Časopis družbe
Ljubljana, oktober £003 St. 10
lili®:
kazalo
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
fotografija na naslovnici: Uroš Mod lic
Petrol Karting Grand Prix 2003, Maribor
Ureja uredniški odbor: Rajko Muljavec, Bojana Pečko, Edo Škufca Jelka žmuc Kušar (glavna in odgovorna urednica)
Oblikovanje. Sektor marketinške raziskave, komunikacije in razvoj: Andreja Remih, Neža Tomori Tehnična ureditev: Janez Jerala Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50 Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik Naklada: 2300 izvodov, Tisk: Delo TČR, d.d.
Rok Blenkuš
Podpis pogodbe -zaključek večmesečnih pogajanj
Sredi letošnjega septembra sta predsednik uprave naše družbe Janez Lotrič in direktor Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD) Anton Grabeljšek svečano podpisala pogodbo o gradnji in dolgoročnem najemu dveh rezervoarjev za srednje destilate, ki imata kapaciteto po 20.000 m3. Rezervoarja bomo v Petrolu do konca poletja 2004 zgradili v svojem najmlajšem skladišču v Lendavi, kjer že zdaj skladiščimo obvezne rezerve naftnih derivatov ter tudi upravljamo del skladišča, ki je v lasti Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Podpis pogodbe predstavlja zaključek večmesečnih pogajanj, v katerih smo z Zavodom za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov dorekli pogoje za najem, trajanje, način obnavljanja blaga ter seveda ceno skladiščenja. Gradnja rezervoarjev ter njun dolgoročni najem pa nikakor ni prvi posel, ki ga Petrol sklepa z ZORD-om glede oblikovanja in skladiščenja obveznih rezerv naftnih derivatov. Začetek sodelovanja s tem zavodom sega v leto 2000, ko je bil ZORD ustanovljen in s ponosom lahko rečem, da so prve skladiščne pogodbe sklenili prav z nami za najem prostora v skladiščih goriv Zalog in Rače. Te pogodbe smo v septembru letos podaljšali še za pet let.
Od leta 2000 do danes je obseg sodelovanja med Petrolom in ZORD-om stalno naraščal, tako da danes drug drugemu zagotovo predstavljamo enega najpomembnejših poslovnih partnerjev. Med velike poslovne mejnike na področju skladiščenja obveznih rezerv v zadnjih treh letih lahko štejemo podpis pogodbe za gradnjo in dolgoročni najem novega rezervoarja zmogljivosti
60.000	m3 med podjetjem Instalacija d.o.o. (ki je v solastništvu Petrola in Istrabenza) in ZORD-om poleti 2002, Petrolov odkup skladišča naftnih derivatov v Lendavi in prevzem pogodb za skladiščenje obveznih in blagovnih rezerv na tej lokaciji (v drugi polovici leta 2002), ter, kot rečeno, gradnjo dveh novih rezervoarjev v Lendavi, ki se začenja te dni.
Seveda so bila za vsakega od teh poslov potrebna trda in dolgotrajna pogajanja, ki pa smo jih do sedaj vedno u-speli pripeljati do rešitve, s katero sta zadovoljni obe strani. Trdim pa lahko,
da smo se tako v Petrolu kot v ZORD-u v štirih letih sodelovanja naučili veliko in da zdaj Petrol ZORD-u zagotovo lahko nudi visoko kakovostne storitve pri skladiščenju naftnih derivatov. Pri dolgoročnih pogodbah pa nudimo ZORD-u tudi dodatno storitev in sicer obnavljanje uskladiščenih zalog v dogovorjenih intervalih. To v praksi pomeni, da skladiščnik vsakih nekaj let v celoti izprazni rezervoarje in jih napolni z novim, “svežim” blagom. Zaradi velikih uskladiščenih količin tak poseg zahteva usklajenost med nabavo in prodajo ter predvsem dobro planiranje. Zahtevno, a v Petrolu take zadeve znamo dobro narediti!
Skladiščenje tako velikih količin naftnih derivatov predstavlja veliko odgovornost tako zaradi vrednosti kot tudi zaradi narave uskladiščenih goriv. Zato je
nujno, da imamo v svojih skladiščih dobro usposobljene sodelavce, ki se znajo spopasti tudi z nepredvidljivimi situacijami. Najmlajšo med skladiščnimi ekipami predstavljajo zaposleni podjetja Petrol Skladiščenje d.o.o., ki skrbijo za skladišče v Lendavi in se bodo ob gradnji novih rezervoarjev srečali z novimi izzivi. Glede na to, kako so do sedaj poskrbeli za skladišče Lendava, sem prepričan, da bodo tudi v prihodnje uspešni, še posebej, ker jim z nasveti lahko vedno priskočijo na pomoč tudi “stari mački” iz skladišč Zalog, Celje in Rače.
Morda lahko na koncu povem, da je skladiščenje obveznih rezerv za Petrol pomembna dejavnost, ki jo bomo opravljali še dolgo vrsto let in da bo rezervoarjema, ki ju gradimo v Lendavi, sledilo še več novih.
Zaključek večmesečnih pogajanj
Stanko Rak
Korak pred konkurenco
Na celjskem območju konkurenčni bencinski servisi v letošnjem letu rastejo kot gobe po dežju. V zelo kratkem obdobju bo odprtih šest novih objektov. To so Arika v mislinjski Dobravi, TUŠ Celje, MOL Celje, AGIP Vojnik, OMW Istrabenz Velenje in Oplast Tepanje. Na vseh teh servisih bodo poleg bogate izbire prodajnih artiklov nudili še druge storitve (avtopralnice, bife, razvoz kurilnega olja EL,....). Seveda pa ne gre vse povsem tako, kakor so si sprva zamišljali, ampak se srečujejo tudi s problemi. Prvi in najpomembnejši je v tem, da so servisi prazni, to pomeni, da imajo majhno prodajo goriv in dodatnega asortimenta.
Vodstva naštetih podjetij se poslužujejo najrazličnejših marketinških metod, da bi pridobili čim več naših kupcev in bili čim bolj uspešni: naše zaposlene snubijo v svoje vrste, goriva po ceni, ki je nižja za 5 tolarjev in reklamirajo kakovost goriva, ki ga prodajajo.
Zelo pohvalno je, da naši delavci zaupajo Petrolu kljub dejstvu, da jim konkurenca nudi v “ štartu” boljše pogoje. Upamo, da bodo naši kupci ostali še vedno naši in da jim psihološke poteze konkurence ne bodo spremenile dobrega mnenja o nas. Prav zaradi tega si bomo morali vsi zaposleni še bolj prizadevati za to, da obdržimo kupce, biti moramo bolj prijazni in ustrežljivi, pripraviti moramo še boljšo ponudbo, več akcij in se nasploh truditi, da bomo vedno korak pred konkurenco.
Zaupam v naše zaposlene in vem, da bodo zmogli zastavljene cilje, ki so vsem znani.
Andrej Gerjevič Dobrodošli!
V oktobru se nam je v enoti Celje-Novo mesto pridružilo devet novih sodelavcev, ki so prišli k nam iz Petrolovega gostinstva. Vzrok je bil v tem, da sta prenehala poslovati restavracija in motel na Čatežu. Da ne bi nihče od njih ostal brez zaposlitve, smo v septembru intenzivno iskali ustrezna delovna mesta na bencinskih servisih, ki smo jih poskušali dobiti čim bližje doma, kar nam je delno uspelo. Za nekatere pa v
tem trenutku ni bilo druge rešitve kot delo v Novem mestu.
Ker so novi sodelavci iz gostinstva, smo jim nudili dodatno izobraževanje oziroma prekvalifikacijo v trgovinsko stroko, kar je večina že opravila. Res je, da je navada železna srajca, vendar je pa tudi res, da so zdaj taki časi, da nihče ne more reči, da bo delo, ki ga ima danes, opravljal do upokojitve. Novim sodelavcem želimo, da bi se čim prej navadili na novo okolje in osvojili znanje, ki ga od njih zahteva novo delo.
Andrej Medved
In prišla je... SIDDHARTA
Na ljubljanskem centralnem stadionu za Bežigradom se ni še nikdar zbralo toliko ljudi kakor 13. septembra, ko je bil nabito poln. Za to je poskrbela slovenska glasbena skupina Siddharta skupaj s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z gosti. Na koncertu so obiskovalcem iz vse Slovenije predstavili svoj novi projekt, ki nosi ime Rh -. Glasbeno zgoščenko ter kasete skupine pa tudi na naših bencinskih servisih uspešno prodajamo.
Po vrsti sodeč je bila žeja res velika
Nasproti centralnega stadiona stoji naš bencinski servis Dunajska III, ki so ga že v prvih popoldanskih urah dobesedno okupirali obiskovalci koncerta in ta “okupacija “ je trajala do poznih nočnih ur. Večjih izgredov ni bilo, za kar so poskrbeli varnostniki podjetja Sintal, ki so bdeli nad varnostjo zaposlenih in objekta. Prodaja dodatnega asortimenta je bila na enako visoki ravni kakor kakovost koncerta, medtem ko rezervoar-skega blaga skoraj ni bilo možno prodajati, saj so obiskovalci dobesedno zasedli vsak prosti kotiček bencinskega servisa.
Sami presodite, kakšno je bilo vzdušje na bencinskem servisu
Siddharta je dokazala, da je za slovenski prostor res izredna glasbena skupina in če je ona poskrbela za čudovito “duševno” hrano, potem smo v Petrolu še enkrat dokazali, da znamo poskrbeti za lačne in žejne želodčke obiskovalcev, čeprav bi slogan “ Postanek je pomembnejši od poti" tokrat lahko spremenili v “ Pijača je pomembnejša od poti” , saj so morali obiskovalci kar precej časa stati v dolgi vrsti, ki se je vila pred prodajalno, da so lahko uresničili svoje nakupovalne želje.
A ko se je sobotna noč poslavljala in se rojevalo nedeljsko jutro, se je bencinski servis Dunajska III že očiščen od ogromne količine smeti, ki so jih pustili obiskovalci koncerta, pripravljal na sprejem malo drugačnih strank.
Edo Škufca
Uvajalni seminarji za nove zaposlene
Vse intenzivnejše vlaganje v širitev maloprodajne mreže bencinskih servisov zahteva tudi nove zaposlitve. Petrol na svojih bencinskih servisih zagotavlja najvišjo kakovost ponudbe tako goriv kot negoriv, predvsem pa smo znani po tem, da so prodajalci na bencinskih servisih dobro strokovno podkovani, prijazni in pripravljeni pomagati. Tudi zadnja raziskava zadovoljstva naših kupcev je to potrdila.
Pogoj za dobro delo prodajalcev pa so znanje, izkušnje in splošna izobrazba. Zato Sektor ravnanje s človeškimi viri v sodelovanju z ostalimi sektorji in seveda z maloprodajo redno organizira številne oblike izobraževanja in izpopolnjevanja. V letošnjem letu pa je bilo v
hotelu Špik organiziranih že šest uvajalnih seminarjev za novo zaposlene prodajalke in prodajalce na bencinskih servisih. Na tečajih sodelujejo vsi novo zaposleni ne glede na to, ali gre za najemni ali bencinski servis v upravljanju Petrola.
Vsebina uvajalnih seminarjev je prirejena potrebam novih sodelavcev, saj jih seznanjamo z organiziranostjo Petrola kot delniške družbe, vpetostjo odvisnih družb v koncern, poslanstvom in vizijo družbe, kadrovsko politiko, predvsem pa s področji, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnih opravilih na bencinskem servisu - varnostjo, ekologijo, prodajnimi strategijami, upravljanjem blagovnih skupin, razvrščanjem blaga v trgovini, ravnanjem z gorivi ter s pravilniki, standardi in navodili Petrola.
Pri uvajalnih seminarjih pa je zelo pomembno to, da kot predavatelji nastopamo tisti, ki smo odgovorni za posamezno področje, saj imamo priložnost nove zaposlene tudi osebno spoznati in od njih dobiti tudi prve vtise in njihove prve izkušnje z delovnega mesta. Te informacije pa so nam zelo pomembne za nadaljnji razvoj trgovine in izboljšanje delovnih razmer naših prodajalcev na bencinskih servisih.
Valerija Rojc
Obiskali smo Primorsko
Lepo sončno jutro je pozdravilo Maribor, ko smo se zbrali pred nekdanjim skladiščem na Beloruski 5 v Mariboru. Z avtobusom smo se odpeljali proti Škocjanskim jamam in po ogledu nadaljevali pot proti Primorski. Ogledali smo si skladišče v Serminu in končno dobili tudi tisti pravi občutek, od kod prihaja
V Serminu smo si ogledali skladišče naftnih derivatov
Tudi kosilo je bilo nekaj posebnega
gorivo. Nato smo si z rezervoarja privoščili lep razgled po našem morju. Pot smo nadaljevali na Hum, kjer smo se okrepčali, harmonikar pa je poskrbel, da so prepevali in plesali tudi tisti, ki niso bili iz našega avtobusa.
Bil je krasen dan in kmalu smo pot nadaljevali proti Rovinju, kjer smo se najprej nastanili v hotelu, večer pa popestrili z večerjo in plesom v istrski ko-nobi. Najbolj vztrajni so ga zaključili v eni od rovinjskih diskotek.
Dobrodošlica s kozarcem rujnega
Zopet nas je prebudilo krasno jutro, nekateri so ga pričeli z osvežitvijo v morju, drugi z daljšim počitkom. Po zajtrku smo si ogledali Rovinj in nadaljevali pot do Fažane, in se nato z ladjo napotili na Brione, kjer smo preživeli vroč in lep dan. Po večerji je spet nastalo vzdušje, ko se je bilo zares težko odločiti za vrnitev v Maribor, a misel, da je zjutraj treba v službo, nas je hitro postavila na trda tla.
Preživeli smo dva lepa dneva in ponovno ugotovili, da nam vedno bolj manjka veselega druženja, ki popestri vsakodnevne strese ter odžene slabo voljo. Sindikat podružnice Maribor pa je poskrbel, da se je septembra to zgodilo, in obljubil, da se bo ponovilo.
Toni Balažič
Sodobno znanje o trgu in potrošnikih je pomembna konkurenčna prednost
Znanje je v zadnji letih v Petrolu postalo zelo pomemben element naše strategije. Sektor za ravnanje s človeškimi viri je leta 2000 nadgradil sistem izobraževanja, ki ga odtlej poznamo pod imenom Petrolova akademija. V njenem okviru pa smo minulo leto postavili nov steber, ki je osredotočen na pospešen razvoj znanja s področja marketinga in ga poimenovali Marketinška akademija. Celovit pogled na preteklo desetletje Petrolovega poslovnega življenja nam kaže dvoje: čas, v katerem je Petrol dosegel preobrazbo poslovanja, je bil razmeroma kratek, smer razvoja pa zagotovo pravilna. Če smo lahko še konec devetdesetih Petrol opredelili kot monopolista s temu primerno organizacijsko kulturo, je Petrol tretjega tisočletja njegovo pravo nasprotje - tržno usmerjena družba z dinamično organizacijsko kulturo. Trg, potrošniki in konkurenca so postali osnovni elementi vseh naših aktivnosti in razmišljanja. Osnova za u-speh v sodobnih tržnih gospodarstvih je tako postalo znanje, ki se ukvarja z menjalnimi odnosi na trgu, in jih lahko najlažje ter najširše opišemo z besedo marketing. Gre za znanje, ki v sodobni družbi ključno vpliva na oblikovanje dodane vrednosti izdelkov in storitev. V naši družbi je bilo to področje v preteklih letih precej zapostavljeno in ga moramo sedaj pospešeno razvijati.
Zato smo minulo leto oblikovali nov “steber” v okviru Petrolove akademije, marketinško akademijo. Osnovni cilji tega projekta, v katerega je vključen predvsem management, so razvoj marketinškega znanja skupine Petrol, pretok idej, znanj in izkušenj vseh področij poslovanja podjetij skupine Petrol ter oblikovanje specifičnega marketinškega znanja in predpisov. Skrbnik projekta je Sektor marketinške raziskave, komunikacije in razvoj.
Doslej smo imeli dve izobraževanji; dvodnevno na temo “Osnove marketinga in upravljanja blagovnih znamk”, ki jo je vodil profesor Reinhard Angelmar iz poslovne šole INSEAD, drugo, poldnevno, s področja marketinških raziskav, pa sta vodila Rudi Tavčar in Geni
Arh iz največje slovenske raziskovalne agencije Gral Iteo. Naslednja izobraževalna delavnica se bo dotaknila področja, ki bo z vidika Petrola v prihodnjem obdobju izrednega pomena. Gre za poglabljanje odnosov s kupci, ki ga sicer poznamo pod kratico CRM, izobraževanje pa bo vodil priznani marketinški strokovnjak, mag. Janez Damjan. Vsako leto želimo izpeljati tri kakovostna izobraževanja s področja marketinga. Prepričani smo, da bo marketinška akademija tako postala pomemben del velikega Petrolovega mozaika za doseganje trajne konkurenčne prednosti in uspešnega poslovanja.
Ivan Pipan
Bencinski servis Rožna dolina I - “Varna točka “
Mestna občina Nova Gorica je v okviru Unicefovega projekta “Otrokom prijazno mesto” pripravila projekt “VARNIH TOČK”, na katere bi se otroci in mladostniki lahko obračali po pomoč pri najrazličnejših težavah.
Med varne kraje oziroma točke, kamor se bodo lahko zatekli otroci in mladostniki, ki so bodisi postali žrtev kaznivega dejanja, so se izgubili in želijo poklicati starše, potrebujejo informacijo ipd., je vpisan tudi naš bencinski servis Rožna dolina 1 na Vipavski cesti 3a.
Bencinski servis je označen z ustrezno nalepko in vpisan v vsa informativna glasila. Prijazni prodajalci v primeru, ko se k njim zateče mladoletna oseba, najprej ugotovijo, za kakšno težavo dejansko gre, nato sprožijo potrebno akcijo. Za vsak tipičen primer imajo prodajalci
cro
Po tem znaku prepoznate “ varno točko”
predpisana navodila, kako morajo postopati. Tako bodo ob ugotovitvi, da je bil otrok žrtev kaznivega dejanja ali nesreče, nemudoma obvestili policijsko postajo Nova Gorica in obenem po navodilih primemo poskrbeli za žrtev do prihoda strokovnih delavcev. Enako bodo po predpisanih postopkih ravnali v primeru, ko se bo otrok izgubil, potreboval nujno medicinsko pomoč, želel kakšno informacijo, ali bo zaznan sumljiv dogodek.
Lahko bi rekli, da je bencinski servis Rožna dolina 1 s kamenčkom “varna točka” dopolnil mozaik kupcu prijaznega servisa in uspešne prodaje.
Gordana Višinski
Gostinsko zajemanje znanja z veliko žlico
V letu 2003 poteka intenzivno izobraževanje zaposlenih v Petrolovem gostinstvu. H koncu gre obsežen program zakonsko zahtevanega izobraževanja s področja požarne varnosti, varnosti pri delu, varstva okolja, higiene živil in osebne higiene ter menjalniškega poslovanja.
Kot novost potekajo letos tudi obsežni strokovni izobraževalni programi s področja odnosa do stranke, prodaje gostinskih storitev ter priprave hrane in strežbe.
Dokaz, da sta bili želja in potreba po takem strokovnem znanju velika, je aktivno sodelovanje vseh udeležencev v razpravah in delavnicah v samem procesu izobraževanja in to ob dejstvu, da ur udeležbe ne štejejo v delovni čas. Poleg teh programov poteka tudi interno izobraževanje. Bralce, ki niso zaposleni v gostinstvu, naj seznanim, da je novi inštruktor kulinarike Rado Pižem v juniju izobraževal svoje sodelavce, kako se pripravijo dobre juhe in omake. Torej - obiščite lokale “ Na jasi” in se prepričajte, ali so juhe in omake in seveda vsa ostala ponudba dobra. Pa ne pozabite povedati tega tudi svojim prijateljem!
V kratkem bo Rado Pižem z novim znanjem oborožil tudi sodelavce iz caterin-ga, ki ga Petrolovo gostinstvo vedno bolj uspešno nudi na trgu.
Barbara Gorjup
Trgovci z naftnimi derivati v BiH se ne strinjajo z idejo o uvozu naftnih derivatov samo po železnici
Distributerji nafte in naftnih derivatov tako iz Federacije BiH kot tudi Republike Srbske se strinjajo, da je odločitev vlade, ki je začela veljati v začetku letošnjega avgusta - da se vse dajatve za naftne derivate plačajo pri proizvajalcu oziroma ob uvozu na meji - že prinesla prve pozitivne rezultate, saj naj bi se prihodki v državni proračun iz teh dajatev v zadnjem mesecu in pol povečali kar za 30 odstotkov. Distributerji menijo, da je vlada na ta način še dodatno omejila nelegalen pretok nafte in naftnih derivatov preko državne meje in pomembno prispevala k transparentnosti poslovanja naftnega sektorja na območju celotne BiH. Obenem se pa distributerji nafte in naftnih derivatov iz obeh entitet ne strinjajo in glasno nasprotujejo ideji vlade, da bi bilo možno uvažati nafto in naftne derivate v BiH le po železnici, saj menijo, da bi to postavilo v privilegiran položaj predvsem večja podjetja in zaradi povečanja stroškov hkrati ogrozilo poslovanje zasebnih bencinskih servisov. Odločitev vlade naj bi bila po predvidevanjih znana do konca letošnjega leta.
Gorazd Renko
V podporo uspešnemu delu
Klicni center Petrola in s tem brezplačna telefonska številka za naročanje kurilnega olja sta namenjena predvsem gospodinjstvom, ki so ju zelo dobro sprejela in se ju pogosto poslužujejo. In če hočemo čim bolj uspešno sprejemati vsa naročila ter kupcem posredovati vse potrebne informacije, morajo biti naši operaterji dobro izobraženi in usposobljeni za delo. Začetek septembra pa je najbolj primeren čas, da se sestanemo z vsemi iz klicnega centra in se dogovorimo za vse aktivnosti v prihodnji kurilni sezoni. Poleg tega vedno nastajajo manjše spremembe pri načinu poslovanja klicnega centra, s katerimi morajo biti operaterji seznanjeni in jih upoštevati pri delu.
Na sestanku smo jim posredovali tudi komercialne in tehnične informacije o aditivih za kurilno olje Petrolove blagovne znamke, ki smo jo uvajali v septembru. Predstavili smo tudi marketinške aktivnosti, ki bodo potekale v prihodnje, da bodo vsi v klicnem centru pripravljeni na odzive kupcev. Zavedamo se, da je dobro poznavanje kupcev osnovni pogoj za dobro delo operaterjev. Zato smo jim predstavili ugotovitve raziskave o kupcih, ki se po posameznih regijah Slovenije različno obnašajo.
Operaterji so izvedeli marsikaj novega in koristnega
Drugega dela sestanka so se udeležili tudi dispečerji iz vseh skladišč, kar naj bi pripomoglo k še bolj usklajenemu medsebojnemu delu in čim bolj kakovostnemu sprejemanju naročil. To pomeni dobro poznavanje razvoznih pogojev v skladiščih in njihovih specifičnih situacij, ki naj bi prispevalo k čim bolj prilagojeni prodaji in dostavi kurilnega olja.
Štefan Lebar Koncesija Rogatec
Koncesija za zemeljski plin v občini Rogatec je ena prvih, ki smo jih pridobili v sektorju plinske dejavnosti v Petrolu. Petrol je vstopil v oskrbo mesta z zemeljskim plinom takoj po podpisu koncesijske pogodbe, kajti omrežje, na katero je bilo priključenih že okrog 80 odstotkov vseh potencialnih uporabnikov, je bilo v celoti zgrajeno. Seveda pa je bilo potrebno vlagati v obstoječe omrežje, ki je bilo zgrajeno pred 13 leti in ni ustrezalo vsem tehničnim in varnostnim normam. V letu 2000 je bil opravljen pregled celotnega omrežja in na osnovi ugotovitev izvedena sanacija ter projektna rešitev za dograditev si-
stema. Narejeni so bili tlačni preizkusi celotnega omrežja, pri čemer se je pokazalo, da je plinovod na več mestih puščal.
Vgrajeni so novi podzemni ventili in pripravljeni odcepi za kasnejšo povezavo omrežja v zanke, s čimer se je povečala zanesljivost obratovanja, saj je tako možno napajati porabnike iz dveh različnih smeri. Poleg omrežja so bila sanirana vsa odjemna mesta ter zamenjani plinomeri, s čimer je bilo preprečeno uhajanje plina oziroma zagotovljena pravilnost meritev.
V letu 2001 je bila zgrajena nova merilno reducirna postaja na hrvaški strani. Dela so bila zaključena ob koncu leta, tako je osnova za obračun prevzetega plina sedaj meritev na centralnem števcu in ne več seštevek odčitkov pri individualnih porabnikih.
Glede na ugodne pogoje priklopa in privlačno ceno plina se za prehod na zemeljski plin odločajo še preostali ne-priključeni objekti in vse nove gradnje. Tako smo v lanskem letu priključili nov Petrolov bencinski servis, v letošnjem letu pa Mercatorjev trgovski center ter obnovljeni renesančni dvorec Strmol.
Andreja Zidarič
Raziskava o zadovoljstvu gostov Na jasi
Slovenske ceste so polne ljudi, ki potujejo z enega konca države na drugega. Čeprav razdalje niso tako velike, se nekateri radi med vožnjo večkrat ustavijo, si malo odpočijejo, kaj pojedo in popijejo, potem pa nadaljujejo pot. Avtocestne restavracije Na jasi so priložnost, da si ljudje pretegnejo mišice in si privoščijo kaj za pod zob. Kaj pa naj storimo, da bi se pri nas ustavili še večkrat? To so se v Petrol Gostinstvu spraševali že dalj časa, v začetku junija pa so se odločili za raziskavo o zadovoljstvu gostov, ki bi jim pokazala, katero pot naj uberejo, da bo ponudba čimbolj prilagojena potrebam obiskovalcev. Raziskava, ki jo je izvajalo podjetje Gral Iteo, je potekala na petih lokacijah - na obeh straneh Loma in Tepanja in na Obrežju. Sestavljena je bila iz dveh delov - kvalitativnega in kvantitativnega, njeni rezultati pa so nakazali mnenje ljudi in predloge za izboljšavo obstoječega stanja, da bi bili gostje kar se da za-
dovoljni.
Za obiskovalce so precej pomembni elementi, ki so jih glede zadovoljstva ocenjevali razmeroma nizko: cena, delovni čas, način plačevanja, hitrost postrežbe, vrste pri blagajnah in nekoliko tudi ponudba lahke hrane. V zvezi s tem bo smiselno, če se bomo v prihodnosti osredotočili predvsem na informiranje javnosti o cenah hrane in pijače, saj jih zdaj večina ocenjuje kot visoke, poleg tega bi morali javnost obveščati o visoki kakovosti hrane, ki jo nudijo v restavracijah Na jasi.
Ker se potniki za vožnjo po avtocesti odločajo takrat, ko želijo prihraniti čas, bi bilo smiselno več pozornosti posvetiti promociji hitre postrežbe in ponudbe jedi, ki jih lahko potniki hitro zaužijejo, poleg tega pa tudi sistemu plačevanja, za katerega obiskovalci menijo, da je zapleten in zamuden.
Izkazalo se je tudi, da obiskovalci pogrešajo večjo ponudbo sladic, enolončnic, lahke hrane, predvsem pa prijetnost obiska restavracij Na jasi večkrat pogojujejo z nekoliko bolj osebnim in prijetnim odnosom osebja.
Raziskava je nakazala, kaj imajo ljudje radi in kaj pogrešajo, ko se ustavijo na naših avtocestnih postojankah. Moči in prizadevanja moramo usmeriti k njihovim željam in pričakovanjem, poleg tega pa pozornost nameniti tudi tistim, ki naših avtocestnih restavracij še ne poznajo. In morda se bodo boljši rezultati že kmalu pokazali...
Marko Vuk
Pri parafinih rekorden mesec
Najboljšo prodajo parafinov in vazelinov smo v Petrolu zabeležili v oktobru leta 2001, ko smo v mesecu dni prodali 723 ton blaga. Ta dve leti star rezultat nam je v letošnjem septembru uspelo ujeti skoraj teden dni pred koncem meseca. Do 30. dne pa smo ga celo presegli, saj smo prodali največje količine, odkar v Petrolu prodajamo parafine.
Tukaj j€ bolj prijetno delati j^ku*,
kakor na starem servisu, je zadovoljno povedal najemnik bencinskega servisa Bršlin Jože KREVS. Vse je sodobno, dovolj prostora za stranke, pa tudi v skladišču in pisarni, kar pripomore k boljšemu delu in s tem k večjemu uspehu
Jernej Bevc, Barbara Drenik, Jože Krevs (najemnik), Drago Sta-niša, Katarina Krevs, Toni Potokar
Prvi bencinski servis Bršlin je bil zgrajen pred skoraj 30 leti ter s svojimi 10 iztakalnimi mesti in slabih 25 m2 veliko trgovino oziroma njeno ponudbo privabljal lepo število strank. Toda leta tudi temu objektu niso prizanesla in morali bi ga povsem prenoviti in razširiti. Žal prostora ni bilo dovolj, zato je bilo treba najti novo lokacijo. Po dolgih razmišljanjih in razpravah so se odgovorni odločili za zemljišče pred upravo veleprodaje v Novem mestu. Torej v okolju, kjer je veliko raznih trgovin. To pa pomeni med tednom veliko kupcev goriva, a manj dodatnega asortimenta, ob nedeljah pa na splošno dobro prodajo, ko imajo ostali v glavnem zaprto.
Od 11. septembra se vozniki ustavljajo ob novih črpalkah ter
Prijazen prodajalec natoči gorivo tudi v ročko
izbirajo dodatni asortiment v trgovini, ki meri 150 m2. Zdaj je ponudba večja, in že po 14 dneh tudi prodaja, k čemur delno pripomore nova postavitev, s katero je vse blago bolj pregledno. Seveda pa v prejšnji prodajalni zaradi prostorske stiske blaga niti pri najboljši volji ni bilo možno tako razstaviti. Tudi ponudba pogonskih goriv je popolna, manjka le kurilno olje, ki so ga na starem bencinskem servisu imeli in prodaja ni bila majhna. Zdaj morajo stranke v Ločno in nad tem niso preveč navdušene oziroma so se že večkrat pritoževale. Ima-
jo pa na servisu rezervoar za kurilno olje, iz katerega s cisterno vozijo blago porabnikom, vendar se s tem ukvarja veleprodaja, najemnik samo prevzema cisterne.
Novost je prodaja plina v jeklenkah in dopeka, ki pa je po 14 dneh (takrat sem obiskala bencinski servis) še počivala, ker niso dobili vse opreme. A čeprav nima nobenih izkušenj, Jože Krevs pričakuje, da bodo ljudje segali po svežem pecivu, vendar se zaveda, da ne takoj. Ljudje ne zgrabijo nobene novosti kar na pamet, ampak si jo najprej previdno in strpno o-gledujejo. Seveda pa so med strankami tudi nestrpneži. To so predvsem Romi, ki ne znajo počakati niti pred črpalko in vztrajno hupajo, če kdo toči gorivo, niti pred blagajno, če je kdo pred njimi in prodajalcu rinejo denar kar preko drugih -če seveda nameravajo plačati. To so Romi, ki hodijo v službo in redno dobivajo plačo ter so prevzeli navade okolja. Žal so nekateri tudi drugačni. Dela nimajo, torej tudi rednih pri-
ln odbila ura je devet
hodkov ne, vozijo se pa radi. Zato poskušajo čim ceneje priti do goriva, najraje s pobegom, ko napolnijo rezervoar. Prodajalci so zbirali izkušnje z njimi že na starem bencinskem servisu, zdaj so upali, da bo tukaj manj težav, ker je v neposredni bližini policijska postaja. Vendar so se ušteli.
Dolga stena kar kliče po reklamnih sporočilih
Impulzno blago
Simon Hernaus
Ko kupec kupi proizvod, ki ga pred obiskom Petrolovega bencinskega servisa ni nameraval kupiti, govorimo o tem, daje opravil impulzivni nakup, da je kupil impulzno blago. V trgovinah, kot so Petrolove, takšni nakupi dodatnega asortimenta predstavljajo celo večino, saj ljudje redko prihajajo z napisanim seznamom blaga oziroma jasno nakupno namero.
Verjetno se tudi vam redko zgodi, da se peljete z avtomobilom po cesti in si v mislih rečete: “ Zdaj se moram ustaviti na bencinskem servisu, da kupim čokolado.” Možno je seveda, a pogosteje se kupci ustavijo zato, da bi natočili gorivo, zamenjali brisalce ali oprali avtomobil. Čokolada je samo dodatek. Vendar zelo pogost in pomemben dodatek.
Raziskave iz tujine kažejo, da je v trgovinah impulzivno kupljenega kar med 40 in 90 odstotki vsega blaga. Torej dobimo spodbudo za nakup šele ob pogledu na blago, ki je postavljeno na prodajne police.
Definicija impulznega blaga se sicer razlikuje v odvisnosti od prodajnega kanala. Medtem ko je v supermarketih impulzno blago definirano kot tisto, ki ni zapisano na nakupovalnem listku, je na bencinskih servisih po eni od definicij impulzno vse tisto, kar ni gorivo (oziroma del nujnega avtoprograma). V žargonu, ki ga uporabljamo v sektorjih SPP in DAS, pa z “ impulzom” označujemo predvsem prehrambne izdelke (iz blagovnih skupin čokolad, bonbonov, žvečilnih gumijev, sladoledov, pijač, peciva...) in časopise.
O tem, kaj o impulzivnih nakupih menijo kupci, lahko izvemo iz raziskav, v katerih kupci takšne nakupe opisujejo z naslednjimi besedami: ''nagel", “nepremišljen”, “nekontroliran”, “ne vedno pameten”, “zabaven”, “avanturističen”, “iracionalen” .
Pomembno je pravilno postavljanje
Prav pri impulznem blagu je pozicioni-ranje blaga oziroma pravilno postavljanje ključnega pomena. Seveda mora biti za uspešno prodajo izpolnjenih še kup zelo pomembnih pogojev (na primer privlačna embalaža, okus proizvoda, oglaševanje v medijih, pravočasno naročanje, primerna cena...) in opravljenih veliko aktivnosti, vendar postavljanje blaga v trgovini predstavlja tisto končno fazo, s katero se dejansko srečuje kupec in ga dokončno prepriča ali odvrne od nakupa proizvoda.
Primer: medtem ko je pravilno obrnjena
Pravilno postavljanje blaga je ključnega pomena
čokolada znane blagovne znamke v neposredni bližini blagajne pojem impulznega blaga, ta ista čokolada, ki leži na spodnji polici temačnega kota trgovine, ni popolnoma nič impulzna. Je samo prašna in nepotrebna reč, ki se ji izteka rok trajanja.
Dokaz o tem, kako pomembno je postavljanje impulznih proizvodov, vedno znova dobimo ob meritvah testnih postavitev pijač, sladkega programa, in tako naprej. Pred nekaj meseci smo na 5 bencinskih servisih poskusno postavili pleksi stojala, na katera smo naložili čokoladne bonbone, ki jih sicer prodajamo na prodajnih policah. Cene nismo znižali, proizvode smo s postavitvijo v stojala le izpostavili. In rezultat? Prodajo bonbonov na testnih bencinskih servisih smo v opazovanem času povečali za sedemkrat v primerjavi s trendom na ostalih servisih.
Zavedanje o pomenu postavljanja proizvodov je zato za nas kot trgovce zelo pomembno, saj bomo le z učinkovitim razporejanjem impulznega blaga na prava mesta v trgovinah dosegali polne prodajne učinke in večje zadovoljstvo kupcev.
Impulzno blago - v središču naše pozornosti
Zaradi naštetih razlogov je impulzno blago in njegovo postavljanje stalno v središču pozornosti sektorja pospeševanje prodaje. Tako smo v SPP pripravili in izpeljali izobraževanje na to temo (na primer v okviru izobraževanja za novo zaposlene delavce), področje smo natančno predstavili v inštruktor-skem priročniku, pozornost pa nanj redno usmerjamo tudi na inštruktorskih sestankih. Pred poletno sezono so bili v
sodelovanju z dobavitelji pripravljeni novi planogrami za pijače, ki jih prodajamo iz hladilnikov, že prej pa razdeljeni planogrami za impulzni sladki program, ki ga prodajamo v okolici pultov. Druga večja aktivnost, v kateri je postavljanje impulznih proizvodov v središču naše pozornosti, pa so temeljita repozicioniranja bencinskih servisov, s katerimi smo začeli v začetku leta v mariborski enoti, zdaj pa so zajela vse naše servise. Inštruktorji skupaj z zaposlenimi na servisih in ob podpori SPP v skladu z natančno določenimi koraki preurejajo servis za servisom in pri tem upoštevajo nakupne navade kupcev. Čistijo police, spreminjajo nakupovalne poti, določajo akcijske prostore, nalagajo blago: servisi postajajo bolj pregledni in nakupovanje za kupca še bolj prijetno.
Inštruktorji so zelo strogi - steklenice morajo stati kot vojaki v najstrožji vojski
O tem, da so Petrolove trgovine (po zaslugi dejavnosti številnih zaposlenih) v zavesti Slovencev že zasidrane kot pojem ponudbe impulznega blaga, pa priča tudi članek v Delovi sobotni prilogi izpred nekaj tednov. V njem je avtor bralcem skušal ponazoriti, kako nadpovprečno radi imamo Slovenci otroke. To je odkril, ko se je z majhnim otrokom odpravil v hribe, kjer so ga mimoidoči popotniki obdarovali s kupom sladkarij. Da bi si lažje predstavljali, koliko je bilo teh sladkarij, je avtor članka to ponazoril s številom čokolad ob blagajnah na Petrolovih bencinskih servisih. Torej za najboljšo primerjavo niso služile ne trafike ne konkurenčni bencinski servisi ne supermarketi znanih verig, ampak Petrolova ponudba. Z razlogom.
intervju
Sistem je dobro zastavljen j*.**
Članice EU morajo imeti zaloge naftnih derivatov, ki zadoščajo za 90 dni. Slovenija jih ima zdaj za 60 dni, nameščene pa so po raznih krajih države, nekaj tudi v tujini. Zanje je odgovoren Zavod za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov, ki skrbi tudi za gradnjo novih kapacitet. Septembra je s Petrolom podpisal pogodbo za postavitev dveh rezervoarjev v Lendavi, direktor ZORD Anton GRABELJŠEK pa je ob tej priložnosti za naš časopis odgovoril na nekaj vprašanj, ki so povezana z gradnjo kapacitet in shranjevanjem zalog. A ker so strateške rezerve pomembna zadeva, se bomo v prihodnje zagotovo še vračali k njim.
Skladiščna pogodba med ZORD in Petrolom je končno podpisana. Vendar so priprave trajale precej časa. Kje je bil glavni razlog?
ZORD Slovenija si je že ob ustanovitvi želel, da bi z vsemi potencialnimi ponudniki rezervoarskih kapacitet zagotovil pismo o nameri. Z Nafto Lendava in Petrolom smo ga tudi podpisali, kasneje pa se za podpis operativne pogodbe nismo mogli uskladiti glede pogojev. Lendava ima nekaj prednosti, med katere lahko štejemo dejstvo, da ima naftno lokacijo, veliko infrastrukture, pa tudi znanja, in še več drugih momentov, ki omogočajo hitro in kompleksno reševanje zadev. Obstaja pa tudi nekaj slabosti. Zelo dolgo ni bilo jasno, kakšna bo končna usoda rafinerijske dejavnosti, prav tako niso bili dani vsi ostali pogoji, nismo vedeli, kdo je pravi sogovornik, kar se je razčistilo šele v zadnjem času. Pomembna slaba stran je logistika. Edina resnejša transportna pot je po železnici, ki pa teče preko tuje države. Ta železniška proga je v slabem tehničnem stanju, kar v logističnem smislu pomeni, da ne morejo polnih kompozicij voziti v Lendavo, to pa podraži prevoze. Nenazadnje se v ZORD dolgo nismo mogli odločiti, kakšen bo razvoj skladiščenja posameznih derivatov na tej lokaciji. Končno smo sklenili, da v Lendavi ne bomo podpirali skladiščenja prve skupine naftnih derivatov (bencinov), ampak da se bomo osredotočili samo na srednje destilate. Rezervoarji, ki so bili do zdaj namenjeni za bencin, so imeli prevelike evaporacijske izgube. Hkrati pa se je okoljevarstvena zakonodaja za to skupino zelo zaostrila in podražila investicije. Nekdanjih jugoslovanskih standardov pri izgubah ne priznavamo več, ker menimo, da se je tehnologija razvila in niso več potrebni, zato je bila edina možna rešitev v tem, da se osredotočimo na destilate, ki jih v Lendavi lahko konkurenčno ponudijo. Tako bodo z manjšimi vlaganji dosegli večji učinek.
Zdaj imate prostora za 60-dnevne zaloge, a vse niso na istem mestu. Ali zato, ker ni nikjer toliko prostora, ali je tudi strateško bolj preudarno, če niso skoncentrirane na enem samem kraju?
V Nemčiji so imeli velik sodni spor med državno in deželno oblastjo, ko sta južni dve deželi tožili zvezno vlado zaradi razporeditve zalog v državi. Skoraj vse javne zaloge so bile takrat v severnih pristaniščih. Spor se je končal s poravnavo in poslej imajo 40 odstotkov zalog po regijah. To pomeni, da bodo porabniki članarine lahko po regijah dobivali blago nazaj, tudi če bodo nastopile naravne nesreče. Torej tudi v primerih, ko logistika ni najbolj ustrezna. Zato poskušamo v Sloveniji kar najbolj upoštevati načelo regijske porazdelitve. Tako je nastal antagonizem, da v pomurski regiji porabijo 6 odstotkov naftnih derivatov, obenem imajo čez 30 odstotkov zalog, ki se bodo z gradnjo novih kapacitet še povečale.
Kje pa nameravate še graditi?
V Serminu imamo nov velik rezervoar za bencine, zdaj se pogovarjamo, da bi
imeli še manjšega za srednje destilate, na drugi strani smo najeli praktično vse večje rezervoarje, ki so bili v Sloveniji na voljo. Neuspešni smo bili samo pri najemu v Ljubljani.
Ali nameravate do vstopa v EU pospešeno graditi ali boste počakali do sprejema in potem bolj obsežno delali?
V ZORD smo po dolgih pogajanjih s ponudniki uveljavili za skladiščenje blaga dve različni ravni cen. Prva raven velja za zgrajene rezervoarje, in naj bi bila čim bolj primerljiva s cenami, ki jih imajo na trgu EU, druga raven je za rezervoarje, ki bodo šele zgrajeni, in je bistveno višja.
Različna je tudi dolžina veljavnosti pogodbe. Za prvo skupino rezervoarjev podpisujemo pogodbe od enega do pet let, medtem ko za nove rezervoarje najpogosteje podpišemo pogodbo za 15 let. S tem zagotovimo ponudniku možnost, da se mu bodo v tem obdobju povrnila sredstva. Glede na višino članarine, ki nam je dodeljena, pa vsakokrat izračunamo, za koliko novih rezervoarjev lahko podpišemo pogodbe.
IO
Članstvo v EU torej ni mejnik. Ne poskušate imeti čim več kapacitet že pred vstopom oziroma ne zavlačujete gradnje, ker bo potem morda kaj drugače.
Mislim, da to ni mejnik. Sklenili smo, da bomo imeli večino zalog v Sloveniji, najraje bi imeli doma skoraj vse. Vendar je dobro, da imamo nekaj, morda 10, 20 odstotkov, vendarle v tujini, predvsem v neposredni bližini. S tem mislim na primer na Trst, ki bo po našem vstopu v EU pomenil enako, kakor da bi bila goriva v Sloveniji, cenovne ponudbe pa so tam v primerjavi z domačimi izredno ugodne. Zato ne bi bilo smortno povečevati deleža v ceni bencina, da bi imeli prav vse rezervoarje doma.
Boste obseg skladiščenih količin v tujini spremenili ob našem vstopu v EU? Pričakujete pritisk od zunaj, naj jih povečamo, ali jih boste celo zmanjšali?
EU ne postavlja pogojev, kje naj kdo skladišči. Vsak se lahko odloča v okviru svojih finančnih možnosti. Predpisano je le to, da se šteje v zaloge samo tisto v tujini skladiščeno blago, ki je v okviru bilateralnih meddržavnih dogovorov. To pomeni, če skladiščimo na primer v Nemčiji, mora biti med državama sklenjen sporazum, ki ščiti naš zavod pred dvema nevarnostma. Če bi bila kriza hkrati v obeh državah, Nemci ne bodo porabili naših zalog za svoje potrebe, ampak jih bomo lahko transportirali k nam. In če bi zasebni skladiščnik, ki hrani v Nemčiji naše blago, oviral naše inšpekcije, bi nemška vlada na naše stroške takoj poslala svojo inšpekcijsko službo in nam posredovala verodostojne ugotovitve. S tem je zagotovljeno, da so naše zaloge v tujini enako varno skladiščene kakor doma, po drugi strani pa te zaloge spremljamo preko našega ministrstva za gospodarstvo in njihovega ministrstva, ki je pristojno za to dejavnost. Na koncu obstajajo še delegirane zaloge, za katere mora obvezno teči korespondenca preko našega in njihovega ministrstva.
Blago kupujete sami. Kje pa?
Formalno ga kupujemo sami. V praksi pa poteka tako, da razpišemo javne natečaje, ki so praviloma dvostopenjski (le redko enostopenjski), v prvi fazi se razčisti formalne vidike in sestavi seznam možnih dobaviteljev, ki jih je obi-
čajno do deset. Ko potrebujemo blago, pošljemo ponudbo tem družbam, ki priskrbijo blago in nam ga dostavijo v skladišče.
Iz katerega dela sveta pa so?
Za dobavo blaga smo se zaenkrat omejili samo na družbe, ki so registrirane v Sloveniji. Najpogosteje pa pride najugodnejša ponudba iz Petrola.
ZORD sam plačuje kupljeno gorivo. Denar pa dobite delno iz članarine prodajalcev goriv, ki vam od vsakega prodanega litra nakažejo določeno vsoto, delno iz kreditov bank.
Načeloma naj bi vse blago kupovali na osnovi kreditnih finančnih aranžmanov, kredite pa odplačevali iz članarine, ki jo dobimo od porabnikov naftnih derivatov oziroma uvoznikov. Iz članarine pokrivamo vse tekoče stroške, protivrednost naftnih derivatov pa ostaja več ali manj neodplačana in bo odplačana takrat, ko bomo sprostili naftne derivate in jih prodali naftnim družbam, če bi bila torej kriza. In ker so v krizah cene običajno visoke, bi zagotovo dobili več denarja nazaj, kakor smo ga izdali, ko smo kupovali v nekriznem obdobju. Tako bi odplačali glavnico kreditov in ne bi pustili državi odprtih računov.
Za vas bi bilo potem pravzaprav kar dobrodošlo, če bi nastala krizna situacija in bi blago lahko ugodno prodali.
Ustanovljeni smo zato, da skrbimo za zaloge. Torej ni v našem interesu, da bi nastopila kriza. Nalog za ukrepanje ob krizi nam daje vlada in ona oceni, ali je kriza ali ne, za porabnike in državo pa je pomembno, da vedo, ali sistem deluje ali ne. Zato kakšne manjše krize včasih koristijo, da se sistem preveri.
Zdaj imate za 60 dni zalog in za to količino ste bili sposobni zbrati dovolj denarja. Ali boste “prišli skozi” tudi potem, ko boste skrbeli za 90-dnevne zaloge?
Vlada je določila višino članarine glede na naše potrebe in pričakujemo, da bo vlada dvignila članarino, da bomo takrat, ko bodo zaloge večje in stroški višji, imeli tudi večje prihodke. Do zdaj
je vlada temu sledila. Svoje obveznosti smo redno poravnavali in oblikovali celo neke vrste rezervni sklad oziroma rezervacije, s katerimi pokrivamo nepredvidene odhodke.
Kako pa gledate na to, da so vse zaloge v javni lasti? Ponekod v tujini so tudi podjetja lastniki.
Mislim, da je razvoj dogodkov v EU sam pokazal, kateri sistemi so bolj uspešni. Ko so se v EU dogovorili za novo direktivo, ki je tik pred sprejemom, so sistem industrijskih zalog, ki je bil uveljavljen v Italiji, Grčiji in Belgiji, začeli opuščati. Italijani so že ustanovili agencijo, medtem ko Grčija in Belgija nekoliko zamujata. Ostale države so že prej same tako ravnale, še preden je EU pripravila novo direktivo in določile obvezno hranjenje dela zalog pri javni agenciji. Javne agencije imajo namreč prednost, da so zaloge veliko bolj transparentne in varno dosegljive.
Zakaj poudarjam javno last? Opušča se sistem klasičnih državnih zalog in pri nas je kompromis že sklenjen, ker smo se lahko učili od drugih. Naše zaloge poleg ministrstev in neodvisnih ustanov kontrolirata dva največja sistema naftnega gospodarstva v državi, Petrol in Istrabenz, ki sedita v upravnem odboru in vsak mesec nadzorujeta naše delo in nam dajeta napotke. Seveda pod določenimi omejitvami, ki zadevajo konkurenčna vprašanja. Toda vse ključne zadeve poznata in se aktivno vključujeta. Gospa Lahova, ki je v našem upravnem odboru, je pa zagotovo njegova najbolj aktivna članica.
Prav družbe, ki so hranile javne rezerve, so nasprotovale 90-dnevnim zalogam in se zavzemale za 60-dnevne. V zadnjem času je pa slišati iz EU, naj bi jih celo povečali na 120 dni.
Po mojih informacijah se niso zavzemali za 60-dnevne zaloge. Mislim, da zadnjih 6, 7 let ni odpora proti 90-dnevnim.
Pisali so o tem zelo veliko.
Na uradnih sestankih EU in Mednarodne energetske agencije tega nismo zaznali. Res pa je, da naftna industrija oziroma naftna trgovina izredno nasprotuje predlogom komisarke Loiole de Palacio, naj bi zaloge povečali na 120
dni. A ne toliko zaradi višine zalog kakor zaradi vsebine povečanja. Dodatnih 30 dni bi bilo uporabljenih samo za centralno regulirane zaloge, s katerimi bi v celoti razpolagala Evropska komisija in bi z njimi posredovala tedaj, ko bi bile cene previsoke. Torej ne tedaj, ko bi derivatov primanjkovalo na trgu, ampak takrat, ko bi cene prebile raven, za katero bi komisarka ocenila, da je previsoka. Naftne družbe temu nasprotujejo, ker pravijo, da smo v tržnem gospodarstvu, potrošniki plačujejo tržno ceno, nizko ali visoko, in če ni pomanjkanja, se izgubi osnovni smisel zalog. Komisarka pa ob podpori nekaterih drugih komisarjev EU zagovarja stališče, da je naftno gospodarstvo med tistimi, ki lahko najbolj vplivajo na recesijo oziroma rast gospodarstva in da jo previsoke cene znižujejo ter da bi bilo bolje imeti mehanizem, ki bi ostalemu gospodarstvu omogočal normalno delovanje. Naftno gospodarstvo pa trdi, da ima enake pravice kot ostali in mislim, da zaenkrat ne bo soglasja za
Koliko in kje ZORD skladišči naftne derivate
	Slovenija	Tujina	Skupaj
bencini	70.000	70.000	140.000
srednji destilati	110.000	115.000	225.000
mazut	13.000		13.000
120-dnevne zaloge. Poleg tega bi se pojavilo še logistično vprašanje. Vsaj direktorji naftnih agencij so lani na posvetu na Bledu ocenili, da v Evropi ni dovolj skladišč. Če bi torej sprejeli direktivo za 120-dnevne zaloge, bi potrebovali zelo dolg tranzicijski čas, da bi se države lahko prilagodile. Taka skladišča, kakršna gradimo mi, postavljajo samo v državah, kjer nimajo posebnih naravnih danosti. Moderna skladišča so vsa pod zemljo v opuščenih solnih rudnikih oziroma v novih kavernah, ki jih gradijo v območjih, kjer je solna podlaga. Ta skladišča so pa za tri četrtine cenejša od nadzemskih.
Ali pričakujete, da bo po vstopu Slovenije v EU delo ZORD lažje ali težje?
Težo dela v našem zavodu predstavlja predvsem povečevanje zalog. In ko bomo vzpostavili 90-dnevne zaloge, bo delo lažje. To se pravi, da trenutek, ko bomo vstopili v EU, za nas ni ključen. Ključen je iztek našega programa za povečevanje zalog konec leta 2005. Moram pa reči, da je sistem dobro zastavljen in če bi imeli dovolj visoko članarino, bi lahko zaloge že prej oblikovali.
Sistem za nadzor nad poslovanjem z gorivi na
bencinskih
Nadgradnja obstoječega sistema, nove
Poslovanje z gorivi na bencinskih servisih predstavlja zadnji del preskrbovalne verige goriv. Dejansko z novim sistemom za nadzor nad poslovanjem z gorivi na bencinskih servisih nadgrajujemo že obstoječi sistem. Nadgradnja vsebuje tako tehnične kot vsebinske izboljšave. Pri tehničnem delu smo izkoristili predvsem možnosti, ki nam jih nudi novejša tehnologija (ADSL komunikacije, WEB aplikacije). Vsebinski del pa se navezuje na nov sklop aplikacij, spremembe pri delovnem procesu in bistvene učinkovitejše možnosti za nadzor in upravljanje poslovanja z gorivi na bencinskih servisih.
Bistvo sistema je pridobivanje podatkov in njihovo analiziranje oziroma primerjanje. Sistem zajema podatke iz na-
servisih Matej Enci
aplikacije
slednjih virov:
- meritve ravni goriva v rezervoarjih na bencinskih servisih,
- popisa števcev na iztočnih mestih, pretokov (nov način upravljanja s pretoki),
- prodaje, zaloge (tudi dnevni podatki). Naprave za merjenje ravni goriva v rezervoarjih nekajkrat na dan (~ na 2 uri) in ob polnoči izmerijo raven goriva v rezervoarjih. Prav tako se za vsak dan zberejo popisi števcev o iztočeni količini goriva na iztočnih mestih. Vsi ti podatki se sproti prenašajo v podatkovno zbirko na centralnem strežniku. Za spremljanje in evidentiranje pretokov je narejen nov sistem. Vsak opravljen pretok se zabeleži kot samostojen dokument z vsemi potrebnimi podatki (ben-
cinski servis, gorivo, rezervoar, števec, vrsta pretoka, količina, osebna številka odgovorne osebe, datum, ura). S tem so pretoki postali pregledni. V sistem so vključeni podatki o prodaji in zalogah iz podatkovne zbirke komercialnega podsistema. Pri teh podatkih je posebno pomembno pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov na bencinskih servisih. Pri prevzemih goriv se prepogosto dogajajo primeri, ko se datumi prevzemov na bencinskem servisu ne ujemajo z datumom fizičnega prevzema. Problem smo delno rešili z nekaj dodatnimi kontrolami pri vnosu dokumenta (prevzemu), do popolne odprave problema pa bomo prišli, ko bodo odgovorni na bencinskih servisih strogo spoštovali pravila igre. Te nepravil-
nosti po nepotrebnem zamegljujejo sliko poslovnega procesa in so v novem sistemu jasno vidne.
Na osnovi zbranih podatkov nam sistem omogoča učinkovito analizo in primerjavo podatkov. V ta namen so narejene naslednje aplikacije, ki omogočajo:
- primerjavo knjižne in izmerjene količine goriv,
- pregled meritev in dejanskih zalog goriv,
- primerjavo prodaje, pretokov z razliko po števcih (črpalkino poročilo),
- spremljanje in nadziranje pretokov. Novi sistem nam omogoča, da lahko za posamezen bencinski servis, teritorialno enoto ali pa celotno podjetje v trenutku odgovorimo na vprašanje, kako se gibljejo razlike med knjižno in dejansko zalogo goriv. Kakšno je to odstopanja glede na prodano količino goriv ? Kje so odstopanja največja ? Kakšne so dejanske zaloge goriv na določen dan in uro? Kako so se spreminjale dejanske zaloge goriv na bencinskih servisih? Kakšna je razlika med prodajo po dokumentih, iztočeno količino in pretoki (črpalkino poročilo)? Kje so ta odstopanja? Kdaj, kje in koliko pretokov je bilo narejenih? Kdo je opravil pretoke? In tako naprej.
Osnovni pozitivni učinek na poslovanje je bolj učinkovito upravljanje s preskrbovalno verigo goriv na bencinskih servisih. Poleg tega se na osnovi pridobitev tega sistema zmanjša administrativno delo na bencinskih servisih. Tako bo z oktobrom ukinjeno tudi črpalkino poročilo kot papirni dokument. Nadome-
j Po dnevih	3
delovna postaja
irtoCnno po itovcu Pretok Prodaja Rarllka
0,00 10.104
osrednji
merilnik iztočenega goriva (števci)
merilnik nivoja goriva
.OOL
evidentiranje pretokov
Črpalkino poročilo
stil ga bo ekvivalent v elektronski obliki, ki nastane kot rezultat vzpostavljenega sistema. Pomembna izboljšava je nov sistem za evidentiranje in upravljanje s pretoki. Tako je omogočen centralni nadzor nad pretoki. Pristojna oseba iz materialnega knjigovodstva ima poleg nadziranja pretokov tudi možnost, da zavrne posamezen pretok.
Sistem uporabljajo poslovodje na bencinskih servisih, inštruktorji, sektor organizacija poslovanja, služba notranje kontrole in revizije, služba za nadzor ravnanja z gorivi, oddelek blagovno
materialnega knjigovodstva.
Tako kot vsak izdelek je mogoče tudi tega izboljšati. Zato nameravamo oblikovati sistem avtokalibracije, ki bo zagotovil natančne preslikovalne tabele iz višine (mm) v količino (I). Na tej osnovi bi lahko kasneje uvedli dvojno kontrolo podatkov pri prevzemih goriv (števci na tovornjaku / sprememba višine ravni goriva v rezervoarju). Ko bo sistem na tej stopnji razvoja, bo tudi možno bolj natančno analizirati vlogo temperature v poslovnem procesu.
Država skrbi za pošteno
|	ss	■	■
nUpCIJO Anton Logar
Janez Kroflič, Jani Klemen in Tomaž Jakopič, možje na naših fotografijah, so bržkone znani večini osebja na Petrolovih bencinskih servisih. Enkrat na leto se oglasijo pri njih v spremstvu uslužbenca Urada za meroslovje in z rešto jeklenih piskrov, prikazanih na četrti fotografiji, preskusijo vsa točilna mesta.
Če črpalka uspešno prestane preskus, jo uslužbenec Urada za meroslovje opremi z nalepko, ki pomeni odobritev uporabe za nadaljnje leto. Pa ne samo ulične črpalke - preskusiti je potrebno tudi manometre za pnevmatike, na nekaterih bencinskih servisih tudi aparate za menjavo olja, pa agregate za oskrbo
razvažalcev kurilnega olja. Vendar uradna nalepka ni vse, kar ostane po takšnem obisku. Če bi sneli njeno pločevinasto oplato, bi pod njo odkrili celo vrsto nalepk in svinčenih plomb, ki onemogočajo dostop do tistih delov merilne naprave, kjer bi bilo mogoče vplivati na točnost merjenja. Leto kasneje mo-
rajo biti vse te varovalne oznake na svojem mestu - sprememba točnosti je torej lahko samo posledica obrabe.
Vsa ta zadevščina s kontrolo črpalk precej spominja na našega vsakdanjega sopotnika, namreč osebni avto. Preden ga proizvajalec lahko ponudi v prodajo, morajo strokovni organi preveriti
:i3
Ostremu pogledu ne uide nobena napaka
vse podrobnosti, ki jih določajo predpisi - predvsem tiste v zvezi z varnostjo. Zavore, svetlobno opremo, varnostne pasove, stekla, sestavo izpušnih plinov... Šele ko je novi model avtomobila temeljito pregledan, prejme proizvajalec homologacijo - dokument, ki potrjuje, da je vozilo zgrajeno skladno z vsemi predpisi. Tudi pri črpalkah za tekoča goriva naletimo na nekaj podobnega: preden jo sploh lahko začnemo uporabljati, jo mora temeljito pregledati u-strezna strokovna institucija, ki po pregledu izda certifikat in z njim odobri uporabo črpalke. Potem pa moramo vsako leto poskrbeti za pregled, s katerim se ugotovi, če avtomobil ali pa naša črpalka še vedno izpolnjujeta enake zahteve kot pri izdaji homologacije oziroma certifikata. In tako kot nas na ce-
Ne bo nastalo niti testo niti sladoled, ampak nalepka
sti lahko ustavi policijska patrulja in nas izloči iz prometa, če z avtomobilom ni vse v redu, se lahko tudi na bencinskem servisu kadarkoli pojavi inšpektor, pregleda in preskusi črpalko ter jo zapečati, če je z njo karkoli narobe. V obeh primerih seveda čaka lastnika tudi ustrezna kazen...
Če kakorkoli posežemo v del črpalke, ki posredno ali neposredno vpliva na točnost meritve, veljavnost odobritve za uporabo ugasne - takšno črpalko je potrebno ponovno preskusiti in overiti za nadaljnjo uporabo.
Država je torej poskrbela za ustrezne nadzorne mehanizme, s katerimi našim kupcem zagotavlja, da bodo v resnici prejeli, kar plačajo. Seveda absolutno točne meritve ni, povrhu je tudi črpalka
Tokrat skupaj s kontrolorjem urada za meroslovje
samo stroj, ki se obrablja in zato predpisi določajo, da se sme dejanska količina iztočenega goriva pri kontroli zaradi overitve razlikovati od zaračunane količine za največ 0,5 odstotka. V letu dni lahko črpalka nekoliko “uide z vajeti”, zato je dovoljeni pogrešek pri naključni inšpekcijski kontroli dvakrat večji, torej 1 odstotek.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo tudi pojem države nekoliko spremenil, nekatera področja v državni pristojnosti naj bi bila čim bolj usklajena. Slovenija zato naglo prilagaja svoje predpise evropskim merilom in zahtevam in eno izmed področij, ki jih bodo zajele te novosti, je tudi meroslovje - torej nadzor merilne opreme v javni uporabi. Tako bo certifikat za nove modele meril, izdan v eni izmed držav članic unije, veljal tudi v Sloveniji, torej ga ne
Res prava rešta loncev in drugih pripomočkov
bo več potrebno pridobiti za uporabo merila samo v okviru naših državnih meja.
Uveljavila naj bi se tudi evropska praksa, da meril v uporabi ne pregledujejo več uslužbenci državne uprave, ampak ustrezno opremljene in usposobljene delovne organizacije, ki jim Urad za meroslovje podeli pooblastilo za izvajanje kontrole. Za nas je ta novost še posebej zanimiva, saj se Petroservisova služba za kontrolo meril poteguje za takšno pooblastilo na področju kontrole meril pretoka in manometrov za pnevmatike. Prvi korak je pridobitev dokumenta, da smo za to dejavnost u-strez-no opremljeni in usposobljeni - tovrstne presoje izvaja Slovenska akreditacija neodvisno od Urada za meroslovje. Slednji pač pričakuje od nas akredita-cijsko listino, ki bo osnova za podelitev pooblastila.
Delavci Petroservisove službe za kontrolo meril tako nemara že kmalu ne bodo več prihajali na bencinske servise v spremstvu kontrolorjev Urada za meroslovje, ampak sami. Morda bo kdo ob tem pomislil, da bomo v Petrolu poslej imeli v rokah škarje in platno. Napaka! Večina uslužbencev Urada za meroslovje bo bržkone presedlala na področje nadzora, torej bodo nadzirali naše delo. In če bi se zgodilo, da nas zasačijo pri kakršnemkoli nečednem poslu, bo naše pooblastilo nemudoma postalo zgodovina. Ta možnost je več kot zadosten razlog, da bomo svoje delo opravljali vsaj tako temeljito kot doslej. Edina zaznavna razlika bo v tem, da bomo bolj prilagodljivi pri razporejanju svojega dela in zato - tako vsaj upamo - prijaznejši do tistih, ki jih moramo obiskati vsako leto.
Koncesije za gradnjo čistilnih
naprav
Damjan Gruden, Mateja Mikec
Pridobivanje koncesij za gradnjo čistilnih naprav je nova dejavnost Petrola, ki jo razvijamo približno 4 leta, posveča pa se ji služba za ekološke projekte. Samo gradnjo potem vodi sektor investicije, obratovanje in vzdrževanje, čistilne naprave pa zopet prevzame služba za ekološke projekte. Ker gre za specifično področje, bom nekaj besed namenil tudi osnovnim pojmom.
PRIMARNO (MEHANSKO)	SEKUNDARNO	(BIOLOŠKO)
ČIŠČENJE	ČIŠČENJE
Shema procesa za čiščenje odpadne vode v čistilni napravi
Kako deluje čistilna naprava?
V čistilni napravi potekajo enaki postopki kot v naravi, le da so tu zaradi umetnega vnosa kisika in vračanja mikroorganizmov v postopek (povratno blato) procesi mnogo intenzivnejši in hitrejši.
Postopek čiščenja odpadne vode v splošnem sestavljajo naslednji glavni procesi:
Mehansko čiščenje odpadne vode - I. stopnja čiščenja
- Odpadna voda priteče po kanalizaciji do grobih grabelj, kjer odstranimo grobe plavajoče in lebdeče delce (tekstil, plastično embalažo, krpe, veje, itd.).
- Nato jo vodimo v črpališče, kjer jo dvignemo na določeno raven, da ima potem proti iztoku prosti padec.
- Odpadna voda teče nato preko finih avtomatskih grabelj v peskolov in ma-ščobnik, kjer ob umirjenem toku vode pesek sede na dno, maščobe pa se nabirajo na površini.
- Za peskolovom in maščobnikom je včasih nameščen še primarni usedalnik, v katerem se usedajo delci, ki so veliko drobnejši od peska - organski ali mineralni delci (mulj).
Biološko čiščenje odpadne vode - II. stopnja čiščenja
- Nesnaga v vodi potrebuje pri svojem razkroju kisik, ki ga dovajamo v posebne prezračevalne bazene. To je srce čistilne naprave. Mikroorganizmi, ki so prisotni v odpadni vodi, se hranijo z nesnago, pri tem rastejo in se množijo. Za dihanje potrebujejo kisik. Na ta način odstranimo ogljikove komponente.
- Tako predelana voda odteka v sekundarni usedalnik, kjer se mikroorganizmi zaradi svoje nekoliko večje gostote usedajo na dno, na površini pa ostane čista voda, ki jo spuščamo v vodotok. Usedlino na dnu imenujemo aktivno blato.
- Del usedlega blata črpamo kot povratno blato nazaj v prezračevalni bazen. S tem se v njem poveča koncen-
tracija mikroorganizmov in tako pospešimo čiščenje vode. Višek blata predstavlja prečiščeno nesnago in ga vodimo v nadaljnjo obdelavo.
Terciarno čiščenje odpadne vode - III. stopnja čiščenja
- Na tej stopnji z biološkim in/ali kemijskim postopkom odstranimo še dušikove in fosforne komponente.
Obdelava blata
- Pri večjih čistilnih napravah vodimo višek blata in mulj iz primarnega usedalnika v gnilišče (anaerobna presnova blata). Anaerobni mikroorganizmi, ki za dihanje ne potrebujejo kisika, organsko biološko blato z gnitjem razgradijo v metan in anorgansko blato. Namen razgradnje je zmanjšanje in stabilizacija (manjše število patogenih organizmov) organskih snovi v blatu.
Metan iz gnilišča lahko izkoriščamo tudi za ogrevanje in pridobivanje električne energije.
- Pri manjših čistilnih napravah vodimo višek blata običajno najprej na mehansko zgoščevanje, zgoščeno blato pa nato še v aerobni reaktor (aerobna presnova blata), kjer ga stabiliziramo z dovajanjem kisika (ob prisotnosti kisika se dokonča proces mineralizacije - redukcija smradu).
- Ko je blato zgoščeno in stabilizirano, sledi še proces odstranjevanja vode (dehidracija blata). Pri dehidraciji torej blatu z različnimi postopki (centrifugiranje, stiskanje na tračnih ali filtrskih stiskalnicah, sušenje) odvzamemo čim več vode in je tako obdelano primerno za končno deponiranje ali uporabo na kmetijskih površinah, če blato ne vsebuje škodljivih snovi.
Dezinfekcija
- Dezinfekcija je del obdelave očiščene odpadne vode po sekundarni ali terciarni stopnji čiščenja, s katero odstranimo mikroorganizme, ki povzročajo bolezni (patogeni organizmi). Dezinfek-
primarni
iztok
povratno
blato
višek biološkega blata
DEHIDRACIJA
PRIMARNI
USEDALNIK
AERACIJSKI
BAZEN
SEKUNDARNI
USEDALNIK
TERCIARNO
ČIŠČENJE
I
OBDELAVA
BLATA
.....
DEZINFEKCIJA
* j*
sekundarni iztok
ELIMINACIJA DUŠIKA IN FOSFORJA
cija je potrebna predvsem za zaščito vodotoka, kadar je namenjen na primer za kopanje ali gojenje rakov in rib. Na izbiro imamo več postopkov: kloriranje, ozoniranje, UV dezinfekcijo.
Kaj je bistvo koncesije?
Osnovni namen koncesije je, da v primeru, ko občina sama ne more zagotoviti sredstev za gradnjo čistilne naprave, podeli investitorju pravico in obveznost (koncesijo) da:
- objekt zgradi na zemljišču, ki je v lasti občine,
- čisti na njem odpadne vode,
- objekt po dogovorjenem koncesijskem obdobju prenese v last občine. Investitorju se potem vložena sredstva povrnejo tako, da občina (koncedent) investitorju (koncesionarju) mesečno plačuje storitveno pristojbino za čiščenje, v kateri so zajeti stroški za gradnjo, obratovanje in financiranje.
Projekti v teku
Petrol je, zainteresiran za vlaganje sredstev v take naložbe, najprej pridobil lastninski delež v podjetju Aquasy-stems, ki je bilo ustanovljeno zato, da bi zgradilo in operativno vodilo centralno čistilno napravo Maribor. Vstop v Aquasystems nam je omogočil dostop do specifičnega znanja na področju koncesij za gradnjo čistilne naprave.
Centralna čistilna naprava Maribor Za realizacijo projekta so bili partnerji in družbeniki podjetja Aquasystems izbrani po načelu komplementarnosti in v želji, da bi dosegali sinergijo. Prihajajo pa iz Slovenije (Petrol), Francije (Ondeo Degremont) in Avstrije (Aquanet, Porr Infrastruktur, Styrcon).
Koncesijska pogodba, ki je bila podpisana z mestno občino Maribor, opredeljuje 22-letno obdobje obratovanja naprave ter dodatno triletno razvojno ob-
dobje in gradnjo naprave.
Načrtovana zmogljivost centralne čistilne naprave Maribor znaša 190.000 PE1 in bo zagotavljala čiščenje odpadnih voda s celotnega območja mesta Maribor (130.000 prebivalcev) in industrije. Proces čiščenja odpadnih voda je projektiralo podjetje Ondeo Degremont in bo izpolnjeval zahteve slovenske in EU okoljevarstvene zakonodaje glede učinka čiščenja.
Junija 2002 je začela obratovati prva faza naprave, druga faza bo zaključena predvidoma v februarju 2004.
Samostojno pridobljene koncesije
Do sedaj je Petrol pridobil koncesijo za gradnjo čistilne naprave in za čiščenje odpadnih voda v občini Mežica in Murska Sobota.
Centralna čistilna naprava Mežica Koncesijo smo pridobili pozimi 2001. Zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij k projektni dokumentaciji in zaradi novega zakona o urejanju prostora se je upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja dodatno zavlekel, tako da smo ga dobili šele letos poleti. Konec septembra smo pričeli z gradnjo.
Tehnološki postopek čiščenja na centralni čistilni napravi Mežica, velikosti
4.000	PE, bo naslednji:
- Linija odpadne vode: odpadna voda bo preko črpališča, grabelj ter peskolo-va in maščobnika dotekala v prezračevalni bazen, kjer bomo odstranili ogljikove in dušikove komponente. Po potrebi bomo z doziranjem posebnega sredstva odstranjevali še fosforne komponente. Tako predelana voda bo odtekala v sekundarni usedalnik, čista voda pa nato preko dezinfekcije v odtok.
- Linija aktivnega blata: del usedlega blata iz sekundarnega usedalnika črpamo kot povratno blato nazaj v prezračevalni bazen, višek blata pa vodimo v nadaljnjo obdelavo, najprej v zgoščevalec blata, zgoščeno blato pa nato še na dehidracijo. Dehidrirano blato bomo odvažali na komunalno deponijo.
Centralna čistilna naprava Murska Sobota
Koncesijo smo pridobili jeseni 2002 skupaj s podjetjem SGP Pomgrad, ki je tudi glavni graditelj. Poleg gradnje centralne čistilne naprave, katere velikost znaša 42.000 PE, je v koncesijo vključena tudi gradnja tlačnega povezoval-
Centralna čistilna naprava v Murski Soboti: na levi stara naprava, ki obratuje, na desni gradnja nove
nega voda za odpadno vodo, Bakovci-Krog.
Takoj po pridobljenem gradbenem dovoljenju spomladi 2003 smo pričeli z gradnjo. Tlačni vod je že postavljen, konec septembra so bila zaključena gradbena dela, nato smo pričeli z vgradnjo strojne opreme in elektroinsta-lacij. Strokovni nadzor nad gradnjo izvaja podjetje DDC svetovanje inženiring.
Centralna čistilna naprava bo končana spomladi 2004, nato bo pol leta poskusno obratovala. V tem času moramo dokazati, da naprava odgovarja zahtevam slovenske zakonodaje glede učinka čiščenja. Šele potem bo izdano uporabno dovoljenje.
Tehnološki postopek čiščenja v centralni čistilni napravi Murska Sobota je enak kot v Mežici, le da tu očiščeno vodo iz sekundarnega usedalnika vodimo v dodatno čiščenje na peščenih filtrih, nato pa vodo pred izpustom v vodotok še dezinficiramo.
Na pridobitev koncesij oziroma projektov se pripravljamo tudi v več drugih občinah v/ Sloveniji. Glede na to, da je izvedba teh projektov vezana na zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o javnih naročilih ter da je v občinah potreben politični konsenz o takem načinu čiščenja odpadnih voda, so postopki za oddajo koncesije zelo dolgotrajni.
1 Populacijski ekvivalent oz. populacijska enota (PE) je enota za obremenjevanja vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan)
Pogled na gradbišče centralne čistilne naprave Maribor
varnost
DAS misli na VAS Rafko Kavčič
Avto in zima
Zima je za večino voznikov zagotovo najbolj neprijeten letni čas. Razmere na cestah so največkrat slabe, nepredvidljive in pogosto še zaspijo naši cestarji, zato vam svetujemo, da ne tvegate in vsaj avto pravočasno pripravite na zimo.
Kdor želi v zimskih voznih razmerah, kot so ied, sneg in nizke temperature, voziti varno, bo na svoje vozilo že pred zimo montiral pnevmatike M+S. Oznaka M+S je namreč oznaka za zimske pnevmatike in pomeni blato in sneg (mud and snow). V zadnjih letih se je označbi M+S pridružil simbol “ gora s snežinko” ki potrjuje, da pnevmatika izpolnjuje kriterije za najostrejše zimske vozne razmere.
Sodobne zimske pnevmatike imajo tri izrazite značilnosti. Prva značilnost je uporaba gumene zmesi tekalne plasti, ki zagotavlja oprijem na vozišče pri najnižjih zimskih temperaturah. Druga značilnost so bloki dezena tekalne plasti z velikim številom zarez, ki zagotavljajo čim boljši oprijem na mokrem in na zasneženem vozišču in še sprejemljiv oprijem na ledeni podlagi. Tretja značilnost je v manjši aktivni površini, kar pomeni, da ima zimska v primerjavi z letno pnevmatiko več kanalov.
Gumena zmes tekalne plasti je pri zimskih pnevmatikah mehkejša, kot je pri tistih s poletnim dezenom tekalne plasti. To zmes dosežemo s kombinacijo sintetičnega, naravnega kavčuka in polnil v obliki silike in ohranja elastičnost tudi pri najnižjih zimskih temperaturah. S tem dosežemo boljši oprijem med tekalno plastjo in cestiščem.
Fizikalne lastnosti zmesi se v temperaturnem območju med -20°C in +20°C zelo spreminjajo. Tako z eno samo vrsto pnevmatik ni mogoče zagotoviti dobrega oprijema v celotnem temperaturnem območju, kar prikazuje naslednja slika:
optimalno
ZIMSKE PNEVMATIKE
LETNE PNEVMATIKE
ni priporočljivo
Vidimo, da se letnim pnevmatikam s padanjem temperature slabšajo vozne lastnosti, gumena tekalna plast postaja trša. Tako pri temperaturah pod 7°C zgubijo del svojih dobrih lastnosti in pridejo v območje “ ni priporočljivo” . Zato je pod 7°C priporočljivo letne pnevmatike zamenjati z zimskimi. Zimske pnevmatike pokažejo svoje dobre lastnosti, ki zagotavljajo varno vožnjo pri najnižjih temperaturah.
Lamelirani bloki dezena tekalne plasti, po katerih so sodobne zimske pnevmatike dobile ime - lamelne pnevmatike, so
druga značilnost sodobnih zimskih pnevmatik. Čeprav so lamele v dezenu pnevmatik že dolgo znane, pa se v takšni meri in obliki uporabljajo šele v zadnjem času. Lamele v dezenu poletnih plaščev so vtisi v tekalno površino, ki jih pri izdelavi pnevmatik naredijo kovinske lamele. Lamelni vtisi v dezenu zimskih plaščev pa so prav tako narejeni s kovinskimi lamelami, le da v blokih dezena ne nastane samo vtis, temveč se blok dezena razreže v nekaj milimetrov debele lističe - lamele. Te lamele so med seboj ločene in se pri dotiku z voziščem preoblikujejo tako, da se njihov rob vtisne v utrjen sneg, led ali vodo. Te razmere prikazuje naslednja slika:
Kanali dezena tekalne plasti so običajno globlji, bolj razgibani in predstavljajo večji delež naležne površine kot pri letnih pnevmatikah. Tako dosežemo največji učinek na snegu ali v plundri kakor tudi na mokrem cestišču.
15. november je datum, ko morajo biti jekleni konjički opremljeni po predpisih, ki jih zahteva zakon in sicer:
- zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki,
- kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki 4 mm, v priobalnem področju pa štejejo za zimsko opremo tudi letne pnevmatike z globino najmanj 2 mm. Zato smo pripravili kar pestro izbiro zimskih pnevmatik od najnižjega cenovnega razreda, v katerega spadajo znamke KORMORAN in EUROTEK, srednjega cenovnega razreda SAVA, KLEBER, BARUM, NOKIAN in pa višjega DUNLOP, GOODYEAR, BRIDGESTONE in MICHELIN. Da pa se bodo vozniki lažje odločili za menjavo že v mesecu oktobru, smo jim omogočili tudi 20-odstotni popust, ki velja za vse naštete znamke pnevmatik. S kartico MAGNA pa je možno dobiti za znamki KORMORAN in SAVA še dodaten 5-odstoten popust. Poleg zimskih pnevmatik bodo naše stranke tako kot vsako leto na bencinskih servisih lahko dobile tudi akumulatorje, verige, odmrzovalce, strgala in zimske tekočine za vozila. Želimo varno vožnjo in še vedno torej velja slogan »DAS MISLI NA VAS«.
Srečno.
.kana/
\ oprijemni rob lamele
sneg
Naš poslovni partner dobil dva
certifikata kakovosti Jelka Kušar
Vsako podjetje, ki želi napredovati, se mora držati določenih pravil in slediti svojim željam in zunanjim zahtevam. Če se ne prilagaja, je njegova pot zelo kratka. V Technohemu vidijo svojo pot v dveh smereh, v poslovni in organizacijski. Prvo zasledujejo na osnovi svojih načrtov in strategije, drugo oblikujejo glede na zakone in druge zahteve.
Med pomembnimi pridobitvami v zadnjem času je obnovljeni certifikat kakovosti ISO 9001/2000, novi certifikat ISO 14001 in OHSAS, sistem, ki se nanaša na zdravje in varstvo pri delu. Vsi sistemi so zdaj integrirani v enega samega, lahko bi rekli, da so pod “ isto kapo” in tudi presoje potekajo enotno.
Delovni so bili tudi na drugih področjih. Opremili so skladišče vnetljivih snovi, v skladu s predpisi postavili linijo za polnjenje novih izdelkov, ki je zmogljivejša in ustreza novim predpisom. Inšpekcija
ministrstva za okolje, prostor in energijo pa jo je samo pohvalila, kar so v podjetju sprejeli kot potrditev svoje pravilne usmeritve.
Spremembe so vnesli tudi v komercialnem delu, kjer so bila potrebna posamezna prestrukturiranja. Prodaja motornih olj povsod v svetu pada in to zaznavajo tudi v Technohemu. Zato iščejo nove programe in so zainteresirani za širitev tistih programov, ki jih izdelujejo skupaj s Petrolom, v druge segmente, ki bi bili še vedno kompatibilni z njihovo osnovno dejavnostjo. Pred nedavnim so se tako dogovorili, da bodo polnili petrolej za peči. Z novimi proizvodi želijo nadomestiti izpad pri polnjenju motornih olj. Ko bodo našli še kaj primernega, bodo ponudili Petrolu, ki bo ugotovil, ali je v skladu z njegovimi razmišljanji in potrebami.
Linija za polnjenje izdelkov je zmogljivejša in ustreza novim predpisom
Bencinski servisi v
Skandinaviji
Rok Cuderman
Številne raziskave in primerjave s tujimi bencinskimi servisi, ki potekajo na “papirju”, je občasno potrebno preveriti tudi v živo. V ta namen si je strokovna ekipa maloprodaje ogledala veliko število različnih bencinskih servisov v Skandinaviji, ki slovi po racionalnosti.
Cilj je bil znan: ogledati si bencinske servise raznih naftnih podjetij (Statoil, Neste, Shell, Esso, Jet, OK, Q8,..) na različnih lokacijah (mesta, avtoceste, ob trgovskih centrih), različnih velikosti in z različnim načinom upravljanja (samopostrežni, popolnoma avtomatizirani, kombinirani). Ogledi bencinskih servisov in razgovori z zaposlenimi so razkrili marsikatero podobnost z našimi servisi, obenem pa omogočili odkriti nekatere podrobnosti, ki jih bomo lahko uspešno uporabili tudi pri nas.
Nekaj glavnih značilnosti:
Ponudba tople hrane je skorajda pravilo, saj jo je v različnih oblikah (pice, hrenovke, topli sendviči, pecivo,..) moč
dobiti povsod. Gre za podoben koncept, kot je pri nas dopeka na HIP HOP bencinskih servisih (postavljena ob prodajnem pultu, pripravljajo jo prodajalci), le da priprava hrane poteka hitreje, ker so izdelki termično bolj obdelani. Tak način bomo skušali uvesti tudi pri nas. Na nekaterih bencinskih servisih (avtocestni, ob velikih parkiriščih tovornjakov) pa je prodajalna celo v podrejenem položaju, saj večino prostora zavzema restavracijski del. Ta koncept za nas ni posebno zanimiv, ker imamo na takih lokacijah lastno blagovno znamko Na jasi.
Vhod v prodajalno je tako kot pri nas namenjen artiklom, kot so drva, oglje,
Bencinskih servisov norveškega Statoila verjetno še ne bomo tako hitro videli pri nas
eu
V Švedskih trgovinah, ki merijo po 300 in več kvadratnih metrov, so zanimive visoke police
cvetje, olje,., tako da moramo le še nekoliko bolje poskrbeti za izgled.
Ponudba in razporeditev blaga je enaka, zaradi blažjih sanitarnih predpisov pa imajo večjo ponudbo pekovskega blaga (žemljice, kruh...), s katerim si stranke lahko same postrežejo. Na določenih lokacijah, kjer bencinski servis “ nadomešča” lokalno trgovino, je večja tudi ponudba svežega sadja in zelenjave. Tehničnega in galanterijskega blaga imajo manj kot pri nas, žganih pijač in vina pa ne prodajajo.
Oprema (police, hladilniki, agregati...) je podobna naši. Več je le agregatov, kjer je natočeno gorivo mogoče tudi
plačati (gotovina, kartice). Zakonodaja dopušča bencinske servise brez osebja, zato so kar precej pogosti. Zanimiva je bila priprava (mini računalnik nameščen na police), ki kupcem svetuje, katero motorno olje je primerno za posamezen tip vozila (glede na letnik, prevoženo število kilometrov, tip motorja,..).
Na enem od bencinskih servisov smo opazili tudi robota “Jamesa”, ki toči gorivo, vendar je precej sameval, saj v času našega obiska ni bilo stranke, ki bi ji “postregel”. Očitno gre bolj za zanimivost kot splošno uporabljen pripomoček.
Na nekaterih finskih bencinskih servisih, kjer že plačujejo z evri, so našo pozornost pritegnile “sive kovinske škatle”, ki štejejo in vračajo drobiž. Prodajalec na računalnik odtipka znesek, ki ga mora vrniti kupcu, iz “sive kovinske škatle” pa se ta znesek usuje. Glede na manjšo vrednost naših tolarskih kovancev verjetno nakup za nas še ni smiseln, ko pa bo Slovenija v EU in bomo plačevali z evri, pa morda..?
Storitve: pralnice niso pravilo, so pa kar precej pogoste. Najboljša se po številu pranj lahko kosa z našo Vič III v Ljubljani, le da so cene precej višje kot pri nas, tako da je finančni učinek boljši.
Vitrina za sendviče, pijače, solate stoji ob prodajnem pultu
Skoraj na vseh bencinskih servisih je mogoče vplačati loto oziroma druge igre na srečo, kar pri nas že poznamo.
Pobegi, kraje,., so žal dobro znani tudi Skandinavcem, tako da se na tem področju nismo mogli naučiti nič koristnega. Kot zanimivost morda le to, da najpogosteje kradejo motorno olje, tako da ga imajo na nekaterih bencinskih servisih shranjenega v zaklenjenih vitrinah.
Z ogledi tujih bencinskih servisov smo lahko zadovoljni, saj smo odkrili nekaj koristnih novosti, ki jih bo možno uvesti tudi pri nas.
Ni vs€ samo ugodno
Liberalizacija plinskega trga prinaša tudi probleme
Benchmarking poročilo o dokončnem notranjem trgu za električno energijo in plin, objavljenem letos spomladi, v tabeli o uresničitvi EU smernic za plin kaže, da so štiri države povsem odprle svoj trg. To so Avstrija, Italija, Nemčija in Velika Britanija. Če bi jih razporedili na osnovi devetih kriterijev komisije, bi bila Velika Britanija odličnjakinja, takoj za njo sta Avstrija in Italija, Nemčija pa sledi z rahlim zamikom. Vmesna bilanca, ki jo je septembra izdalo avstrijsko plinsko gospodarstvo, pa opozarja, da leto dni po liberalizaciji ni opaziti nikakršnega navdušenja odličnjakov.
Za primer so vzeli svojo državo, Avstrijo. Od 1. oktobra 2002 lahko tudi gospodinjstva in obrtniki prosto izbirajo dobavitelja plina. Vendar možnosti ni
izkoristilo niti 10.000 gospodinjstev. Ob dejstvu, da jih je v državi 1,26 milijona, ni to niti odstotek. Toda treba je priznati, da je zaenkrat na voljo poleg dosedanjih področnih monopolistov le malo alternativ. Skromno število tistih, ki so zamenjali dobavitelja (pri industrijskih strankah govorijo o dvomestnem številu), odgovarja splošni oceni o izkušnjah po slabem letu liberalizacije v Avstriji. Plinsko gospodarstvo pa vidi v dogajanju potrditev svojega mnenja, da bodo rezultati sprva skromni. Zaradi višjih dajatev so cenovne prednosti izravnane, s povišanjem plinskih dajatev s sedanjih 4,36 centa na 6,6 centa za kubični meter ob začetku leta 2004 bo vsakršna prednost povsem odpadla. Plin bo zaradi povišanega deleža daja-
tev, davkov in dodatkov celo za 30 odstotkov dražji kakor pred liberalizacijo. Kljub vsemu temu plinsko gospodarstvo priznava, da je liberalizacija prinesla izboljšave. Tako je preglednost celotnega sistema večja kot prej, poleg tega sta možna tako dostop do mreže kakor menjava dobavitelja. Prednosti imajo predvsem veliki porabniki. Sicer pa je zdaj veliko lažje ugotoviti, kaj kdo dela. Pred liberalizacijo je bilo 22 integriranih podjetij, zdaj deluje na plinskem področju 67 podjetij, vendar je od tega samo 25 plinskih trgovcev. Ostali delujejo odmaknjeno od neposrednih odnosov s strankami, v uvozu, daljinskem upravljanju, trgovanju, skladiščenju ali skrbijo za mrežo.
mm>.
TILL | SALLAD ’ ing Ar
Komisija EU obžaluje zakasnitve na evropski ravni
V benchmarking poročilu komisije EU so v primerjavi s preteklim letom ugotovili, da so na področju plina dosegli manjši napredek kakor pri električni energiji. Najpomembnejše ovire za u-speh trga so po mnenju komisije EU
- drugačno odpiranje trga kakor pri električni energiji,
neprimerne tarifne strukture kakor tudi velike in neutemeljene razlike pri plačevanju dostopa do mreže med deželami in regijami za transportne in daljinske usluge, ki predstavljajo oviranje konkurence,
- pomanjkljiva transparenca pri razpoložljivosti infrastrukturnih kapacitet, tako nacionalnih kakor čezmejnih, pa tudi postopki za rezervacijo kapacitet,
ki tretjim ne omogočajo fleksibilnosti pri menjavanju njihovih dobavnih virov za plin ter njihovim strankam brez višjih stroškov,
- koncentracija pridobivanja in uvoza plina na nekaj posameznih podjetij ter počasno oblikovanje središč za trgovanje s plinom, kar ima pogosto za posledico, da imajo novi udeleženci na trgu veliko težav pri nakupu zemeljskega plina v veleprodajnih količinah pod sprejemljivimi pogoji, čeprav bi bilo možno sedanjo situacijo s pomočjo boljše ureditve pri čezmejnem trgovanju in z zagotovitvijo integriranega notranjega trga občutno izboljšati,
- pravila za izravnavo, ki so pretirano toga, ker niso blizu trgu in ne upoštevajo pripadajočih stroškov.
Kdor čaka, dočaka Davorin Smodiš
Petrol Karting Grand Prix 2003
Ekipa Aral Lady Teama, ki je na zadnjih treh dirkah končala na nehvaležnem drugem mestu, je na dirki v Mariboru vendarle dočakala svojo prvo letošnjo zmago. Predzadnja - šesta - vztrajnostna karting dirka je tokrat torej potekala v Mariboru. Zanimiva lokacija na vrhu centra EuroPark v središču štajerske prestolnice je postregla z izvirno atmosfero: ob pogledu na Maribor pa je bila tu še prav specifična podlaga. Ta je bila praktično betonska, zato so se gume dobro oprijemale cestišča. To je na eni strani otežilo prehitevanja, saj je bilo drsenj skozi zavoje zelo malo, le-ta pa so se odražala v precejšnji izgubi časa, poskrbela pa so še za enouren odmor med dirko. Gume so se namreč močno obrabljale in taka odločitev
Pa sem ga!
vodstva dirke je bila razumljiva. Da tokrat ne nameravajo ponovno ostati le na drugi najvišji stopnički, so punce in dva fanta ekipe Aral Lady Teama dokazovali že na treningih, kjer so dosegli pole position. Le dve desetinki, kar je pri seštevku šestih časov zagotovo res majhna razlika, so zaostali člani MPL Racinga. Sledile so še ekipe Avto Aktiva, Maribora, Kurent Racinga, Petrola in Texaca. Aralovke so tudi najbolje štartale, večjih sprememb pa nato nismo videvali. Seveda tudi tokrat ni šlo brez manjših nepredvidenih zapletov, tako kot ostali so tudi Aralovke recimo enkrat med dirko morale menjati gumo. A ker so praktično vse ekipe izgubljale sekunde v tovrstnih težavah, ali pa kazenskih postankih, se vrstni red le ni bistveno spreminjal. Do konca dirke so si privozile kar 6 krogov prednosti pred drugo uvrščeno ekipo Avto Aktiva, na tretje mesto pa so si po številnih težavah, zaradi katerih so bili nekaj časa uvrščeni precej bolj zadaj, prebili vozniki MPL Racinga. Sledile so ekipe Te-xaca, Kurent Racinga, Maribora in Petrola.
Nekaj sekund preden je štarter zamahnil z zastavico po koncu peturne vztrajnostne dirke, je organizator Primož Le-mež že lahko podal oceno šeste dirke za “Petrol Karting Grand Prix”. “Današnja dirka je znova pokazala, da so eki-
Na osnovi skromnega napredka pri ustvarjanju plinskega notranjega trga sta evropski svet in evropski parlament sprejela smernice za pospešitev postopka. To naj bi dosegli s pomočjo
- odprtja plinskih trgov za industrijske odjemalce od julija 2004 in za gospodinjstva od julija 2007,
- pravične razporeditve nekdanjih integriranih transportnih in razpečevalnih podjetij,
- preklica dogovorjenega dostopa do mreže in ustanovitve organov za reguliranje v vseh državah članicah,
- podpore komisije EU preko odbora pri nadzoru smernice.
Daaajmo, naši!
pe zelo izenačene, tako da praktično do konca ne moremo vedeti za končni vrstni red. Zato so te dirke vse bolj napete in zanimive. Samo prizorišče je bilo zelo primerno, kajti bilo je kar precej gledalcev. Morda smo bili nekoliko odmaknjeni, z nekaj več reklame pa bi po mojem mnenju zgornjo ploščad EuroParka napolnili. Se mi pa zdi, da je bolj primerno dirke prirejati v takih centrih kot je EuroPark, kot pa v samih središčih mest,” je zadnje dejanje pred podelitvijo priznanj in pokalov razložil Lemež.
Do konca sezone nas tako loči le še ena dirka, v boju za naslov prvaka pa so še tri ekipe. MPL Racing še vedno vodi, a njihova prednost kopni iz dirke v dirko.
T€xaco drugič letos boljši Davorin Smodiš
Petrol Karting Grand Prix 2003
Tudi interni dvoboji med ekipama Petrola in Texaca so vedno zanimivi. Seveda predvsem zato, ker sta obe ekipi sestavljeni le nekaj ur pred začetkom dirke. Zanimanja za mesta v eni od obeh ekip je vse več. Tako je bilo tudi v Mariboru, kjer se vsi izborov niso mogli udeležiti. Žreb je tako izbral tiste, ki so se prav z vožnjo gokartov po zgornji ploščadi EuroParka pomerili za prosta mesta v obeh ekipah. Za ekipo Petrola so naposled nastopili Aljoša Jazbec, Peter Karner, Barbara Plestenjak, Miha Koren, Stanko Šeruga, Franjo Domadenik, Vasja Robin, Tomaž Verlak, Marko Žgajnar in Daniel Klemenčič. V konku-rečni ekipi Texaca, seveda le pogojno rečeno, pa so volan vrteli VVerner Kurnik, David Tavčar, Nina Prelog, Maks Verlak, Aleš Štrukelj, Siniša Petek, Se-
bastjan Cvirn, Tomaž Jernejšek, David Fidan in Matej Gošnjak. Čeprav so zbrani z vseh vetrov, se vsi našteti člani hitro povežejo v homogeno ekipo, ki nato pet ur diha za vsako sekundo. Potrebno se je boriti do zadnje moči, vožnja gokarta rekreativce seveda precej utrudi, a upanje na dober rezultat in za-bavno-dirkaški večer vendarle pretehta. Na kvalifikacijah sta si Petrol in Te-xaco v korist prvega razdelila šesto in sedmo mesto, na dirki pa sta nato branila svoj položaj. Ekipi Texaca je to uspelo še precej bolje, saj je dirko končala kar na četrtem mestu. Petrolovci pa niso uspeli ponoviti skoraj senzacionalne zmage iz Kranja, tokrat so se morali zadovoljiti s sedmim mestom. Dirko pred koncem prvenstva je Petrol na petem, Texaco pa na šestem mestu. A
Zagrizeno naprej!
razlika med njima znaša kar deset točk, predvsem na račun zmage Petrola v Kranju, tako da sprememb verjetno le ne bomo videli.
Petrol in Texaco navduševala Davorin Smodiš
Petrol Karting Grand Prix 2003
Na dirki v Novi Gorici se je zopet veliko dogajalo - tudi obema našima ekipama. Tokrat smo med mimoidočimi izbirali kandidate le za člane ekipe Petrol, saj so ekipo Texaca sestavljali poslovni partnerji Petrola in drugi, ki so že bili določeni. Prijavljenih je bilo veliko, saj je bilo veliko tudi gledalcev. V ekipi so si mesta uspeli pridirkati: Karmen Gabrovšek, najhitrejše dekle na izborih, Andrej Makarovič, Tomaž Marinič, Iztok Podgornik, Igor Bogataj, Gregor Čermelj, Lucijan Volk, VVerner Kurnik in Ro-
Splačalo se je potruditi
man Goropečnik. Pridružili so se jim še trije dirkači Petrol Racinga: Marko Jager, Edo Čuk in Albert Ponikvar. Ekipo Texaco pa so tokrat sestavljali že določeni člani. To so bili Tomi Grenko, Kristjan Arh, Alex Humar in Luka Pirjevec, že znani člani iz Petrol Racinga, smučarski skakalec in sponzoriranec naše družbe Peter Žonta, Silvo Marinšek, Miran Slemič, Aljoša Jazbec in Velko Živ-kovič. Iz Petrol Marketinga sta bila v ekipi Jernej Pavlin in Andreja Remih ter Petrolova prodajna predstavnika Edvard Tomšič in Igor Memon.
Ekipi sta se skozi vso dirko prestavljali po celotni lestvici gor in dol. Največjo bitko sta bili med sabo, saj sta si bili ves čas za petami. Nazadnje je Petrol zasedel odlično peto mesto s 44 krogi zaostanka za vodilnimi, ekipa Texaco pa je osvojila prav tako zelo dobro sedmo mesto z manjšim zaostankom za ekipo Petrola zaradi težav z gokartom. Ekipa Petrola je v 1436. krogu dosegla tudi najboljši čas dirke in to kar hitrih 8 sekund in pol za krog. Obe ekipi sta se tudi tokrat odlično držali, čeprav je šlo petrolovcem malo bolje.
Šampanjca za zmagovalce ni manjkalo
Letošnji dogodki Petrol Karting Grand Prixa - vztrajnostne karting dirke so za nami, vendar pa ne gre pozabiti dejstva, da se že prihodnje leto obeta še boljša sezona s še več možnostmi za zmage in dobre rezultate. Če vam tokrat ni uspelo priti v nobeno od ekip, poskusite še naslednje leto in z malo sreče in znanja se boste uvrstili v eno od obeh ekip. Zagotovo bo še bolj veselo in zanimivo. Če imate radi adrenalin in zabavo, se le prijavite, saj morda čaka prosto mesto prav vas.
Aralovke dokončno najhitrejše
Davorin Smodiš
Petrol Karting Grand Prix 2003
Iztekla se je še zadnja, sedma dirka vztrajnostnega karting prvenstva “Petrol Karting Grand Prix”. Ker je bila to zadnja in odločilna dirka, nam v Novi Gorici ni bilo vroče le zaradi pripekajočega sonca, temveč predvsem zaradi pričakovanja dirke, ki se je iz minute v minuto stopnjevalo. Središče pozornosti je bilo tokrat na Kidričevi cesti v osrčju sončne Nove Gorice. Že vpred dirko je bilo v zraku čutiti napetost. Ko so tekmovalci dopoldne zagledali progo, so se nekateri začeli pritoževati. Bila je namreč zelo kratka in tako je bil krog prevožen že v pičlih desetih sekundah, kar je bilo glede na dosedanje dolžine prog zelo malo. A vsi pomisleki o prekratki ali dolgočasni progi so se razblinili takoj, ko je bilo prevoženih nekaj prvih krogov. Proga je bila namreč kljub vsemu dovolj zahtevna za hitre dirkače. Z njo pa so bili zadovoljni še posebno vsi tisti, ki so se bali morebitnih modric zaradi razgibanega terena. Proga je bila speljana na gladki površini asfaltirane ceste in obrobnega parkirišča, tako da so vsi dirkači že na treningih začeli uživati v hitri vožnji in prehitevanju.
Po dopoldanskih izborih za ekipi Petrola in Texaca so se začeli neuradni in kasneje še uradni treningi, kjer so dirkači še od blizu spoznali vse pasti in ponujajoče se priložnosti te navidez nedolžne proge in si z znanjem, izkušnjami in hitro vožnjo priborili kar najboljše štartne pozicije. Tako kot prejšnjikrat si je “pole position” in s tem dodatno točko prvenstva privozila ekipa Aral Lady Teama, sledili pa so ji MPL Racing, San Simon, Avto Aktiv, Texaco, Petrol, domačini iz ekipe Gorica Ali Starš in Euro-ton. Ker je bila proga kratka, so dirkači vozili precej skupaj. Posledica so bile zelo majhne razlike, ki niso presegle ene sekunde. Ob 16. uri je ugasnila rdeča luč na semaforju štartno-ciljne ravnine in težko pričakovana dirka se je končno začela. Že pred dirko je organizator Primož Lemež o svojih pričakovanjih povedal: “Kartingi so prenovljeni posebej za to dirko, zato glede tega ne pričakujem nobenih težav. Pričakujem pa veliko živčnosti, saj je to navsezadnje zadnja in odločilna dirka sezone, a sem kljub temu prepričan, da bomo vse morebitne spore razrešili prijateljsko,
tako kot nam je to uspevalo do sedaj.” In tudi tokrat se ni motil. S kartingi zares ni bilo problemov, prav tako pa ni bilo večjih problemov z vodji in dirkači, čeprav je moral direktor dirke kar nekajkrat sklicati sestanek vodij ekip in celo prekiniti dirko zaradi neupoštevanja signalizacije. Napetost med dirkači je bila velika, saj je vsak hotel biti vsaj čim boljši, če ne že kar najboljši in tako je vožnja postajala vedno bolj energična in na trenutke celo agresivna. Odgovornim je to delalo veliko preglavic, zato so bila opozorila nujna. Dirka je bila napeta od štarta pa do zadnjih metrov pred koncem, ki so določili letošnjo sezono. Spet smo videli veliko vrtenja, zaščitne gume so se prestavljale po progi, zato je nekajkrat nanjo pripeljal tudi varnostni avto. Vrstni red se sicer ni bistveno spreminjal, čeprav se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zasedel posamezno končno mesto, saj so se ekipe ves čas dohitevale. Prepričljivo je vodila ekipa Avto Aktiva s 1646 prevoženimi krogi in devetimi krogi prednosti pred drugo uvrščenimi, ki je štartala s četrtega mesta. To jim je prineslo 10 točk v skupnem seštevku prvenstva in zdaj si enako število točk delijo z ekipo MPL Ra-cinga. Drugo mesto je pretežno ženski ekipi Aral Lady Teama zadostovalo za osvojitev naslova prvaka, ki je zagotovo zasluženo, tretje mesto pa je pripadlo San Simonu, ki je za prvimi zaostal 11 krogov. Ekipa MPL Racing, ekipa organizatorja, ki je tokrat imela nekoliko smole, je pristala na četrtem mestu in ima sedaj enako število točk v skupnem seštevku kot ekipa Avto Aktiv. “Ekipo sem sestavil predvsem iz veselja in zato, da bi se vsi v njej zabavali. Upam, da so se. V borbi za prvo mesto so se pač srečali z določenimi težavami, a upam, da so se kljub temu imeli dobro,” pravi Lemež.
Ko pa se je navdušenje ekipe Arala nekoliko poleglo, je še dodal: “Rad bi čestital ekipi Arala, ki je bila skozi vse leto zelo pogumna in si je zmago tudi zaslužila. Celo sezono so si verjetno to zmago tudi najbolj želeli in tako jim je uspelo. Žal pa mi je, da se prvenstvo ni razvilo tako, kot smo si želeli - da bi vladalo veselje, da bi se ljudje imeli lepo in bi se predvsem bolj zabavali. Razvilo se je v nekaj podobnega, kot je ves avto-
moto šport in to se mi ne zdi v redu. Prihodnje leto bomo v vsakem primeru poskušali zadeve izboljšati, saj se mi zdi, da ljudje pretiravajo. Vsak, ki si da na glavo čelado in obleče kombinezon, si želi biti najboljši, vendar za vsako ceno to ne gre in zdi se mi, da smo tu malo zgrešili. Naslednje leto prvenstvo vsekakor bo, vendar bomo poskrbeli za to, da bomo vse preveč dirkaško, grobo, agresivno že na začetku preprečili, tisti, ki bodo še naprej nastopali na ta način, pa ne bodo dobrodošli na prvenstvu.” Tako je letošnja sezona v vztrajnostnih karting dirkah “Petrol Karting Grand Prix” končana. Tokrat so zasluženo zmagala dekleta in dokazala marsikaj, kmalu pa se bomo že lahko začeli ogrevati za novo sezono vztrajnostnih karting dirk. Zagotovo bo še bolj zanimiva, saj bo treba pridobljeni naslov tudi obraniti, zato že zdaj lahko zagotovimo, da bodo naslednje dirke vredne tako obiska kot tudi sodelovanja.
Rezultati dirke Nova Gorica
1 Avto Aktiv
2 Aral Lady Team
3 San Simon
4 MPL Racing
5 Petrol
6 Euroton
7 Texaco
8 Gorica Allstars
1646 krogov + 9 krogov + 11 krogov + 41 krogov + 44 krogov + 58 krogov + 82 krogov +401 krogov
Neuradni vrstni red prvenstva
SKUPNO ŠTEVILO TOČK
1 Aral	50
2 Avtoaktiv	49
3 MPL	49
4 Gostitelji	38
5 KRT	28
6 Petrol	27
7 Texaco	18
8 San Simon	6
9 Novinarji	5
10 Euroton	3
11 Pole Position	3
za razvedrilo
prišli
OGM Ljubljana - Kranj BS Podsmreka
Aleš Tomažin prodajalec na BS
Sektor informatika
Marko Kovač organizator rač. mreže
odšli
OGM U- KR BS Celovška 226
Albert Ponikvar prodajalec na BS
OGM LJ - KR BS Podsmreka
Urška Jakopin prodajalka na BS
Sektor za računovodske storitve
Zdravka Abdič referentka II
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
Janeza ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Metka Žlebnik
DEL
STROJA,
V KATEREM SO MATRICE
KMETIJ.
STROKOV-
NJAKINJA
OKRAJŠAVA ZA DIALEKT. MATERIALIZEM
OTOK V ALEUTIH (ANAGRAM KATA)
JEZ,
NASIP
DELEC
PRVINE
LASTNOST
SORAZ-
MERNEGA
VPITJE
SKOK Z OBRATOM PRI DRSANJU
PALICA ZA ClSCENJE PLUGA, OTKA
OTOŠKA DR2AVA V INDIJ. OCEANU
ZENSKA, KI AGITIRA
VOZNIK
TRAKTORJA
RIM
IZVIRNO
NEM. KNJIŽEVNO SEIDEL
NEKO. SL. ROKOMETAŠICA (SONJA)
MUC
NERAZ-
SODNOST,
NEKRI-
TIČNOST
NOVO
MESTO
PREBIV.
KOREJE
EGIPČAN. SVETI BIK
GRŠKA
CRKA
SKETOVA
JUNAKINJA
(MIKLOVA
MANGAN
IRANSKI
DENAR
KVASINA,
FERMENT
IT. FILM. PRODUCENT PONTI
MIT. PRVI LETALEC
POVELJNIK LADJE ALI LETALA
PETROL
ODŽAGANO DEBLO BREZ VEJ
LJUBITELJ
ITALIJAN.
PRAVICA DO CESA
PRIPADNIK
HUSIT-
SKEGA
GIBANJA
LOJZE
PETERLE
KRAJ PRI VELIKIH LASCAH
EKSTREMNI
SMUČAR
KARNIČAR
SLIKARKA
POLANEC
CESKO
GOROVJE
MOČVIREN
SVET
SNOV,
MATERIJA
risbo
KIH
PODEZEL.
NASELJE
IGRAČA, KI SE VRTI
ODLIČEN
GLASBENIK
RADO
CASL
POTRDILO,
SPRIČEVALO
GAMSJI BIVOL S CELEBESA
OBLIKA
IZBIRANJA
KANDI-
DATOV
STAROGR. PESNIK IN FILOZOF
REKA V AZIJI, PRITOK KASPIJ. J.
NEKD. FR. NOGOMETAŠ (GERARD)
FR. FILOZ IHIPPOLVTE)
KROM
HUD
NEUSPEH,
POLOMIJA
SRBSKI
PISATELJ
MATAVULJ
IZVOZ
PTICA
UJEDA
PAVLA V ITALIJI
VRTNA
SENČNICA
ORODJE
ZANJIC
ZELENICA V PUŠČAVI
FANT Z ROLKO
MOČNA
TKANINA
RIMSKI
CESAR
TULEC,
ETUI
KATJA
TRATNIK
ŽIVAL Z BODICAMI
HERCE-
GOVEC
MADRID. SP. KLUB
VRSTA
ŽITA
VILI
FILAČ
PREMO-
GOVI
UGASKI
KRAJ PRI ČRNEM KALU
LIDIJA
OSTERC
NIKELJ
NAKIT,
LEPO-
TlCJE
Mil m
S J Ž . J
:SP®