^«m£SjB®®aEra».	X 3>in..
$»ce ištmlsaa ■paa.'5rš*fcli*»sa.Kiaa»
St@w» 35-
LiMhljaBiag w sredo S4. maroa 1923«
MčUa fsai šas oti 3a pop. moi BSEleij m praziilcov.
LJUDSKI
Isiećaa naročnina:
&*. Ljubljano . . . Din 10*— *@ pošti.....	„	12"—
•m inozemstvo ,	.	.	22"—
SgagMaBreasgB^jSiBSSggSguHSB1 'i '<
Oglasi ps tarifa.	Glasile Marndii® LJisilske Stranke*
Let© 8.
HefraaMranlii pišem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12.11. nađstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Odpust pokr. namestnika Ivana Hribarja.
ŠE ENKRAT AVTONOMIJA.
Slovenska ljudska stranka ima svojstvo, da si prisvaja vse pridobitve in zapisuje vse izgube na tujo kožo.
Slovenski ljudski stranki se je opetovano očitalo, da je zapravila avtonomijo. To jim seveda pred volitvami ne diši, ker je njih glavno slepilo „boj za avtonomijo11. Naravno je, da zavračajo izgubljeno avtonomijo na drug hrbet, sedaj za enkrat na dr. Šušteršičev.. V dokaz svoje trditve navajajo zapisnik seje deželnega odbora z dne 22. oktobra 1918.
Drugi odstavek tega zapisnika se glasi po „Slovencu": „Deželni odbor se odslej ne smatra več kompetentnim izvrševati katerekoli politične posle, temveč hoče le opravljati in izvrševati stvarno tekoče posle v okviru svojega ustavnega delokroga, varovati deželno imetje in pripraviti izročitev svojih agend bodoči legitimni oblasti."
Ali so gospodje pri „Slovencu11, predno so natisnili ta „dokaz", da je dr. Šušteršič žrtvoval avtonomijo, prečitali ta „dokaz", ali so razumeli vsebino tega „dokaza" ? Ali so se giede tega „dokaza" posvetovali z juristi ali z rabulisti?
Ta „dokaz" je pa jasen dokaz, kako greši „Slovenec" na nerazsodnost svojih čitateljev.
Poglejmo si vsebino inkriminiranega odstavka iz zapisnika z dne 22. oktobra 1918. Ta odstavek jasno dokazuje, da je dr. Šušteršič popolnoma pojmoval situacijo, da se je zavedal, da so z razsulom jenjale vse avstrijske oblasti in da je prestal tudi on biti deželni glavar in poslanec.
Zavedal pa se je svoje dolžnosti, da mora varovati deželno imetje in pripraviti izročitev agend deželnega odbora bodoči legitimni oblasti in da je med tem časom le „rerum gestor". Gospodje pri „Slovencu", ali veste, kaj je to? Ali ni ravnal kot pošten državljan in kot previden jurist? Ali ni spoznal kot dober jurist javnopravnega položaja in ravnal po svojem pravem čutu ter dal svojo oblast na razpolago „Narodnemu veču" ? Ali naj bi revolucijoniral ali kluboval „Narodnemu več'1", češ, jaz sem deželni glavar, ostanem tak in zahtevam, da se spoštuje deželna avtonomija, ker sicer pokliče ulico na pomoč! Ali je imel v to pooblastilo ljudstva, ali sploh svoje stranke?
„Ne!" Dr. Šušteršič ni zapravil avtonomije, ampak vi, ki ste dobili s prevratom vso moč v roke, ki ste imeti merodajno besedo v „Narodnem veču" in „konstituanti"! Ali je imel dr. Šušteršič v teh korporacijah kaj besede0 Klerikalci bi znali tudi to trditi, čeravno jim je znano, da je dr. Šušteršič že koncem oktobra 1918 zapustil Jugoslavijo, da si --„ši življenje. Da, gospodje ' okoli SLS vaša dolžnost je bila braniti avtonomijo in ker je niste branili, se vam pravilno in pravično očita, da ste jo zapravili in prodali za vam po razsulu podeljeno nadvlado v Sloveniji, za predsedniška mesta, za razna poverjeništva, ministrske stolčke in druge politične in osebne sladkarjie!
Mislili ste, da boste obdržali svojo moč v Sloveniji brez avtonomije, za to vam je bila le prazen nič, katerega ste centralni oblasti po Vašem mnenju drago prodali. Pokazali ste, kakšni politiki ste! Sedaj pa lovite avtonomijo, misleč, da Vam bo Bog dal „Polikratovo srečo".
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel min. predsednik Pasic daljše posvetovanje z notranjim ministrom Vujičičem, s katerim je razpravljal o odstavitvi pokrajinskega namestnika za Slovenijo Ivana Hribarja. Na tem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se namestnik Ivan Hribar takoj odstavi in da naj minister dr. Zupanič predlaga vladi osebo, ki bi se mogla imenovati na njegovo me-
Dr. Rybar pri zunanjem ministru.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Predsednik naše delegacije v Opatiji dr. Rybar je posetil včeraj ministra dr. Ninčiča ter mu poročal o pogajanjih z italijansko delegacijo. Dr. N inči c je takoj nato poročal min. predsedniku Pašiču in celi vladi o poteku pogajanj. Dr. Rybar je odpotoval snoči ob 7.40 z ekspertom za promet Deroccom in nekim tajnikom zunanjega ministrstva v Opatijo. Ko dospe v Opatijo, se bodo pogajanja z italijan. delegati nadaljevala. Pogajanja bi se imela po sporazumu končati 25. t. m., ker pa je nastal zastoj, se bodo nadaljevala po katoliški Veliki noči.
Dr. Ninčić pri kralju.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Snoči je bil zunanji minister dr. Ninčič v avdijenci pri kralju ter mu poročal o poteku pogajanj med našo in italijansko delgacijo v Opatiji in o evakuaciji tretjega pasu.
Posvetovanje v zunanjem ministrstvu.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Snoči je imel zunanji minister dr. Ninčič v svojem kabinetu konferenco z več uradniki svojega ministrstva. Predmet tega posvetovanja je bil naš zunanji položaj, zlasti odnošaji napram Italiji, pogajanja radi Baroša in Delte,
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Listi poročajo iz Bukarešte, da je povodom včerajšnje razprave v parlamentu glede izpremembe došlo do krvavih prizorov, ker je odtegnil predsednik besedo opozicijonalne-mu govorniku, ki ni hotel prekiniti govora in ki ga je radi tega pustil predsednik s silo odstraniti z govorniške tribune. Radi tega je zavladala med opozicijo velika razburjenost. Na mbuno je medtem prišel finančni minister, da bi odgovarjal na očitke nekaterih opozicij onalcev. Pri tem pa je nastal med vladnimi skupinami in opozi-
STAVKA ČEŠKOSLOVAŠKIH RUDARJEV.
Praga, 13. marca. (Izv.) Kakor poročajo iz Moravske Ostrave, vlada v celem okolišu mir. Stavka je zelo občutna za rudniške obrate, ker je vse zaloge premoga samo za dva dni. Na današnji seji osrednjega strokovnega odbora je bilo sklenjeno, da se v petek poostri stavka
sto. Kakor poročajo vsi današnji jutranji listi, tiči vzrok za odstavitev Ivana Hribarja kot pokrajinskega namestnika za Slovenijo v tem, ker se je poročalo min. predsedniku Pašiču, ko je imel priti na nameravani shod radikalne stranke v Ljubljano, da ga bodo protidržav-ni elementi napadli na tem shodu in da bodo nastopili proti radikalni akciji v Sloveniji .
kakor tudi anarhistična propaganda prebujenih Mažarov. Glede vseh vprašanj je bilo določeno stališče naše vlade ter je o tem poročal dr. Ninčič tudi članom vlade. Kakor se doznava, se ima danes sestati ministrski svet, ki bo sklepal o važnih vprašanjih naše zunanje politike.
Naše stališče.
Belgrad, 14. marca (Izv.) Jugoslovanska delegacija stoji na stališču, da evakuacija ni popolna, ker spada pod Sušak vse ozemlje do starega toka Rečine, torej tudi luka Baroš z železnico in pomolom. Temu stališču se je pridružila tudi vlada.
Italijanske zahteve glede Kastva.
Opatija, 14. marca. (Izv.) Paritetna komisija ne rešuje važnejših zadev, ker sta odsotna načelnika obeh delegacij Ouartieri in Dr. Rybaf. Ostali člani komisije so bili predvčerajšnjem v Kastvu, kjer so na licu mesta ugotovili meje napram Reki in proučili zadeve obmejnega prometa, ker ima v Kastvu mnogo ljudi posest v Jugoslaviji, Italiji in reški državi. Italijani skušajo dobiti zase koncesije. Tako zahtevajo, da se naj veterinarska in zdravniška služba za Opatijo in Volovsko vrši v Kastvu, čemur pa naši zastopniki nasprotujejo. Do sklepa ni došlo, ker še čakajo, da se vrne dr. Rybaf iz Belgrada.
cijonalci tolik prepir, da se govornika sploh ni čulo. Opozicijonalni poslanci so tolkli s palicami po vladnih poslancih ter se je razvila prava bitka. V to zmešnjavo se je vmešalo tudi občinstvo na galeriji, ki je napadlo vladne in opozicijo-nalne poslance brez razlike. Ko se je bitka nekoliko polegla, so odnesli 30 težje in lažje ranjenih poslancev iz zbornice. Predsednik parlamenta je radi tega podal ostavko. Spopad z opozicijo je povzročil zakonski načrt o novi ustavi. Bratianova vlada je odločena pobijati 7 vso energijo odpor opozicije.
in še bolj omeji število v rudnikih zaposlenih delavcev, ako ne dospe do četrtka zadovoljiv odgovor na stavljene predloge.
Praga, 13. marca. (Izv.) Koali-rane rudarske zveze so odobrile v posebnem komunikeju postopanje rudarjev v ostravsko-karvinskem premogovnem okolišu ter so se izjavile solidarne s sedanjim bojem.
Dr. Ivan Šušteršič:
USPEHI SLS ¥ DRŽAVE SHS.
Ahyssus abyssum invocat.
(Dalje.)
Dolžnost vodilne slovenske stranke je bila, postaviti in strogo izvesti od vsega početka načelo: »Nil de nobis sine nobis« — nič se ne sme odločevati o nas, brez nas.
Namesto tega se je SLS očitno držala načela: »Omnia de nobis sine nobis« — vse naj se odločuje o nas, brez nas. Posledice so bile neizogibne: Slovenija je izgubila!---------
In koroški plebiscit! Ta narodna katastrofa je pa kar neposredno, pozitivno delo SLS. Tu je bila ta stranka stalno prezentna v najin-tenzivnejšem zmislu besede. In ta sramotni uspeh: da so po dveletni slov. upravi plebiscitnega ozemlja — slovenski kmetje in delavci glasovali za nemško Avstrijo!
Kako je bilo mogoče, izgubiti slovenski Korotan? Za to je že bilo treba v najmočnejšo esenco koncentrirane politične in upravne nezmožnosti in nerodnosti. Patent na to esenco ima SLS zase in je žali-bog ravno na Koroškem našla zanjo dober trg ...
Prva pogreška je bila tudi v tem oziru storjena na mirovni konferenci v Parizu. G. Pasic je v skupščini povedal, da bi bili slovenski Korotan lahko dobili v Parizu brez plebiscita. To je tako evidentno, da te Pasice ve izjave niti treba ni bilo. Ce so Čehi dobili 3 milijone Nemcev brez plebiscita, zakaj ne bi bili dobili Jugoslovani ravno tako gladko borih stotisoč Slovencev? 2 Kdo je kriv, da se je ta zadeva v Parizu tako temeljito zavozila f Pašič prav gotovo ne, ker zanj ni bilo niti najmanjšega razloga, odkloniti tako možnost. Ovira je zamogla priti le od bliže prizadete strani. SLS je brilirala s svojo odsotnostjo v Parizu in tedaj nosi stvarno odgovornost ali vsaj soodgovornost za to zamujeno priliko. Iz okoliščin se pa da sklepati, da je bila slovenska vlada naravnost vprašana od bel-grajske vlade, kaj misli v tej zadevi. In'zelo verjetno je, da je slovenska vlada dala sledečo informacijo: O ugodnem izidu plebiscita v prvi coni ne more biti dvoma in zmaga v prvi coni nam obeta skoraj sigurnost zmage v drugi coni in — Celovec bo naš. Dobiti Celovec je bila parola -— in izgubilo se je vs£.
Pamet je velevala, vzeti v Parizu, kar se je nudilo: Slovenski Korotan. Dolžnost vodilne slovenske stranke je na bila, zahtevati, da se to sprejme in ne lovi vrabca na strehi, ko je držala goloba v roki.
če pa se je že odločil plebiscit, potem je bila naloga pametne, umerjene, četudi močne uprave, da ne zruši ugodnega razpoloženja ljudstva, ki je 1. 1919 brez dvoma vladalo v plebiscitni coni. Slovenska vlada je na podlagi takratnega razpoloženja v Korotanu pravilno poročala, da na ugodnem izidu plebiscita v prvi coni ni dvomiti. Računala je z neizpodbojnimi konkretnimi činjenicami, ki so: slovenska večina, premočni dinamični pritisk popolnega nemškega in avstrijskega zloma, okupacija tega ozemlja po jugoslovanskih četah in, kar je glavna stvar, zasiguranje slovenske
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem je
tretja — 3.
Pogajanja v Opatiji.
Veliki izgredi v romunskem parlamentu.
Konferenca v Bruslju.
uprave tega teritorija do plebiscita in pa gospodarska mizerija v Avstriji ter nerazmerno ugodnejši gospodarski položaj Jugoslavije — kar je prizadeto prebivalstvo imelo neposredno pred očmi. Samo z odločilno činjenico takratna slovenska vlada ni računala: s svojo lastno nezmožnostjo. In ta nam je »zafu-rala« slovenski Korotan ...
Treba je bilo prav izredne, uprav vzorne nerodnosti in kratkovidnosti slovenske vlade, da se je v dveh letih njene uprave popolnoma uničila tako ugodna situacija v plebiscitnem teritoriju in preobrnila v nasprotje.
Ne varajmo se o tem, kar v slovenskem Korotanu oznanjujejo vrabci z vseh streh: dveletna slovenska uprava je postala grobokop slovenskega Korotana. Odgovornost za to upravo zadene tistega, ki je imel v roki slovensko vlado v Ljubljani. Ta vlada je pa bila v navedenem času, zlasti pa v obeh odločilnih dobah v rokah SLS. Pravim, v obeh odločilnih dobah: spočetka, ko sc je slovenska uprava uvedla in organizirala in pa v plebiscitu neposredno predidoči dobi. Kratka vmesna dr. Žerjavova doba pride komaj v poštev. Pristaši mlade SLS so organizirali slovenski Korotan in so ga imeli do dneva plebiscita v svojih rokah. Pa še več. Na čelu slovenske vlade je stal v obeh odločilnih dobah koroški specijalist, za časa ranjke Avstrije dolgoletni voditelj koroških Slovencev, ki se v tistih časih ni mogel zadosti iznositi nad menoj, da mu nisem iztrgal (s čim?) slovenskega Korotana iz nem-škonacionalnih krempljev in položil kot pečenega piščanca na njegov krožnik. Tisti koroški specijalist, ki je glasno protestiral, če sem mu hotel glede vodstva koroškega slovenstva kaj svetovati, češ da tega no razumem, da so na Koroškem vse druge razmere in da je samo njegova politika prava itd.
Zgodovinska ironija je vrgla dr. Brejcu v naročje slovenski Korotan. Tu ga imaš in drži ga! Usoda in dr. Korošec sta mu dala v roke vso oblast v slovenskem Korotanu. Uprava, uradništvo, žandarji in vojaštvo, državna blagajna in ljudska prehrana, šola in tisk — z eno besedo vse, kar v javnem življenju kaj šteje, kar daje vpliv in moč brihtnemu vodniku, vse je bilo združeno v njegovih rokah. Treba je bi lo vsa ta sredstva le modro porabiti... Dan plebiscita je imel biti dan priznanja, častni dan za nekdanjega tako požrtvovalnega voditelja koroških Slovencev. Ljudstvo je imelo svobodno izreči svojo sodbo.
In izreklo jo je.
(Dalje prihodnjič.)
Skrinjica ljudske stranke (NLS) za Kranjsko je tretja — 3.
Francoski listi o bruseljski konferenci.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Razmotri-vaje bruseljsko konferenco, ki je* kakor pravi „Matin“, potrdila popolno soglasje francoske in belgijske vlade glede lojalne politike v zasedenem ozemlju in nima nobene zahrbtne misli, poudarjajo listi, da se je želja obeh vlad, respektirati mednarodno občutljivost, v začetnih razgovorih povdarjala na prvem mestu. Listi smatrajo za posebno pomemben sklep francoske in belgijske vlade, da se vprašanje reparacij uredi samo s
Nemška preiskava o Merskem umoru.
Berlin, 13. marca. (Izv.) Buerski jutranji listi poročajo, da se zasli-šavanja v zadevi umora od nemške strani energično nadaljujejo. Po soglasnih izpovedbah nemških prič se je zgodila stvar takole: V soboto zvečer sta dva francoska častnika v Hockstrassc nasproti nekemu rest avrantu srečala dva francoska planinska lovca. Neki odvetnik in njegova žena, ki sta bila v gostilni, in gostilničar so slišali,da sta. se častnika z alpincema pogovarjala, kateri pogovor je bil pa vedno burnejši. Naenkrat sta počila dva strela. Vsi gostje v restavraciji so šli na cesto, kjer so dobili častnika mrtva. Obenem so videli, kako sta dva planinca bežala. Druge osebe, kakor pravijo priče, ni bilo v bližini. Častnika sta mogla biti ustreljena samo po teh dveh alpincih.
Aretacije dozdevnih morilcev in posledice njih pobega.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Morilca francoskih oficirjev so prijeli. Francoska policija je ugotovila, da se je nekdo večkrat izrazil, da bo Francoze umoril. Pri hišni preiskavi so našli moža skritega v omari in aretirali. Ko je hotel uteči, je policija streljala in ga ubila. Nato sc je nabrala pred hišo velika množica ljudstva, ki je grozila Francozom. Ti so rabili orožje in uh h. pet Nemcev.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Iz Diis-seldorfa poročajo: Vsled atentata v Bueru so prijeli dva Buerčana in jih odvedli na stražnico. Ker sta skušala ubežati, so žandarji strelja-
SEJA RADIKALNIH MINISTROV.
Belgrad, 14. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila v predsedni-štvu vlade seja akcijskega, odbora radikalne stranke. Prisotni so bili ministri Nikola Pašič, dr. Jankovič, dr. Ninčic, Vujičič in Slavko Miletič. Govorilo se je o voli vnem gibanju v državi ter o agitaciji, ki naj bi se podvzela zadnje dni pred volitvami. Razpravljalo se je tudi o nerešenih sporih radi kandidatur,
sodelovanjem Anglije in Italije. „Petit Parisien" pravi, da je ta sklep ovrgel očitek naprarn Franciji in Belgiji, da gresta za svojo osebno politiko, popolnoma in da omogoča, da se, kadar bo treba, sproži mednarodno sodelovanje.
Namen konference.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Bruseljska konferenca ima namen, da najde sredstva, kako bi se izvršila versaill-ska mirovna pogodba, ne pa, da bi izdelala novo pogodbo, kakor narobe poročajo nekateri angleški listi.
li in ju ubili. Pred stražnico se je nabralo sila ljudi, ki so ogrožali vojaško stražo. Vojaki so streljali in ubili pet ljudi.
Prva zaplemba premoga.
Diisseldorf, 13. marca. (Izv.) Prva direktna zaplemba premoga se je izvršila včeraj v državnem premogovniku \Vesterbald. 50 francoskih delavcev in inženjerjev, ki jih je spremljal bataljon pehote, je došlo tja ter obvestilo obratni svet o vzrokih zaplembe. Rudarji so dopoldne nadaljevali z delom, popoldne pa so ga ustavili. Francoski delavci so naložili 700 ton premoga. Stavka traja v rudnikih in koksarnah dalje. Delavci so izjavili, da bodo pogasili peči za koks.
Francoski demanti.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Vesti o zasedbi Darmstadta in Frankfurta so demantirajo.
Ameriški zasedbeni stroški.
Washington, 13. marca. (Izv.) Državni parlament je začel pretresati vprašanje glede plačila amerikanskih zasedbenih stroškov v Porenju „Newyork Herald"1 poroča, da bodo Zedinjene države svojemu posredovalcu v pariški komisiji za povračilo ameriških zasedbenih stroškov, Wadswortliu, naročile, da zahteva plačilo zasedbenih stroškov na ta način, da so Zedinjene države primerno udeležene pri nemških trotovih plačilih in stvarnih dajatvah. Na ponudbo zaveznikov, da bo Amerika plačana z bodočimi nemškimi dajatvami, naj Wadsworth niti ne odgovori. Smatra se torej, da so pariška pogajanja zastala.
tako o slučaju v topliškem okrožju, kjer obstojita dve radikalni listi. Glede te zadeve ni bilo ničesar sklenjenega. Sproženo je bilo tudi vprašanje spora med Vel j o Popovičem in Nastasom Petrovičem v moravskem okrožju ter je odbor prepustil na posredovanje Pašiča volivcem proste roke glede teh dveh kandidatov. Za tem je bilo sklenjeno, da se v petek zvečer sestanejo v predsedništvu vlade vsi ministri, ki odpotujejo po konferenci skupno v
Napetost v Poruhrju.
Hans Dominik:
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
A trna je zavzel svoje najljubše mesto, na divanu v ozadju verande. Tam je sedel in se zatopil v svoja razmišljanja.
Frik Truvvor in Silvester sta sedela spredaj ob ograji za mizo, ki je bila pokrita z načrti, risbami in popisanimi papirji.
„Vsled našega dela, Frik, sploh še nisi prišel do tega. da bi mi povedal, kako si se sešel z Atmo. Atma, ki je bil moj součenec v Pankong Tzo, naenkrat s teboj skupaj v Linnais! Samo v razburjenju, ki so ga povzročili zadnji dogodki, sem mogel smatrati to za samoposebi razumljivo."
„Kako da sem našel Atmo? Kako sva našla Atma in jaz tebe? Čudna zgodba!
Pomladi sem prišel v Pankog Tzo. Kuanzar se je še spominjal mojega imena. Peljal me je k opatu. Jatschu, starček nedoločljive starosti,
24 me je sprejel, mi srepo pogledal v oči in dejal: ,To je tretji/ Iz majhne skrinjice je vzel tale prstan in mi ga nataknil na prst."
„Jatschu je--------mora biti..
Silvester je skušal izračunati njegovo starost.
„Bil je star skoro devetdeset let, ko sem jaz odšel iz Pankong Tzo. Sedaj mora biti daleč preko sto . .
„Morda. Dal mi je prstan in mi pokazal Atmo. Atma je vedel, da poseduješ enak prstan. Dejal je, da te morava poiskati... Hotel sem se s teboj zopet sniti. Atma je dejal „Amerika". Sla sva torej v Zedinjene države. Atma je dejal „Trenton". Pp tovala sva v Trenton. Nisva te našla, toda našla sva Jane Hartejevo, ki se je nahajala v skrbeli radi tvoje odsotnosti."
Atma jo je vprašal. Ti veš, kako zna on izpraševat. Preko časa in prostora. Z zaprtimi očmi je čitala iz daljne daljave tvojo smrtno obsodbo. S štirimi besedami je povedala, kje da so tvoji zapiski. „Om mani padme hum.
Ostalo je šlo lahko. Joe VVilljam-sa smo našli v gostilni Sing-Singa. Za tisoč dolarjev mi je dal svojo legitimacijo. Meni, radovednemu tujcu, ki si hoče ogledati usmrtitev na električnem stolu. Prišel sem v jetnišnico. Atma je čakal z avtomobilom pred vrati. To je vse."
Silvester je prijel za Frikovo desnico in jo iskreno stisnil.	^
„Za mene v resnici vse, Frik! Le bi ne bila prišla vidva, bi bil izgubljen. S pomočjo Jane . . . moje Jane, sta me našla."
„Tvoje Jane? Kaj pomeni zate Jane Harte?"
„Moja nevesta je, moje vse!"
Molče je poslušal Frik Truwor prijateljevo pripovedovanje. Kako je spoznal Jane in jo vzljubil. Toda ni sc mogel veseliti skupno s prijateljem. Nezavestno je čutil, da se Silvester ne bo mogel popolnoma posvetiti veliki nalogi, nadaljnemu izboljšanju iznajdbe, če ga bo trla skrb za zaročenko.
j Ozrl se je na Atmo. Tih pogovor z očmi. Atma je prikimal in se obr-
Veliki Bečkerek, volivni okraj zunanjega ministra dr. Ninčiča, kjer bo imel govor. V Belgradu ostane samo notranji minister Vujičič. Razpravljalo se je tudi o odstavitvi pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Nekateri člani so zahtevali, naj se Ivan Hribar odstavi kot namestnik ter naj se na njegovo mesto nihče ne imenuje, ker preide po zakonu namestniška oblast na velike župane.
JAMSTVO ZA DOLGOVE BIVŠE AVSTRO-OGRSKE.
Pariz, 13. marca. (Izv.) Reparacij ska komisija, ki je 23. jan. t. 1. razdelila jamstvo za avstrijske in mažarske dolgove na sosedne in nasledstvene države, je sklenila, da se dan prevzetja jamstva za te dolgove po omenjenih državah preloži na 1. julij 1923. Z ozirom na to bo vsaka' teh držav morala jamčiti v določenem razmerju za izplačilo kuponov, zapadlih po treh rokih. Ker je odločitev splošna, obsega tudi dolgove na obligacije avstro-ogr-skih privatnik železniških družb. Razdelitev teh dolgov je tvorila predmet 23. februarja padli odločitvi.
Igrmzemske westi«.
*	Cvetje z vrtu pr obujajočih se Mažarov. Budimpeštanskega policijskega svetnika Tarnaya so aretirali, ker je izsilil od žene nekega trgovca pol milijona kron z grožnjo, da bo sicer dal internirati njenega moža. Tarnaj- je bil vodja »prebujajočih se Mažarov«.
*	Mazav,ska iredenta na Slovaškem. »Slovenska politika« piše, da so prišli pri zasledovanju krivcev. Ki so imeli pripravljene zalogo orožja v Komar-nu v protidržavne svrhe, na sled iredentistični propagandi društva sv. Jožefa v Bratislavi. V stanovanju kat. kaplana Dcziderija Balašega in učitelja Jakatiča je odkrila policija cele sklade letakov, proglasov in nebro.i
korespondence z vodilnimi mažarski-mi krogi. Po izpovedbah obeh aretirancev so izsledili še druga ognjišča mažarske iredente na Slovaškem. Izvršili so že več novih aretacij.
*	Apponyi državni upravitelj Mažarske. Da hoče Horthy kot državni upravnik odstopiti, se je ze poročalo. Na njegovo mesto stopi baje, in sicer na prizadevanje antante, grof Appo-nyi, ki je pripravljen to mesto prevzeti, ko bo stopil v zvezo s Cito, da ,ii zagotovi svoje neomajno legitimistič-no stališče. Iz tega dejstva se sklepa t političnih krogih, da v Hazarski po-jenjuje reakcijonarni pokret,
*	Nemški železničarji v Češkoslovaški. Železniško ministrstvo namerava vse nemške železničarje, ki ne znajo češkega jezika, premestiti v češke kraje, da se prince češkemu jeziku.
*	Avstrijska monarhistična stranka. Kakor javlja dunajska »Stunde:, bodo avstrijski monarhisti pri prihod-
nji proti Silvestru. Frik Truvvor je videl, kako se za zgrbančenim Indij-čevim čelom koncentrira volja odstraniti zapreko. Videl je, kako si je Silvester otrl čelo, kot da hoče zadržati ubegel mu spomin . . .
Hipnotična sila Atme je zmagala nad močjo ljubezni.
Frik Truvvor je prekinil molk.
„Nazaj na naše delo! Videl sem tvoje načrte in pregledal tvoje račune. Pojasni mi jih."
Silvester Bursfeld se je ozrl s ti-hosrečnim obrazom učenjaka na pred seboj ležeče papirje.
„Problem teleenergetične koncentracije je, ki se mi ga je posrečilo rešiti. Misli si, da imamo tukaj v hiši stroi, ki proizvaja tisoč konjskih sil. Jasno je, da lahko uporabljam to energijo tukaj na mestu k čemurkoli. Toda do sedaj ni bilo znano nobene sredstvo, potom katerega bi se mogel koncentriran učinek te energije prenesti na poljubno oddaljeno mesto. Pri vsakem poizkusu izžarevati energijo, je sorazmerno z daljavo izgubila na svoji moči. Nujnega vzroka za ta
njih volitvah nastopili pod vodstvom poslanika Wenseja in sekcijskega šefa Schagerja samostojno. Uspeh pričakujejo posebno na Tirolskem in v Bnrgenlandu. Grof Czernin se je z nacionalisti pobotal, ker se je izjavil, da pripozna ex-prestoIonaslednika Otona za pravega pretendenta krone.
5 Poljski nadškofje so se odpove-daH mandatom. Iz Varšave poročajo, da sta se nadškofa Thodorovicz in Sa-pieha odpovedala mandatom v poljskem ministrstvu.
*	Jugoslovani na Dunaja. Dunajski listi poročajo, da je posetilo lanske leto Dunaj 24.000 Jugoslovanov. Jugoslovani so kot posetniki Dunaja na četrtem mestu .
*	Monarhizem na Bavarskem. Be-akcijonarni krogi so po poročilih iz Monakovega namenoma razkrili separatistično zaroto kraljevih pripadnikov, da s tem zakrijejo pred javnostjo opasno ravnanje ljudske stranke in narodnih socijalistov, ki mrzlično pripravljajo meščansko vojsko.
*	Povodenj v Benetkah. Po poročilih iz Benetk, je tamkaj vslod strašnega morskega, viharja nastala velikanska povodenj. Tudi slavno znani Markov trg je cel pod vodo.
*	Rusija zahteva vrnitev Vranglo-vih ladij. Litvinov je poslal Poincarc-ju noto, v kateri protestira proti za-
pojav sicer ni. Tem tisočim konjskim silam mora biti pač popolnoma vseeno, ali učinkujejo tukaj na lica mesta ali pa na kakšni drugi točki zemeljske oble.“
Frik Truvvor ga je prekinil:
„Ce bi razpolagali tukaj z milijonom, s sto milijoni konjskih sil, ali bi mogel prenesti njihov učinek na vsako poljubno točko zemlje?"
„Tako je. Na vsako poljubno točko. Mogel bi to energije baš ta* * * * vo lahko koncentrirali na kako točko v --vstralski puščavi kot na Broadwaj v Newyorku m sicer na prostor, ki ga pokrije lešnik, če treba. Lahko pa jo razširim v obliki elektromagnetič-nih polj. Vsak učinek je mogoč."
Frik Truwor je zamišljeno ki na! z glavo.
„Sto milijonov konjsikh sil koncentriranih na prostor lešnika ... v smodnišnicah bojujočih se držav . . . to zadostuje za večni mir.“
Silvester Bursfeld je nadaljeval s tvojim pojasnjevanjem.
Koncentracija energije predstavlja izhodišče mojega dela. Razmišlja!
zakonitemu lastniku, t. j. ruski vladi, ki zbornici, o prodaji ruskih ladij, ki jih je Vrangel zavlekel, da se pokrijejo francoske vlade izdatki za vzdrževanje Vranglove armade. Nota se sklicuje na radiotelegrafično izjavo ruske vlade od 18. avgusta 1921, da ni opustila svojih posestnih pravic do ruskih vojnih ladij, ki so bile ob času intervencije protipravno zavlečene, in da ne pripoznava nobene kupčije glede teh ladij, sklenjene brez sporazuma z njo. Buška vlada predlaga torej francoski vladi, da zavlečene ladje vrne Poleg tega izjavlja ruska vlada, da bo storila francosko vlado odgovorno za vso materijalno škodo, nastalo vsled francoskih ukrepov.
*	Španci kupili Citi grad. Kakor poroča »Morningpost«, so kupili prebivalci mesta Le Ueito in Guipuzeoa bivši cesarici Citi neki grad za svoto 55.000 peset. Denar so zbrali potom subskripcije, katere se je udeležil tudi španski kralj in njegovi dvorjaniki z večjo svoto.
*	Boj za splošno volivno pravico na Japonskem je jako oviran vsled odpora vlade, vendar upajo boritelji za splošno volivno pravico na zmago, ker jo zahteva večina zlasti priprostega naroda. Najvztrajneši propagatorji so dijaki.
sem dalje . . . Zakaj naj bi sploh ustvarjal na enem kraju energijo, o kateri hočem, da učinkuje popolnoma kje drugje, ko je pa vendar ves svetovni prostor prenapolnjen z energijo . . . Sklepal sem, da mora zadostovati, če pošljem le krmilni učinek skozi prostor. Samo malenkostne množine posebne oblikovne energije, ki spravijo na oddaljenem mestu prostorno energijo do eksplozije.
Moje sklepanje je bilo pravilno. Logična veriga ni imela nikakega napačnega člena. Toda praktično mi ni hotelo uspeti.
Tako daleč sem bil s svojo iznajdbo, ko sem prišel v Trenton. Vsako prosto uro sem žrtvoval rešitvi tega problema. Dr. Glosin je imel tamkaj dober laboratorij in mi je dovolil uporabljati ga. Takrat še nisem vedel, da je izdajalec . .
„Ki je izdal tudi že tvojega očeta.1"
Soma Atma je izgovoril besede.
Silvester je dvignil glavo kot sanjač, ki sv na nagloma zbudi..
(Dalje prihodnjič.)
lavccv vodil usodo svojega naroda. Prav d 'bro ve, kaj vse je žrtvoval dr. Šušteršič takrat, da so se gradile ceste, vodovodi, hlevi itd. Ve, kako je znal v naši deželi vedno spretno zavirati valove draginje. Vsi vedo dobro, da je bilo takrat ljudstvo res samostojno, ker se je delala taka politika, kakor jo je zahtevalo ljudstvo samo, ljudstvo je odločevalo o taktiki stranke. „Slovenec11, kandidati in agitatorji današnje SLS se pa upravičeno boje, da bi jih ljudstvo ne iz-pregledalr in se jih otreslo. Buje se, da bi se ljudstvo ne zavedlo, da prihajaj! gospodje medenj samo takrat, ko ga potrebujejo; kadar pa sede na visokih mestih, obdani z različnimi častmi, jim pa prihajajo na misel pustolovske misli (štrumpantelni, avtomobilski izleti ha Gorenjsko itd.) in niti s prstom ne mignejo za koristi onih, ki so jih izvolili. Naše ljudstvo pa je zdravo in razumno, zato gotovo pride čas, ko bo pometlo s temi kričači in se zaupalo ljudem, ki bodo res delali za njegov blagor.
+ »Slovenec« vabi v svojem uvodniku z dne 14. t. m. ljubljansko slovensko inteligenco, da odda 18. t. m. svoje glasove SLS. Pri tem seveda udarja na verski čut in avtonomijski boben. Roti inteligenco, naj ne zada z nasprotnim glasovanjem beli slovenski obleki »črnega madeža«. Mi smo pa mnenja, da bi inteligenca dala beli slo-
venski obleki »čmi madež«, če bi oddala svoje glasove SLS. Tudi obrtnike mami, da naj glasujejo za SLS iz jeze nad carino, ležarino, trošarino itd., delavstvo pa iz jeze ker ni dograjena palača na Miklošičevi cesti. Vse te grehe bo seveda popravila SLS nepobitno — z jezikom.
+ V Borovnici se je razkoračil dr. Natlačen Marko in zahteval, da se sname raz hišo slika, ki je »sramotila« dr. Brejca. Sliko, ki so jo stražili domačini, ni hotel nihče odstraniti, tudi potem ne, ko je grozi i s sodiščem. G. dr. Marko Natlačen, ki je slišal od Borovničanov odgovor »ofračen«, je bil seveda radi tega zelo potlačen in mu je bil ves shod popačen.
+ Gospod kaplan na Dolenjskem, zareklo sc Vam je! Vkljub vsemu pa le pokažete, di ste res „mlad fant“. Sicer, kaj je to hudega? Ali mogoče to ni lepo? Imate namreč zelo bujno fantazijo! Česa Vi, oziroma Vaš mentor, ki je bil tudi kaplan — vsega ne vidite iz ene same fotografije! Pa našega poročevalca kar „zglihate“ z dr. Šušteršičem, ki naziva zavoljo borovniškega gospoda — vse kaplane „zmedene" in pa „mlade fante" ... — Pa samo za Vaš „sklep" bi Vas rad pokaral, ker se tako ne sme reči, če ste že pristaš SLS. Pravite: „Nikoli več ne bodo kaplani garali za Vas!" — Ali ne veste, da uči „Slovenec", da je treba delati za načela in ne za ljudi?
Politične vesti.
d- Čemu imena? „Slovenec" odgovarja na naš članek „Škofje in politika" med drugim tako-le: „Omenjeni pisec, ki se ne upa podpisati pod svoj pamflet, vreden Martina Lutra, dokazuje, da škofje niso nezmotljivi v politiki . . Vprašamo samo, ali je zapisal člankar resnico ali ne? Ali je tako, ali ne? Psovanje s „pamfletom" in „Lutrom" pa razkačena besnost proti dr. Šušteršiču vam malo pristoja iv. nas ne vznemirja. Članek je stvaren, hi to ve prijatelj in — neprijatelj. Dobro bi bilo, če bi ga „Slovenec" ponatisnil in s ten dal priliko, da si „Slovenčevi" čitatelji sami napravijo sodbo.
+ V »Slovenčevem« odgovoru v zadevi zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja ni podan niti en dokaz, da bi se bil dr. Bauer kdaj izjavil, da pripada H P S. Če se tiska v njegovi tiskarni glasilo EPS, -še to ni'noben dokaz, ker se n. pr. v Blasnikovi tiskarni tiskajo listi vseh mogočih strank. Če se pa hočejo gospodje prepričati o simpatijah nadbiskupa Bauera do SLS, naj vprašajo, kako je bil sprejet pid nadškofu njihov emisar.
+ Nastup g. Žužka vzbuja utemeljen sum, da mu je na tem, da v javnosti še nekoliko časa vzdrži sum, kakor da bi imel res kaj dokazov. G. Žužek bi čakal do danes, če bi res kaj vedel! ? Zahteva, da založimo znesek 100.000 K pri sodišču, je zelo čudna in med poštenjaki ne običajna. Saj nas menda g. Žužek smatra vsaj za tako poštene, kot je on. Pa menda ne, da bi navsezadnje prišel do ve-
ljave znani nemški izrek: „Wie der
Schelm--------11 .Zadeva je vendar
čisto priprosta. G. Žužek naj objavi v „Slovencu" svoja „odkritja", ki naj jih podpre z dokazi in obljubljenih 100.000 kron mu pripade brez vsakega sodnega postopanja. Čemu bi še sodišče nadlegovali, ko vendar ne gre za kako pravdo. Povemo pa odkrito, da smo slepomišljenja siti in da nam postaja g. Žužek že grozno dolgočasen.
■ -j— Poštenje. Eselesarsko časopisje še vedno ob vsaki priliki trdi, da podpira našo politično akcijo Bel-grad. Te trditve pa nihče ni podprl s kakim dokazom, ker jo podpreti ne more. Dasi smo razpisali 100.000 kron nagrade tistemu, ki doprinese dokaz, da ni ves denar, ki smo ga kdaj porabili za naša dva lista, potekel izključno od naših somišljenikov, se do danes ni nihče upal s kakim dokazom na dan. jasno je, da bi eselesarsko časopisje z vso slastjo prineslo kako „razkritje", če bi le moglo, ne glede Tia to ali je razpisana kaka nagrada ali ne. Političen kapital zanje bi bil prelep, da bi ga ne kovali, če bi ga bilo kovati mogoče. Ker pa to ne gre, pa kujejo v Jugoslovanski kovačnici laži, da se krešejo iskre do neba.
+ Bojazen SLS. Iz vsake notice, ki jo napiše „Slovenec" o NLS in dr. Šušteršiču, se razvidi poleg strupenega sovraštva tudi velikanska bojazen. „Moveuec" namreč prav dobro ve, da v ljudstvu še ni zamrl spomin na one boljše čase, ko je še dr. Šušteršič v družbi svojih sede-
Ooitiatee -vesti.
— Vse naše zaupnike in somišljenike prosimo, da nam 18. marca sporeče od vseh volišč brzojavno ali te-lefonično (št. 119) izid volitev na naslov „Uredništvo Ljudskega dnevnika" Ljubljana.
— Imenovanje velikega župana ljubljanske oblasti. »Jutranje Novosti« poročajo iz Belgrada: Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za velikega župana ljubljanske oblasti dr. Friderik Lukan, direktor agrarnega urada za Slovenijo \r Ljubljani.
— Zaprisega ljubljanskega župana. Dne 6. III. je bila potrjena izvolitev dr. L. Perič a za ljubljanskega župana. — Po uradni zaprisegi je čestital novemu županu kr. nam. I. Hribar in imel nanj nagovor, na katerega je odgovarjal dr. L. Perič, ki je razvijal smernice bodočega dela.
— Jubilej msgra. Toma Zupana. Danes, 14. t. m. slavi msvr. Tomo Zupan demantno mašo. 60 let je minulo, odkar mu je podelil knezo-škof Jernej Vidmar mašništvo. Nad 41 let je deloval g. msgr. Tomo Zupan kot gimnazijski profesor v Kranju in v Ljubljani in kot vzgojitelj v nekdanjem Alojzijeviščti. Družbi sv. Cirila in Metoda je bil prvomestnik celih 21 let. Msgr. Tomo Zupan je tudi zaslužen kot književnik. Leta 1859. je objavil v „Vodnikovem spomeniku" svoj prvi pesniški proizvod. Le.ta 1878. je objavil „Črtice iz dr. Preše-rinove rodovine". Leta 1881. in 1882. so bile objavljene v „Ljub. Zvonu" slike „Iz Preširnovega življenja". Nekaj zanimivih stvari o dr. Prešernu je objavil v koledarjih DCM. V Zupanovem gradiču na Okroglem obstoji zbirka pesnikovih rokopisov, tam je tudi postelja, na kateri je umrl Prešeren. Mnogo let je sestavT Ijal Prešernov ro lovnik, ki je izdelan z veliko natančnostjo. Pripominjamo, da ga je občina Ljubljana izvolila za svojega častnega meščana že ob njegovi zlati maši. Jubilantu iskreno čestitamo k današnjemu pomembnemu dogodku ter mu želimo še mnogo let v popolni duševni či-losti!
— Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razpuščeno.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je z odlokom št. 912-23 razpustil dosedanje, že 88 let obstoječe Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Z ozirom na to sklicuje društvo v četrtek 22; t. m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma izvanredni občni zbor. Kot prva in glavna točka dnevnega reda je sklepanje o stališču članov o tem ukrepu. Ker
je ta občni zbor izredne važnosti, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. — Razpust trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je posledica zakona o socialnem zavarovanju, ki je odpravil privatno bolniško zavarovanje. Izvzeto od te določbe je bilo le zagrebško trgovsko bolniško društvo Merkur. Za naše trgovce in njihove na-stavljence pomenja razpust njihovega bolniškega in podpornega društva težak udarec.
— Garderoba v Unionu in operi. Pozivamo policijsko ravnateljstvo, naj vendar enkrat z izdatnimi, predpisi odpomore gnjetenju ljudi pri garderobah in izhodih. Publiki ne zamerimo, da vstaja s sedežev že pred koncem koncertov in opere. Edina garderoba v Ljubljani, ki primerno ustreza potrebi občinstva, je garderoba dramskega gledališča.
— Dr. Pfeifer nastopil svoje mesto. Vse posle velikega župana v Mariboru je včeraj prevzel novoimenovani podžupan dr. Vilko Pfeifer ter izročil vodstvo okrožnega agrarnega urada v Mariboru začasno dr. Štefančiču, uradniku tega ureda.
— Sejni v Krškem. Jožefov sejni
v Krškem se vrši v torek dne 20. marca,
— Povišane doklade železničarjem.
Z ozirom na razne vesti poročajo iz ministrstva za promet uradno, da se bodo vsem železniškim uslužbencem v novih pokrajinah brezpogojno izenačile doklade z onimi v Srbiji, kakor se je storilo tudi za druge stroke. Povišane doklade se računajo od 1. marca 1923.
— Konec preiskave v mariborski aferi. V soboto je preiskovalni sodnik dr. Pichler končal preiskavo proti aretirancem v zadevi napada na Cirilovo tiskarno. Predlagal je izpustitev obtožencev. Vodja državnega pravdui-štva je predložil akt v odločitev višjemu drž. pravdništvu v Ljubljani.
— Razpisane pošte. Razpisana so sledeča poštna mesta:	Gorenja vas
(II-l), Št. Vid nad Ljubljano (II-l), Radovljica (1-3) in odpravniško mesto v Planini pri Sevnici. Prošnje se morajo vložiti v teku 14 tih dni.
— Razpis služb. V Uradnem listu št. 25. od 12. t. m. sta razpisani mesti višjega paznika in paznika na kr. moški kaznilnici v Mariboru. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj prosilci vlože najkasneje do dne 15. aprila 1923 pri Ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru.
— Imenovanja v gradbeni službi. Pri gradbeni direkciji v Ljubljani so imenovani: Za inženjerja v 8. činov-nem razredu Josip Porenta in Rudolf
Kralj, dr. Rajnhold za tajnika v 7. či-novnem razredu, dr. Stanko Novak in dr. Igo Est za tajnika v 8. einovnem razredu.
— Koliko veljajo volitve? Na zahtevo vlade in na podlagi čl. 68 zakona o državnem računovodstvu in čl. zakona o glavni kontroli, je glavna kontrola odobrila kredit 6,500.000 dinarjev, ki se bodo uporabili za stroške volitev narodnih poslancev, za dnevnice predsednikov volivnih odborov, voliv-nih skrinjic itd.
— Eazne nesreče. Puš Matevž, mestni delavec, je tolkel kamenje, pri čemer mu je odletel košček v oko in mu ga močno poškodoval. Lampič Rudolf, sin delavca iz Ljubljane, je padel raz drevo ter si zlomil desno roko. — Delavca Antona Castro so napadli in poškodovali po glavi neznanci v Stepanji vasi, ker je preveč močno klical na »korajžo«. — Neki mestni delavec je v prepiru tako močno sunil služkinjo Marjeto Kokalj s Kodeljevega v trebuh, da so jo morali takoj peljati v bolnico.
— Nevaren' tat. Policiji se je posrečilo, da je prijela nevarnega tatu Matka Rasbergerja. Zalotili so ga v Frančiškanski cerkvi ravno ko je praznil cerkveni nabiralnik. — Možakar je na sumu, da je okradel tudi nabiralnik milodarov v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. — Poleg tega je ukradel B.asberger v gostilni pri »Rusu« natakarici 3000 kron, v gostilni pri »Vitezu« pa 1300 kron. — Bil je tudi v zaporu, kjer je ukradel tovarišu, nekemu tihotapcu 10.000 kron, kateri je imel ta skrite v nogavicah. — Rasberger vse tatvine deloma priznava.
— Smrtna nesreča. Hlapec trgovca Trpina z Rakeka, Andrej Podgornik, je vozil včeraj vino iz Cerknice domov. Med potjo pa je na neznan način padel pod težko naložen voz, katerega kolesa so mu šla čez prsi in mu zlomila rebra. Zadobil je še druge notranje poškodbe, katerim je še isti dan v ljubljanski bolnici podlegel.
— Švedski konzulat v naši državi. Švedska vlada se pogaja z našim ministrstvom zunanjih del glede otvoritve švedskih konzulatov v Belgradu, Zagrebu ali Skoplju. Istočasno deluje švedska vlada tudi na to, da bi sklenila z našo kraljevino trgovinsko pogodbo.
— Spopad med orjunaši in hrvat-skimi omladinci v Zagrebu. Dne 8. t. m. je v Zagrebu ob pol 9. zvečer zopet došlo do spopada med orjunaši in člani organizacije Hanao. Policija je aretirala 8 mladeničev, med njimi tri člane Orjune. Ker si njihove izjave nasprotujejo, ni bilo mogoče ugotoviti pravega stanja stvari. Po izjavah članov hrvatske omladinske organizacije, so jih na Strossmayerjevem šeta-lišču in ob vseučiliških stopnjicah vprašali 3 do 4 jugoslovanski nacionalisti, ali so Jugoslovani itd. Radi tega je došlo do pretepa, v katerem so oddali orjunaši 5 do 7 strelov iz revolverja. Aretirani člani Orjune pa so nasprotno trdili, da so jih hrvatski omladinci prvi napadli s psovkami, odločno pa so zanikali, da bi streljali, ker sploh niso imeli pri sebi revolverjev. Policisti so izpovedali, da so čuli strele, vendar pa ne vedo, kje so padli streli. Policija je izvršila preiskavo, vendar pa ni našla pri nobenem aretirancu orožja. Vsi omladinci so bili izpuščeni na svobodo. Ranjen ni bil nihče.
— Trinajstletna samomorilka. Zagrebški listi poročajo, da si je na pusti Martinica vzela življenje 13 letna Barbara Glaznov, na kateri so že dlje časa opažali težko potrtost. Ko je stopil njen oče v sobo, jo je našel obešeno.
— Ustrelil psa in ženo hkrati. Konjederec Stjepan Mausner v Sarajevu je te dni streljal na nekega psa, o katerem je mislil, da je stekel. Prestrelil je psu glavo, krogla pa je odletela še dalje in smrtno ranila neko muslimanko, ki je šla isti hip slučajno mimo.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga r,a debelo in drobno Ljubljana, hreg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Pavel Debevc:
0 APLAVZU.
Vsakdo, ki redno obiskuje gledališče, v tem slučaju zlasti opero, je gotovo že opazil, da si občinstvo včasih ni čisto na jasnem, kdaj naj da duška svojemu navdušenju, kdaj naj pokaže svoje odobravanje.
Da je treba vse to izraziti, da je treba vse to potlačiti v nekako iormo, je povsem razumljivo, če pomislimo, koliko dejanja, različnih občutkov, razburljivih, žalostnih in veselih se preseli pogostokrat v potencah z odra v publiko in da slednja mora na kak način dati duška svojemu razpoloženju. Nevarno in povsem nesmiselno bi bilo, zatajiti, zadušiti tako izražanje in posledica tega bi bila, da bi proizvajano umetniško delo doseglo pri občinstvu ravno nasprotno, kar je nameravalo.
S tem bi pa zgrešila umetnost svoj cilj, svoj namen.
Toda tudi svojo nezadovoljnost bi rad poslušalec izrazil na kak viden ali slišen na čin. Navadno se izraža nezadovoljnost v gledališču s sikanjem, včasih tudi z žvižganjem. Izražanje slišnega nezadovoljstva v gledališču je stvar okusa in predvsem takta in prepričan sem, da si je vsak dostojen obiskovalec gledališča glede tega popolnoma na jasnem.
Oglejmo si enkrat natančneje postanek takega slučaja.
Nekateri začno glasno aplavdirati. nekaj pa jih je, ki sikajo. Tisti, ki aplavdirajo, naenkrat občutijo v sikavcih svojega terorja, ki ga začnejo s pedvojenim sikanjem preganjati in dušiti. Tudi sikajoči postanejo besni, sikanje se spremeni v žvižganje in škandal je gotov.
Medtem bi šel seveda zastor lahko čisto mirno gori ali doli — vsi so pozabili, zakaj so se razburili, vsi vedo samo — da so razburjeni in da so (o sramota stoletja) v gledališču še ljudje, ki se predrznejo imeti različna mnenja. Stvari sami, vprizoritvi ali delu samemu pa škandal kot izražanje odobravanja ali grajanja niti bogvekako koristil ni, zakaj, kakor rečeno, publika je v tem besnem boju branila le načelo, da ne sme poleg njih nikdo misliti drugače kot oni.
Medtem, ko je omenjeno sikanje med aplavdiranjem za predstavo precej neškodljivo je veliko nevarnejše in pogubljivejše — enotno molčanje.
Kdor je imel kdaj „srečo" nastopiti pred javnostjo z izvajanji, najsibo produktivnimi ali neproduktivnimi, na katera je občinstvo kakor organizirano molčalo, ta bo vedel, kako grozno se vleže tako molčanje na izvajalca in koiiko večja je potem sila odklonitve.
Proti sikanju se vzpne notranjost izvajajočega umetnika, ki smatra tako postopanje kot neupravičen in nezaslužen napad in ki zbudi v njem končno le samo prepričanje, da občinstvo ničesar ne razume, da je neumno in zabito, da ni vredno njegove umetnosti. Da si misli, kot oni filozof, ki je dejal: Če udariš s knjigo koga po glavi in zadoni votlo, ni vedno temu vzrok knjiga.
Z molčanjem odklanjati je tudi častneje za občinstvo, če se more povzpeti do nazora, da je lažje prenašati krivico, kot pa krivico delati.
Prepričan sem torej, da je odobravanje, ploskanje, klicanje umetnikov po imenu ali kakršenkoli način izražanja navdušenosti po koncu dejanja popolnoma na mestu.
Različna pa so mnenja, če se aplavdira sredi dejanja.
To je vprašanje, tako kočljivo in silno, da je še danes mnogo priznanih osebnosti, ki se o tem prepirajo.
Rešiti ali vsaj pojasniti bi se moglo to vprašanje le nekako plemensko.
Romani imajo o aplavdiranju v gledališču povsem drugo, čisto nasprotno mnenje, kakor Germani.
Generacija Richard \Vagnerjeve umetnosti smatra njegovo dramo čisto upravičeno kot popolnoma iz sebe se razvijajočo logično enoto, katere se ne sme preje prekiniti, dokler ne konča sama.
Ni čuda torej, da se je iz te glasbene drame porojeno načelo upravičeno ali neupravičeno preselilo tudi na dela srednje Wagnerjeve dobe, ki pač v tem ne poznajo tako strogih meja.
Zato nekateri v „Meistersangerjih" po nagovoru Hans Sachsa na vso moč aplavdirajo, medtem ko nekateri sikajo, ker jih moti vsako prekinjevanje.
In kar je v tem slučaju pravilno, še dolgo ni dobro za romansko opero, ki ima vse drugačen slog.
Nemci vidijo v svojih operah predvsem delo, medtem ko je to pri romanskih narodih ravno nasprotno. Pretežna večina teh
komponistov je pisala za pevce, drama jim je biia samo ogrodje, okrog katerega se-je vila potem njihova godba. Ravno vsled tega je cilj starih romanskih, takozvanih „Nummernoper" bolj zunanji efekt, v katerem sta pevec in ravnotako, če ne še bolj, tudi komponist slugi občinstva. Naravno je, da publika to občuti, in v svesti si tega vzvišenega stališča tudi ne štedi z glasnim in navdušenim odobravanjem po vsaki ariji.
Ugajati — to je bil končno vendarle edini namen komponistov, najsibo romanskih ali germanskih, ki so pisali vl-tijihovem stilu.
Zgrešeno bi bilo pri takih starih operali tajiti ta prvotni in edini namen ter jim jemati edino možnost uveljavljenja.
g Stanje žetev in žitni trgi. Cene, ki jili zahtevajo evropske importne velefirme, so zdaj pod pariteto prekomorskih trgov. Najbrže je vraeunje-na v teh zahtevkih tudi večja prodajna volja Argentinije in Indije. Medtem se pa drže tečaji v Newyorku in Chicagu na svoji stalni višini, ki jo drže neugodna žetvena poročila. Avstralska pšenična žetev bo normalna.
V	Argentiniji imajo še zelo veliko zaloge, pa tudi ta žetev bo v pšenici in koruzi izredno ugodna. Iz Rusije prihajajo ugodna poročila, slabša se pa Romunija. Dobro je prezimila žetev na Ogrskem, kakor objavlja vlada. Ogrska mlinarska zveza je kupila prejšnji teden pšenico po ok 13.800 do 14.000 loco oddajna postaja. Inozemskih kupčij je precej. Cena nulerice je oK 218, za »2« oK 213, za rženo moko oK 150. — Pri nas pospešuje setev milo vreme. Vsled tesnosti denarja mlini ne morejo dosti kupovati, konzum je sploh omejen na kritje najnujnejšega Tudi kolebanje dinarja ovira razmah kupčij. Nekaj izvoza je bilo zaključenega v hol. goldinarjih. Cene žitu se drže dobro, promet z moko pa vsled valutne nestalnosti zastaja.
g Promet na Donavi. Brodarski Sindikat je izdal te dni statistiko svojega prometa po Donavi tekom 1. 1922.
V	našo državo se je uvozilo po Donavi skupno 117.900 ton, in sicer: Živeža 400 ton, premoga 39.000, lesa 29.100, soli 40.000, petroleja, bencina in mineral-
r Za šahiste. Nova pariška senzacija je sedaj 13 letni Ari stide Grommer, šahistovski fenomen. Pred kratkim je igral hkrati z 20 starimi šahisti. Poldrugo minuto je porabil, da je napravil pri vsakem igralcu po eno potezo. Tekom treh ur je dobil 15 zmag, le pri štirih je ostala partija neodločena in samo eden je odšel kot zmagovalec iz boja z nenavadnim umetnikom.
r Časnikarska iznajdljivost. Med vojno se je vršila v Parizu konferenca francoskih in italijanskih državnikov. Italijanski državniki so prispeli na kolodvor, ki je bil silno zastražen; niti časopisni poročevalci niso dobili pristopa. Bili so nemirni ,kot bi jih si-šeni klali. Enemu je vendar padla rešilna misel v glavo. Obleče se — bilo je po zimi — v dragocen kožuh, vzame še štiri tovariše seboj in se odpelje z avtomobilom pred kolodvor, kjer samozavestno stopi k službujočemu policijskemu častniku: »Gospod kapitan«, pravi z ukazujočo gesto, »prosim vas, samo tile štirje gospodje smejo z menoj in ne prepustite nikogar drugega!« Rekel je in dostojanstveno prekoračil policijski kordon. Kdo bi mogel dvomiti, da ne bi bil gospod s tako impozantnim nastopom in tako številnim spremstvom minister ali pa kak poslaniki
Zato je čisto prav in umestno, če sc prt takih operah (pogojno seveda dobro izvajanje) občinstvo prav pošteno mtploska. Pa naj bo to potem v sredi akta po ariji, ali pa. po koncu dejanja.
Komponist je hotel tako in pevec tudi ne more živeti brez aplavza. Potrebuje ga. kakor zemlja solnca in dežja.
K aplavzu siliti ni mogoče nikogar. Toda braniti tudi ni treba onim, ki čutijo težnjo, z aplavzom izraziti svoje veselje, svojo navdušenost.
Kdor ploska po stretti v „Troubadourju" aii po biografiji Rudolfa v „Bohemi", ta naj ploska, to je njegova sveta pravica, vendar tudi onega je treba pustiti, ki bi aplax"d:rui po povesti Lohengrina o Gralu.
nega olja 3.900, gradbenega materijala 2.400, železa 600, opeke 1.600, kamenja 900. — Izvozil pa je isti sindikat v I. 1922.: 6.000 ton živeža, 700 premoga, 53.980 ton suhih sliv, raznega blagu 205, skupno 60.885 ton. — Seveda služi Donava kot prometna pot posebno še Bolgarski in RomunskL Ves promet omenjenega sindikata na Donavi je znašal v minulem letu 267.650 ton, kar tvori eno tretjino minimalne tonaže brodarskega sindikata, — (st.)
BORZA.
Curik, 13. marca. (Izv.) Berilu 0.0258, Newyork 536, London 25.23, Pariz 32.40, Milan 25.62, Praga 15.95, Bel-grad 5.60, Budimpešta 0.17, Varšava 0.0125, Dunaj 0.00745, avstrijske žig, krone 0.007475, Sofija 3.12.
Zagreb, 13. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1385—0.14, Berlin 0.475—0.495. Budimpešta 3.25—3.30, Bukarešt47, Milan izplačilo 478—481, ček 472.5—477,5,. London 467.50—470, Newyork ček 98— 98.50, Pariz 602.50—605, Praga 297.50— 300, Švica 1845—1855. Valute: dolar 96 —98, avstr, krone 0.139, češke 290—292.50, lire 470—475.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 14. marca. (Izv.) 1 dolar 96—97% Din, 1 funt šterl. 465 Din, 100 fr. frankov 600 Din, 100 švic. frankov 1850 Din, 100 mark 0.48 Din, 100 avstr, kron 0.139 Din, 100 čsl. kron 298 Din, 100 lir ital. 475 Din, 100 ogr. kron 3.25 Din.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino.
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg TeleSon 220.
Narodno gledališče.
DRAMA.
Sreda, 14. marca: Ugrabljene Sabinke. Red B.
Četrtek, 15. marca: Othello. Red C. Petek, 16. marca: Zaprto.
Sobota, 17. marca: Za pravdo in srce. Red A.
Nedelja, 18. marca: Madame Sans Gene (ob treh popoldne). Izven. — Othello (ob osmih zvečer). Izven.
OPERA.
Sreda, 14. marca: Seviljski brivec.
Red A.
Četrtek, 15. marca: Jenufa. Red D.
Petek, 16. marca: Vrag in Katra.
Red C.
Soboto, 17. marca: Tosca.
Nedelja, 18. marca: Vrag in Katra. Red B.
Maša skrinjisa (NLS) v mestu Ljubljana je peta — 5.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik F r. J e r e b. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
»■■■■■■■ieeEaEeemBBeeeEBeeini«Bi!OK"»e««a««»eeeeeee"eeeee*ee*eee'9
• V
m
NatjSsoljšai
DIVADENT aoM j
povsod
*
t3nnBBIlBBBBEBBBBEBBBBBBBBBBBBBBe8I.BBBBBBBEBBBBBEBBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBa.MsEZ
jkremša
aat
asolbe
Gospodarstvo.
RaSKZlO.