čepico in dejal:
—	Gospod, izkazujete ml Čast, da pričakujete od mene kakega pojasnila?
—	Da.
—	Gospod, na razpolago sem vam.
—	Pravkar sta stopila v hišo dva možaka.
—	Ali veste to popolnoma gotovo?
—	Popolnoma gotovo.
—	Potem želite brez dvoma govoriti s
idati najboljše, kar je mogel: našo mladino, 1 vzgojeno v vzvišeni sokolski misli, z zdra-vo dušo v zdravem telesu. Da, njegova duša sama je vzplavala v vsemir, njegovo telo pa se je vendar vrnilo tjagor v domaČi kraj, da ga tamkaj polože k večnemu počitku.
V torej, 14. t. m., je prispela krsta v Kranj, kjer so jo v pokojnikovi roistni hiši položiii na mrtvaški oder. Popoldne ob 3 pa se je nato vršil pogreb na kranjsko pokopališče. Udeležba je bila ogromna, gotovo pa bi bila še veliko večja, ko bi bilo mogoče prej objaviti čas pogreba. Zaradi negotovosti prevoza pa je bilo mogoče sporočiti stvar javnosti šele v ponedeljkovih ljubljanskih listih, in tako pač marsikdo ni mogel priti, ki bi drugače gotovo ne bil hotel zamuditi prilike, da izkaže pokojniku zadnjo čast, kakor mu jo je izkazal ves Kranj in vsi oni drugi mnogoštevilni udeležniki od vseh strani, zlasti pa iz Ljubljane. Pred hišo žalosti je zapel žalostinko zbor kranjske Čitalnice in nato je ob zvonjenju zvonov domačih in sosednjih cerkva krenil izprevod na pokopališče, kjer je pokojniku zadonel tudi še v grob zadnji pozdrav slovenske narodne pesmi in so mu okrasili gomilo številni krasni venci.
Tako torej počivaš, dragi Janko, v domači zemlji, ki si Jo ljubil iz vse svoje duše, za katero si hotel delovati z vsemi svojimi- močmi, za katero si končno celo žrtvoval svoje mlado, tako nadepolno življenje. Kakor ptica sokol v podnebesne višave so se dvigale Tvoje misli visoko tja gor k enemu smotru: osrečenju Tvojega Ti tako milega slovenskega naroda; mnogo $i delal, veliko si dosegel,.a sredi dela Te je vzela kruta smrt. Tam gori počivaš sedaj v sosedstvu Franceta Prešerna in Simona Jenka, pod tvojimi nogami Ti šumita Kokra in Sava in na Tvoj zadnji dom Ti zro naši gorski velikani. Poleg Tebe pa stoji napisano tam na spomeniku pesnika Tvojega rojaka:
Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bom užival, imel bo jasne dneve narod moj!
Janko, Bog daj, da se uresničijo te pro-roške Jenkove besede njemu in Tebi!
Naši socijalni demekratje nekdaj in seda]. — Včerajšnji »Lavoratore« pripoveduje, da se je komisija poklicnih organizacij pred nekoliko meseci obrnila do gospoda namestnika s prošnjo, naj ukrene potrebno, da bodo podpore rodbinam vpo-klicancev odgovarjale določbam zakona. V isti namen in z enako prošnjo se je obrnila ista komisija do komisije za podpore. Uspeh je bil ta, da so se potem vse prošnje za povišanje dobrohotno in ročno proučevale. Vendar pa še ni doseženo, kar je neizogibno potrebno: najstrožje izvajanje določeb zakona. V ta namen se Je dr. Puecher vnovič obrnil do namestnika, ki želi biti poučen o vseh podrobnostih mestnega življenja, o potrebah in željah naj-siromašnejega prebivalstva. Namestnik je zahteval, naj se mu pismeno predlože vsi bolj kričeči slučaji in konkretna dejstva, da bo mogel potem ukreniti potrebno. »Hvalevredni želji namestnika — tako nadaljuje »Lavoratore« — je komisija poklicnih organizacij ustregla takoj, predloživši zahtevani opis s posebno spomenico, ki je vsebovala zahtevane slučaje in konkretna dejstva in je dokazala, da odmerjanje in izplačevanje podpor ne odgovarja veljavnim predpisom zakona. Ta spomenica je opravičena tembolj, ako u-važujemo, da je sveta dolžnost, da skrbimo ne le za tiste, ki izpostavljajo svoje zdravje, kri, življenje, vso svojo blaginjo v obrambo države, marveč tudi za njihove žene, njihove otroke, njihove starše. Tem bolj zavarovani boste potem trdnost In moč države. Spomenica zaključuje: »Priznavajoč, da so se v zadnjih časih podpore rodbinam vpoklicancev izplačevale v veči meri in z večjo hitrostjo — četudi še vedno ne na odgovarjajoč način, — zaupa podpisana v podpore njegove ekscelence, gospoda namestnika, da bo s tisto vnemo in odločnostjo, ki ga odlikujete, znal In hotel ukreniti, da se bodo v bodoče podpore rodbinam vpoklicancev izplačevale na podlagi določenih predpisov zakona«. — Gori označena prizadevanja omenjene komisije so toliko hvalevredna, kolikor tudi opravičena po dejstvih. Tu ni ničesar oporekati, ampak le priznati. Brezpogojno se pridružujemo priznanju, ki je »Lavoratore« piše njegovi ekscelenci, g. namestniku. Ali nekaj moramo vendarle pribiti. Spomini nam vha-jajo v nedavno minule čase. ko menda tudi niso bili vsi državni uradniki sami tepci, ali brezvestneži in brezčutneži, in ko
tema gospodoma, ki sta prišla v mojo
hišo?
—	Ali iu poznate?
—	Poznam samo enega.
—	Kdo je tisti, ki ga poznate?
_ O, to je človek, prav tak, kakor mora biti. Ima hčer, ki je igralka v gledališču »Varičtčs« ... krasna oseba, ki je nekdaj prav pogostoma prihajala semkaj in mi je tupatam dala tudi kako prosto vstopnico, ki je zelo razveselila mojo soprogo, če sem jo potem hotel vzeti s seboj v gledališče.
—	Za tega mi ni, — je dejal Maurice.
—	Torej za onega drugega?
—	Seveda... Ali ga poznate?
—	Veliko manj kot pa očeta gospodične Pamele; tako se namreč imenuje umetnica iz gledališča »Varićtćs«. Prihaja semkaj šele kakih deset dni, zdi se mi pa, da se mu ne godi slabo in da Je prav olikan mož.
—	Kam pa hodita ta možaka?
—	K neki osebi lepega spola, ki Je ze-
■ smo živeli v isti državi, v kateri živimo | danes, ki jej »Lavoratore« sedaj priznava potrebo obrambe in se zavzemlje za nje »compatezza e la forza«. A kako so pisali isti gospodje tedaj o državnih organih in o državnem principu! Napadali so prve in skušali izpodkopavati avtoriteto druge. Roga 1 i so se posebno pa v govorjeni besedi, ako so se v formi dolžnega spoštovanja obračali do kake »njegove ekscelence«. Gospodje so se temeljito evoluci-jonirali! Pa tudi tega jim ne štejemo v zlo, kajti ne pomenia ne nedoslednosti, ne neznačajnosti, ako kdo na uresničevanju svojega programa in zasledovanju svojih ciljev modro in pametno računa z razmerami. Ravno zato pa kličemo gospodom v spomin, kako zaničljivo in porogljivo so oni govorili in pisali o nas, ker smo svoje postopanje urejali istotako kakor je — oni sami danes, ko smo brez Škode za svoja naziranja, načela In cilje pametno računali z realnostjo, z obstoječimi dejstvi, med katerimi je na prvem mestu to, da živimo v tej državi, da je usoda naša spojena z usodo te države, da si moremo le v tej državi izvojevati svoje narodne pravice, da moramo zato spoštovati nje ustanove in potrebe, in da slednjič, ne smemo nikdar zanemarjati svojih dolžnosti do države, da bomo mogli potem s tem večjo pravico zahtevati od nje, da tudi ona vrši svoje dolžnosti napram našemu narodu. Življenje ima pač svoja pota, ki jih nikdo ne more zastavljati — tildi socijalni demokratje ne, kar doži\ ajo sedaj na svoji koži v Nemčiji, v Rusiji, v Angliji, v Franciji, v Italiji in v -— Avstriji 1 — Ponavljamo pa, da nismo hoteli ne očitati in ne napadati, marveč le opozoriti smo hoteli na krivico, ki se nam je delala.
Rezultat III. vojaškega dneva — 74.000 kron. III. vojaški dan v Trstu se je končal z izrednim uspehom. Znana požrtvovalnost našega prebivalstva se je izkazala v veliko večji meri, kakor pa je bilo pričakovati z ozirom na že mesece trajajoče težavne razmere. Globoko vkoreninjeni patrijotizem Tržačanov je prišel zopet do polne veljave. Na včeraj zvečer se vršeči sklepčni seji izvrševalnega odbora je vzela protektorica, baronica Lucy Fries-Skene, končni obračun na znanje in se zahvalila izvrševalnemu odboru za njegovo delovanje s sledečim nagovorom: Čestiti gospodje! Imenom damskega odseka za vojno oskrbo sc-Vam najiskrenejše zahvaljujem za podporo pri izvedbi tretjega vojaškega dne. Nad vse sijajni rezultat vojaškega dneva je, čestiti gospodje, Vaše delo, predvsem onih gospodov, ki so tudi preteklo leto dovedli vojaški dan do zmage: vašega neumornega predsednika dr. Rabla, g. ravnatelja Endlerja, g. učitelja Engelmanna in g. Poclie, ki so organizirali ves vojaški dan. Zahvaljujem se dalje gospodu prokuristu Courvoisierju, ki je prevzel proračun, in ga prosim, da izrazi zahvalo tudi onim gospodom kreditnega zavoda, ki so se postavili dne 2. dccembra v službo patrijotizma. Zahvaljujem se dalje ostalim članom izvrševalnega odbora, g. ravnatelju Stolzu, g. Smolenskemu in g. uredniku Mayer\vegu, ki so istotako mnogo pripomogli k uspehu. Priprave in izvedba vojaškega dne 2. decembra so Vaše delo, gospodje, na katero ste lahko ponosni. Za uspeh se moramo zahvaliti pa-trijotičneniu prebivalstvu Trsta, stotinam mladih deklic, ki so nabirale, in požrtvovalnemu sodelovanju vseh Tržačanov. Le tako, da so tudi najrevnejši položili svoj oboi domovini na oltar, je bilo mogoče doseči to krasno svoto. Radi tega smatram kot predsednica vojno oskrbovalnega damskega komiteja za svojo dolžnost, da se o priliki obračuna najiskreneje zahvalim vsemu tržaškemu prebivalstvu za sijajno sodelovanje. Drugi vojaški dan se je končal z zneskom nad 74.000 K, s svoto, s katero bomo lahko obdarovali na tisoče naših vojakov na jugozapadni fronti. Končali ste delo z zavestjo, da ste pripravili našim hrabrim vojakom, ki v zimski burji na mrzlem Krasu junaško odbijajo številno močnejšega sovražnika, veliko veselje, in ta ponosna zavest, gospodje, naj Vam še olepša spomine na sijajno uspeli 2. december. Nato se je dr. Rabi imenom izvrševalnega odbora zahvalil predsednici vojno oskrbovalnega damskega odseka za priznanilne besede in naglasa! potem, da se je večji del zahvaliti za uspeh tudi neumornemu delovanju v nabiralnih lokalih dain: Roze VVassennann, Geme Truden, Adele Trevisan, Marte Hofer pl. Saal-ield, Pavle Dobnik, Marije Niti ive, Olge Oonibač, Luize Bualz, Rite Klausberger, Kristine Sessele, Brune Kanzler, Ane Re-ganzm, Ane Stepan, Marije Fraulc, Josi-
Io ljubezniva, častivredna gospa in stanuje v moji hiši že deset let.
—	In ta dama?
—	O, svoj čas je morala biti zelo lepa ženska! Pozneje je sevedla upadla; ali da, saj ni mogoče, da bi človek Živel obenem
v sedanjosti in prošlosti. Tako pravi ljudska modrost in ljudska modrost se ne moti nikoli. Toda ta pa ni nikakor povod, da bi moja najemnica ne oblačila toalet, ki so le nekoliko preveč bahave, tako da moja soproga včasih postaja zaradi njih nekoliko ljubosumna, če gospa najemnica tupatam kaj pokramlja z menoj ter vselej po kakih petintrideset minut postoji pri meni, Če stojim na stopnjicah ali pa čistini stopnjišče m ograjo.'
Maurice je tedaj že vdrugo prekinil !:!e-petavega vratarja hi ga vprašal:
—	Ali ima ta dama kak poklic?
—	I kakopak! In pa še kakšnega, kako imenitnega, in gospod moj, ta poklic jej tudi donaša poštene svotice! Morete mi verjeti, da je tako.
—	Kak poklic pa ima? S čim se bavi?
V Trstu, dne 19. decembra 1915.
»EDINOST« štev. 351.
Stran III.
pine De'kin. Vere Vinsek, Amalije Hart-niai j in Ljudmile Vaclahovsky. Učiteljice Mr. :a Soilinger, Marija Berce in Klara Pfau so izdelale na stotine za vojaški dan potrebnih rdeče-belih znamenj. Umetne cvetlice so darovali gospa Ana Ven-tura. g.čna Viktorija d' Agostini in Anton Daniele, za prodajo pa so dali c. kr. dekliška ljudska in meščanska šola (ravnatelj Stolz) in učenke mestne deklBke ljudske in meščanske šole v ul. Giotto na razpolago na tisoče znakov. IzvrŠevalni odbor se zahvaljuje vsem za plodonosno delovanje. Dalje imata zasluge za vojaški dan g. hotelir Volpich. ki je prepustil razne prostore v hotelu za komiteini lokal, in g. Colledani za prepustitev dvorane Kino Ideala za glavno skupščino za vojaški dan. Posebno zahvalo pa je treba priznati zlasti vsem lokalnim listom.
Pošiljanje denarja ujetnikom in interni-rancem v Italiji in Rusiji. Kor. urad poroča: Skupni centralni izkazni urad Rdečega križa, poizvedovalnica za vojne ujetnike, oddeick »E« (Dunaj, L, Graben 17) naznanja, da od 15. t. m. dalje sprejema brzojavne denarne pošiljatve za naše vojne ujetnike in internirance v Italiji. Tozadevni stroški so naslednji: Za brzojavne denarne pošliatve do 200 K 5 K, do 400 K 6 K, do 600 K 8 K, nad 500 K 10 K. Denar je položiti pri blagajni, Dunaj, L, Graben 17, mezzanin, ali pa poslati po poštni nakaznici na naslov gori imenovane poizve-dovalnice za vojne ujetnike (Gem. Zen-tralnachweisbureau vom Roten Kreuze, Auskunftsstelle fur Kriegsgefangene, Abt. »E«, W ien, I.. Graben 17). Denarja se nc sine poslati v denarnem pismu, marveč po poštni nakaznici. Na vsaki poštni nakaznici mora biti na odrezku natančen naslov vojnega ujetnika (ime, priimek, šarža, polk, stotnija, kraj vojnega ujetništva) kakor tudi natančen naslov odpošiljatelja. Ni dopuščeno na odrezke poštnih nakaznic pisati naznanil, ki so namenjena vojnim ujetnikom; dalje ni dovoljeno sklicevati se na kako pismo ali drugačno naznanilo, ali obravnavati stvari, ki z denarno poši-ljatvijo niso v nobeni zvezi. — Vsak, kdor p*/loži denar pri gori navedeni blagajni, prejme pobotnico. Tistemu, ki nakaže denar po pošti, se nakaznica pošlje. Vsaka pobotnica ima številko, katero je pri morebitnih reklamacijah navesti. Reklamacij brez navedbe številke na pobotnici se ne more upoštevati. Položeni oziroma nakazani denar se posije na dan sprejema vojnemu ujetniku. Izplačilo se izvrši v italijanskih lirah. — Denarne pošiljatve, ki se nimajo odpraviti brzojavnim potom, naj se ne pošiljajo poizvedovalnici za vojne ujetnike, marveč naj se pošljejo potom mednarodnih poštnih nakaznic preko vrhovnega poštnega nadzorstva (Oberpost-kontrolle) v Bernu, Švica. Poštne nakaznice prideio na imenovano dunajsko pisarno, kjer jih pregledajo, če so opremljene z natančnim naslovom vojnega ujetnika in odpošiljatelja. — Ob tej priliki se p. n. občinstvo znova opozarja na to, da prevzema gori navedena poizvedovalnica za vojne ujetnike, Dunaj. I., Graben 17, od 1. julija t. L brzojavne denarne pošiljatve v Rusijo. Glede oblike za pošiljanje denarja imenovani pisarni velja isto kakor za brzojavne denarne pošiljatve v Italijo. Stroški znašajo 5 K. Izplačuje se v rubljih. Iz Rusije prejme dunajska poizvedovalnica izvirna potrdila vojnih ujetnikov in inter-nirancev o brzojavno poslanih denarnih zneskih. Pošiijatelj se takoj obvesti, kakor hitro dospe tako prejemno potrdilo. Denarne pošiljatve. ki naj ne gredo brzojavnim potom, je najboljše poslati potom »Obcrpostkontrolle in Bern«.
Na	izpostavljeni točki proti
Ita" janbkemu sovražniki se spominjamo naše na po ttnejše narodne stranke v Trstu ter ji po i'j*mo rajprisrčreje pozdrave ?a Božič in noro leto z iskreno rodoljubno želj^, da bi ji bilo delo v prihodnjem letu v zago'.ov-l;enje b^dočnrs l našega naroda ob Adriji čirn najuspešneje. Bog Vas živi! Ivan Treven, Arton Zlobec, Josip Baša, Josip Košič.
Skioptične slike, ki pojasnjujejo spevoigro „Habsburški rod", danes popoldne ob 5 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu.
I.	Grad Habsburg v Švici. 2. Rudolf in duhovnik. 3. Rud- It sodi roparskega viteza. 4. Slovesno umeščanje Otona Veselega na Go-posv. tskem poljn. 5. Cesar Makso. 6. Marti'ova stena. 7. Cesarica Marija Tere iia. 8. Njen sp men k na Dunaju. 9. Cesar Jožef
II.	pri pl. gu. 10. Cesar Jožef II. de'i avdi-jence. 11. Cesar Franc L 12. Njegov slovesen \hod na Dunaj I. 1814. 13. Nadvojvoda Franc Jože? in straža. 14. Nastop vlade v Oicniucu I. 1848. 15. Cesar na manevrih. 16. Cesar nagovori invalida. 17. Cesaijeva slika iz I. 1908. 18. Prestolonaslednik Karel Frtnc Jožef.
Še enkrat opozarjamo občinstvo, da dane«, dne 19. priredi otroški vrtec na Vrdclci svojo »božičnico«, katere dohodek je določen v pokritje stroškov za nabavo obleke, s katero so se obdarili ubož-ni otroci. Ves teden se je delalo, šivalo in zbiralo za to mladino kot v mravljišču, da le čun več otrok dobi svoj darček. V teh bodo tudi nastopali, ker drugih ni! Vidi se ,kolika je potreba. Zato ne vabimo na to prireditev samo Vrdelčanov, ampak tudi druge zavedne rodoljube. Naj prihite k nam, da se prepričajo, da se dela tudi tu. Po »božičnici« se razvije domača zabava in — štrukljev semenj.
Preselitev tvrdke. Znana goriška tvrdka A Drufovka je svojo trgovino z usnjem, čevlja:skimi in sedlarskimi potrebščinami ter vsakovrstnim blagom prenesla v Dorn-berg štev. 182.
Božični ca pri Sv. Jakobu. V soboto, 25. t. m., priredi šentjakobska podružnica CMD v dvorani „Delavskega konsurrnega društva" pri Sv. Jakobu božićnico. Vljudno vabimo vse ljubitelje mladine in nedolžne zabave, da pridejo v velikem številu na to otroško prireditev. Začetek točno ob 3 popoldne.
Opozarjamo si. občinstvo na današnje oglase knjigarne in trgovine s papirjem J. Stoka v Trstu. ul. Molin piccolo
| je morala na zdravniško postajo, da ji je zdravnik desiirficirai in obvezal rano.


Iz italijanskega ujetništva se je cgiasfl zopet gospod Ivan S t o 1 f a, volčjegraj-ski rojak, vikar v Trnovem pri Kobaridu. Pisal je svojemu prijatelju, ravnatelju g. /ntonu Lebanu v Komnu. Pismo je datirano iz Candide 26. novembra 1915, a v Komen je došlo dne 13. decembra. V pismu pripoveduje med drugim: Lebanovo pismo od 28. oktobra 1915 je prejel dne 24. novembra. To pismo, ki je bilo pisano v nemščini, je došlo tja, očetovega — slovenskega pa ni prejel! Zahvaljuje se za naklonjenost in poročila. Večkrat je pisal domov na Volčjigrad, a vedno brezuspešno, ker so se pisma baje — poizgubila! Nadeja se zdravja in čimprejšnjega svidenja. Italijanska vlada mu plačuje 80 cente-zimov na dan in ravno toliko sestri Mariji. Stanuje v privatni hiši. Drugače bi bilo dobro, pogreša pa peči. Tam je mnogo žita, kostanja in drobnice, ovac in koz. Klima je mila, ljudstvo prijazno. Prosi, naj se vsebina pisma sporoči njegovemu očetu in sorodnikom. Pošilja pozdrave. — Candida je mesto v spodnji Italiji pod Vezuvom. Naslov je: Ivan Stolfa, župni vikar, Candida (Avellino). V vojnem ujetništvu. Italija.
Teatro Minimo — dobrodelne predstave za božićnico vojakom na bojišču. Predstave se bodo vršile v torek, 21. t. m., ob 4, 6. in 8. pop. Spored obsega dve znani Caser-jevi himni: „Avanti Absburgo* in „Mae nostrum", ki jih vodi skladate j sam, dramatični pr'zor „Claudina", Caserjev grang njolski komad „Edera" ter razne druge pevske in glasbene točke. Vstopnina brez razlike 80 vin. za osebo.
Dobrodelne predstave za božičnico ra: njenim in bolnim vojakom iz Primorja, ki se nahajajo v graških bolnišnicah in v emureškem gradu na Štajerskem, se bodo vršile danes v kinematografu »Ideal* v ul. sv. Antona. Spored je prav raznovrsten in sodelujejo razni domači tržaški umetniki, kakor mandolinist Gino Bressan, har-fenistka Mercedes Felletti, pianistka Lidija Sorgareilo, čelist prof. Lordschnei-der, bariton Bortolotti in sopran g.ca Av-rora Malutta. Poleg lega še druge točke. Cas predstav: ob 11 dop., 4., 6. in 8. pop. Cene: prvi prostori 60 vin., drugi 40 vin.
Zastrupljenje s starimi in pokvarjenimi jetrami. V hiši št. 14 v ulici Donota stanuje skupaj s svojimi tremi hčerkami 341etna Marija Ouarantotto, ki služi kruh sebi in svojim otrokom s tem, da pometa ulice. Včeraj zjutraj je Ouarantottova ne vemo kje dobila jetra ceneje, nego so navadno, ter jih je kupila nekoliko, da bi doma napravila sebi in svojim hčerkam nekoliko bolji zajutrek. Sila je na to domov ter o-cvrla ona jetra, nakar so ta za njih nenavadni grižljaj prav slastno zavžile ona in dve njeni hčeri, dočim jih je tretja le po-kusila, a ni hotela potem dalje jesti. Komaj dobro uro potem, ko so zavžile ona jetra, so pa počutile rnati in oni dve iičeri, ki sta jedli z materjo, neko čudno slabost. Ker je pa ta slabost vedno naraščala, je ona hči. ki je bila zdrava, hiteia na zdravniško postajo po zdravnika, ki je, prišedši h Quarantottovim. takoj spoznal, da so se mati in hčeri zastrupile z onimi jetrami, ker so bile že stare in pokvarjene. Dal jim je bljuvalnih sredstev in jim podelil še drugo slučaju primerno pomoč.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob petih so z redarstvene stražnice v ulici delle Scuole nuove pri Sv. Jakobu telefonirali zdravniški postaji, da se v hiši št. 20 v ulici dei^ Giuliani nahaja neka ženska, k nujno potrebuje zdravniške pomoči, ker da leži, kakor mrtva. Zdravnik se je nemudoma podal v rečeno hišo in tam je našel 58-letno Marijo Prinčevo, ki pa je bila res že mrtva. Zdravnik je konstatiral, da je ubogi ženski počila srčna žila, vsled Česar je nastopila smrt.
Ženska, ki je hujša od psa, je ona, s katero se je včeraj dopoldne ob devetih sprla 35letna Ana Ambroževa, ki stanuje v Poštni ulici št. 4. Ženski sta si najpTej zalučali ena drugi v obraz razne psovke, a ko sc je nasprotnica Ambroževe naveličala samega psovanja, je pa prav po pasje zagrabila z zobmi levo roko Ambroževe ter jo ugriznila prav do krvi. Ambroževa
Aprovtzocljshe stvori,
Aprovizacijska komisija naznanja občinstvu, da se bodo tekoči teden v svrho enakomernejše razdelitve krompirja u-vedle izkaznice za krompir. Istočasno z ; izkaznicami za živila se bodo od pondelj-ka, 20. t. m. dalje vsak teden v razmerju z odmerki, odkazanimi vsaki družini, razdeljevale tudi izkaznice za krompir. Prodaja se prične v torek, 21. t. to. Za vsak po izkaznici za živila odkazani odmerek bo imela vsaka družina pravico do izkaz-nce za 1 kg krompirja na teden. — Izkaznice za krompir se bodo brezplačno razdeljevale v prodajalnicah aprovizacijske komisije in v prodajalnicah, ki jim je poverjena razprodaja živil aprovizacijske komisije. Na izkaznice za živila si bodo mogle družine v odmerku po 1 kg na izkaznico nakupiti krompirja vsak dan v tednu v naslednjih krajih: Piazza del Ponte rosso, Volti di Chiozza, Piazza Bar-riera vecchia, Piazza dei Giuliani, Piazza vecchia, Piazza del Perugino, Piazza Bar-bacan, Piazza Giuseppina, Piazza Gian Battista Vico, Rojan, Largo del Giardino, pri kavarni »Sport«, Largo del Belvedere, ulica S. Cillino — vogal ulice Giulia, Largo del Pestalozzi, ulica S. Andrea nasproti Lloydovemu stolpu, ulica Rossetti - vogal ulice P. Revoltella, ulica Rossetti —^vogal ulice M. Buonarotti, Barkovlje in Skedenj.
Za aprovizacijsko komisijo predsednik: svetnik dr. Higinij vitez pl. Scarpa L r.
if Umetni zobje
' i In brez fellostl, zlate krone In obrsMl
VILJEM TUSCHER
:
|
I
konces. zobotehnik
TRST, uL Caserma fc 13, n. n,
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.

Fratelli Rayber
TRST, Vfa Torrente Stv. 14, TKST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta
potre&in za sed!ar!e,
..J
Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inseratnl oddelek »Edinosti«.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Tvrdka A. DRUFOVKA je prenesla svojo trgovino z usnjem, čevljarskimi in sedlarski potrebščinami ter vrvarskim blagom v
Dornberg štev. 182«
Riunione fldriatica di Sicurta u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombl* nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življeoje (31, 12
19M > K 558.907.957. Odkar ohstoja družba, je bilo v vseh branšalt i z-
plačano na Skidah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ~ nejSih krajih Avstro-Ogrske monarhije-
IIHHIIHBII 111191
III II
® 60.600 kron
znaša glavni dobiček srečk „Avstrijskega rudečega križa", kojih prihodnje žrebanje
se vrši dne 2. Januarja 1916. Zahtevajte prospekt. - Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana.
, ■liiimjipiiisBiii umi
! ————————————
j Oglasi, osmrtnice, zalivate in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« —
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« j lev In razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle Acqu3 št. 6
(Nasproti Caffč Centrale). ! Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordcaux, Burgundfcr, renskih vin, Mesella in Chiantl. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropir.ovcc slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franko.
Rasprodaja od pol litra naprei«
aa ii	NALI OCiLAS		B ■«! 9 BS
□□		se računajo po 4 «tot. besado. lifcstno tisk&ue besede se računajo enkrat reč — Najmanjša : pristojbina zs%5a 40 stotink. :	□□ □□
Siacneimi občinstvu s^uKt&u
delavnica iz uL Coroneo t ul, Belvedere SLev. 19 I. nad Prevzame vsa v krojaSko stroko spadajoča dela za civilne in vojaške osebe, izvrSujc točno in po zmernih cenah.	626
RftMff Irlflff kranjsko in češko kislo zelje I. If^pU KI)IUt vrste po najnižjih cenah. Uli
Carintia 19.
ca 627
flnfllf ifi ve^a partija sadnega mošta I. vrste KIU5IU J C Prodaja se na drobno in debelo po ugodni ceni v gostilni Fran TomaŽič, nI. Molino a vento 3.	—--621
Skrbna družino aražbo^jSjočo
šolo na hrano in stanovanje. Poboji po dogovoru. Ulica Aldo Manazio 6. I. nad. vr. 7.	625
Hlod orožniikl s^-^is^Tr
braženo, veselo in duhovito gospodično, katera je zavedna narodnjaklrja, srednje velike ali velike rasti, neomadeževane prošlosti in blagega čuta, ter da ni še prekoračila 25. leta. Znanje več jezikov — prednost. Pisma (ako mogoče z sliko, katere se na željo spet vrne) je poalati z naslovom: .Prva ljubezen" na Inser. odd. Edinosti. 622
Nimftl Be ie predli1 T ulico S. Sebastiano št. • flul 2. Specijaliteta gumijevih in higijenič_ nib p.-edmetov. Ceniki zastonj.	o87
Hliniliom rabljeno volno ter jo plačam od l\ Up U J CUl 4—8 K, kakor tudi medenino in baki-r. NB. Vsakdo sme nadzirati tehtanje oziroma sme tehtati sam. Ivan Taučer, V. Chiozza 44. ((i2i>
UaIma kavo se napravi samo z specijaliteto nUlllU „AMERINO-. Gospodinje pokusiiolahko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o, z., ul. Miramar Štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERIKO"
K 1-35.	610
FOfO^rtlf '^nt'011 •Jer'fiC_P08lui® ^P^t v svojem
štev. 10.
ateljeju v Trstu, Via delle Po=-t?
2436
Iuan Križmančič ^t^jtS
sa a K 2-40 —2 8'J, cipro K 2 40-2 80, crema mar-rala K 2 40. Amaro Istria K 2 40, pelikovac 2 40, tsopinovcc navaden K 2 40, tropinovec fini K 3, slivo vic K 3, brini evec K 2-60. konjak K 3 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 180.	*02
DdIIIjU zaloga papirja za ovitke, papirnatih vre
Vtllnfl Cic lastne tovarne. Valčki raznih barvic velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16.	434
ftlfikllHMiiM »oba ae odda (K 24) polteni rospo nSfilirana di&nl Ul. Commerciale t. UL oad
levo.
517
itetiUke ^išp
in kvpujejo se v vsaki moo-Bollettig, Istituto 11. • <62*
KRRGCJLJČKI
U T VR

Ziiia pa n lanu
Založila in izdala knjigarna
J. ŠTOKA
Trst via Hoiiao piccolo št. 19 Najprimernejše
božično darilo
za našo mladino.
CENA: broširano 80 vin., lično v
platno K 1.20. Dobiva se pri založniku.
pš to
K
03
n rp a.
su 5.
n
3 i* Gu
5' Sr
P o
r-- <
O -»
» V)
g g.
cr 5. o
F'S-
^ c/i CL £
0	3
a cr> 3. pr a —
© t3
rr
3 -o
o. s?* —i
C <
1	S
a> P r. ^
r*- 3*
o- _
—. w
t/3
* Ci g- zr

|pill
g Ljubljanska kreditna banka
H	podružnica v Trstu
__,_____I Split, Celovec, Sarajevo Gorica ia Celje.
ulica Ca sarma Št. 11.
ta 4 . t	»V
Elagafiajt stota od 9-121/, in 27,-5
DalnlSka glavnica s
K 0,003.090— Rnervn! zaidedi: K 1 .OOO.OOO.
|
š izvrta]« nojtoUč ise v temena stroko spadalafR tmt:gkdle.	-
1 Vloge m knjižice obrestuje 4\ nette	i
H (rentni davek plača banka iz svojega).	^
I Vloge na tekočI in žiro-A najbolje po sotovoru.	i
| Smlcna borzna naročna za vse ta- ia inozemske borze	|
— Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.	r^
mm unimRsn iihibbi vmmiimmuišM
SlROLIN'Roche
Prsne bolesni« oslovski ka&elj, naduha, influenć a
Kdo nig jemlje Siro/in f
1 Vsak. ki Iroi na frajnam kailju.	J \ Vadoiljivi .kafen'm Sirolln ina/no
Se dob) 9 vseh iekarnah 6 K.V-
Pr»:?editev nase mladine se vril danes popoldne ob 5 v Nar. domu na korist žensHe podruinice CMD.
laž-je fe obvarovali saboiesn
_ tie r« .1 Oseba a kroničnim k ki s Siroiinom ozdr
bo»e*nlntoo»oadraviK. 1 Ol«Hča naduho.	. .
a/arom tJFonkljav, | $hrofu*niofrocl.pnkaianh u&nkui«3»^in rava.	I «. ugodnim vapahom na so>oan» pofiufak.

Strm IV.
»EDINOST« (tev. 351.
V Trstu, dne 19. decembra 1915.
Književnost in umetnost.
Kraguijeki. V včerajšnjem izdanju smo povedali, da so v založbi J. Š t o k a izšle pesmi za mladino iz peresa pesnice Utve. Jezik je lep, stihi zvene prijetno, vsebina je ljubka, segava in mikavna, da se morajo priljubiti naši mladini. In ta potrebuje čtiva, ki jej blaži dušo in vedri duha. Pesmice pa so tudi primerne za sedanje čase. N. pr.
Kraguljčki veseli, so pesem zapeli čez zimsko polje.
Naj jo pojo, saj ne vedo, da nekje
junaki mrjo.	i
Ali pa:
Spi, sinko moj, tvoj očka šel je v boj; a mamici naročil je naj čuva. naj varuje te! Spi, sinko, spi! Bog zna. kje on bedi! Dejal je, da se vrnil bo, o, mili Bog, a kdaj bo to?
To je mila beseda ljubeče matere in soproge. dostopna razumu in srcu otročiča. S temi pesmicami je Utva podala lep prispevek k itak skromnemu zakladu naše iniad iske literature, ki jo vsi kulturni na-rodi smatrajo kot važen pripomoček vzgoje. Tisk in papir sta lepa in moderna.Vna-i)ja oprema — z lepo vinjeto, narisano po gospici Milki Martelančevi — zelo ukusna. Knjižice se prodajajo broširane in ele-gnatno vezane. Prve po 80 vinarjev, druge po K 1.20. Ker so pesmice zares le-in primerno božično, oziroma novo-
100 kron globe in Cirila Schmida na 2 dni zapora in 70 kron globe.
Vsi štirje obtoženci so prijavili vzklic radi krivde in kazni, opravitelj državnega pravdništva pa radi prenizke in kakovosti kazni.
Umrli
"njavijeni one 13. t. m. na mestnem ficikatu: W s niča Elizabeta, 57 let, iz neke goriške bolnišnice ; Meenei Ferdinand, 71 let. nI. A. Caccia 18; Silič Karo lina, 37 let, iz neke goriške bolnišnice; Maseratti Artur, 62 let, uL del Oonti št 38: Rad-miJović Brunon, 2 meseca, uL Chiozza št 36.
V mestni bolnišnici dne 17. t. m : Gregor Pe-rinko, 85 let; Lukmann Marija, SO let; Križman-čič Marija, 66 let; Pol Ana, 28 let.
DaroA
Za moško podružnico CMD je nabral g. Emil Kralj med nekim vojaškim delavskim oddelkom v Št. Petru K 6. Denar hrani uprava.
Darovi došli cesarskemu komisarju : Tvrdka G.
Economo in sin 200 K za šolski semenj. Trrdka Robert Metzger 100 K za vojake na jugozapadnem bojišču; gdč. Ernestina Erbold-Mariuitsch 50 K za božičnico vojakom na italijanskem bojišču, 50 K za ranjene vojake v bolnišnicah na Krasu; gdč. Marija Marinitsch 50 K za Rdeči križ in £0 K za božičnico vojakom na fronti in bolnišnicah na Krasu; Di lato in Pavel Tcipeovich :J0 K za iste namene; Peter Dodmassei in drug 100 K za vdove in sirote padlih v vojni; ga. Rozalija Lichten-;»teiger 20 K za okrepčevalnice na Krasu; Jakob Pollak 25 K za b žičnic > na Krasu; občinski urad* niki na torist fondu za brezposelne 27 K 23 vin.; ga. Filomena Petronio 2 K za Rdeči križ; uprav-ništvo lista .11 Gazztttino di Pola" 5 K za vdove in sirote padlih v voj ni; Franc Micbalich in soproga 20 K ▼ iste namene. Za božičnico vojakom na s^ki fronti so darovali občinski stražniki: pod poveljnik de Giusti 5 K, Ivan Zachello 21 K, Valentin Czerwinski 2 K, Josip Kramer 1 K, Peter Jurca K 150, Edvard opettich K 115, Peter Ma-cor 1 K, Ivan Ritossa i &0 K, Hugo Belantig 1 K, Karel Cociancich 1 K, Santo Kristiak 1 K, Marcel Silvestri 1 K, Viktor Asquini 1 K, Dominik Fabris 1 K, skupno K 21-50.
PO
letno darilce mladini, smo uverjem, starši radi razvesele žnjo svoje otroke.
da
izpred sodišča.
Voda v oblik! mleka predraga.
V Trstu menda smo res obsojeni, da. ne dobimo več dobrega mleka. Naj bo kme-t*ca, naj bo lastnik mlekarne, vsi so enaki.
Marija T., šele lSIetno dekle iz D. doma, je prinesla dne 17. novembra v mlekarno Gustava B. v ulici Largo Santorio naprodaj mleko, ki ie bilo precej krščeno.
Ko je že Buchbinder kupi! mleko, je prišel na nesrečo obeh tržni komisar, pre-gledavat mleko, in bilo je vodeno. Napravil je ovadbo proti T., B. pa je le naprej rrodaial to krščeno mleko, tako da ga je še isti dan drugi tržni komisar ovadil, da prodaja krščeno mleko po 60 vin. liter.
Iako sta prišla oba na zatožno klop pred odnika dr. Pollaiiza. T. je izpovedala, da ona nima krave doma, da mleko kupuie od drugih žensk po 36 vin. liter, £a prinaša v Trst in ga prodaja po 56 vin.
liter.	a . . ,
B. ie izjavil, da je prodajal mleko, kakor ga je kupil od T. Isti B. pa je imel še dru-/o ( vadbo radi pokvarjenja živil, češ, da je d m poprej, 16. novembra, tudi prodajal
vodeno mleko.
Tržna komisarja, zaslišana kot priči, sta potrdila ovadbi, z dodatkom, da je bilo n leko, ki ga je prodajala T„ tako kršče-i o, da je sploh izgubilo ime mleko in je bila bela voda v pravem pomenu besede, iker ie B. vedel to, bi ne stnel dalje prodajati te bele vode.
S dnik je obsodil Marijo T. na 7 dni zapora z enim postom, Gustava B. pa na 4 dni zapora z enim postom radi pretiranja cen in kvanenja živil. T. ie sprejela kazen Nine; oje, kakor da bi se jej bilo zgodilo
nekaj prav posebno prijetnega.
* • •
Marija S., 23 let stara, iz S. doma, je 1. avgusta prinesla v Trst mleko, ki sicer i i bilo vodeno, ali posneto je bilo. Tržni ! li^ar Jakob Cipriani, ki je mleko našel i sneto, je obtoženko ovadil sodišču. Obtoženka ie na razpravi, ki se je vr-š 3 pr^d sodnikom dr. Polianzem, priznala, da je prej doma zavrela mleko in odstranila smetano.
Tržni komisar je pa izjavil, da popolnoma i sneto mleko nima vsled izgube maščobe niti eno tretjino vrednosti, in je vredno največ 16 vinarjev liter. Sodnik je obsodil tudi to grešnico na 7 dni zapora z enim postom. Obtoženka ie sprejela kazen.
Sir in cikorija predraga.
Angel Botteri, Angel Schergna in Kle-ment Marin vsi trgovci v Trstu, so bili ovajani sodišču, da so 7. septembra prodajali različen sir po pretiranih cenah. Botteri je namreč prodajal po 8 kron kilogram sir, katerega je kupil po 6 K. Angel Schergna ga je prodajal po 6 K 40 vin., ! M pa po 5 K 30 vin., Marin Klement je pa zadnje dni avgusta prodajal parmezan po K 8*43 kilogram, namesto po 7 K 20 vin. kg, kakor je bila določena najvišja cena za prodajo na drobno. Ciril Sci inid, četrti obtoženec, pa je bil skupno z gorenjimi ovajen. da je 6. septembra v trgovini v ulici Fontanone prodajal polj kilograma cikorije po 80 vin., ko je njega stala 60 vinarjev.
Na razpravi, ki se je vršila pred okraj-j iiirn sodnikom de Pratijem, so obtoženci, delno priznali. Po informacijah pri trgov- 1 ski zbornici in aprovizacijski komisiji, je izhajalo, da so l ile gorenje cene zelo pretirane. Izhajalo ie tudi iz dotičnih informacij, da sta i sir i cikorija v teh časih, ko ni vsak tako srečen, da bi mogel jesti meso in samo dobro kavo. predmeta, ki sid neobhodno potrebna za preživljanje ljudstva.
Sodnik je spoznal vse štiri obtožence krivim in je obsodil Angela Botterija na 3 dni zaoora in 100 kron globe. Angela Schergna na 2 dni zapora in 70 kron glo-i" I.-ttria	na 3 dni zapora in
Gospodarstvo.
FrnntiJek Cvrli KompeDL
»Dne 14. novembra«, pišejo »Zemedel-ske a družstevni listy« v Pragi, »je poteklo 110 let, kar je zagledal luč sveta prvoboritelj češkega zadružništva zdravnik František Cyril Kampelik.
Dr. Kampelik je bil sin ne zelo premožnega češkega mlinarja v Sirenovu pri Ji-činu. V svoji mladosti je prebil težko življenjsko šolo; z lastnim delom in lastno skrbjo si je pomagal naprej; preživel ie prvo dobo boja, katerega je bil češki narod za svoje jezikovne, politične in gospodarske pravice. Za svoje prerojenje se ima zahvaliti češki narod enemu od svojih buditeljev — Kampeiiku.
Z njegovim imenom je spojeno brušenje in povzdiga češkega jezika ter njegovo uveljavljanje v leposlovju; z imenom Kampelikovim so ozko združena imena lan Kollar, Press!, Hnevkovsky, Štulc, Amerling in Šafafik.
Delovanje Kampelikovo za probujo češkega naroda na Moravskem, na Dunaju in po dokončanih študijah na Češkem je z zahvalo zapisano v zgodovini preroje-nja češkega naroda, za katerim je stremel ta odlični mož z vso vztrajnostjo in požrtovovalnostjo.
Tudi tedanje politično gibanje je našlo v Kampeiiku uglednega in odkritosrčnega sobojevnika. Zanimivo je, da je leta 1848 bila izdana v dvajset tisoč izvodih Kampe-likova brošura: »Z Bogom! — Slavnemu poslanstvu Češke Krone na Dunaj dano od odbora meščanske Besede v Pragi na pot dne 19. marca 1848 ob 6. uri zjutraj.«
Od kmečkih političnih prvakov je stal Kampeiiku najbližji njegov dolgoletni in zvesti prijatelj Brauner.
Po krajših potovanjih za mejo je bival Kampelik večinoma v vzhodnočeških mestih, zlasti v Kraljevem dvoru nad La-bo, v lironovu, V Vamberku, na Opočni, v Libčanih pri Kraljevem gradcu, kjer je izvrševal svojo zdravniško prakso, predaval poleg Lambla prirodoslovje in če-
ščino na kmetijski šoli v Stežerah in poučeval čeSkl narod s članki v časopisih in z raznimi spisi znanstvene, politične in glavno narodno-go&podarske vsebine.
Kampelik je imel Kot zdravnik osobito priliko spoznavati, kaj narodu koristi in kaj ga teži. Imel je odprte oči in odprto srce? zaradi tega je lahko dobro svetoval zlasti kmečkemu ljudstvu, s katerim je o-sobito prišel v dotiko.
V svojem spisu z 1. 1864 »Splošna ase-kuracija proti Škodljivim življem in padanju Živine« Je nasvetoval ustanovitev o-krajnih zavarovalnic, v spisu »Kako si pomagamo do dežja in dobre rose« je svaril pred nepremišljenim pokončevanjem gozdov, v knjigi »Sredstva proti hudim časom« je svetoval gospodarska predavanja in prireditev zabavno-poučnih kmečkih veselic, v kmetijsko-obrtnem časopisu »Obrt« je dal podnet za ustanovitev mnogih še sedaj obstoječih podjetij v kraljev-skogradskem okolišu in v svojih »Predlogih za obrtnike« je vzpodbujal k notranji kolonizaciji.
Iz cele vrste narodno-gospodarskih predlogov se pripisuje sedaj največji pomen predlogu, stavljenemu 1. 1861 v spisu »Hranilnice po farah pomagajo sebi in o-brti iz revščine.« V tem je vzpodbujal Kampelik ljudstvo, ki ima male prihranke, da bi jih vlagalo v male farne hranilninice, katerih poslovanje in vodstvo je nazna-čil do podrobnosti.
Dasi nekateri praktični poizkusi Kam-pelikovih zadružnih ustanovitev nisoostaii vzor današnjemu češkemu denarnemu zadružništvu, vendar je toliko gotovo, da je Kampelik prvi na Češkem zanesel med ljudstvo misel kmetijskega zadružništva, da je on prvi izvršil tudi praktične poizkuse in da je bil on pred R a i f f e i s-n o m na delu za zadružno kmečko organizacijo.
A ponosni smo in ostanemo, da je bil mož, ki je istočasno z Raiffeisnom in Schulze-Delitzschem v Nemčiji dvignil prapor zadružne samopomoči na Češkem, Čeh; naj nam služi vedno v slavo, da se je našel med prvoboritelji češkega naroda mož, ki je s svojim bistrim in dalekogled-nim razumom pred pol stoletjem kazal češkemu narodu pot, po katerem hodi naš narod danes in ki ga vodi vižje in višje do gospodarske moči in gospodarske samostojnosti ter neodvisnosti.
Ko so položili 1. 1872 na Kuklenskem pokopališču v grob Kampelikovo telo k večnemu počitku, niso bile s telesom pokopane tudi krasne in dragocene ideje, ki jih je zastopal do svojega zadnjega diha.
Duh Kampelikov — duh buditelja češkega naroda, buditelja kmečkega ljudstva — bdi in bo bdel med nami ; znamenit njegov rek, »kar je enerpu nemogoče, to je skupnosti možno«, ostane za večne čase podlaga našemu zadružništvu in vendar enkrat podlaga nove in boljše češke politike.
Kampelik je spadal k starim našim rodoljubom, katerih geslo je bilo: »Vse za domovino!« Iz bogatega svojega duševnega zaklada je dal češkemu narodu toliko dragocenih napotil, da zasluži, da se češki narod hvaležno spominja llOletnice njegovega rojstva.
Preživljamo veliko dobo; ako nam manjka voditeljev velikih imen, se spomnimo dobrega vzgleda in dobrega sveta buditeliev Češkega naroda, spominjajmo se njihovih gesel in ravnajmo se po njih; s tem najdostojnejše slavimo njih spomin.
In stari domoljubi češki bodo lahko spali v grobovih svojih nevzbudno spanje, ako bo češki narod gospodarsko ujedinjen in osamosvojen in ako bodo potomci naših narodnih buditeljev v težkih in odločilnih dobah vse žrtvovali za domovino.
PRIPOROČLJIVE TVRBRE
hran Bldovec
večletni vodja trgovine Kat, ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga v ul. Camp&nile 13 ter se toplo priporoča za ODilen obisk. Cene zmerna. — Postrežba točna.	2200
■ DIoAfiV Trst, via Torrente 30,1. n. Damska Ht Itlu&ISl krojaCnica. —Izdeluje vsakovrstne obleke po anglefikem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cen« zmerne.	337
Štora SrSKa žganjaraa sSSr?
Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brictfeveo, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — SlaSČice in prepefienci. Grški mastici jz Šija. — Filijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli' Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	403
JOSIP struckel!
Trst vogal Via Haria Teresa-S. Caisrton ~
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva s\i(a za jopice. — Svilenlna In okraski zadnje novosti, vel k izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
HMIIHBBSiHHMIlgl
mt
I
S
mm ve; t

E¥9h Mrle
Trsi, Plazza S. Giovannl 1
kabinj-tlb in kletarskih potreb« fefllOpfl Min od lega in pletenin, Škafov vrent* tebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in b&afcovrgtaih košer, jerbasev in metel ter mnoge j
svojo trgovino s kabJnjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositaij* ali oinka. nadalje paaamantorje, kletke itd. Za gogtttničaije pipe, Krogce, seaklje in *tokleno pojedo za vino,
Ceno in redllnn hrana (u M\\im
Kuhana danska govedina ('/, kg) ...	K 2.30
fini goveji gulafi (", kg.......K 2.30
opražene ribe (1 kg in več).....K 2.80
kondensirano mleko ('/, kg) ....	K 1 40
paSteta Iz otrob (7, kg)......K 1 10
rižot, rlž v svinski masti......K 1 70
'/4 norveških sardin........K 1.25
V. * *........K 1.—
Na debelo nižje cene. Pošilja po poštnem povzetju ADOLF W. KRANSZ - Stari uvažač Skandinavskih proizvoda - Osijek I, (Hrvatska1.
m
(ioden)
UKNJE
P
Prireditev itaie mladine se vrši danes popoldne ob 5 v Nar. domu na korist ionske podruinice CMD.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.JXermak
se Is prelil in ordinira seSnj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izdiraBjg zobovbrez bolgilne. Plomliiranlg.
UMETNI ZCBJ1.
I priporočil pro^njaMco
Trsi ulica Pontsrosso štau. 0 = uogal Hla Harin Teresa si. 13. |
FINE OBLEKE P9 HERi Izdelujejo naj-krojsči. — Postrežba točna.
i g Bezaaea2233 s s r s isaaaa a e i
NOVO PO(
CORSO 47 (pri trgu detla Legfta) Telefon 10-03).
Prevoz m ril Je v v tu- in Inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z n^fnovejso moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaSScih predmetov. - Pčo?na Inšpckcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-92. Zastopstva s predajo mrtvaških predmetov : Na Op{insh; v Nebr&2ln: pri Orehu (Hcghur«.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Pe^JslRik in uprauišei! H. ST^SSL.
H

Kitii'. i 5
■ S
■j
K3NAZI
ulica Riborgo štev. 28, vosa! ul. Beccharie
Velika Izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in medre obleke za delavce. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se Rarožila po meri
-1
Velike illadfiii klobukov
dežnikov, baše in pisane srajce, iži&dsk. platna iepnih robce, moških ncg&vk itd.
K. Cvin
Cene zmergi@B
Narodna trgovina, ks	trgov ina, 4
SS3
AAA.AAAA.AAA ♦
HranHne vloge
sprejema od vsakega tudi če ni ud z&drciee. in jih obre- M i| 0| večje zneske pc •tuje po .	|2 (0 govora.Trgovcem
otvaija čekovne račnne z dnevnim obresio-vanjem.
X Kontni davek pleCujo zadrug s sama.
X	Vlaga se lahko po eno krono.
| Pista^rssiiflifii račn 75.671 TEIEFM 11-14.
▼▼▼▼v▼v
II j J	Poiojlla	^
♦	daje na esebni kredit in na zatćave ❖
%	proti plačilu po dogovoru.	%
O
O *
O
neomejenimi
ulica S. Franceseo Stev. 2, I. nadsfi

M
I
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
----A
Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦
♦
so posebno primerne za družine.
ar^Hfiiv csLfsssmmmmmmmm 9
mri!

Trst, Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA:	m vloge ica knjižice itlijalkf- akreditivl Ceki in Na 1 ESKOMPTUIE
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pb.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
♦♦♦♦♦♦
MENJALNICA
VLOGE NA KNJIŽICE
o/
To
od daeva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka lx svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-račonu po _dogOTorn.
FILIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJLBLJANA METKOVIĆ OPATrJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI. KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOCtRSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
9 do 121/. pop. in od Tj% do 5 pop
ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦m E$KOMWmeniT^^
Tržaška posojilnica In hranilnica
registruvana zadruga z omejeniir poroštven« TRST - Piaz?a della Caserma Stv. 2, 1. nad. - TRST (v lastni pala«) vhod po siavnih stcpnjit&h.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 VBf/. na menice po 69/0 na zastave in amortizacijo za daljio dobo po dogofoim
obrestnje po
HIUNII,NE VLOGE
4 tihega, tm oi^nd^ in jih obresti
Vt^c stalat Vloge in vloge na tek. ra^un po dogovoru
Rali Onk alabdt mrnod hbl - Vtan m UMww cao kraM.
DOMACB NABnAuav7MUNiLaB>u&ieE).
ODDAJA
PoStno-hranilnični raCun 16 004.	TEGEFON ?t. 952
Ima varnostno celico (s^fe deposiU) za shraaibo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vroinot, ^palnoma Virno proti qlomn in požara, nrej«no po najnovejšem na&tnn ter jo oddaja strankam v najem po nainiSJIh cenah« STANJI VLOO H*D 10 HiUJQNOV KROM. Inte si: ed 9 a 12 fapld. » d 3 k 5 ptftU bphbj? j: r>i\ Mmi ob craiiii mb
riflraEB^efrfj