174. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. avgusta. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOD.
Uhaja vsak dan Bve£«r, izimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt '.leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje na dom računa se po 10£kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za« oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali veckrat^tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah It. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
„Kdo seje prepir?"
ii.
Klerikalni dnevnik in .Slovanski Svet" soglasno trdita, da je narodno-napredne Btranke „liberalizem" importovano nemško zeljišče. Ta trditev ni nova, da je stara fabula, katero je v svoji brumni zlobi aSIovenec" izlegel in jo leto za letom ponavlja, češ, »semper aliquid baeret", naposled se vender kdo najde, ki bode ta nezmisel verjel. In nesmisel je ta trditev — v besede najširšem pomena. Kdor Id od daleč pozna program in bistvo nemških liberalcev, ne;bode nikdar trdil kaj tako gorostasnoga, dobro vedoč, da je mej nemškimi liberalci in slovensko napredno stranko še vedno večji razloček, nego Ii mej našimi klerikalci in nami.
Katera točka je nemškim liberalcem in nam vkupna? Odgovorite, ako morete! Zaman bodemo čakali odgovora. Oči vestno je vsacemu, da so baš nemški liberalci v narodnih uprafianjih načelni naši nasprotniki, da baš ž njimi bijemo boj za obstanek na vsej crti. Ni ga niti jednega uprašanja, v katerem bi se ujemali. Jedina točka bila bi konfesijo« nalna šola, a tudi ta le navidezno, kajti nagibi so na obeh straneh povsem različni. Mi Brno proti verski šoli, ker v naših sedanjih šolah ne treba nobene premembe, ker nam od strani židovstva ne preti nobena nevarnost, ker ne treba tacib varnostnih naredeb, kakor n. pr. na Dolenjem Avstrijskem, osobito pa na Dunaji, kjer v javnem življenji, zlasti pa v šolah že prevladuje Abrahamov rod. Naše srednje Šole zadostujejo v vsacem oziru, veronauk goji se dovolj, mladina vzgaja se v dobrem duhu. Na Dunaji in drugod pa bi zares utegnile biti umestne nekatere prenaredbe, ki so pa le lokalnega pomena, zatorej v tem oziru mej nami in nemškimi liberalci ni nobene zveze, niti najmanjše solidarnosti.
Trditev, da je narodno napredne stranke .liberalizem" importovano nemško želji šče, je neosnovana inpopolnomasvojevoljna. Ni nam bilo treba zatekati se v Nemce po recept za liberalizem. Domače razmere zasukale so se na
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Krasi ljn ikove, prevel Vojsk ar.) (Dalje.)
— Ako poučujete, pomenja to, da vam je tudi možno, a da ste dobri in potrpežljivi — o tem sem osvedočen, odgovoril je s prepričanim glasom Čuvašev.
— Bodi torej ... ne začnem se prepirati z vami . . . Komu me pa hočete priporočiti ?
— Moji poročeni teti. Ona ima hčer, osem let staro, katera naj se uči godbe. Dekle je nekoliko razvajeno, a nadarjeno in dobro. Mislim, da vam ne bode zelo težko poučevati je.
— O, kaj to! imela sem različne učence in znala ravnati ž njimi...
— Ste torej soglasni?
— Da, ako hočete vi.   Kje pa stanuje vaša
teta?
— Tu je naslov, rekel je Čuvašev in jemal iz Žepa listnico, a iz nje vizitnico, na katere jedni strani je bil napisan naslov Čuvaševa, na drugi pa — i Crnilom naslov njegove tete.
zlo, videli smo, kako se je začelo narodno idejo potiskati na drugo, tretje in celo na zadnje mesto nazaj, kako bo je pod pretvezo katolicizma začelo cepiti in slabiti nas, kako bujno uspeva Zwerge rjeva šola v nas, kako pastirji s srebrno zakrivljeno palico tu protežnjejo italijanski, tam nemški živelj, kako se propoveduje nestrpn 08t in britki boj brez pardoaa, — je Ii bilo Čudo, da se je takim razmeram nasproti z elementarno silo vzbudil odločen odpor, da se je ustanovila „liberalna" stranka. A ta .liberalizem", ako ga že na vsak način hočete imenovati tako, ni izposojen v Nemcih, samorasel je, produkt naiib žalostnih razmer. Rodila ga je britka potreba in kadar poslednje več ne bode, izginil bode tudi on, in nastal bode zopet jeden hlev in jeden pastir. A dotlej bode še mnogo vode poteklo po Savi in Dravi. Po bojevitih besedah, ki so nedavno tekle iz blaženih ust, ni bo nadejati niti primirja, marveč čaka nas boj na nož na vsej bojni črti, kajti »hoc est in notis", tako žele višje sile in gospodje Jakobi ,et tutti quanti* delajo vedome in nevedoma v tem zmislu in napadajo in bodo napadali narodno-napredno stranko, ker vedno nepremakljivo stoji na starem vseslovenskem programu.
nSlovanski Svet" piše daije, da mu ni umevno, zakaj se mi .liberalci" zovemo narodno stranko. Ne moremo mu pomagati, Če tega ne umeje, kakor nas tudi njegova trditev: „niti narod jih ni izbral za svojo stranko", ne spravi ob hladnokrvnost. Mi znamo in čutimo, da za nado stranko narod stoji, četudi .Slovanskemu Svetu" to morda ni po godu.
»Slovanski Svet" bil je nadalje toli dobrosrčen, da nas ne meče v isti kotel s srbskimi liberalci (to pa le zaradi metropolita Mtbaila!) in z liberalci angleškimi, a pri tem je pa vender toli neuljuden in breztakten, da je zapisal gorostasne in skrajno žaljive besede: „Slovenski liberalizem je zmes slovenskega duha z nemškim verskim ra vnodu šjem.4 Odkod ima .Slovanski Svet" pisati tako o narodno-napredni stranki ? Proti tem neosnovanim besedam z vso odločnostjo prote-
Olga Sergejevna je hitro prečitala i ta i drugi, in spravila list v žep.
— Hvala vam ... v vsakem slučaji vam moram biti hvaležna: sedaj ni lehko dobivati lekcij . ,. Kdaj morem videti gospo Peskovo, da se dogovorim ž njo?
— Doma je vsak dan do dveh . . .
— Jutri pojdem k njej.
— Mi dovolite priti jutri sem, da uznam uspeh vajinih dogovorov? Ako se posreči to, imel bodem še jedno prošnjo, rekel je Čuvašev.
— Tudi glede na poučevanje ?
— Da, nekaj jednakega.
— Povejte torej sedaj, predložila je mlada deklica.
— Ne, je strašna . . . ako jo odbijete ? Okrepite se na duhu.
Olga Sergejevna se je poBmehnila.
— Kakor hočete . ..
— Rada dovolim, toda jutri ne pojdem tod
mimo.
— Kako pa ? . . . pregovoril je vneto Čuvašev.
— Saj znate, g. Čuvašev, kje stanujem: kdo vam brani priti k meni, ako želite? Jutri sem doma ves večer od sedmih dalje in rada vas bodem videla. Pridete?
štujemo in pozivljemo .Slovanski Svet" naj pove in pojasni: kdaj, kako in b čim j» narodno - n apred na stranka manif esto vala svoje versko ravnodušje, sicer smo primorani in upravičeni .Slovanskega Sveta" besede zmatrati za klevetanje, nedostojno resnemu b!o-venskemu časnikarju.
V ostalem nas pa veseli, da sta si klerikalni dnevnik in .Slovanski Svet" glede naše stranke svoji srci razkrila. Mlado znanje in sporazumljenje utegne imeti še dobre posledice. Morda se klerikalni dnevnik še začne ogrevati za slovansko liturgijo, .Slovanski Svet" pa neha ropotati proti latinizator-jem in ker sta v uprašanji glede naše stranke toli jedina, bodeta izvestno tudi v drugih iu ker bodeta po tem takem zvezani dve taki velesili, bo nam za evropski mir ni prav nič bati.
Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina
v Kamniku dne 23. julija 1891.
(Dalje.)
Prvomestnik pozivlje vodstvenega zapisnikarja, naj prične z letnim poročilom.
Tajnikovo poročilo slove:
Slavn a skupščina! VelespoŠtovane dame, Častiti rojaki!
1. Velika ideja usodepolna za naš narod, privabila nas je iz vseh slovenskih pokrajin v to prijazno planinsko mesto. Ta ideje je : slovensko Šolstvo po naših zemljah čem prej gledati v pravem versko-narodnem duhu oživljeno. — Odkar se Slovenci kot celota zavedamo — osobito od 1. 1848. sem — nismo nehali kot prve terjatve za svoj narodni obstanek poudarjati uprav slovenskega šolstva; naši napori teže po tem, da oživotvorimo ono rešilno idejo, za katero bo se borili naši naj plemeni tej i sinovi. Žal! da dozdaj še ni zmagala povsod — dokaz nam je uprav naša družba, ki bo je osnovala, da po svoje pripomaga k zaželeni zmagi. — Šestič že smo se danes zbrali, da izvemo, ali smo že in kako daleč smo se približali vzvišenemu smotru: Slovenska šola slovenski mladini. (Dobro!) —
— O, jako rad! odgovoril je naglo Čuvašev; celo zarudel je in čutil, kako je močneje začelo biti njegovo srce: kar je želel — bilo je doseženo-Peter Kirilovič je spremil Olgo Sergejevao do izhoda iz vrta in povrnil se nazaj.
Beseda .jutri!* bila je zapisana kakor z zlatimi črkami v njegovi domišliji.
.Tudi ime je milo: Olga. Bodem jo-li mogel imenovati kdaj naravnost tako? mislil je Čuvašev. — Zakaj pa ne? Kaj takega je vender bilo že na svetu!"
IV.
Vsi, ki so imeli drugi dan opraviti s Petrom Kirilovičem, so zapazili, da je nenavadno dobre volje.
— Kakor da bi te bili danes z rublji obdarili ! posmejal se mu je njegov prijatelj — so-uradnik.
— Ne z rublji — s cekini, odgovoril je Čuvašev.
— Čestitam! Sedaj je zlato drago!
— Kako zlato! Gotovo je zopet zaljubljen — kaj ne vidiš; pripomnil je drugi znanec ČuvaŠeva, ko je slišal ta razgovor. — Povej v koga.
— V kitajsko cesarico, bil je odgor.
(Dalje prih.)
Meni pa je že petič pripala častna Daloga v vodstvenem imenu obvestiti tč. skupščinarje: kako in v koliko ao je dosedanje vodstvo odzvalo zaupanju, katero so mu poverilo prejšnje skupščin«. Vsega naštevati, s čimur se je vodstvo pečalo, pač ni treba, preobširno bi bilo za danasoji shod, mučilno za Vas, utrudilno za izvestitslja. Marsikaj bi ee zdelo slavni skupščini premalenkostno, da-si družbinemu vodstvu ni bilo ni lebko ni veselo. Držal se bom le običaj* nega reda ter narisal družbino delovanje le v glavnih potezah.
2. Po V. skupščini, ki se je vršila vsled prijaznega prepustila »lavnega odbora Narodne Čitalnice v njenih prostorih v Ljubljani dne 24. septembra 1890 in v kateri je bila izstopivša tretjina odbornikov zopet soglasno poklicana v vodstvo, sošlo se je ono k osmim sejam, da je rešilo društvene zadeve, v kolikor niso bile izposlovane kar navadnim upravnim potom. Seje pa so bile: XL. — oziroma 1. te upravne dobe — dne 15. oktobra 1890. XLI. dne 29. oktobra; XLII. 10. decembra; XLIII, dne 4. februvarija 1891; XLIV. dne 8. aprila; XLV. dne 13. maja; XLVI. dne 24. junija in XLVII. dne 13. julija. Druga in zadnja seja bili sta seji ožjega odbora, ki se sbaja, da reši nujniše zadeve.
3. LanBko leto je vodstveni poročevalec izrekel veselo nado, da se bližamo stotini podružnic, stotine sicer še nesmo dosegli, a prav blizu urno jej. (Dobro, dobro!) Lani smo zabeležili 91 podružnic, zdaj jih je v glavnem imeniku 98, in sicer: Tek. štev.: 92. Kanal na Goriškem, 93. Bre-ški okraj in 94. Vransko na Štajerskem. 95. Libe-liče na Koroškem. 96. Škofi a Ves na Štajerskem. 97. Komenski okraj na Goriškem, 98. in najnežniša cvetka: Ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani. — S svojega stališča je vodstvo v obče zadovoljno z delovanjem slavnih podružnic, dasi bi bilo nekaterim potrebno večje živahnosti. S cela pohvalno moru omenjati koroških podružnic, ki se odlikujejo po svojih zborovanjih in prirejenih shodih. Relativno štejejo one tudi po največ družbenikov, kakor se čč. skupščinarji lahko prepričate iz zadnjega Vostnika — iu kar je najbolj važno — veliko večino priprostih oratarjev, ki so se vzdra-mili ter začeli zavedati svojih pravic. (Živeli!) Največ udov sploh šteje podružnica Slovenje-graška ter čaHt dela svojemu imenu, namreč 436 družbenikov. (Slava jim!) Tolik uspeh pa je dosegla, ker je v zadnji dobi desetkrat zborovala po radiih krajih svoje okolice, ljudi podučevala delila jim knjige ter jih razvedrovala. To navajamo za vzgled, kako je mogoče naš dobri ljud pridobiti za družbo, ki osebnih koristi sicer ne ponuja, pač pa koristi narodovi celoti. Tej naj bližje pride v solčni Gorici ženska podružnica b 341 družbenicami. O tej bo še pozneje govorjenje. (Živele I)
Omenjati nam je še dveh podružnic, ki sicer po številu družbenikov ne dosegajo mnogoterih drugih, ki pa so po svoji reciprociteti neki kažipot za narodno delovanje. Da se naša vrla vse-učiliščina mladež hitro vname /a slovenske idejale, nam je umljivo ; da po svojih močeh vzdržuje čilo podružnico, je njena čast — a reči se sme, da še bolj častno je za one gospode, ki so trudivši se do pol stoletja v službi  svojega poklica, podali se v potrebni  pokoj, pa vender ne odložili dela za svoj narod, nego se z mladeniško navdušenostjo trudijo za prospeh slovenskega šolstva. Mesto Gradec ima namreč v svojem zidovji to dvojno prikazen. Mlado načelništvo akademiško,  katerega odborniki kmalo stopijo mej narod, in staro načelništvo izvanaka-demiško, katerega odborniki so sam6 vpokojeni gospodje, vsi bivši v odličnih Blužbah. In vsi jednega duha delujoči za svojega naroda boljšo bodočnost! (Prav dobro!)   Pač migljej  vsem  slojem slovenskih rojakov, da naj  nikdo rok križem ne drži. (Dulje prih.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani, 3. avgusta. Češke vazHtarr einineutuo slovanski značaj bode posebno Nemce v oči in ker jim ni všeč, da pohajajo Slovani to razstavo tako pogostoma in da jih narod češki vsnre-jema presrčno in naudušeno, jeli so sumničiti Čehe in njihove goste. Tudi Staročehov mehke nravi prijela so se ta sumničenja in jeli so prav po nepotrebnem prigovarjati, naj se pri vseh slavnostib pušča v stran politika, posebno pa slovanska solidarnost. — Tem staročeškim moralnim propovedim
ugovarjajo „Narodni Listy", poudarjajoč, da bi to bil podel servilizem, do katerega se ne bode nikdar ponižal narod češki in da se je hotel in se še hoče vzeti češki razstavi slovanski značaj, kar se pa tudi ne bode posrečilo, nego da je razstava prava slovanska Mekka.
Hov zakon.
V vojaških rečeh dobro poučeni „ Pester Lloyd" javil je te dni, da pripravlja vlada zakonski načrt o vojaških ogleduhfh, katerega kani predložiti poslanski zbornici na jesen. Bržkone stavil se bode jednak predlog tudi ogerski zbornici, kajti kazenskega zakona sedaj veljavna določila menda niso dovolj ostra, ker ogleduštvo nekamo hitro napreduje1. Posebno ostra določila se bodo izdala glede tujcev v Galiciji in v Bukovini in je tudi že mini-sterBtvo notranjih rečij poučilo vsa politiška oblastva v omenjenih kronovinah, kako je že na podlagi sedanjih zakonov ravnati s tujci.
Z Ogerskega.
Posredovalni predlog, katerega je stavil mini-sterski predsednik grof Szaparv glede na razpravljanje o zakonskem načrtu zaradi reforme uprave, ni našel skrajne levice milosti. V klubovi seji se je sklenilo nadaljevati obstrukcijo, katera je obstanku Szaparvjevega ministerstva toli nevarna. Vzlic temu upajo oficijelni krogi, da bode ministerstvo srečno prestalo to krizo in da bode obstrukcija le opoziciji sami na škodo, ker bode izgubita ves ugled v deželi in še ono malo upliva, kar ga ima. Reforma uprave bode pa prej ali slej izvedena, ker je vsega naroda želja, da se odpravijo sedanje slabe razmere v upravi in da se konec naredi toli slaboglasuemu „komitatskemu gospodarjenju".
Glede generala Fejervarvja namena odstopiti, ako imunitetni odsek o a lun Ugron-Uzelac ne bi tako razsodil, kakor želi deželnobrambovski minister, omeniti je, da se potrjuje z oficijozne strani. General Fejervary udeležil se bode tudi sej imunitetnega odseka ter razložil ondu svoje nazore v tej zadevi in je utemeljil.
Iz zlate Bosne.
Pred nekaterimi meseci vzbudil je prestop neke mohamedanke h katoliški veri veliko razburjenost in nastal je zaradi tega celo jako resen konflikt z vrhbosanskim nadškofom Stadlerjem. Deželna vlada bosanska izdala je zdaj ukaz, določujoč natanko, pod katerimi pogoji je moči prestopiti k drugi veri. Ukaz veleva nastopne podrobnosti: Vsak, kdor hoče prestopiti k drugi veri, javiti mora to svoje dosedauje vere duhovniku, kateri mu izda potrdilo, da je dotičnik to res storil. Po preteku dveh mesecev od tega dne sme duhovnik onega veroiz-povedanja, h kateremu namerja kdo prestopiti, do-tičnika vsprejeti mej istoverce. Ako se pa kateri duhovnik brani izdati potrdilo storjene zglasitve za prestop k drugi veri, ali ako se kdo posili prestopiti k drugi veri, pritožiti se sme dotičnik, oziroma njega stariši ali postavni zastopniki, kakor tudi duhovniki dotičnih prizadetih konfesij. Pritožbo izročiti je mešani komisiji, sestoječi iz duhovskih in posvetnih predstojnikov prizadetih dveh verskih občin, kateri komisiji predseduje okrožni načelnik. Tej komisiji pa ni presojati, je li dopusten oglašeni prestop k drugi veri, ali ne, nego samo o tem, so li izpolnjeni sem spadajoči zakouski predpisi. Proti te komisije ukrepu ni pravnega leka, a du hovnika, kateri se jim upira, kaznuje politiška oblast.
Bosanski vojaki namreč batalijona Mostarski in Sarajevski premeščena so v Avstrijo ter odpotovala v petek. Pozneje sledil jim bode tudi Tuzlanski batalijon. Narod pozdravljal je odhajajoče vojake z naudušenimi Živio-klici.
Ynanje državo.
Francosito-ruska zveza. Podrobnosti o obisku francoskega brodovja v Kronstadtu zanimajo ves svet bolj nego vse drugo in časniki se še vedno trudijo komentovati ga, kakor baš ugaja njib specijaluemu stališču. „Times" poroča nastopno malo verojetno vest, katera jej je baje došla iz zanesljivega vira: Ruski veleposlanik baron Mohrenheim vodil je v Parizu pogajanja zaradi sklepa francosko-rusko zveze. Na podlogi teh pogajanj izdelal se je te zveze načrt in admiral Gervais ponesel ga je soboj v Kronstadt, da ga predloži ministru vnanjih zadev, potem vojnemu ministru in ministru mornarice. Kadar bode pro-jektovana zveza v vseh podrobnostih izdelana, podpisali jo bodo ruski ministri namesto carja.
Francoski vojni minister de Freveinet javil je pred svojim odhodom v Aix Pariškemu guvernerju, generalu Saussieru, da so sumničenja proti generalu Ladvocatu, katera so se izrekla v kazenski pravdi zaradi prodaje melinita, povsem neosnovana in da prekliče ministerstvo svoj ukaz, postopati proti imenovanemu generalu disciplinarnim potom.
Alzacija in Lotaringija prebila je že marsikaj, odkar je v oblasti Nemcev. Le-ti so sedaj ukrenili izkoreniniti sleharno francosko ime gozdov, travnikov itd., kakor so zabeleženi v javnih mapah, ter je nadomestiti z nemškimi nazivali. Gozdarski uradniki dobili so nalog, da v tem oziru začno takoj potrebna dela, na ka-
terih podlogi tode pesebna komisija vsa imena de-tintivno določila.
Italijanske utrdbe. Italijanski vojni minister prepotuje sedaj Pie-mont ter je ukrenil, da se še tekom letošnjega leta izgotove nekatere utrdbe na Mdot Chabertonu. — Glede onega tfettica, Kopkeja, kateri je bil izmaknil nekatere crteža trdnjave v Genovi, je poročati, da je vsa zadeva zelo pretirana, zakaj to, kač je Kopke mogel osvojiti si črtežev, to je jako malo in še to je brez vsake vrednosti.
Belgijska zbornica je že nekaj let sem torišče klerikalno, kjer počenjajo ti gospodje, kar hočejo. Že zdavna predložil je bil liberalec Janson predlog zaradi revizije ustave, občne volilne; pravice itd, iu klerikalna večina izjavila se je tedaj, da so vsa ta zahtevanja povsem upravičena, da zbornica odslej samo še nekako in-terimistično zborujo Vzlic temu skuša klerikalna vlada, da zavleče vso zadevo in poročevalec Smet de Naever izjavil je nakrat, da bode izdelal svoj predlog do konca tega zasedanja. Liberalca Graux in Janson očitala sta vladi in večini, da igrata komedijo.
Preganjanje kineskih kristijanov vzbuja občno pozornost politiški t krogov evropskih, zakaj to niso samo slučajni izgredi kineškega fanatizma proti tujcem, nego vse je bržkone zistema-tiško napeljano, in sicer od nekega tsjnega društva, kateremu se ne Btavljajo potrebne zapreke. To društvo namerja odstraniti sedaj vladajočo tartarsko dinastijo in namesto nje spraviti na prestol narodno diuastilo Mingov. Omenjeno društvo Šteje tudi mej vojaki jako mnogo udov in vsled tega sd utegnejo društveni nameni tudi posrečiti. — Vsa ta naravna stvar še ni povsem jasna, a gotovo je toliko, da so francoskih žrtev ter preganjanj nasledniki zahtevali 2 milijona sterlingov odškodnine in da jih francoska vlada podpira, kajti poslala je takoj oddelek svoje mornarice na Yangtse. To pa kinezov ni prestrašilo tako, kakor so se Francozi nadejali, in neki visoki dostojanstvenik kineški izjavil sa je, da bodo kinezi ratši začeli vojsko nego da bi plačali Francozem zahtevano odškodnino, katera ni prav nič pretirana, zakaj škoda je tolika, da se niti določiti ne da.
Dopisi.
Z dežele 29. julija [Izv. dop.J Pri VI. skupščini družbe sv. Cirila in Metoda dne 23. julija v Kamniku, bili smo vsi razveseljeni po preljubezni-vem v sprejemu od strani vseh društev. Tekmovanje v ljubeznivosti pokazalo se je ne samo pri sprejemu ampak tudi potem cel dan. Društvo je hitelo pred društvom, da nam v svojem slovenskem svetu pokaže pravo gostoljubnost. In res veselilo nas je to, ker je prišlo vse tako iz srca, in je našlo lep odmev v naših srcih. Bil je ta dan zbran cvet slovenske inteligence, bili so to možaki, ponos našega naroda. Živahni govori pri banketu, vseobče navdušenje, to nam je tako dobro delo, da smo bili pozabili na vse druge težave v našem življenji. Zares pozabiti ne smemo, kar nam je razširjalo srce ta dan, to je krasno petje pevskega društva RLire", ki je ponosno pevalo slovanske pesmi. Mej posameznimi točkami »Lire" čuli Brno pa divne čvete-roBpeve v katerih je nadkriljeval vse g. Stefančič s svojim donečiin glasom. Tacih tenorov ima naša slovenska pokrajina malo, a žal, da še temu ni dana prilika storiti kaj boljšega. Gospoda ŠtefančiČa glas je mil in čvrst. Timber njegovega glasu je melodi-jozen in prijeten. Svetovali bi g. Štefančiču, naj bi so šel šolati nadalje, ker on bi potem dosegel ime svetovno-znanega pevca. In to bi bila čaBt celemu narodu slovenskemu. Človek ne sme biti preskromen. — Prehitro nam je minil nikdar pozabljivi Čas, ločiti smo se morali od preljubih nam poznanih in zapustiti smo morali kraj, kjer amo v jednem dnevu prevžili toliko dela in radosti, da tisto sedaj mej svojimi delimo. Bog živi Kamnik, ki je pravo narodno taborišče! —
Iz Gradca 1. avgusta. [Izv. dop.J (Poročilo o slovenskih obrtnih učencih na c. kr. državi obrtni šoli v Grade i.) Šolsko leto na tukajšnji c. kr. državni obrtni šoli končalo se je kakor po navadi dne 15. julija. Letos bilo je na tem zavodu deset rednih učencev, da ne omenjam onih, kateri obiskujejo le večerno šolo, a drugače se učijo praktično pri mojstrih. Za slovenske učence se je končalo letošnje šolBko leto dokaj ugodno. Bili so mej njimi trije odličojaki, drugi so pa dobili povoljna izpričevala, zaostal ni nihče.
Dva odličnjaka, Steruon Bogdan z Vrda pri Vrhniki in Lenard Škender iz Rajhenburga ob Savi, dokončala sta tukaj svoje študije. Prvi nadaljeval bode svojo izobrazbo na slikarski šoli Dunajski, drugi pa pojde kot iz učen ključar k železnici. Sploh se sme reči, da Slovenci na tukajšnjem zavodu
,OJ:>t BrOSOfa VOJBAU JDVffJlrf K .
dobro napredujejo v čast deželi Kranjski, katera žrtvuje zanjo precejSne svote, kajti ustanove po 30O gld. in po 250 gld. so tako lepe, da še dijaki v visocih šolah časih ne vživajo jeduacih.
Izmej učencev odličnjakov omenjati je posebno učenca Strnena, kateri jo bil vedno vrl prijatelj svojim rojakom na tem zavoda ter je izvrševal vedno svoje študije z odliko. «* pm»m*m
Želim, da bi bila omenjena učenca, dokončavši to šolo, kakor do sedaj, tako tudi vedno in povsod vrla Slovenca, kar se je posebno poudarjalo pri razbodnici njima prirejeni in da bi bili tudi drugi slovenski učenci te šole vedno tako vrli in pridni dečki ter kasneje, dospevši do svojega cilja, postali koristni člani človeške družbe. Tako ime biti uver-jena dežela Kranjska, da denar, katerega je zanje žrtvovala, ni bil brez uspeha. Porezenski.
Domače stvari.
— (Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov.) Za okrajne šolske nndzornike na Kranjskem imenovani so naslednji gg.: Prof. L. Pintar za slovenske in utrakvistične šole kočevskega okraja, profesor P. W o I s e g g e r za nemške šole istega okraja. Za nemške šole Ljubljanskega mesta prof. J. Waliner, za šole radovljiškega okraja prof. Fr. Leveč.
— (Umrl je) g. Fran Kotnik, stud. tehn., veleposestnik in tovarnar na Vrdu, vrl mlad narodnjak, sin lani umrlega izbornega narodnjaka in bivšega poslanca. Tako je nemila smrt zopet uničila nadepolno mlado slovensko življenje v globoko žalost tugujoči rodbini in domovini slovenski.
— (Abiturijentska veselica.) »Abituri-jentom so se vremena razjasnila", zatorej se je nadejati, da bode njih veselica danes zvečer v čitalnici prav dobro obiskana. Posebno utegne zanimati tamburaški zbor, na katerega v prvi vrsti opozarjamo naše Sokolske tamburaše. Iz Zagreba došlo je več abiturijentov, da bo udeleže slavnoBti slovenskih svojih tovsrišev.
— („Rodoljuba,") glasila »Slovenskega društva" v Ljubljani izšla je 3. številka, ki ima prav zanimivo vsebino. Priložili smo jo sobotni številki našega lista za vse našega naročnike. List pridobil si je v kratkem času svojega obstanka mnogo prijateljev in narašča število naročnikov od dne do dne, kar je najbolje znamenje, da list zares ugaja našemu narodu.
— (Brzovlak v Trag o) Danes ob \'i6. uri, ob kateri izide naš list, odpeljal se je iz Ljubljane posebni brzovlak s slovenskimi potovalci k razstavi v Prago. Na čast slovenskim in hrvatskim gostom bode v sredo slavnostna predstava v češkem narodnem gledališči. Pela se bode Beudlova opera „Lejla".
— (K razstavi v Zagrebu,) ki se bode odprla sredi avgusta meseca, prišel bode poseben vlak iz Dalmacije. Napovedanih je kakih 200 gostov za 25. avgusta. Dne 26. avgusta odkril se bode Kačičev spomenik. Dalmatinski gostje ostali bode v Zagrebu tri dni.
— (Še nekaj o lepem I v a nu.) Poiz vedeli amo iz zanesljivega vira, da kompetuje preč. gospod Kranjski mestni kapelan in odlični praktiški pedagog, lepi Ivan Lavenčič, za neko precej dobro alužbo, v katero svrho je bil pr ed kratkim naredil izpit kot katehet za poučevanje na srednjih šolah. Ker Brno v sobotni številki našega lista g. Lavren-čiča .vztrajno delovanje" primerno osvetlili, smo osvedočeni, da se bode to na pristojnem mestu vzelo na znanje in da bode g. Lavrenčič omenjeno službo izvestno dobil.
— (Stavbeni mojster) stavbene družbe kranjske, gospod Viljem Tre o, odpovedal je, kakor slišimo, službo pri stavbeni družbi kranjski. Gospod Viljem T r e o Bi je stekel mnogo zaslug za olepšale našega stolnega mesta v svoji dosedanji službi.
— (Izlet „Sokola" v Kamnik.) „Jupiter pluvius" skazil je prav temeljito včerauji izlet .»Ljubljanskega Sokola", ki bi bil postal gotovo sijajen, da vreme ni bilo skrajno nemilo. Navzlic neugodnemu vremenu odkorakalo je ob llL uri iz čitalnice okolu 50 Sokolov z zastavo na državni kolodvor, kjer se je pridružilo mnogo domoljubnega Ljubljanskega občinstva. Posebni vlak odpeljal je okolu 200 oseb v Kamnik. Na Kamniškem kolodvoru pričakala so došle tamošnja narodna društva: čitalnica, pevsko društvo „Lira", ognjegasno društvo z zastavami, mnogo gospodičin in meščanov. V
imenu Kamnika pozdravila je gospodična Kože« Ijeva „Sokola" s prav krepkim lepoglasečim govorom ter pripela krasen venec iz „ gorskih cvetic" na društveno zastavo. Zala gospodična pokazala soje prav izborno govornico. Burni „Na zdar" klici odmevali so, ko seje zahvalil podstarosta dr. Triller ter pozdravil domoljubne in zavedne Kamniške Slovence. Potem šel je sprevod v odločenem redu, z ognjegasno godbo na čelu po mestu do g!avnega trga in zopet nazaj do Rotterjeve gostilnice. Ker dež kar nič ni hotel prenehati, morala je odpasti ljudska veselica na trgu. Splošno je bilo obžalovanje Kamniškega prebivalstva, da mu ni bilo dano občudovati izurjenost in po vsej slovenski domovini slavnoznano spretnost vrlih telovadcev Sokola Ljubljanskega. Ta točka programa, katere se je vse veselilo, morala je izostati popolnoma. A tudi nameravana ljudska veselica ni se nikakor mogla razviti v pretesnih sobanah, ki bo bile za toliko množico nedostatne. Vsled tega razkropili so se Sokoli in drugi izletniki po vsem meetu. Pri dohodu in pozneje pozdravljal je pok topičev Sokole in druge Ljubljanske goste. Mesto Kamniško pak se je obleklo praznično, v tako izredni obilici bilo so razobešene slovenske in cesarske zastave, da smo bili prav prijetno iznenađeni in si štejemo v dolžnost zaklicati srčen: Živeli vrli Kamničani ! Zvečer ob G. uri sešla so se društva zopet pri Rot-terji. V jedni sobi sukala ne je mladina in so brdke Kamniške in druge gospodične in posebno Sokoli plesali prav animirano. V ostalih dveh sobanah pa je bila zabava, kakor je bila baš mogoča v tako omejenem lokalu. Vrli pevci „Lire" razveseljevali so občinstvo z izbornim svojim petjem pod vodstvom neumornega g. Steleta. Burna pohvala čula se jo po vsaki točki. Od strani Sokola nazdravljalo se je „Liri", Kamniškim goapodičinam in vsem narodnim prebivalcem sploh, ognjegascera slovenskim itd. Odzdravila je gospodična Koželjeva v imenu nazdravljenih gospodičin in Kamniških prebivalcev. Došlo je tudi nekoliko telegrafičnih pozdravov: Iz Brodij-a od staroste Hribarja, ki od najskrajnejše meje naše države pošilja bratom Sokolom in rodoljubom Kamniškim iskrene pozdrave, in od gg. Souvana in Novakovima iz Gleichenberga. Oba sta bila vsprejeta z Živio-klici. Ob 9l\ uri odkorakal je Sokol v vrstah na kolodvor z godbo na čelu ter se po iskrenih pre-srčnih pozdravijo njih odpeljal. Da je vreme bilo ugodno in se je veselica mogla razvijati na pripravljenem prostoru na prostem, bilo bi splošno naudušenje. Žalibog, da za slučaj tako neugodnega vremena menda ni uikdo mislil, zanašajo se preveč na lepo vreme. V Ljubljanski čitalnici pričakali so „Sokole" abiturijeuti slovenski in njih hrvatski gostje, abiturijenti iz Zagreba, katerim se je zahvalil „Sokol" za to pozornost v prisrčni zdravici na katero je odgovoril abiturijent Boranič iz Zagreba. V prijateljskem razgovoru ostali so Sokoli še nekaj časa združeni v čitalnici. Pokazal je „Sokol" z obilo udeležbo, da se ne straši nobenega vremena in zvršil, kolikor je od njega bilo odvisno, svojo nalogo popolnoma.
— (Nova Tržaška cesta) se kaj pridno gradi. Iz podrtega zidovja in pa podrtih poslopij Seunigovih dedičev na Tržaški cestij, katere je kupila stavbena družba, dela se temelj cesti, katera bode najširša v Ljubljani. Tudi dvajset kostanjev Lattermauovega drevoreda prti Tržaški cesti, padlo je že kot žrtev nove ceste, kajti posekali so iste, da zadobe potrebno širokost ceste. V teku meseca bode nova Tržaška cesta gotova in nastal bode lepo za zidanje novih poslopij pripraven prostor, posebno ako se uasade ob obeh straneh drevesa.
— (Slavnost. p o r c ij u n k u 1 e) privabila je kakor vsako leto tudi letos mnogo vernih k očetom frančiškanom, dasi je bilo vreme deževno in ui bilo mogoče prenočevati pri frančiškanski cerkvi pod milim nebom, kakor se je godilo druga leta. Romarji, kateri niso dobili prenočišča v gostilnicab, prebili so noč v cerkvi, katero priliko so porabili tatovi iz navade ki v takih prilikah kaj radi obiskujejo cerkev. Že v soboto med propovedjo ukral je neznan zlikovec nekemu kmetu iz Ljubljanske okolice listnico v kateri je bilo 50 gld. gotovine in uieer iz „ laj biča" iz posebno napravljenega žepa do katerega je tat prišel, ko je kmetu prerezal suknjo. Dasi je redarstvo zelo pazilo na vse sumne prikazni okradeni sta bili vender še dve kmetici. Jedna oškodovana je za 3 gld. jedna za 16. gld. Sploh je bil pa red uzoren in je redarstvo skrbelo zato
da se je naredil konec tistim slabim in neumestnim šalam in burkam katere se druga leti uganjali nekateri pritlikovci. — Običajni čebulni semenj je bil še dosti dobro obiskan. Čebula prodajala se je, kar je bilo lepšega blaga po 2 stroka za f> kr., inače se je pa dobival strok po 2 kr. proti koncu pa tudi 2 stroka za 3 kr. Skrbne Ljubljanske gospodinje preskrbele so se zopet za jedno leto s tem prekoristnim blagom.
— (Duhovniško spremembe v lavan-ti iiski škofiji:) Č. g. Ivan Kapler, kaplan v Sevnici gre na 1. kaplani jo v Stari trg pri Slov. Gradci in, na njegovo mesto v Sevnici pride seme-niški duhovnik č. g. Jože Ozmec Semeniški duhu v nik č. g. M. S trake 1 opravlja začasno službo kaplana pri Mali nedelji.
— (Mraz na planinah.) Iz raznih krajev na Koroškem se poroča, da je tam vsled deževja in toče nastalo po planinah prav hladno vreme. V nekaterih krajih začela je celo zmrzavati voda v koritih za živino napajati. Živino morali so z višjih planin, kjer je toča hudo pobila, gnati na nižje ležeče pašnike.
— (Gasilno društvo v S m a r t n e m pri Litiji) priredi tombolo z godbo v nedeljo 9. avgusta 1891 pri gostilničarju gospodu Ivanu Tora-šič-u (na vrtu gospoda Josipa Jaklič-a). Čisti dohodek je namenjen za napravo društvene shrambe in še potrebnega gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoludne. Darovi in dobitki se v ta namen hvaležno vh prejema jo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Iz Slovenjega Gradca) se nam piše: Že tretji dan vihra nad tukajšnjim sodiščem bela zastava v znamenje, da nimajo nobenega kaznenca pod ključem, kar bo že, kakor pravijo stari ljudje, od leta 1848. ni zgodilo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Krakov 1. avgusta. „Czasa izjavlja, da so se sicer res nekaterniki trudili združiti pro-tisemitske in konservativne poslance v jeden klub, da pa o tem ni govora. Dotičniki nameravali ustanoviti nov velik časopis.
Budimpešta 1. avgusta. Grof Szaparv odgovarjal na interpelacijo zaradi nemškega gledališča. Naglašal privatni značaj dotične prošnje ter poudarjal, da na podelitve gledaliških koncesij nima nobenega upliva. Opozicija nadaljuje obstrukcijo še strastneje.
PeterburgT 1. avgusta. „NovojeVremja" javlja, da izšel ukaz določujoč, da otrok tujih zidov, katerim ni bivanje na Ruskem dovoljeno, ni več vsprejemati na višja in srednja učilišča.
Pariz 1. avgusta. L' association litteraire et artistične internationalo sklenila, da letošnji zbor ne bode v Berolinu, kakor je bilo določeno, nego v Milanu in to iz posebnih, tehtnih uzrokov.
Dunaj 2. avgusta. Grof Kalnokv in vojni minister baron Bauer  povrnila se z odpusta.
Sarajevo 2. avgusta. Deželni zdravnik dr. Makauec, kateri je bil šel v Džedah, da nadzoruje iz Meke vračajoče se bosanske romarje, umrl za kolero.
Moskva 2. avgusta. V čast kralja srbskega bil v Petrovskein diner. Kralj Aleksander in veliki knez Sergej ogledala gamizijo. Danes diner v Kremlu. Veliki knez Sergej posetil Rističa.
Peterburg1 3. avgusta. Srbski kralj s spremstvom došel včeraj popoludne v Peterhof. Vsprejel ga car z vsemi moškimi člani carske hiše na kolodvoru in srčno pozdravil. Nastavljena častna straža. S kolodvora se je peljal kralj s carjem v Peterhofsko palačo, kjer ga je pozdravila carinja z ženskimi Člani carske hiše.
Kronstadt 2. avgusta. Na ladiji „Ma-rengo* prirejeni ples uspel krasno. Navzočni skoro vsi diplomatje s poslanikom Lobaulavem. Do 700 gostov.
Celovec 3. avgusta. Gozdarski paznik Nikoli v noči od sobote na nedeljo zabodel zobozdravnika Kubovskega iz ljubosumnosti. Morilec javil se sam policiji.
London 3. avgusta. „Times" javlja iz Peterburga, da v poučenih krogih pripovedujejo, da je car odobril po Caruotu in francoskih ministrih podpisano motivacijo načrta francosko ruske defenzivne zveze. Za Rusijo podpisali Giers, Vanovsky in Višnjegradski v po-sebui ministerski seji.
Razne vesti.
* (Klasičen uzor.) V Sofiji nameravajo ustanoviti bolgarsko akademijo znanosti ter so naprositi madjarsko akademijo, da blagovoli bolgarskemu mini8terstvu dati potrebna navodila v to svrbo. Mi se kar nič ne čudimo, da so se obrnili Bolgari baš do Madjarov, zakaj madjarake akademije učenjaki so veliki strokovnjaki v zvračanje resnice in gotovo čutijo izveBtni krogi v Sofiji potrebo osvojiti si to umetnost.
* (Električna luč zdravju ugodna.) Pri generalnem poštnem uradu v Londonu opazilo se je, da odkar se je namestu plina uvedla električna razsvetljava, se je zdravje uradnikov in služnikov poštnih izdatno zboljšalo. Akopram je še le dve leti, odkar so poštni prostori električno razsvetljeni, je vender dognano, da električna luč ugaja zdravju mnogo bolj, nego navadna plinova razsvetljava.
* (Požar v vojašnici.) V Fran Jožefovi konjiški vojašnici v Budimpešti nastal je te dni požar v shrambah za krmo. Nakopičena slama in mrva zgorela je vsa. Posrečilo se je vojakom in ognjegascem požar omejiti navzlic hudemu vetru. Škode je kakih 8000 goldinarjev.
* (Nesreča.) Pretekli teden utonilo je 12 pri novem Essenskem vodovodu delujočih delavcev in dve deklici. Nesreča se je dogodila vsled tega, da so je prevrnila ladija, v kateri so se vozili po Kuhri. Utopljencev še neso dobili vseh.
* (Samomor.) Na Dunaji skočila je s „Hotela Metropole" četrtega nadstropji mlada ruska dama, ki je stanovala že nekaj dnij v hotelu. Padla je na streho necega spodaj stoječega hjakarskega voza s tako silo, da se je streha upognila in bila ofikropljena s krvjo. Samomorilka bila je de le 21 let stara lepa Marta D. iz KiSeneva in je stanovala malo časa b svojim ljubimcem v hotelu. Uzrok samomoru je bila baje ljubosumnost.
* (Roparji odvedli so) nedaleč od Ro-doste na Turfikera zopet bogatega grSkega posestnika. Za odškodnino zahtevajo 2000 turških lir odkupnine.
* (Hudi viharji) razsajali so na Angleškem ter napravili veliko škodo na polji in tudi ob morski obali. V večjih grofijah je žetev popolnoma uničena.
* (Tri največje tovarne za volneno blago) v Lodzu na Ruskem Poljskem ustavile so plačevanja zaradi neugodnih trgovinskih razmer in slabe kupčije.
lijnrinko sredatvo. Moll-ovo n Francosko žganje* daje ravno tako nspeino kakor ceno• sredstvo pri protinakiu in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—10)
t? ioatherinova ustna vođa in zobni prašek a
ohrani usta, krcpča  Čeljustno meso  ter  odpravlja slabo sapo iz iiHt.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna Skuti ja zobnega praftka 20 kr.j   1*2 ateklenio 4 gld.; 12 skateli samo 2 gld. (81—96)
lekarna Piccoli, „prl nngelju", v Ljubljani. Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska.
Tržne cene r IJ ubijan I
dne 1. avgusta t. 1.
• tojl
za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništvas
Vse gospodo dopisnike, katerih poslani dopisi še m so mogli priti ditnca im vrsto, prosimo potrpljuuja. Vsem se ustrele, kakor hitro bodo mogoče.
Gosp. A. A. v Lj.: Dotični oklic dobili smo že pred tednom dnij, pa smo ga odložili iz veljuvnih razlogov. Prijavimo ga v jedni bodočih Atevilk.
Tujci:
1. avgusta.
Pri Malici t Kihar, Lutowaky, Ulman, Giirtler, Miitz, M muli, Ilandl i Dunaja. — Dr. vitez pl. Josch iz Celovca.
— Kožeuakv, Piešo i* Prage. — Jeglič, Pavlovic iz Zagreba. — Kanzinger, Tomitscb iz Kočevja. — Jasutic z Keko. — Sehvviighofer iz Urna. — Hrimer, VVober i/. Trsta.
Pri Nlonu: Perschak, Pruiner, GrUn z Dunaja. — IIufua£t!l iz Kučevja. — Dr. Martinovič iz Trsta. — Fi-acber Iz Mokronoga. — Nastran iz Gradca. — Pl. Milletich iz Zagreba.
Pri HvNlrljNknii   cesarji: Strenar iz Pootebe.
— Schreibor iz Gradca. — Hirk iz Vrhpolj.
Pri bavarnkeui dvoru: Zanil is Kranja. — Pfr-nian iz Litije. — Marisobler iz Toplic.
Pri |uineui kolodvoru: N < - j t ■ t i 1 i iz Prage. — IvaniČ iz Zagreba. — Hofbauer a Dunaja. — Schmidt, Scliullcr iz Urade«. — Kauuicber iz Postojine.
Umrli so v ljul»ljani:
1. avgusta: Janez Jolovšok, gcatač, 01 let, Kravja dolina St. 11, tak.
2. avgusta : Janez Hodnik, delavčev sin, 2 leti, Stro-liiku ulicu At. 11, jetika.
3. avgUBta: Martin Pavflek, delavec, 73 let, Lončarska steka At. 8, marasmus.
Plenica, hktl. Eež,
Ječmen, „ O Tes, , Ajda, „ Proso, „ noruza, , Krompir, , Leča,
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh friien
rl.
7
5
: : :1J
: : : S : : 't
•  • • 9
. . .19 kgr. JU
kr
M 41
04
r>-j BO BO
kgr.
meso, kgr. j —
Špeh povojen, Surovo maslo, Jajce, jedno : Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko       . ~ KoAtrunovo    , „
PiAanec......
Golob......
Seno,   100 kilo.   . . Slama,  „     „   .   . . Drva    trda, 4 □metr. „   mehka, 4 .
kr.
PH ■6« 2 8
60 — 52
— 62
H40!
— 40
J—15; 17« 2 14 6 40
I 4|20
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1. avgusta	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	734'8 sna. 7350 bii. 736*3 mm.	15 6° C 21 4° C 17 40 C	si. zah. si. zah. si. zah.	obl. obl. dež.	13-50M. delja.
CD g, > (m*	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	7391 sin. 789-4 mm. 736-9 mm.	150° C 16-2° C 13 6» C	brezv. »1. TZh. sl. zah.	obl. dei. obl.	6 40aa. delja.
Srednja temperatura 181« In 14-9*, za 1-7* in 49» pod uormalom.
XDuL2a.ađ@3£a, borza
dne" 3. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
92-35 92 3f>
danes
Papirna renta.....gld.  92 35 — gld.  92 40
Srebrna renta.....,    92 3f> —   ,    92 35
, Zlata renta.......11175 —   „   11175
5°/, marčna renta ....     „   102 30 —   . 10235
Akcijo narodne banke   .   .     „ 1023 — —   „ 1020-—
Kreditne akoije...... 288— —   „  289 60
London.......„   118— —   . U7-90
Srebro.........—•— —   „    —'—
Napol......... .      9401/, —   .      9 39'/,
C. kr. cekini...... ,      5-60 —   ,      & 60
Neuike marke...... 57-86 —   .    67 97",
4«/, državne srečke is I. 1854 250 gld. 135 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864            100   . 179
8geraka zlata renta 4g/0.......104 gorska papirna renta o*/0......101
Dunava rug. srećke 5°/, ... 100 gld. 120 Zemlj. ob«, avstr. 4■/•'/• mlaaU zast. listi .   . 116
Kreditna srečke......100 gld. 188
Budolfove srečke..... 10   „ 20
Akoije anglo-avstr. banko . . 120 , 156 Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v. . 225
75 45 70 25 60
25
Lepa prilika!
Ker nedostaje dela, prodajam «1 va I epa črn* konj«,
stara po 5»/t lota. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečastnega gospoda duhovnika. Konja sta visoka po 155 cm. in krotka, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep lanclaver, kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, ma|hen voatoek s katerim je moči voziti 10 do 12 stolov in v kojega se lahko pri preže jeden konj ali pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji.
Ako bi pa hotel kdo kupiti v»o tijakarako mojo pripravo, to mu prodam Se: a laiidaverje, 2 bruma (coupč), inprt fos, dva ua pol odkrita voui, pet parov kon| In hlev. Raz ven tega Ae »Url pare kun|-mUIIi oprav, (3 pure angleAkih in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov kolesarjev in vse, kar le potrebno v hlevu. (622—7)
Franjo ZBtjlIc, fijakar na Reki rla del govorno, easa ZuiaJc.
a
11
NARODNI TISKARNI
je i z Al a knjiga
v UUBUANI
Boinaii.   Češki spisal Vaeslav Benei>TFel»lBaky. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po poŠti SO kr.
izvrsten za kapnjice (đtirne) in za zidanje, potem op ©le o prodaja Jlatevž Mpnr, tovarnar v Šmarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—9)
^AHalaVaVaVaVBlaHaVaVHBVaVMBmv
S vari te v!
Bivši pisar c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici, Janez Petrlč iz Žabje vasi, laže se po Kranjskem, da službuje v moji pisarni in ljudje me zaradi njegovih dolgov osebno in pismeno nadlegujejo. Da to človeče ne bode mojega imena zlorabljalo še dalje, izjavljam, da Janez Petrič nikdar v moji pisarni služil ni in da bi ga tudi nikdar ne vsprejel, ker ga predobro poznam.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1891.
Ivan Pla.iita.il,
(635—2) c. kr. notar.
^aVHaSaVHaValHaSala^a^lHaSHalalHalaSa^aVaSaV^
Dve kmetiji
obsegajoči 82 oral 395 D0, prodam s hišo, skednjem in novimi hlevi vred. Hiša je v jedno nadstropje in obokana, a gorenje nadstropje ni povsem izgotovljeno. Pri tleh sta 2 sobi in kramarija. Kegljišče pri hiši je na novo krito. V hiši bila je nekdaj gostilna in bi se i zdaj dobro izplačala, ker v celi vasi ni nobene krčme. Hiša stoji blizu farne cerkve. Pri posestvu sta dva lepa sadna vrta in nekoliko gozda, katerega je še posekati, kjer je pa posekan, ondu je nasajenih 30.000 mladik. Posestvi sta 2 uri oddaljeni od Celovca, v povsem slovenskem kraji, kamor prihaja mnogo tujcev. Gena 12.000 gld., 4000 gld. ostane lahko uknjiženih. Več pove upravništvo „Slov. Naroda*._(637—p
r KAROL TILL 1
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Pismeni papir s kuverti v kasetah In mapah, v formatu četrtlnke ali osmerke, žalni pismeni papir, žalni kuverti In žalne karte, blanco, vlzltne in naelovne karte, ilustrovane dopisnice, humoristične karte za turiete, plemeni papir za voščila v osmerki, cetrtinki ali celi poli, voičllne karte, obodne karte in vizitnlce v najelegantnelil In najmodernejši
Obliki. (456—10)
t
1 Otrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas ljubljeni sin, oziroma brat, svak in strijc, gospod
stud. techn.
K R A N   KO %N I K
veleposestnik in tovarnar v Vrdu
v 21. letu dobe svoje, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po mučni bolezni, danes ob »/48- uro na večer mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega ranjcega bode se dne 4. avgusta ob 5. uri popoludne iz hiše tuznosti na Vrdu preneslo na domače pokopališče k večnemu počitku.
Ranjki priporoča se v blag spomin.
V VRDU, dne 2. avgusta 1891.
(639)
Marija Kotnik, mati. — Karol Kotnik, brat — Ana omož.^Lenarčič, Ema Kotnik, Matilda omož. Majdič, Mici Kotnik, sestre. — Josip Lenarčič, Vinko Majdič, svaka. — Milan in Tona Lenarčič, Anica, Vinko, Demeter in Nadina Majdič,
nečaki in nečakinje.
• • •
Izdajatelj In odgovora! urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
51
QY^R