Požinina plačitaa v gotovini.
104.	Ljubljani, dne 30. avgusta 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
URADNI
in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Pravilnik za izvrševanje določil o taksah in začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah. — Razglasi drugih uradov in oblastev.
Naredbe osrednje vlade.
268.
Na podstavi člena 26. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah predpisujem ta-le
Pravilnik za izvrševanje določil o taksah iz začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah.*
A.	Tarifa za vso kraljevino.
Po členu 10. tega začasnega zakona in nekvar-no zakonom o pristojbinah, ki veljajo za pobiranje taks v posameznih pokrajinah naše kraljevine, se razširjajo in veljajo za pobiranje taks na vsem ozemlju naše kraljevine takse iz tarifnih postavk zakona o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1911., ki so kot izpremenjene, dopolnjene, povišane in nove navedene v členu 10. tega začasnega zakona.
Člen 1.
1.	) Taksa 2 dinarja po tar. post. 1. taksne tarife se polaga za vse opozoritve, vloge in prošnje vobče, ki se predlagajo: kralju, narodni skupščini, oblastvom in uradom v kraljevini, bodisi da se pošiljajo ali izročajo pismeno, bodisi da so ustne ter jih oblastvo ali urad sestavlja pismeno (zasliševanja), ne glede na število in velikost pol.
2.	) Ako je določena za vloge in prošnje večja taksa, se pobira ta večja taksa. Istotako se plačuje za prošnje v sodnih poslih v pokrajinah izvun Srbije in Črne gore še nadalje taksa, določena s posameznimi pristojbinskimi zakoni.
3.	) To takso plačuje vsaka oseba, podpisana na vlogi. Ako nastopi več oseb, bodisi pravnih, bodisi fizičnih, ali enih in drugih, ki se po naravi svojih razmer podpišejo na prošnji, kot ena posebna prizadeta stranka, kakor so drugovi v enem Podjetju, družbeniki, bratje v zadrugi in temu podobno, se plača ena taksa.
4.	) Ako taksa, predpisana za vlogo, ni plačana, se mora vloga, če prihaja iz Srbije in Črne gore ter se sprejme v teh pokrajinah, položiti v arhiv ter se sploh ne jemlje v razpravo. Ako prihaja vloga v Srbijo in Črno goro iz drugih pokrajin ali se iz Srbije in črne gore pošilja v druge pokrajine ali se iz pokrajine izvun Srbije in črne gore pošilja v pokrajine izvun Srbije in črne gore, se zahteva za to vlogo najprej plačilo ali doplačilo predpisane takse in šele potem se sme vzeti v razpravo. Tako se postopa tudi s prošnjo, ki jo je podpisalo več oseb, ako ni opremljena z zadostno takso ali je brez takse.
5.	) Taksa iz tar. post. 1. se ne polaga tudi za tožbe, pritožbe in prigovore, obremenjene z drugo osebno ali večjo takso.
6.	) Ta taksa se pobira za vse vloge, zahteve in prošnje, ki jih priglašajo posamezniki ali jih priglaša več oseb brzojavno, ako niso zavezane večji ali drugi taksi iz točke 2. tega člena.
7.	) Ako se pošiljajo pritožbe, vloge in zahteve brzojavno, mora pošiljatelj telegrama predpisano takso prilepiti na telegram, uradnik pa postavi, ko odpravlja telegram, vselej pod podpis prosilčev svoje poročilo uradu, kateremu je namenjen:
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 167, izdanih dne 29. julija 1921.
«Taksa v N. (z besedami) dinarjev je plačana», in to tudi podpiše.
8.	) Ako znaša taksa preko 2 dinarja, se prilepi na posebnem referatu, se predpisno uniči ter istega dne po pošti pošlje uradu, kateremu je telegram namenjen; ta urad pa oceni, ali se je položila zadostna taksa.
9.	) Ako se z brzojavno prošnjo zahteva izpričevalo, odobrilo, dovolilo, dopustilo ali odločba, se mora položiti tudi še predpisana taksa za te spise. V členu 4. tega pravilnika je predpisano, kdaj se taksa za odločbo polaga in kdaj ne.
10.	) Za vse prošnje, s katerimi se zahtevajo izpričevala, odločbe, dovolila, odobrila itd., se plačuje tudi ta taksa za vlogo poleg takse, predpisane za izpričevala, odločbe, dovolila, odobrila itd.
11.	) Za prošnje se smatrajo tudi vse izjave in zahteve, ki se podajajo na aktih ob uradnem pri-občilu. N.pr.: «Priobčen mi je prednji odgovor N. urada in prosim, da se mi izda odločba o tej stvari, ker mislim, da imam po členu N. N. pravico do tega in tega».
12.	) Vse oprostitve, določene tako z zakonom o taksah ali o pristojbinah kakor tudi z drugimi specialnimi zakoni, veljajo še nadalje.
Člen 2.
1.	) Taksa 0’50 dinarja za priloge po tar. post. 2. se plačuje za vsako prilogo, ki se doda prošnji, vlogi, pritožbi, tožbi in vobče pismeni in protokolarni vlogi, a ni po drugem zakonskem predpisu zavezana posebni večji taksi, niti oproščena plačila takse, ne glede na število in velikost pol ene take vloge.
2.	) Ako se prepiše več spisov (več priznanic, računov, izpričeval, spisov itd.) na enega ali na več listov in se taki listi predlože v nepotrjenem prepisu kot priloge, se plača taksa za toliko prilog, kolikor je originalnih spisov prepisanih.
3.	) Ako so plačale originalne listine, ki se dodajajo kot priloge, manjšo takso, se morajo, ko se predlože, dopolniti z razliko takse do OSO dinarja.
4.	) Dokler se za priloge, ki niso opremljene z zadostno takso, ne pobere ostanek takse po predpisih, ki veljajo o tem, se predmet ne sme jemati v razpravo.
5.	) Prepisi ali duplikati posameznih prilog, ki se dodajajo za arhiv ali za drugo potrebo oblastva samega, kakršni so: prepisi tapij (listin za zemljiški prenos) pri prenosu imovine za potrebo davčnih, odnosno zemljiških oblastev; prepisi listin o obvezi pri intabulaciji in sredstvih za zavarovanje, odnosno za zemljiško zavarovanje; prepisi pri potrdilu posameznih listin — niso zavezani tej taksi.
6.	) Ako niso originalni spisi po zakonu zavezani taksi zato, ker se izdajajo uradoma (vojaške objave, vojaške listine itd.), niso niti kot priloge zavezani nobeni taksi. Toda prepisi teh listin so zavezani taksi, ako se predlagajo kot priloge.
7.	) Ako se predlagajo kot priloge originalni spisi ali overjeni prepisi s predpisano in večjo takso, se ta taksa iz tar. post. 2. ne pobira, če pa na takem spisu ni takse ali če je nezadostna, se postopa z odgovornimi osebami po zakonu.
Člen 3.
L) Taksa 5 dinarjev iz tar. post. 3. in 4. se pobira na izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o kakršnihkoli dejstvih in o vsem, kar se jih more tikati.
2.) Če izda več oseb eno potrdilo, n. pr. če izda več zdravnikov potrdilo o zdravstvenem stanju te ali one osebe, ali če izda več državljanov eni osebi potrdilo o vedenju itd., se plača samo ena taksa iz tar. post. 3. in 4.
Člen 4.
1.	) Po tar. post. 5. se pobira taksa 5 dinarjev za vse pismene odločbe, odloke in vsa obvestila administrativnih oblastev kakor tudi za odločbe in razsodbe, ki se izdajajo o kaznivih dejanjih privatnih oseb ali javnih uslužbencev, katera se preiskujejo in kaznujejo na podstavi specialnih zakonov, kolikor ni za te odločbe ali razsodbe določena posebna in večja taksa.
2.	) V pokrajinah izvun Srbije in Črne gore se pobira ta taksa za vse prve odloke, odločbe, obvestila, sklepe itd., ki jih izdajajo administrativna ali avtonomna oblastva in ki obsezajo navedbo, da ima dotična oseba pravico pritožbe na višje oblastvo, ali če dotična oseba izrečno zahteva pismeno odločbo.
3.	) Ako se dajo posameznim osebam na njih vloge obvestila ali kakršnekoli odločbe, ki jih izrečno ne zahtevajo, ali zoper katere nimajo pravice pritožbe, se ta taksa ne pobira; ako pa se vendarle pritožijo, se od njih naknadno pobere taksa po tej tarifni postavki.
4.	) Za odločbe, odloke itd., ki jih izdajajo oblastva o pritožbah, za katere se taksa plačuje, se ob izdaji odloka ali odločbe za to ne pobira nobena taksa.
5.	) Ako posameznim osebam na vloge, prošnje in opozoritve, ki so v izvestnih poslih oproščene takse, prvostopno oblastvo odkloni zahtevo kot neutemeljeno, se taksa za izdano odločbo in prošnjo pobere šele potem, ko postane odločba izvršna glede na točki 1. in 2. tega člena.
6.	) Ako zahteva več oseb z eno prošnjo, da se vsaki izdaj posebna odločba, se mora položiti taksa po 5 dinarjev za vsako osebo.
7.	) Taksa za vse odločbe ali razsodbe o kaznivih dejanjih privatnih oseb ali javnih, državnih in samoupravnih uslužbencev (nameščencev), ki se preiskujejo in kaznujejo po drugih zakonih, ako ni za te odločbe in razsodbe določena posebna taksa, se pobira po izvršnosti odločbe ali razsodbe. V odločbi ali razsodbi se mora tudi določiti plačilo te takse. Kolikor je krivcev, tolikokrat se mora pobrati ta taksa.
8.	) Ako se zahteva izdaja odobrila, dopustila ali potrdila, pa se dotični osebi ta ne izdado, se pobere za odločbo, s katero se prosilec obvešča o odklonu, taksa iz tar. post. 5. Ako pa je taksa za odobrilo itd. manjša, se pobere samo ta manjša taksa.
9.	) Ako ni za odobrilo, dovolilo itd. določena posebna taksa, se pobira taksa iz te tarifne postavke, razen če so take listine izrečno oproščene takse.
Člen 5.
1.	) Taksa 5 dinarjev, predpisana v tar. post. 6. taksne tarife, za pritožbe zoper odločbe nižjega administrativnega oblastva, namenjene višjemu oblastvu, se plačuje samo, ako za te pritožbe ni predpisana posebna večja taksa.
2.	) Ta taksa se plačuje tudi za pritožbe zoper razsodbe sodnih oblastev v zgolj administrativnih poslih.
člen 6.
1.) Po tar. post. 8. taksne tarife se pobira taksa za vse objave in reklame, ki se vrše zaradi materialne koristi.
2.	) Taksa 0‘05 dinarja po točki 1. te tarifne postavke se pobira samo za one objave začasnega značaja, ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata in druge predmete, in sicer samo zaradi koristi, ne pa za objave, ki se javno razširjajo iz roke v roko.
3.	) Tej taksi niso zavezane posmrtnice, plakati političnega značaja in take objave raznih udruženj, ki nimajo spekulativnega značaja, najsi se prilepljajo ali pritrjujejo na posamezne predmete. Istotako niso zavezane tej taksi objave državnih in državno privilegiranih gledališč samo za njih prireditve. Objave o prireditvah drugih korporacij in družb v lokalih državnih in državno privilegiranih gledališč pa so zavezane tej taksi.
4.	) Razglasi iz časopisov, občasnih spisov, koledarjev in drugih knjig, ako se izločajo iz časopisov in prilepljajo ali pritrjujejo posebe, plačujejo istotako to takso 0'05 dinarja, ako se z njimi objavljajo stvari materialne koristi.
5.	) če se z objavo vred prilepljajo kot dodatki posamezne slike ali drugačna pojasnila teh objav ali če se dve ali več objav druga za drugo nalepijo ali pritrdijo ali se na enem in istem plakatu tiskajo reklame ali objave različnih oseb, se mora za vsako objavo ali sliko ali reklamo plačati tudi posebna taksa.
6.	) Ako se objave ali slike iz točk 2., 3., 4. in
5.	tega člena nosijo ali vozijo po mestu, se plačuje za vsak izvod taksa po 0‘50 dinarja.
7.	) Taksa iz prednjih točk za objave, reklame in slike se prileplja na vsak izvod, preden se te tiskajo ali pišejo, ter se uničuje tako, da se besedilo natisne ali napiše čez kolke. Ako pa je objava, reklama ali slika izdelana v inozemstvu ali v državi, toda ima jako malo besedila, nekoliko drobnih vrst, se izvršuje prilepi jan j e in uničevanje pri davčnem uradu, finančni upravi ali pri finančni kontroli, ali policijskem oblastvu z dotičnoga oblastva pečatom, ki mora z enim delom sezati čez kolek, z drugim pa čez čisti papir. Uničevanje v uradu se izvršuje na podstavi vložene prošnje, za katero se taksa ne plačuje.
8.	) Po točki 2. tar. post. 8. taksne tarife se pobira taksa na leto za vse napisane ali naslikane objave ali reklame, ki so izdelane ali obešene na zidovih, ogradah, tramvajih, železnicah, železniških postajah, omnibusih, kioskih itd. v kakršnikoli obliki, kakor tudi za svetlobne reklame, bodisi s pomočjo projekcije, bodisi s pomočjo kombinacije kakršnihkoli svetlih točk, ki tvorijo razne črke itd., in sicer:
a)	za reklame in objave izpod pol m2 velikosti
na leto 40 dinarjev;	,
b)	za reklame in objave od pol m2 do enega m2
velikosti na leto 80 dinarjev;
c)	za reklame in objave preko pol m2 velikosti na
leto 150 dinarjev.
9.	) Velikost reklame določa pristojno oblastvo, stvar privatne osebe pa je, da dokaže nasprotno. Velikost se določa po vsej površini reklame, najsi ni popisana vsa površina.
10.	) Ako je na izvestni tabli, na kartonu itd. izdelanih več stalnih reklam različnih oseb, se plačuje ta taksa posebe za vsako reklamo (objavo).
11.	) Firme posameznih podjetij, ki so vidno napravljene na tujih objektih, ne pa na samih podjetjih, se tudi smatrajo za reklame.
12.	) Letno plačilo te takse iz točke 2. tar. post.
8.	se računi za eno koledarsko leto, ne glede na to, ali poteče objava tudi med letom. Potemtakem' nima nihče pravice, zahtevati povračilo preveč plačane takse, če objave ali reklame ni bilo ali če se ni vršila v vsem enem koledarskem letu.
13.	) Vsako tako objavo ali reklamo mora lastnik objekta, na katerem je objava ali se vrši reklama, pismeno prijaviti najbližjemu davčnemu uradu ali finančni upravi, kjer pa takih ni, okrajni upravi finančne kontrole in kjer tudi te ni, najbližjemu policijskemu oblastvu. Za to prijavo se ne plača nobena taksa, toda nanjo se mora prilepiti v kolkih znesek letne takse za objavo ali reklamo. Ti kolki se morajo v uradu uničiti tako, da jih ni mogoče uporabiti iznova. Stare reklame se morajo prijaviti in zanje se mora plačati taksa vsako leto najkesneje do dne 15. januarja, nove pa najkesneje v petih dneh od dne, ko poteče ali se prične reklama. Take objave in reklame za leto 1921. se morajo prijaviti najkesneje do dne 15. oktobra 1921., letna taksa pa se mora plačati najkesneje do dne 1. novembra 1921.
14.	) Ako so te objave ali reklame na državnih ali samoupravnih objektih, jih je dolžan prijav-
ljati in plačevati takso na račun privatne osebe šef dotičnega urada. Lastniki objektov iz točke 13. in iz te točke imajo pravico do povračila plačane takse od lastnika objave (reklame) ali podjetja, ki vrši reklame.
15.	) Nepolaganje teh taks iZ' tar. post. 8. ali nepravočasno prijavljanje ali nalepljanje in uničevanje zoper te predpise se kaznuje po pripombi 3. k tej tarifni postavki.
16.	) O tem, da se nalepljene, toda netaksirane objave kakor tudi one, ki so izdelane ali pritrjene na zidovih itd., ali svetlobne reklame in temu podobno ne morejo odpraviti, da bi se moglo ugotoviti kaznivo dejanje, je pismen referat ali zapisnik določenega in zapriseženega državnega uslužbenca, sestavljen pred dvema pričama, popoln dokaz tako o dejstvu samem kakor tudi o številu nalepljenih objav.
17.	) Dotično oblastvo je dolžno o vseh stalnih objavah vseh vrst voditi potreben seznamek (evidenco), da lahko s tem kontrolira pravočasno prijavljanje in plačevanje takse vobče.
18.	) Ce se ti seznamki ne vodijo ali se vodijo malomarno ali netočno ali če se sploh ne postopa po predpisih tega člena, se kaznujejo odgovorni üradniki v denarju na korist državne blagajne od 50 do 100 dinarjev ter morajo povrniti škodo, ki se prisodi državi z isto odločbo o kazni.
19.	) Zaradi revizije, ali je letna taksa pravilno plačana, morajo oblastva, pri katerih je taksa plačana za objave iz točke 8., pošiljati vse prijave najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta, in sicer: v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji in Sloveniji — delegaciji ministrstva financ; v Banatu, Bački in Baranji oblastni finančni direkciji; v Srbiji in Orni gori generalni direkciji posrednjih davkov. S prijavami se pošilja tudi overjen prepis seznamkov (evidence).
20.	) Male tablice posameznih zavarovalnic na zavarovanih objektih in tablice in razglasi na trgovinah o predmetih, ki se prodajajo v teh trgovinah, niso zavezane taksi iz točke 2. tar. post. 8. taksne tarife.
Člen 7.
1.	) Družbene pogodbe, ki se sklepajo bodisi brez koristi, bodisi zaradi koristi pogodbenih strank, so zavezane taksi iz tar. post. 10. po tem, ali se v podjetje vlaga trud ali glavnica (imovina) brez koristi posameznikov, ali se zaradi koristi vlaga samo osebno delo brez glavnice (imovine) ali se vlaga glavnica (imovina) brez osebnega dela ali se naposled vlagata osebno delo in glavnica (imovina).
2.	) Taksa za prvo vrsto pogodb iz točke 1. tar. post. 10., kjer se vlaga trud ali glavnica (imovina) brez koristi posameznikov, znaša 10 dinarjev. Za drugo vrsto pogodb iz točke 2. tar. post. 10., kjer se vlaga samo trud, se plačuje taksa 20 dinarjev. Za pogodbe iz točke 3. pod c), kjer se vlagata trud in glavnica (imovina), se plačuje taks^ po 1 % od 100 dinarjev vrednosti, označene v pogodbi, ter se polaga-pri sestavljanju pogodbe in prileplja in uničuje na pogodbi.
3.	) Ako se sestavljajo take pogodbe v več izvodih, se obremeni- s takso samo izvod prvopodpisanega pogodnika, na ostalih izvodih pa mora dotični uradnik označiti, pri kom je prvi izvod s takso, ter zapisati, da je to drugi izvod, tretji izvod itd.
4.	) Taksa za pogodbe iz točke 3. pod a) in b) tar. post. 10., kjer se zaradi koristi vlaga samo imovina (glavnica), ki se javlja v obliki podjetij na deleže, se plačuje, ne glede na vrsto podjetja, po vsoti nominalne vrednosti delnice, in sicer:
a)	ako se glasi delnica ali delež na ime, se pobirata od 100 dinarjev 2%;
b)	ako se glasi delnica ali delež na prenosnika, se
pobirajo od 100 dinarjev 4 %.
5.	) Dokler na začasne deležne knjižice ali začasne priznanice, po katerih se polagajo vplačila za delnice, ne poteče rok, v katerem je bilo treba po družbenih pravilih izvršiti vse vplačilo, se ne pobira ta taksa iz točke 3. pod a) in b). Ako pa se te deležne knjižice ali začasne priznanice čez petnajst dni od tega roka ne zamenjajo z začasnimi ali stalnimi delnicami, morajo plačati vso takso iz točke 3. pod a) ali b) tar. post. 10.
6.	) Ako se hočejo dati delnice v promet, preden so popolnoma vplačane, se,mora taksa plačati za ves znesek nominalne vrednosti. Za polaganje takse velja predpis točke 9. tega člena.
7.	) Ako se začasne ali stalne delnice samo zamenjajo za druge delnice istega števila in iste
nominalne vrednosti za čas trajanja, ki je določen družbi, niso nove delnice zavezane vnovičnemu plačilu takse, toda družba ne sme teh novih delnic dati v promet, dokler ne priobči te svoje namere z vlogo generalni direkciji posrednjih davkov ter v njej ne označi števila in nominalne vrednosti dosedanjih delnic, dokler ne priloži potrdila o prej plačani taksi in svojih pravil ter ne zahteva, naj se na delnice postavi žig (ki ga nabavi sama), da so te zamenjane stare delnice iste vrednosti, za katere je bila prej plačana predpisana taksa. Ce izda generalna direkcija posrednjih davkov družbi odobrilo na to vlogo, odredi pristojnemu finančnemu oblastvu, naj na podstavi predloženih podatkov sestavi zapisnik ter potem udari na delnice omenjeni žig, ki se glasi:
Taksa je plačana za prejšnje začasne (ali stalne) delnice iste vrednosti. Odlok generalne direkcije posrednjih davkov z dne...
..............št. ...
Davčni uradnik. \
I______________________I________________!
Ta žig podpiše davčni uradnik. Po izvršenem žigosanju se žig uniči.
8.) Ako dobi družba dovolitev, da sme svoje poslovanje nadaljevati tudi po določenem roku, mora za svoje delnice plačati vnovično takso iz tar. post. 10. Zaradi plačila takse mora družba postopati tako, kakor je navedeno v prejšnji točki tega člena. Ko finančno oblastvo prejme takso, sestavi zapisnik, v katerem ugotovi poleg drugega tudi, kolika taksa je plačana, ter žigosa delnice z žigom, ki se glasi:
Taksa je iznova plačana za to delnico za novo periodo trajanja družbe. Odlok generalne direkcije
posrednjih davkov z dne........
..........,št...
Davčni uradnik.
9.) Taksa za deležne knjižice ali začasne priznanice (po drugem delu točke 5. tega člena), za začasne ali stalne delnice se prilepljajo na te, preden se dado v promet, pri delniški družbi, uničevanje pa se vrši pri pristojnem davčnem oblastvu ali finančni upravi s štampiljo tako, da seza en del štampilje čez kolek, drugi pa čez papir. Delniška družba pa sme dotično takso položiti tudi pri pristojnem davčnem oblastvu ali finančni upravi. Za koliko delnic in katere nominalne vrednosti (imenske ali brezimenske) se je plačala taksa, se ugotovi v vsakem primeru z referatom, ki se vpiše v protokol dotičnega oblastva. Potem oblastvo v drugem primeru izvrši žigosanje listin (delnic i. dr.) z žigom:
Taksa je plačana za vso nominalno vrednost delnice. Zapisnik z dne................., št....
Davčni uradnik.
10.) Ako se povišuje vrednost delnice s tem, da se rezervni fondi ali kaj drugega pretvarja v glavnico ali drugače povišuje glavnica, se obrne družba z vlogo na generalno direkcijo posrednjih davkov ter označi: za koliko se povišuje glavnica; na kakšen način se povišuje glavnica, ali iz rezervnega fonda ali drugače; koliko je število prejšnjih delnic in koliko novih delnic; kdaj so bile stare izdane; kolika taksa je plačana; kolika je bila njih dosedanja nominalna vrednost in na koliko vrednost se povišujejo. Tej vlogi doda potrdilo o prej plačani taksi in svoja pravila. Ko odredi generalna direkcija posrednjih davkov finančnemu oblastvu, naj pobere takso, nabavi družba žig, ki ga davčni uradnik pritisne in podpiše na vsaki delnici in ki se glasi:
Predpisana taksa se je pobrala samo za povišano glavnico v N. dinarjih, po odloku generalne direkcije posrednjih davkov z dne
................., št. ..., ker je
taksa za prejšnjo glavnico že pla-
Davčni uradnik.
11.) Ako se spojita dve družbi ali se spoji več družb v času trajanja, določenega z njih pravili, in so po prej veljavnih predpisih že plačale kakršnokoli takso, se pobere ta taksa samo od povišane Klavnice. Ako pa ni dotlej ena izmed teh družb Plačala nobene takse, se "obere ob spojitvi taksa tudi od te glavnice po gorenjih predpisih. V prvem Primeru se glasi žig kakor v prednji točki, v drugem primeru pa se glasi tako-le:
Taksa se je pobrala tudi od glavnice, za katero prej taksa ni bila plačana, in od povišane glavnice, po odloku generalne direkcije
posrednjih davkov z dne..........
........... št...
Davčni uradnik.
12.) Ako izpremeni družba svoje delnice, ki se glase na ime ali na firmo, v delnice, ki se glase na prinosnika, plača razliko y taksi med takso iz a) in b) točke 3. tar. post. 10. Prejšnji Postopek iz točke 10. velja tudi tukaj. Žig se glasi:
Pobrala se je razlika v stopnji takse, ker so se izpremenile delnice iz imenskih v delnice na prinosnika. Odlok generalne direkcije
posrednjih davkov z dne..........
........... št____
Davčni uradnik.
13.	) Ako se vplačane delnice pozneje znižajo, n. pr. od 200 dinarjev na 150 dinarjev, pa se vkljub temu kakorkoli poviša glavnica z n. pr. 50 dinarji za delnico, se mora vendarle plačati taksa od povišane glavnice.
14.	) Za prenos delnic, ki se glase na ime, se plačuje polovica stopnje iz točke 3. pod a), t. j. po 1 % nominalne vrednosti. Kolki se prilepljajo na kraju, kjer se vrši prenos, uničujejo pa se tako,
\ da se ime spiše čeznje.
15.	) Od delnic inozemskih družb se pobira taksa kakor od onih, ki so izdane v državi. Ta taksa se sme po referatu v zmislu prednjih predpisov položiti tudi pri naših konzularnih oblastvih v inozemstvu in dotično oblastvo mora ta referat takoj vročiti generalni direkciji posrednjih davkov, ki obvesti o plačani taksi tudi pristojno finančno oblastvo.
16.	) Ako družba ne plača takse, ako je ne Plača zadostno ali ne pravočasno ali ne postopa Po prednjih predpisih, je kazen petkratni znesek takse, ki bi se bila morala plačati za dotične delnice poleg redne takse.
17.	) Pri kuponih teh delnic se plačuje od dividende taksa 0-50 % skupnega • zneska dividende, katero je razdeliti med delničarje. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu, preden se izplača dividenda. Aktu o položitvi takse se mora priložiti tudi en izvod bilance.
18.	) Za dividendo se smatrajo tudi vse one vsote, ki se iz posameznih fondov in drugače brez posebnega vplačila delničarjev uporabljajo za to, da se poviša vrednost delnic ali da se izdado Pove delnice, in od teh vsot se pobira poleg takse iz točke 3. še taksa od dividende. Ako pa Vplačajo delničarji pri tej priliki še izvestno Vsoto, plačajo od teh vplačil takso iz točke 3. te tarifne postavke.
Člen 8.
1.	) Za kupne in prodajne pogodbe se plačuje Po tar. post. 12. taksne tarife taksa po tem, ali se kupujejo in prodajajo premičnine ali pa se kupujejo in prodajajo nepremičnine.
2.	) Ako se kupuje in prodaja premičnina, se Pobira od nakupne, odnosno prodajne cene 100 dinarjev 1 %, ako pa se kupujejo ali prodajajo nepremičnine, se pobira od nakupne, odnosno Prodajne cene od 100 dinarjev 5 %.
3.	) Po členu 19. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah v Banatu, Bački in Baranji se uporabljajo ob kvalifikaciji, kaj je smatrati za premičnine in kaj za nepremičnine, in za proračun in za pobiranje takse (pristojbine) predpisi občega državljanskega zakona, ki veljajo tudi za Hrvatsko in Slavonijo (člen 129. tega pravilnika).
4.	) Z ozirom na pripombo 2. k tar. post. 12. se Pobira taksa iz te tarifne postavke v vseh po-
krajinah za prenose nepremičnin med živimi, kadarkoli se vrše proti odplačilu. Potemtakem se v zakonu z dne 18. junija 1901., drž. zak. št. 74, za Dalmacijo in Slovenijo ukinja točka 3. § 1., točka 1. § 1. pa se izpreminja v toliko, da se mora pri prenosu proti odplačilu odslej plačevati ta taksa.
5.	) Ker je § 3. zakona z dne 18. junija 1901. ukinjen, se morejo še z ugodnostjo § 3. koristiti samo oni, ki do dne 1. septembra 1921. predlože potrebno prošnjo finančnemu oblastvu za dajanje teh ugodnosti.
6.	) Ker se smatra po pripombi 1. k tar. postavki 12. za vrednost kupna cena z vsemi postranskimi pogoji in obveznostmi, se mora v te postranske pogoje računiti tudi pogoj, če prodajalec pridrži pravico začasnega ali dosmrtnega uživanja prodane imovine ali pravice. V vrednost stvari se vštevajo tudi dolgovi, ki jih prevzame kupec.
7.	) V kupno ceno se mora všteti tudi ona vsota, ki jo je kupec plačal ali se jo je zavezal plačati, da bi pridobil neomejeno pravico lastništva, tretji osebi, da bi se odrekla pravici, ki obremenja kupljeno stvar, kakor tudi ona vsota, katero se je kupec pogojno zavezal plačati prodajalcu, če bi se pogoj ne izpolnil.
8.	) Komisionarne pogodbe glede parceliranja in prodaje nepremičnih imovin je smatrati tako kakor vse druge pogodbe o nakupu in prodaji in zavezane so taksi po tar. post. 12., ne glede na to, ali se vrši prenos lastništva pri sodišču (odnosno z zemljiškimi knjigami) na ono osebo, ki izvaja parceliranje, ali ne.
9.	) Ako se plačuje kupna cena v obrokih z obrestmi, se obresti ne vštevajo v kupno ceno.
10.) Pogodbe o nakupu in prodaji deležnikov pri dediščini so istotako zavezane plačilu te takse, ako se sklepa pogodba zaradi razdelitve nedeljivih stvari in pravic. Istotako so zavezane plačilu te takse tudi pogodbe o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki so namenjene neposred-nji uporabi ali za preprodajo (trgovski sklepi), najsi niso sklenjene s formalno pogodbo, nego samo s korespondenco.
11.) V Srbiji in Črni gori ne izključuje taksa iz tar. post. 81. plačila takse iz tar. post. 12. taksne tarife.
Člen 9.
Taksa 0-20 dinarja za borzne sklepe po tar. post. 13. se prileplja na sklepu ter uničuje s tem, da se datum izdaje napiše čez kolek.
Člen 10.
1.	) Taksa za zakupne pogodbe se plačuje po tar. post. 14. po vrednosti zakupa 1 %.
2.	) Tudi če se sklepajo zakupi z običajno korespondenco, ki nadomešča pogodbo, se mora ta taksa plačevati v tem znesku.
3.	) Ako oddado državna ali samoupravna ob-lastva ali družbe kaj v zakup privatnim osebam, najsi pogodba o tem ne bi bila formalno sestavljena, nego se samo podpišejo pogoji, ki nadomeščajo pogodbo, se mora plačati taksa iz tar. post. 14.
4.	) Ako se določa s pogodbo tudi pogoj eventualne prejšnje odpovedi, to ne more biti razlog, da bi se vrednost zakupa znižala.
5.	) Predpisi posameznih pokrajin, kako se določa vrednost, zakupa, veljajo še nadalje.
Člen 11.
1.	) Taksa za pogodbe o zameni iz tar. post. 17. taksne tarife se plačuje po vrednosti in vrsti predmetov.
2.	) Če se zamenjavajo predmeti neenake vrednosti, se odloča taksa po predmetu, katerega vrednost je večja.
3.	) Če vrednost pogodbenih predmetov ni označena v pogodbi ali če se dvomi o njej, se določi vrednost po dosedanjih predpisih.
4.	) Če se sklene pogodba o zameni zaradi arondiranja nepremičnih imovin, in sicer samo v kmetijskem interesu, t. j. da se zamenjane kmetijske imovine spoje z ostalo imovino četudi enega zamenjevalca, ni taka pogodba zavezana plačilu takse, ako je razlika v vrednosti med obema zemljiščema skupaj 50 %. Ako pa je večja, se plača ta taksa. Toda če se pogodba, ki ni zavezana taksi, potrdi pri oblastvih, se plača taksa za potrdilo po tar. post. 43. taksne tarife.
5.	) Smatra se, da gre za arondiranje v kmetijskem interesu samo, če meji ona imovina, ki
jo en zamenjevalec prevzema v lastnino, ob drugo njegovo imovino ali če loči te imovini samo pot ali reka.
6.	) Če se zamenjavajo predmeti istočasno med tremi ali več posebe prizadetimi osebami, se posel ne smatra več za zameno, nego za nakup in prodajo in taksa se pobere od vsakega predmeta kakor za nakup in prodajo.
7.	) Z dnem 1. septembra 1921. prestane veljati v Dalmaciji in Sloveniji zakon z dne 3. marca 1888., drž. zak. št. 17.
Člen 12.
1.	) Ker se plačuje po tar. post. 25. za vsako ponudbo na ofertnih licitacijah pri državnih in samoupravnih oblastvih in imovinskih občinah taksa 20 dinarjev, morajo vsa oblastva ob razpisovanju ali objavljanju ofertalnih licitacij označiti, da se mora na ponudbo -prilepiti taksa 20 dinarjev in da se vložena ponudba drugače ne bo vpoštevala.
2.	) Ako pa pride ponudba iz inozemstva, je izjemoma namesto kolkov dopuščeno, istočasno s ponudbo poslati tudi takso v denarju, za katerega se takoj nabavi predpisani kolek in prilepi ob otvoritvi ponudbe, kar označi pristojni uradnik; šele potem se vpiše v vložni zapisnik.
Člen 13.
1.	) Taksa za menične obveznosti, izdane v državi, se plačuje edino z uporabo taksnega papirja — z menično golico (tar. post. 31.).
2.	) Za menične obveznosti v znesku preko 500 tisoč dinarjev se plačuje predpisana taksa z uporabo menične golice za zneske 500.000 dinarjev, ostanek takse pa se plačuje v kolkih, ki jih prileplja oblastvo, pristojno za protest menice, ali pristojno finančno oblastvo (razen finančne kontrole) na prednji strani golice na praznem prostoru, kjer je označena vrednost menice, toda tako, da se ne pokrije označba vrednosti, ter jo uničuje s svojim pečatom in s tem, da napiše čez kolek datum in številko zahteve za uničitev, in sicer najpozneje istega dne, ko je menica izdana. Vse to mora dotični uradnik podpisati. Tako se smejo kolki nalepljati samo, preden se podpišejo žiranti. Ako ni na prednji strani zadosti prostora, se sme prilepljanje in uničevanje nadaljevati na hrbtu pri vrhu menice. V ta namen se mora vselej predložiti pismena prošnja, ki se zanjo ne plača nobena taksa in ki se mora vpisati v vložni zapisnik.
3.	) Če se za menice, izdane v državi, ne uporabi predpisana monopolizirana menična golica ali če se v razmerju z vsoto ne uporabi ustrezna menična golica ali če se za menice, ki se glase na večji znesek (preko 500.000 dinarjev) in za katere ni golic, ne doplača ostanek takse na način in v času, predpisanem v prejšnji točki tega člena, se smatra, da taksa sploh ni plačana in iz-datelj in prejemnik se kaznujeta solidarno z dvaj-setkratnim zneskom celokupne takse, ki ustreza znesku, na katerega se glasi menica, poleg redne takse. Prejemnik se ne kaznuje s to takso samo, če po prejemu nepravilno taksirane menice takoj obvesti pristojno oblastvo, da se ni postopalo po tem predpisu.
4.	) Menice, izdane v inozemstvu, ki so iz-plačne v inozemstvu, ako se vnesejo v državo in dado v promet, in menice, vnesene v državo izključno zaradi plačila brez sodelovanja oblastev, plačujejo, ne glede na vrednost, takso 5 dinarjev.
5.	) Od menic, izdanih v inozemstvu, ki se dajo v promet v državi, se prileplja taksa 5 dinarjev na kraju, kjer se napisu je prenos, in se uničuje s tem, da se prenos napiše čez kolek. Ako se pa te menice vnašajo v državo samo zaradi plačila brez sodelovanja oblastev, se ta taksa 5 dinarjev prileplja na praznem kraju, kjer je označena vrednost menice, uničuje pa se s tem, da se ime in datum napiše čez kolek.
6.	) Ako se ne postopa po predpisih točk 4. in 5. tega člena, znaša kazen dvajsetkrat toliko, kolikor znaša neplačana taksa, poleg redne takse.
7.	) Za menice, izdane v inozemstvu, izplačne v državi ali izplačne v inozemstvu, se mora, če se na njih naknadno označi, da jih je plačati v državi, ali če se zahteva sodelovanje oblastev ali če morajo kakorkoli priti pred oblastvo, poprej plačati taksa tako, kakor je predpisano v točki 2. tega člena, in sicer, ako hrbet menice ni popisan. Ako pa je popisan, se prileplja in uničuje taksa pod poslednjim besedilom na hrbtu. Ako se taksa ne plača na ta način, se kaznuje oseba, v katere
rokah je taka menica, z dvajsetkratnim zneskom celokupne takse, poleg plačila redne takse, če v 14 dneh, ko se je vnesla menica, ne plača takse.
8.	) Ako je menica izdana v tujem denarju, je ta denar izpremeniti v dinarje po srednjem borznem kurzu minulega dne in taksa se pobere od ustreznega zneska v dinarjih.
9.	) Ako kdo do dne 1. novembra 1921. sploh ne more dobiti menične golice ali v tem medčasju ne more dobiti večje menične golice za ustrezno vsoto, mora priti k oblastvu, ki prodaja te golice, da se tam zasliši; obenem mora zahtevati, naj se mu na menico, ki ne ustreza predpisom iz točk 2. in 3. tega člena, prilepi in uniči taksa po prednjih predpisih in označi, da: «pri prodajalcu v N. (kraj) in N. (oblastvu) ni bilo teh golic (odnosno golic ustrezne vrednosti) in da je zaradi tega uporabljena ta golica».
St............
.................. : . . 192 .
v..........................
(Podpis uradnikov.)
10.	) Predpisi zakona z dne 8. marca 1876., drž. zak. št. 16, za Slovenijo in Dalmacijo pod oddelkom II. kakor tudi iz oddelka V., ki se tičejo menic, ne veljajo.
Člen 14.
1.	) Vselej, kadar je treba potrditi izdatek, odnosno prejem lastnega denarja in denarnih predmetov v svojem imenu ali v imenu koga drugega, kakor so priznanice in druge listine, n. pr.: «potrdila», «pobotnice», «priznanje», «pismo», izdane med katerimikoli fizičnimi ali pravnimi osebami, se plača taksa po vrednosti prejetega predmeta %% po tar. post. 33.
2.	) Kdaj se ta taksa ne plačuje, je določeno v pripombah k tar. post. 33.
3.	) Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam in blagajnam onih naprav, katere so v upravi države, ako se v njih potrjuje prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tar. post. 33. Ako se predložita istočasno račun in priznanica, se plača za račun taksa iz tar. post. 34., za priznanico pa taksa iz tar. post. 33.
4.	) Ako se vrše izplačila po seznamkih, ne pa po posameznih priznanicah, se pobira taksa po celokupno izplačani vsoti.
5.	) Od priznanic, na katere se prejemajo ali izdajajo vsote po tekočih ali otvorjenih računih, se ne pobira taksa iz tar. post. 33., nego taksa iz tar. post. 36.
6.	) Kolki se prilepljajo na prizhanice, preden se napiše listina, pod nadpis listine tako, da nad-pis ni spisan čez kolke, nego nad njimi, uničujejo pa se s tem, da se prva vrsta vsebine listine napiše čez prilepljene kolke, in sicer tako, da se prične pisanje na čistem papirju in nadaljuje čez kolke. N. pr.:
Priznanica.
Pre jel sem od itd.
7.) Ako se taksa pri sestavljanju priznanice sploh ne plača ali ne prilepi in ne uniči na predpisani način, se kaznujeta izdajatelj in prejemnik s petkratnim zneskom neplačane ali ne predpisno plačane takse poleg redne takse.
Člen 15.
1.	) Taksa iz tar. post. 34. se plačuje tudi na obračune denarnih zavodov in delniških družb o poslovanju z blagom, nadalje na obračune denarnih zavodov o eskontiranju menic (eskontnice).
2.	) Računi med glavnim podjetjem in njegovimi podružnicami kakor tudi obvestila, da je menica protestirana, niso zavezani taksi iz tar. post. 34.
3.	) Prilepljanje in uničevanje kolkov kakor tudi kaznovanje se vrši tako kakor za priznanice.
4.	) Za knjižice, na katere jemljejo posamezniki blago od trgovcev ali obrtnikov, ki jim blago zapisujejo v te knjižice, bodisi da jim blago neposredno oddajajo, bodisi da ga jim odpremljajo, se plačuje taksa 1 dinar, ki se prileplja na prvi strani knjižice in uničuje s tem, da se čez kolek napiše ime (trgovčevo, odnosno obrtnikovo) in dan, ko se je prilepila. Kdor ne položi te takse
ali je ne prilepi in ne uniči na predpisani način, se kaznuje s petkratnim zneskom neplačane ali ne predpisno plačane takse poleg plačila redne takse.
5.) Pavšaliranje takse za račune prestane veljati dne 1. septembra 1921.
Člen 16.
1.	) Po tar. post. 36. taksne tarife se plačuje po 0'20 dinarja na vse čeke, bone in priznanice, na katere se prejemajo ali izdajajo vsote na tekoče ali otvor j ene račune.
2.	) Na čeke poštnih hranilnic pa se pobira skupaj 0-05 dinarja.
3.	) Predpisi o taksiranju, prilepljanju, uničevanju iz točke 6. člena 14. tega pravilnika veljajo tudi tukaj.
Člen 17.
1.	) Za zaključene akte se smatrajo oni, po katerih so postale odločbe ali razsodbe izvršne, ali vobče predmeti, ki so se kot predmeti, za dotično oblastvo zaključeni, položili v arhiv.
2.	) Popisne knjige «B» zemljiške knjige in katastrski listi in knjige se ne smatrajo za računske knjige.
3.	) Ta taksa se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva preizkus.
4.	) Za odobritev preizkusa se ne pobira nobena druga taksa, razen če se zahteva odkloni; v tem primeru pa se pobere za odločbo o odklonu taksa iz tar. post. 5.
Člen 18.
1.	) Za prepisovanje uradnih aktov in listin kakor tudi za napravljam e izpiskov (izvadkov) iz državnih računskih ali drugih knjig se plačuje po tar. post. 42. taksa od polovične pole originala, in sicer če napravlja prepis ali izvadke privatna oseba, po 2 dinarja, če pa napravlja prepis ali izvadke oblastvo ali katerakoli uradna oseba, po 5 dinarjev.
2.	) Ako so akti, listine in dr. spisani v tujem jeziku, se pobira dvakratna taksa.
3.	) Uradne osebe, ki napravljajo te prepise ali izvadke, nimajo pravice do nikakršne odškodnine.
4.	) Po pripombi 2. k tar. post. 42. taksne tarife se računi za celo polo polovična pola, najsi se je kolikorkoli prepisalo iz nje. Ako se vrši prepisovanje ali napravljajo izvadki iz računskih ali drugih knjig, se računi en list (folio) knjige za eno polo, ena stran pa za polovično polo, najsi se prepiše ali izpiše z ene strani kolikorkoli.
5.	) Za prepise in izvadke, ki se izdajajo uradnim osebam za uradno uporabo, kakor tudi za prepise iz katastrskih posestnih listov in popisov duš, potrebnih privatnim osebam ob ugotavljanju zadružnega minimuma za določanje zadružne posesti, se ne plačuje taksa iz tar. post. 42. Ob izdajanju teh prepisov brez takse se mora označiti razlog, zakaj taksa ni plačana.
6.	) Za prošnjo, s katero se zahteva prepisovanje in napravljanje izvadkov, se plačuje taksa iz tar. post. 1. taksne tarife, razen primera iz točke 5. tega člena, toda na njej se mora označiti, zakaj taksa ni plačana.
7.	) Taksa za prepisovanje brez overitve se prileplja in uničuje na prošnji, s katero se zahteva prepisovanje ali napravljanje izvadkov; ako pa se istočasno zahteva in vrši overitev — potrditev prepisa ali izvadka — se prileplja taksa iz tar. post. 42. obenem s takso za overitev — potrditev — iz tar. post. 43. na prepisu pred potrditvijo ali overitvijo ter uničuje na predpisani način.
Člen 19.
1.	) Ob potrjevanju vseh listin in sploh spisov, za katere je bilo treba pred potrditvijo plačati takso za pravni posel ali listino, se mora oblastvo (odnosno uradni organ) pred potrditvijo uveriti, ali je za pravni posel ali listino taksa plačana; ako ni ali ni zadostna, naj se prične kazensko postopanje.
2.	) Za potrditev ali overitev se plačuje po tar. post. 43., in sicer; ako niso akti večji od ene pole, 5 dinarjev, ako pa so večji od ene pole, za vsako nadaljnjo polo po 2 dinarja, četudi ne bi bila pola cela.
3.	) Ako se potrdi več izvodov originalnih listin iste vsebine, je eden zavezan plačilu te takse, ostali pa plačajo brez ozira na število pol po 5 dinarjev.
4.	) Ker se pobira v primeru iz prejšnje točke taksa za pravni posel samo za prvi izvod, se mora na tem prvem izvodu ob potrditvi označiti v besedilu potrdila, kolika taksa se je pobrala za
pravni posel ali listino in po kateri tarifni postavki in kolika za potrditev. Na ostalih izvodih pa se mora vselej označiti, kolika taksa se je pobrala za pravni posel ali listino na prvem izvodu in po kateri tarifni postavki; pri kom je prvi izvod in da je izvod, na katerega se to zapisuje, zaporedoma «drugi», «tretji» itd. Odgovornega uradnika, ki tega ne stori, kaznuje minister za finance v denarju na korist državne blagajne od 10 do 100 dinarjev.
5.	) Za overjanje prepisanih aktov se pobira ta taksa po številu pol v originalu, ne glede na to, koliko pol ima prepis.
6.	) Taksa za to potrditev ali overitev se prileplja in uničuje pred besedilom potrdila ali overila.
7.	) Za prepise, ki so po pripombi 3. k tar. post. 42. oproščeni takse, se ne plačuje niti taksa za overitev, toda ob overitvi se mora v besedilu označiti razlog, zakaj taksa ni plačana.
8.	) Za prošnje?, s katero se zahteva potrditev ali overitev, se plača taksa po tar. post. 1. razen primera, omenjenega v točki 5. člena 18. tega pravilnika.
Člen 20.
1.	) V taksi, predpisani v tar. post. 44. taksne tarife, je obsežena tudi taksa za overitev; v tem primeru ni treba posebe pobirati takse iz tar. post. 43. taksne tarife.
2.	) Ta taksa se pobira v kolkih ter prileplja in uničuje kakor taksa za vse druge overitve (točka 6. člena 19. pravilnika). Izjemoma se pobira ta taksa v gotovini pri konzularnih oblastvih v inozemstvu.
3.	) Ako se na zahtevo enega izmed ministrstev prevajajo šolska izpričevala za njegove štipendiste, se izvrši prevod brez plačila takse, toda v overitvi se mora označiti razlog, zakaj sta se prevod in overitev izvršila brez plačila takse.
4.	) Za prošnjo, s katero se zahteva prevod in overitev, se plačuje taksa iz tar. post. 1.
Člen 21.
1.	) Ako prevoda ne izvrše oblastva, omenjena v tar. post. 44., nego se izvršeni prevod samo predloži v overitev, se pobere taksa iz tar. post. 45. in v overitvi se mora označiti, da državno oblastvo ni izvršilo prevoda, da se ve, zakaj se je plačala ta znižana taksa.
2.	) Tudi za to overitev se ne pobira taksa iz tar. post. 44.
3.	) Predpis točk 3. in 4. člena 20. pravilnika velja tudi tukaj.
Člen 22.
1.	) V pripombi k tar. post. 48. so omenjeni tudi častniki in administrativni vojaški uradniki, ki imajo svoje oddeljeno disciplinarno sodišče; toda s tem niso izvzeti tudi železniški in drugi uradniki, katerim istotako sodi njih posebno disciplinarno sodišče in ki morajo istotako plačati takso iz tar. post. 48., in sicer samo, če jih disciplinarno sodišče obsodi in če postane ta obsodba izvršna.
2.	) Vselej, kadar se izreče obsodba, se mora z njo določiti, da je položiti tudi takso za obsodbo.
3.	) Ono oblastvo, ki pobere takso po tej obsodbi, jo prilepi na referat o plačilu ter pošlje ta referat disciplinarnemu sodišču, da ga priloži aktom o kaznivih dejanjih dotičnega uradnika.
Člen 23.
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 49. taksne tarife, se računi za vsako posamezno osebo, katere izključitev se zahteva.
2.	) Ta taksa se prileplja na akt o zahtevi; ako se ugotovi, da je zahteva neutemeljena, se prisodi pri tej priliki državi tudi taksa po tar. post. 5. za odločbo, s katero se prosilec obvešča o neutemeljenosti njegove zahteve.
Člen 24.
Za pritožbe zoper odločbe, s katerimi se komu odkloni zahteva izključitve, se plačuje taksa po tar. post. 50.
Člen 25.
1.	) Za prošnje za sprejem v podaništvo (državljanstvo) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se plačuje taksa po tar. post. 51.
2.	) Ako se prosilec sprejme za državljana naše kraljevine, se pobere naknadno tudi taksa iz tar. post. 58. «za dekret za podaništvo» 400 dinarjev; ta taksa se prilepi in uniči na dekretu.
3.	) Ako pa se prosilcu odkloni sprejem v državljanstvo kraljevine, se pobere za to odločbo taksa 5 dinarjev po tar. post. 5.
4.	) Osebe, ki prehajajo na podstavi mirovnih Pogodb, po opcijski pravici, v državljanstvo naše kraljevine, ne plačujejo ne takse iz tar. post. 51. ne iz tar. post. ,58. taksne tarife.
Člen 26.
Po tar. post. 52. se plačuje taksa 10 dinarjev za pritožbe, ki se prijavljajo po predpisih posameznih zakonov državnemu svetu zoper odloke, odločbe ali postopanje vseh administrativnih ob-lastev.
Člen 27.
1.	) Najsi je v tar. post. 53. določeno, da se taksa 10 dinarjev plačuje za pritožbe, prijavljene državnemu svetu zoper ukaze, se pobira ta taksa tudi za pritožbe na državni svet zoper one predpiše, ki imajo isto zakonsko moč kakor ukazi.
2.	) V pokrajinah, kjer velja zakon o občinah ali zakon o ureditvi okrugov in srezov kraljevine Srbije, se za pritožbe, ki se prijavljajo zoper volitev občinskih poslovalcev ali okružnih poslancev, če podpiše pritožbo več oseb, izjemoma plačuje samo ena taksa v znesku 10 dinarjev.
Člen 28.
1.	) Taksa 10.000 dinarjev iz tar. post. 54. se plačuje za odločbo, s katero se proglasi vas za trg ali za mesto, ne glede na to, kje in po kom se izda ta odločba.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na odločbi.
Člen 29.
1.	) Po tar. post. 55. se pobira taksa, če izdajajo, podaljšujejo ali obnavljajo oblastva v naši kraljevine izvunmejne potne liste, po času, za katerega se izdajajo.
2.	) Osebe, ki stanujejo stalno v naši državi, plačujejo, ako potujejo v katerikoli prekmorski kraj (razen na Angleško), ne glede na razlog potovanja, takso po točki č) tar. post. 55. za izseljeniški potni list.
3.	) Ce se te osebe v 10 mesecih od dne, ko se jim je izdal potni list, vrnejo iz dotičnega prek-morskega kraja v kraljevino, ali če jim tuje ob-lastvo ali tuja diplomatska predstavništva dotične države kakorkoli zabranijo nadaljnje potovanje ali prihod v njih državo, smejo v 90 dneh od dne, ko so se vrnile v domovino, zahtevati povračilo takse. Na podstavi predloženega potnega lista in poslednjega viza se ugotovi, ali je zahteva pravočasna.
4.	) Kdor se je pravočasno obrnil za povračilo, temu se vrne taksa iz točke č) tar. post. 55. po odbitku takse za potni list iz točke a) ali b) te tarifne postavke, z ozirom na čas, ki ga je prebil na poti.
5.	) Onim, ki prostovoljno opuste potovanje, se ne sme nikakor in nikoli vrniti taksa iz tar. post. 55.
6.	) Od onih, ki so stalno nastanjeni v enem izmed prekmorskih krajev, se pobira, ko dopotujejo s potnim listom našega konzularnega predstavništva iz tega prekmorskega kraja v domovino ali v katerikoli evropski kraj in tukaj podaljšajo ali obnove potni list za vnovični povratek v prekmorski kraj, samo taksa iz točke a), odnosno b) ali c) tar. post. 55. z ozirom na čas, za katerega se podaljšuje ali obnavlja potni list, ne pa tudi taksa iz točke č) te tarifne postavke, ker se v tem primeru te osebe ne morejo smatrati za iz-seljenike. Istotako tudi ne plačujejo dijaki, ki potujejo zaradi nadaljevanja študij v prekmorski kraj, te takse iz točke č) tar. post. 55., toda njih roditelji morajo najpozneje v sedmem mesecu od dne, ko je bil izdan potni list, predložiti dokaze, da je dotičnik resnično vpisan na dotični univerzi. Ako tega ne store, se pobere od njih taksa po točki č) omenjene tarifne postavke. Ako dotičnik nima roditeljev, jamči za resničnost in za eventualno takso druga zanesljiva oseba, ki mora istotako predložiti gorenje dokaze. Pravilnost dokazov oceni policijsko oblastvo, ki mora o teh osebah voditi tudi potrebno evidenco.
7.	) laksa za potne liste, izdane v državi, se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo na potnem listu.
8.	) Zaradi zahteve potnega lista se mora vložiti prošnja, za katero se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 30.
1.	) Taksa po tar. post. 56. se pobira za izdajanje objav ali certifikatov za notranji, pa tudi za obmejni promet, kadarkoli je, ne glede na to, v kateri pokrajini se izdajajo.
2.	) Ta taksa se pobira v kolkih ter prileplja in uničuje na objavi, odnosno certifikatu.
Člen 31.
1.	) Najsi poselska listina, za katero se plačuje taksa po tar. post. 57., nadomešča službeno in najemno pogodbo, se vendarle od slug ali služkinj ne pobira nobena druga taksa razen te.
2.	) Ta taksa se pobira, in sicer: ob prvem vpisu 2 dinarja, a za vsak nadaljnji izbris ali vpis pri oblastvu po 1 dinar.
3.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na listini.
Člen 32.
1.	) Taksa po tar. post. 58. se pobere šele potem, ko je kdo sprejet za državljana naše kraljevine, in sicer, preden se izda dotičniku dekret.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dekretu.
Člen 33.
1.) Za odpust iz podaništva (državljanstva) naše kraljevine se mora vložiti prošnja, za katero j drugače nimajo krajevne pravice, prodajati pijače
ali kavarniški obrt, mora imeti vsakdo, ki hoče izvrševati gostilniški ali kavarniški obrt v poslopju, katero ima za ta obrt krajevno pravico, posebno osebno pravico in je ne more prenesti na koga drugega. Kdor pridobi pravico, da otvori gostilno ali kavarno v drugem poslopju, ni pridobil s tem osebne pravice za izvrševanje gostilniškega ali kavarniškega obrta.
2.	) To takso pobira po tar. post. 63. ono oblastvo, ki izdaja osebno gostilniško ali kavarniško pravico, od onih, ki bi od dne, ko stopi v veljavo ta zakon, zahtevali ali pridobili osebno pravico za izvrševanje tega obrta; ta taksa se prileplja na odobrilu.
3.	) Ta taksa se pobere enkrat za vselej, ako ne nastanejo pogoji, da se ta pravica odvzame.
4.	) S pobiranjeu te takse se nikakor ne iz-preminjajo predpisi točarinskih zakonov.
5.	) Točka 8. člena 35. tega pravilnika velja tudi tukaj.
Člen 37.
1.	) Taksa iz tar. post. 64. se mora plačevati ne glede na to, ali je oni, ki je pridobil to pravico, tudi manj časa uporabljal to svojo pravico.
2.	) Oni, ki imajo osebno pravico, izvrševati gostilniški ali kavarniški obrt, smejo po dovolitvi pristojnega oblastva po vrtovih, parkih itd., ki
se plačuje taksa po tar. post. 1.
2.	) Ako državno oblastvo spozna, da se sme odobriti izstop iz državljanstva, prilepi poprej na odobrilo takso 600 dinarjev po tar. post. 59. ter jo uniči.
3.	) Ako se ne odobri izstop, se pobere od prosilca za odločbo o odklonu samo taksa za odločbo pa tar. post. 5. taksne tarife.
Člen 34.
1.	) Taksa za gostilniško pravico v določenem poslopju iz tar. post. 61. se plačuje za dovolitev, da se v določenem poslopju izvršuje gostilniški obrt (gostilna, hotel), ne glede na velikost poslopja.
2.	) To takso plačuje lastnik poslopja, prileplja pa se na dovolilu.
3.	) Gostilniška pravica v določenem poslopju in osebna gostilniška pravica (iz tar. post. 63.) sta dve različni pravici ter se pridobivata ločeno druga od druge, ako so izpolnjeni potrebni pogoji.
4.	) To takso iz tar. post. 61. pobira ono oblastvo, ki izda to dovolitev — pravico —, od onih oseb, ki pridobe od dne, ko je stopila v veljavo ta tarifna postavka (od dne 6. aprila 1920.) pravico v določenem poslopju za izvrševanje tega obrta.
5.	) Za gostilne se smatrajo vsa ona javna poslopja, v katerih se prodajajo pijače neomejeno in dajo jedila potnikom, poleg tega pa tudi oddajajo sobe za prenočišče, ne glede na to, v kakšni količini se točijo pijače.
6.	) Ta taksa se plača enkrat za vselej.
7.	) Vsi oni lokali v pokrajinah izvun Srbije in Crne gore, v katerih se je, ko je izšel zakon o proračunskih dvanajstinah (dne 6. aprila 1920.) izvrševal gostilniški obrt in so imeli za to izvrševanje legalno dovolitev, se morajo smatrati, da so dobili gostilniško pravico v določenem poslopju, in za to prej pridobljeno pravico jim ni treba plačati nobene takse, ampak plačilo te takse se tiče samo onih lokalov, za katere se ta pravica zahteva in dobi potem, ko je stopila v veljavo tar. post. 61. taksne tarife.
8.	) Onim osebam pa, ki so dobile dovolitev za obrtovanje v tem lokalu pred dnem 6. aprila 1920., se smatra ta dovolitev za pravico do osebnega obrtovanja.
9.	) Ako kdo opusti gostilniški obrt v takem poslopju, ki je doslej služilo za gostilno, se za to poslopje ne pobira nova taksa za gostilniško pravico v določenem poslopju, dokler ne nastanejo pogoji, da se ta pravica odvzame.
10.) V Srbiji in Crni gori veljajo še nadalje dotični predpisi kakor tudi tar. post. 67. taksne tarife.
Člen 35.
1.	) Točke 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9. in 10. veljajo tudi za kavarniško pravico v določenem poslopju po tar. post. 62.
2.	) Za kavarne (krčme) se smatrajo ona javna poslopja, ki ne smejo imeti sob za prenočišče.
Člen 36.
1.) Ne glede na to, ali velja dovolitev, da se sme v določenem poslopju izvrševati gostilniški
in jedi, toda za to dovolitev morajo plačati gorenjo takso ne glede na to, da so plačali takso iz tar. post. 63., brez katere niti ne bi bili mogli dobiti dovolitve za pravico, da točijo pod milim nebom.
3.	) Takso iz tar. post. 64. pobira ono oblastvo, ki izdaja to pravico, tudi od onih, ki bi od dne, ko stopi v veljavo ta zakon, zahtevali ali pridobili osebno pravico za izvrševanje tega obrta; predpisi točk 2., 3., 4. in 5. člena 39. veljajo tudi tukaj.
4.	) Tudi ta taksa se prileplja in uničuje na dovolilu.
5.	) S pobiranjem te takse se nikakor ne izpre-minjajo predpisi točarinskega zakona.
6.	) Za točenje pijač na semnjih in shodih se ta taksa ne pobira. Toda dotičniki morajo imeti posebno gostilniško ali kavarniško pravico.
7.	) Istotako ne plačujejo te takse iz tar. post.
64.	oni, ki točijo pijače po vrtovih, kateri so sestavni del poslopja, v katerem je gostilna ali kavarna.
Člen 38.
1.	) Taksa iz tar. post. 65. za pravico, da se točijo pijače v stalni baraki, se plačuje istotako in na isti način kakor taksa iz tar. post. 64.
2.	) Za barake se smatrajo tudi stalne kantine pri tvornicah, vojaških oddelkih itd.
Člen 39.
1.	) Začasne barake pri večjih delih in podjetjih obdrže pravico obrtovanja samo dotlej, dokler trajajo ta dela; kadar pa ta dela prestanejo, izgube pravico, nadaljevati obrtovanje, ne glede na to, da so plačale takso.
2.	) To takso iz tar. post. 66. pobira ono oblastvo, ki izdaja dovolitve, in ker se ta taksa pobira letno za vsako koledarsko leto ne glede na to, za koliko časa je plačana, se mora v dovolilu točno označiti, za koliko časa velja to dovolilo, da se, ko poteče eno leto od izdanega dovolila, pobere za novo dovolilo nova taksa, ako pristojno oblastvo prizna, da se sme to dovolilo izdati.
3.	) Ako se izda novo dovolilo za novo leto, se mora staro dovolilo uničiti in to se mora označiti v novem dovolilu.
4.	) Kdor nadaljuje obrt brez novega dovolila, se kaznuje s trikratnim zneskom neplačane takse, poleg redne takse.
5.	) Preden se izda to dovolilo, se mora dotično oblastvo uveriti, ali ima dotičnik osebno gostilniško, odnosno kavarniško pravico, ker se mu brez te pravice ne sme izdati dovolilo za začasno barako.
Člen 40.
1.	) Oblastva, ki izdajajo dovolila, da se otvori agentura za izseljevanje, morajo pobirati takso 5000 dinarjev iz tar. post. 70. ter jo prilepljati in uničevati na dovolilu.
2.	) Tudi prodajalnice vozovnic za prekmorske kraje plačujejo to takso, ker jih je smatrati za izseljeniške agenture.
Člen 41.
Taksa iz tar. post. 71. se pobira v pokrajinah izvun Srbije in Crne gore, kadarkoli se potrjujejo izpričevala, omenjena v tej tarifni postavki.
Člen 42.
1.	) Taksa iz tar. post. 72. se ne plačuje samo, če se popolnoma izpremeni priimek, nego tudi, če se izpremeni priimek s prevodom, ki obseza stari priimek. N. pr.: Ivan Srečkovič — Feliks.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dovolilu.
Člen 43.
1.	) Takso iz tar. post. 93. za dovolilo, da se otvori likerska ali druga obrtovalnica za predelovanje špirita za pijače, prileplja in uničuje ono oblastvo, ki izda to dovolilo.
2.	) Predpisi o tem, komu in ob kakšnih pogojili se izdaj to dovolilo, veljajo še nadalje.
Člen 44.
Predpisi člena ,47. tega pravilnika veljajo tudi za pobiranje takse iz tar. post. 94. ob izdaji dovolila, da se otvori nova pivovarna ali tvornica za špirit.
Člen 45.
%
1.	) Taksa, da ima kdo biljarde po tar. post. 98. taksne tarife, se plačuje v kolkih.
2.	) Samo biljardi po privatnih hišah in oni biljardi na skladiščih, na katerih se ne igra, niso zavezani plačilu te takse.
3.	) Biljardi društev, klubov in udruženj kakor tudi biljardi v javnih lokalih plačujejo takso za prijavo in letno takso.
4.	) Vsak lastnik ali najemnik biljarda mora, preden postavi biljard za igranje, predložiti pristojnemu finančnemu oblastvu prijavo, v kateri označi številko, ki jo ima biljard, katera tvornica ga je izdelala in kje stoji biljard, ter položiti 50 dinarjev letne takse za vsak biljard za dotično koledarsko leto.
5.	) Taksa 20 dinarjev za prijavo in 50 dinarjev na leto še plačuje za vsak biljard posebe. Finančno oblastvo vpiše prijavo v register biljardov ter izda prijavilcu potrdilo, da ima biljarde; na potrdilu se prilepi in uniči- letna taksa in v njem se mora označiti, za katero leto je taksa plačana.
6.	) Taksa za prijavo in vsa letna taksa se plača, kadarkoli se nabavi biljard v last, najem ali kakorkoli drugače, in prijavna taksa velja, dokler je ta biljard v posesti onega, ki ga je prijavil. Letna taksa se plačuje za leto dni v naprej v zmislu točke 7. tega člena. Vsi imetniki biljardov morajo letno takso plačevati najpozneje do dne 15. januarja vsakega leta, drugače se kaznujejo s trikratnim zneskom takse, poleg plačila redne takse. Za vsako leto in za vsak biljard se mora izdati novo potrdilo.
7.	) Ako se biljard med letom odsvoji, mora dotedanji njegov lastnik predložiti pristojnemu oblastvu prijavo s takso iz tar. post. L, v kateri označi osebo, ki ji je prodal biljard; v tem primeru plača oni, ki je nabavil biljard, najpozneje v nadaljnjih 5 dneh ne samo novo prijavno takso 20 dinarjev za prijavo, nego tudi vso biljardno letno takso za to koledarsko leto, ne glede na to, kdaj med letom je nabavil biljard.
8.	) Finančni organi, ki ne vodijo potrebnih registrov ali jih vodijo malomarno ali sploh ne kontrolirajo zadostno, da se polagajo letne takse pravočasno, se kaznujejo v denarju od 10 do 100 dinarjev na korist državne blagajne, kar pa ne izključuje njih odgovornosti za povračilo škode, pro-vzročene s takim noslovanjem. To povračilo se prisoja z odločbo, s katero se uradnik kaznuje.
9.	) To takso iz tar. post. 98.: za prijavo in letno takso, morajo plačevati tudi vsi dosedanji imetniki biljardov v pokrajinah izvun Srbije izza dne 1. januarja 1922.
Člen 46.
1.	) Za dovolitev, da se smejo prirejati plesna veselica, zabava, koncert, glasbeni in pevski večeri in vsakovrstna predavanja, dirke, ognjemet, cirkuška in akrobatska predstava, bioskop in temu podobne predstave — razen državnih in državno privilegiranih gledališč — kjer se zbirajo ljudje zaradi zabave, pouka ali razvedrila, plačevaje vstopnino ali ne plačevaje vstopnine, se polaga taksa 5 dinarjev iz tar. post. 99. taksne tarife.
2.	) Ta taksa se plačuje za vsako prirejeno zabavo ali drugo za imenovani (datum) dan in noč 24 ur. Ako se priredi v teh 24 urah več predstav, se plača samo ena taksa. Ako bi se pa te predstave in zabave prirejale stalno, za dalje časa nego en dan, sme policijsko oblastvo izdati dovolilo za daljši čas; tedensko ali mesečno, pobere pa v naprej za vsak dan takso 5 dinarjev.
3.	) Prijavna taksa (za prošnjo) 2 dinarja se pobira, kadarkoli se zahteva dovolilo.
4.	) Osebe, družbe in korporacije, ki so po točki 5. člena 5. srbskega zakona o taksah oproščene plačevanja takse, morajo istotako to dovolilo vzeti od policijskega oblastva ter ne plačajo te takse samo, če predlože odločbo ministra za finance, s katero so oproščene plačevanja te takse. Te takse ne plačujejo osebe, društva in korporacije izvun Srbije in Črne gore, ako so s pristojbinskimi zakoni izrečno oproščene plačevanja te takse.
5.	) Plačevanje te takse ne izključuje pobiranja občinske takse iz tar. post. 407. taksne tarife, ki se je v Srbiji in Črni gori plačuje občinam v gotovini toliko, kolikor je določil občinski odbor in odobril minister za finance.
6.	) Pravne in fizične osebe, ki prirejajo zabave, predstave in drugo, za kar se plačuje ta taksa, a ne zahtevajo tega dovolila 24 ur prej in ne plačajo predpisane takse, so poleg redne takse zavezane plačilu kazenske takse v desetkratnem znesku neplačane takse.
7.	) Policijski organi, ki ne skrbe za to, da se plačuje ta taksa, se kaznujejo v denarju od 10 do 100 dinarjev. Ako pa izdado to dovolilo brez plačila takse, se kaznujejo s petkratnim zneskom neplačane takse.
8.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na dovolilu.
9.	) Vsi dotični predpisi posameznih pristojbin-skih zakonov o pobiranju te takse prestanejo veljati.
Člen 47.
1.	) Po tar. post. 99. a. taksne tarife se plačuje taksa na vse vstopnice, in sicer po točki 1. te tarifne postavke na vstopnice za gledališča, državno privilegirana gledališča in umetniško-diletantska gledališča kakor tudi za umetniške koncerte po 10 % vrednosti vstopnice.
2.	) Ta privilegirana in umetniško-diletantska gledališča in prireditelji umetniških koncertov morajo imeti potrdilo umetniškega oddelka ministrstva za prosveto, odnosno pristojnega prosvetnega poverjeništva, da so resnično privilegirana, odnosno umetniška. Kdor ne predloži tega potrdila, plača takso kakor prireditve po točki 3. tega člena.
3.	) Po točki 2. tar. post. 99. a. se plačuje po 20 % od vrednosti vstopnice za: bioskope, cafe-chantants, kabarete, orfeje, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske in spiritistične predstave, panoptike, menažerije, razne druge razstave posameznih oseb spekulativnega značaja, panorame, fotoplastike, dirke in sploh za vse vstopnice k prireditvam, kamor prihajajo ljudje in kjer se zbirajo, zaradi zabave in razvedrila.
4.	) Ako se gledališke predstave in koncerti — najsi tudi umetniški —, gimnastično-sportne prireditve kakor tudi sokolske vaje in večeri, razna predavanja, umetniške in gospodarske razstave prirejajo s plesno veselico, se plačuje za vstopnice na take zabave 20 %. od vrednosti vstopnice.
5.	) Ob prireditvah, kjer se poleg vstopnice ali namesto vstopnice, katere cena ni v naprej določena, plačuje «prostovoljen prispevek», se plačuje istotako taksa 10%, odnosno 20 %, od skupnega zneska prostovoljnega prispevka, z ozirom na značaj prireditve iz točk L, 3. in 4. tega člena. V ta namen mora prireditelj voditi točen seznamek (po tekočih številkah) vseh prispevnikov in vsote danega prispevka, bodisi da se da prostovoljni prispevek brez vstopnice, bodisi za vstopnico ali poleg vstopnice, in ne glede na to, ali se da ta prispevek pred dnem prireditve ali pri blagajni. Seznamek oseb, ki so dale prostovoljni prispevek pred dnem prireditve, se mora priložiti seznamku, ki se vodi pri blagajni na dan prireditve, da dotično oblastvo po določenem uradniku lahko še isti večer pobere predpisano takso na prostovoljne prispevke, ki jih je dobil prireditelj.
6.	) Ako je določena za izvestno zabavo vstopnina, a se ne izdajajo vstopnice in ob vstopu obiskovalci plačajo vstopnino, poleg tega pa prostovoljni prispevek, se vodi seznamek oseb z dvema rubrikama, v katerih se vpisuje, in sicer: v prvo plačana vstopnina, v drugo pa znesek prostovoljnega prispevka. Tudi tukaj se postopa v zmislu točke 5. tega člena.
7.	) Vsota, pobrana v gotovini kot ta taksa, se prilaga seznamkom, s katerimi se ugotavlja, koliko oseb je dalo in koliko prostovoljnih prispevkov in koliko oseb je bilo na zabavi; takoj drugi dan se izroče pristojni blagajni, prirediteljem pa se izda priznanica za plačano takso.
8.	) Ako je bila za vstop določena cena, se ugotovi, koliko oseb je plačalo eno vstopnino.
koliko pa je bilo oseb, ki so dale tudi prostovoljni prispevek. N. pr.
Na zabavo N. N. društva, prirejeno v dvorani N. dne N. t. L, je prišlo: 120 samcev z vstopnino 20 dinarjev, skupaj 2400 dinarjev,
po 20 %	takse....................din.	480
283 rodbinskih članov z vstopnino 15 dinarjev, skupaj	4245	din., po	20 % takse	.	din.	849
Poleg tega je dalo 250 oseb še prostovoljen prispevek 5200 dinarjev po 20 %. takse.................................. din.	1040
Skupaj	takse	.	.	.	din.	2369
Po seznamku prispevkov, nabranih pred dnem prireditve, je dalo 100 oseb prostovoljnega prispevka 1300 dinarjev, po 20 % takse.............................din.	260
Skupaj	takse	.	.	.	din.	2629
Kontrolni organ:
N. N.
Predsednik ali član uprave:
N. N.
9.	) Te seznamke mora poleg določenega uradnika podpisati tudi član društvenega upravnega odbora, odnosno član prirejajočega odbora ali lastnik dvorane, ako sam prireja zabavo.
10.	) Ako se vpišejo podatki neresnično v seznamek, se kaznujejo predstavniki uprave ali odbora, odnosno lastnik, po prvem oddelku točke 63. tega člena.
11.	) Pri klubih, udruženjih in podjetjih, kjer je v plačani članarini obsežena tudi vstopnica za razne prireditve in pri katerih velja članska karta za vstopnico, se pobira taksa na skupni znesek letne članarine 20 %. Ako znaša vpisnina preko 5 dinarjev, se smatra ves prispevek za članarino.
12.	) Vsak vpis ali izbris članov se mora naj-kesneje mesečno priobčiti pristojnemu finančnemu oblastvu.
13.	) Ako izdaja to ali ono podjetje vstopnice v obliki sezonske karte ali v obliki predplačila (abonnementa) za določeno število vstopov ali za vstope v določenem času, se pobira ta taksa po skupno plačanem znesku, vpoštevaje, kakšne so prireditve.
14.	) Kakar je vstop dovoljen brez vstopnice — «vstop prost» — pa se v lokalu prodajajo pijače in jedila ter se tukaj ljudje zbirajo ali dohajajo tja zaradi zabave, plesne veselice ali razvedrila, poslušajoč godbo ali petje itd., gledajoč, dokler so navzočni, bioskopsko sliko, predstavo itd., se določi taksa pavšalno — skupaj za en dan ali za eno predstavo —, in lastnik podjetja jo mora plačati v naprej v gotovini dotičnemu pristojnemu oblastvu.
15.	) Tej pavšalni taksi so zavezani tudi ponočni javni — tolerirani obrati, ne glede na to, ali igra v njih godba ali ne.
16.	) Za osnovo proračunu pavšalne takse mora služiti približna velikost lokala, število sedežev, trajanje zabave — dosledno po tem, koliko more biti izmenoma obiskovalcev na en dan ali en večer, in po tem, koliko časa igra godba ali traja petje itd. in v katerem letnem času, vse pa sorazmerno z zneski, ki se povprečno pobirajo v dotičnem kraju od podobnih lokalov kot taksa na vstopnice.
17.	) Na podstavi teh podatkov izvrši finančno oblastvo preračun pavšalne takse in to takso plačuje lastnik obrata dnevno ali, sporazumno s finančnim oblastvom, tedensko, desetdnevno ali mesečno V naprej.
18.	) To pavšalno takso določajo finančne uprave in davčni uradi, kjer pa teh ni, oddelki finančne kontrole, policijska oblastva, okrajne ekspoziture ali občinska oblastva.
19.	) To odmero priobčujejo ta oblastva lastnikom, ki se smejo, ako niso zadovoljni, pritožiti v treh dneh.
20.	) Te pritožbe se prijavljajo:
a)	v Srbiji in Crni gori, v Banatu, Bački in Baranji, kjer odmerjajo te takse sreske finančne uprave, oddelki finančne kontrole, policijska ali občinska oblastva ali kotarske ekspoziture — okružni finančni upravi in zoper to generalni direkciji posrednjih davkov; kjer pa so to takso odmerile okružne finančne uprave in oblastna direkcija v Novem Sadu ali davčni oddelek beograjski, generalni direkciji posrednjih davkov;
b)	v ostalih pokrajinah, kjer odmerjajo to takso davčna oblastva (uradi), oddelki finančne kontrole ali kotarske ekspoziture — finančni direkciji, zoper to pa generalni direkciji posred-njih davkov.
21.	) Odločba generalne direkcije posrednjih davkov o teh pritožbah je izvršna.
22.	) Pritožba ne zadržuje pobiranja takse.
23.	) Na te pritožbe se prileplja taksa 5 dinarjev ter se izroča onemu oblastvu, ki je izvršilo odmero.
24.	) To velja tudi za obrate, kjer nabirajo godci, pevci in dr. sami prispevke, kakor tudi za kavarne na semnjih, katerih lastniki istotako plačujejo predpisano takso.
25.	) Tudi o teh obratih in o plačevanju takse mora dotično oblastvo voditi potreben seznamek, iz katerega se vidi, kateri lastniki in za kateri čas in koliko so plačali takse.
26.	) O plačani taksi se mora izdati lastniku priznanica, kj jo mora pokazati kontrolnemu organu, .kadarkoli jo zahteva na podstavi svoje legitimacije.
27.	) Vsi oni, ki so plačali to takso za določeno vrsto dni, a v njih lokalu v enem delu tega časa ni bilo zabave (godbe, petja itd.), morajo takoj prihodnji dan od dne, ko je zabava prestala, ob uradnih urah priobčiti to pismeno (kar se mora vpisati v vložni zapisnik) pristojnemu nadzornemu oblastvu, da je mogoče z zapisnikom po prejšnji uveritvi ugotoviti navedbe dotične osebe. Ako se ta prijava ne izvrši v tem roku, nima dotičnik pravice do povračila preveč položene takse za prejšnji dan, nego šele za dan, ko je bila prijava prejeta, in za prihodnje dni. Če se zahteva povračilo, priloži pristojno oblastvo prošnji tudi to prijavo z zapisnikom vred, izda odločbo o povračilu in izvrši to povračilo.
28.	) Plačila taks na vstopnice kakor tudi pavšalnih taks itd. — ne more biti nihče oproščen, najsi se prodajajo vstopnice po komerkoli, na kateremkoli kraju in v čigarkoli korist.
29.	) Izjemoma se ta taksa ne plačuje:
a)	za zabave na vaških slavnostih, verskih proslavah in cerkvenih slovesnostih in proslavah in narodnih svečanostih, ako se vrše na krajih, ki so za to določeni;
b)	za koncerte in zabave, ki jih prireja šolska uprava ali šolska mladina v šolskih prostorih na korist učencem dotične šole;
c)	za poučna predavanja, poučne in gospodarske razstave ali vaje in večere sokolskih (orlovskih) in gimnastično-sportnih društev, toda samo, ako se obenem ne prirejajo plesne veselice; in
č) za vse prireditve katerekoli vrste prostovoljnih gasilnih društev, ki se vzdržujejo sama, ako prirejajo koncerte ali zabave izključno zato, da nabavljajo priprave, potrebne zoper požar.
30.	) Vsi lastniki gledališč, bioskopov, cirkusov in dr., ki imajo stalne obrate, pa naj jih izvršujejo daljši ali krajši čas, kakor tudi lastniki lokalov, ki prirejajo zabave sami, in društva, ki prirejajo zabave, morajo najkesneje 24 ur prej prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu (finančni upravi in davčnemu oddelku v Srbiji, Črni gori in Banatu, Bački in Baranji, v ostalih pokrajinah pa davčnemu uradu ali oddelku finančne kontrole — in kjer teh ni — kotarski ekspozituri) prirejanje takih predstav, odnosno zabav, priloživši na vpogled dovolilo o prirejanju (po tar. post. 99.), in sicer:
a)	oni, ki imajo stalne obrate, preden sploh prično s prirejanjem, z označbo števila predstav na en dan; in
b)	oni, ki prirejajo predstave, odnosno zabave, samo občasno, istotako 24 ur prej. Paziti pa morajo, da izvrše prijavo ob času, ko so uradne ure. Kdor ne izvrši teh prijav (pod a in b) pravočasno, se kaznuje po prvem oddelku točke 63. tega člena.
31.	) Prirejanje teh predstav in drugih mora istotako priobčiti oblastvom iz 1. odstavka prejšnje točke 24 ur prej tudi policijsko oblastvo, odnosno, kjer ni policijskega oblastva, ofičinsko oblastvo, in sicer:
a)	za one prireditve, ki se vrše stalno: gledališča, kinematografe itd., enkrat pred pričetkom prirejanja sploh;
b)	za one prireditve, ki se vrše občasno, ob vsaki prireditvi 24 ur prej.
32.) Za vsak prekršek predpisa prejšnje točke daje. Ako pa se tudi te vstopnice ne morejo raz-
se kaznuje odgovorni uradnik po točki 65. tega člena.
33.	) Finančna oblastva morajo voditi seznamek (evidenco) vseh podjetij, ki stalno prirejajo predstave bodisi daljši, bodisi krajši čas. Iz tega se-znamka se mora videti, koliko predstav prirejajo in ali in za kateri čas so plačali potrebno takso tako za vstopnice kakor tudi takso za dovolilo iz tar. post. 99. če se ta seznamek ne vodi ali če se sicer vodi, toda neredno, se kaznuje šef, odnosno odrejeni uradnik, po točki 65. tega člena.
34.	) Vsi podjetniki ali naprave, ki prirejajo predstave, bioskope, zabave itd., na katere je mogoče zahajati s posebe plačano vstopnico, morajo imeti na vstopnicah točno označeno vrednost.
35.	) Najkesneje v 24 urah pred predstavo ali zabavo morajo vse vstopnice predložiti pristojnemu finančnemu oblastvu iz 1. odstavka točke 30. tega člena, da plačajo takso. Dovoljeno jim je, da smejo tudi za določeno vrsto predstav v naprej predložiti vstopnice (obenem z dovolilom o prirejanju) zaradi žigosanja in plačila takse. Taksa se vselej plača v naprej v gotovini po vrednosti predloženih vstopnic, taksa pa se računi za vsako vstopnico.
36.	) Ta oblastva morajo takoj pismeno odrediti uradnika, ki pritisne na vsako vstopnico okrogli pečat dotičnega oblastva ter pod njim pristavi svoj podpis s kemijskim svinčnikom,
M. Jovič.
37.	) Nato sestavi ta podrejeni uradnik referat o številu in vrsti teh vstopnic ter vknjiži pobrano takso v dnevnik za pobiranje takse (pristojbine), odnosno takoj izroči referat s takso, pobrano v gotovini, blagajni pristojnega finančnega oblastva.
38.	) Žigosane vstopnice, za katere je taksa pobrana, se vrnejo s predloženim dovolilom vred lastniku, odnosno prireditelju, proti reverzu, ki se priklopi referatu.
39.	) Lastniki, odnosno prireditelji, morajo, ko izdajajo vstopnice obiskovalcem, pristaviti dan, ko jih izdado.
40.	) Vstopnice morajo biti vezane v knjižice ter morajo imeti juksto in talon (vstopnico) s kuponom. Kdor sprejme in žigosa nepredpisane vstopnice, se kaznuje po točki 47. tega člena.
41.	) Žigosanje se izvrši na vstopnici (talonu), a dotični uradnik mora na prvi, srednji in poslednji vstopnici in juksti iz celokupnega bloka označiti tudi dan žigosanja in to tudi podpisati.
42.	) Ko vstopi obiskovalec v prostore, mora osebje dotičnega podjetja odtrgati kupon. Ako se v prostorih vendarle zasledi kdo z vstopnico, od katere kupon ni odtrgan, a dotično podjetje na ta dan neprestano prireja predstave (kakor kinematografi), se kaznuje lastnik podjetja po točki 60. tega člena, kakor bi bila ena vstopnica dvakrat uporabljena.
43.	) Podjetja, kakor n. pr. gledališča, bioskopi in dr., ki imajo za posamezne predstave točno določeno število vstopnic, t. j. za vsak prostor in za vsako predstavo označeno in datirano vstopnico, pa vstopnic za gotove prostore dotične predstave in za ta dan ne razprodado, lahko zahtevajo po oblastvu, pri katerem so plačala takso, povračilo takse, plačane za nerazprodane vstopnice.
44.	) Da se jim pa more taksa povrniti, morajo priložiti prošnji, ki je prosta kolka, vse nerazprodane vstopnice; potem šele sme tudi pristojno finančno oblastvo, pri katerega blagajni se je taksa prejela in vknjižila, z odločbo vrniti preveč plačano takso za predložene nerazprodane vstopnice, ko je prej ugotovilo dejanski položaj. Ti odloki o povračilu takse se z nerazprodanimi vstopnicami vred hranijo posebe v blagajni kot dokaz blagajničnega izdatka in tudi za eventualno naknadno kontrolo.
45.	) Prošnje za povračilo te takse se vlagajo pri dotičnem oblastvu v 5 dneh od dne, ko se je priredila predstava ali priredil koncert; dan predstave ali koncerta se pri tem ne všteva. Te prošnje niso zavezane kolku. Za računanje rokov veljajo predpisi iz točke 5. člena 134. tega pravilnika.
46.	) Vstopnice, ki se ne glase na numerirane sedeže, se lahko uporabljajo do končne razpro-
prodati, ker se večkrat ne vrše prireditve, se sme istotako v roku iz prejšnje točke, pri čemer se računi ta rok od dne poslednje prireditve, zahtevati povračilo, kakor je zgoraj navedeno, povračilo pa se sme izvršiti samo, ako niso vstopnice iztrgane iz knjižice in imajo kupone.
47.	) Ako se je denar od pobranih taks vložil v blagajno davčnega oblastva (urada), odloči to nekvarno dosedanjim predpisom neposredno, po prejšnji oceni, ali je prošnja utemeljena, o povračilu ter izvrši povračilo, vstopnice pa uniči s tem, da jih preluknja, in mesečno z izplačilnim dnevnikom izroča vse te svoje odločbe z vsemi prilogami vred računovodstvu pristojne finančne direkcije, da se izplačilo preizkusi in odobri.
48.	) Ce se ob reviziji ugotovi, da se je na vstopnice, ki vendarle ne ustrezajo točkama 38. in 39. tega člena, vrnil denar ali če se to ugotovi drugače, se dotični uradnik, ki je žigosal nepravilne vstopnice, kaznuje v denarju od 50 do 200 dinarjev.
49.	) Zaradi lažje kontrole morajo biti vstopnice po možnosti različnih barv.
50.	) Za dodatno karto, s katero se od lastnika pridobi pravica za uporabo dražjega prostora od prvotnega, za katerega se je že plačala cena vstopnice, se plača ustrezna procentualna taksa po vrednosti, označeni na dodatni karti.
51.	) Ako se ob kontroli kdo zasledi na dražjem prostoru brez dodatne karte k prvotni kupljeni karti, se kaznuje prireditelj po točki 60. tega člena.
52.	) Procentualno takso od vrednosti vstopnice, predpisano pri državnih gledališčih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Osijeku itd., morajo blagajniki izločati iz pobrane cene vstopnic ter skupni znesek te takse z referatom, za katere vrste vstopnic in v kolikem znesku je bila taksa pobrana, po preteku vsakih 10 dni izročati pristojni finančni blagajni. Točnost tega referata mora overjati, in sicer: v Srbiji in Crni gori, Banatu, Bački in Baranji krajevni pregledovalec računov, v ostalih pokrajinah pa kontrolor gledališke blagajne.
53.	) Ako potuje vse gledališko osebje ali del njegov v razne kraje, da prireja predstave, izvršuje overitev oni, ki vodi družbo; v tem primeru je ta oseba tudi popolnoma odgovorna za vse nepravilnosti ali netočnosti glede obračuna in polaganja takse. Taksa za prodane vstopnice od predstav teh potujočih oddelkov državnih gledališč se polaga prihodnji dan po prirejeni predstavi, ako potujejo igralci in prirejajo predstave na račun gledališča; ako pa potujejo in prirejajo predstave na svoj račun, morajo postopati kakor vsa privatna podjetja ter v naprej žigosati vstopnice in plačati takso. Da pa se ve, na čigav račun potujejo, morajo imeti o tem potrdilo svoje gledališke uprave, katero se mora vedno predložiti na vpogled pristojnemu oblastvu, kjer polagajo takso.
54.	) Za prostore v gledališčih, ki se po pravilih brezplačno oddajajo gledališkemu zdravniku, časnikarjem, policijskemu organu i. dr., se taksa ne pobira, kar se mora v referatu istotako ugotoviti.
55.	) Ako pa se prodado tudi taki prostori, se pobere ustrezna taksa po vrednosti vstopnice.
56.	) Kontrola o izvrševanju vseh prednjih predpisov gre v prvi vrsti organom dotičnega pristojnega finančnega oblastva; pa tudi druga državna oblastva so poklicana, da podpirajo organe finančnega oblastva ob izvrševanju te dolžnosti. Kjer ni finančnih organov, lahko izvršuje to kontrolo, istotako na podstavi posebne legitimacije, policijsko ali občinsko oblastvo.
57.	) Kontrola se mora izvrševati zelo pazljivo, mirno in tako, da se ne moti zabava, predstava, bioskop itd. in da se ne provzroča hrup. Zaradi kontrole naj se napravijo posamezne preizkušnje, ali so vstopnice opremljene s predpisanim oblastvenim žigom in ali imajo dan predstave, pridejan po lastniku (prireditelju). Če najde oblastveni organ nežigosano vstopnico ali tako, ki nima dne, ali osebo brez vstopnice, mora to ugotoviti z referatom, ki ga je treba oddati finančnemu oblastvu zaradi nadaljnjega zakonskega postopanja.
58.	) Na podstavi tega referata se uvede kazenska preiskava zoper lastnika podjetja, odnosno prireditelja.
59.	) Višja finančna oblastva smejo z dovolitvijo generalne direkcije posrednjih davkov istotako časih določiti po enega svojih organov, da iznenada revidira organe kontrole in podjetje.
60.	) Policijski uradniki in detektivi, ki v prilog varnosti uradno zahajajo na te predstave in so v tej lastnosti navzočni pri predstavah, morajo imeti za to legitimacijo.
61.	) Nihče ne sme s plačano vstopnico, bodisi za enega ali za več vstopov (predplačil) ali za sezonsko karto ali kakršnekoli druge vstopnice hoditi na prireditve, ki so njih vstopnice zavezane plačilu takse, preden je za vstopnico plačana taksa po vrednosti vstopnic. Za temu protivno postopanje se kaznuje lastnik podjetja z ozirom na število takih netaksiranih vstopnic, in sicer: prvikrat z globo od 20 do 200 dinarjev, drugikrat z globo od 200 do 1000 dinarjev, za vsak nadaljnji prestopek pa z 2000 dinarji. Z isto kaznijo se kaznuje uporaba že enkrat uporabljenih vstopnic. Ako se ta kazen ne more izterjati od prireditelja, se izterja od lastnika prostorov.
62.	) Ako se prireditelji zabav, h katerim je vstop prost, ne ravnajo po predpisu točke 30. pod b) tega člena ter ne plačajo v naprej, najkes-neje pa v 24 urah prej, določene pavšalne vsote, se kaznujejo prvikrat s trikratnim zneskom pavšalne takse, drugikrat s petkratnim zneskom pavšalne takse in v vsakem nadaljnjem primeru z desetkratnim zneskom pavšalne takse, poleg plačila redne takse.
63.	) Klubi in društva, ki se pregreše zoper predpise točk 11., 12. in 30. pod b) tega člena ter prirede zabavo, preden plačajo takso v predpisanem roku, ali ki ne naznanjajo vsak mesec podatkov o novih in o izstopu starih članov, se kaznujejo po točki 60. tega člena.
64.	) Kdor priredi zabavo ali predstavo, pa je, kakor je predpisano, ne prijavi pravočasno pristojnemu oblastvu, se kaznuje v denarju od 200 do 1000 dinarjev in kazen se izterja od predstavnika podjetja ali lastnika lokalov. Ako pa nepravilno vpisuje podatke, predpisane v točkah 5., 6., 7. in 8. tega člena, se kaznuje prvikrat v denarju od 500 do 2000 dinarjev, v vsakem ponovnem primeru pa v denarju od 2000 do 5000 dinarjev.
65.	) Lastniki lokalov ali prireditelji, ki ne dovolijo kontrolnim organom pristopa, se kaznujejo prvikrat s 500 dinarji, drugikrat s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Ta kazen ne izključuje kazni za krivdo, kaznivo po kateremkoli drugem zakonu.
66.	) Uradniki, ki pobirajo za vstopnice večje vrednosti nižjo takso ali ki postopajo ob pobiranju takse površno ter s tem podpirajo prireditelje in oškodujejo državno blagajno, ali so vobče malomarni ob izvrševanju predpisov tega člena, kakor glede kontrole in evidence tako glede drugih dolžnosti, se kaznujejo prvikrat v denarju od 10 do 100 dinarjev poleg doplačila niže pobrane takse, v vsakem ponovnem primeru pa dvakratno.
67.	) Istotako se kaznujejo policijski organi, odnosno predsednik in poslovodja občine, ako se ne ravnajo po predpisu točke 31. tega člena.
68.	) Vse razsodbe po točkah 60., 61., 62., 63. in 64. se morajo izrekati v 24 urah. Za razsodbo se mora poleg drugega prisoditi tudi taksa po tar. post. 229. Ta taksa za razsodbo se mora plačati po izvršnosti razsodbe.
69.	) Te razsodbe izrekajo v Srbiji, Črni gori in Banatu, Bački in Baranji finančne uprave, odnosno davčni oddelek beograjski, v ostalih pokrajinah pa davčna oblastva (uradi).
70.	) Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka minister za finance.
71.	) Pritožbe zoper obsodbo o kaznovanju se vlagajo v treh dneh po oblastvu, ki je izreklo obsodbo, in sicer: v Srbiji, Črni gori in Banatu, Bački in Baranji pri generalni direkciji posred-njih davkov, v ostalih pokrajinah pa pri delegaciji finančnega ministrstva. Rešitev teh pritožb, na katere se mora pritisniti taksa 6 dinarjev (tar. post. 230.), se mora izdati v čim krajšem roku ter takoj vrniti pristojnemu oblastvu, ki je izreklo obsodbo. Odločbe generalne direkcije, odnosno delegacij, so izvršne. Za računanje rokov veljajo predpisi točke 5. člena 134. tega pravilnika.
72.	) Zoper razsodbe o kaznovanju uradnikov je pritožba nedopustna.
73.	) Kdor naznani taksni prestopek, izvršen po tem členu, preden zve zanj oblastvo, dobi polovico kazni, ako je ob naznanitvi izrečno zahteval nagrado.
74.	) Naznanilec ne sme biti državni ali samoupravni uslužbenec.
75.	) V razsodbi se mora označiti, kolika nagrada gre naznanilcu.
76.	) Tudi naznanilec ima pritožno pravico v istem roku na iste instance po točki 70. tega člena.
77.	) Povračilo pomotoma preveč pobrane ali položene takse (razen povračila taks za neprodane vstopnice po točki 44.) se sme zahtevati v 90 dneh od dne, ko je bila taksa pobrana, odnosno položena. Rok se računi od dne izdane priznanice. Ta prošnja, ki je prosta takse, se vloži pri onem oblastvu, pri katerem je bila taksa preveč položena ali preveč pobrana, in to jo pošlje z akti in s svojim poročilom o pravočasnosti vred generalni direkciji posrednjih davkov.
78.	) Ako pa se dožene, da je prošnja neutemeljena, se pobere naknadno taksa 5 dinarjev za prošnjo in za rešitev po tar. post. 5.
Člen 48.
1.	) Po tar. post. 99. b) se pobira taksa 20 % od vseh zneskov, ki se polagajo kot stave pri dirkah, regatah in drugih tekmah.
2.	) Vsa društva, pri katerih se ob dirkah in tekmah vobče vrše stave, morajo o tem najkes-neje v treh dneh pred dirko ali tekmo obvestiti najbližje finančno oblastvo, da lahko prisostvuje zaradi kontrole pri stavah.
3.	) Ob vsaki stavi mora društvo sestaviti kratek zapisnik v dveh izvodih o tem, kakšne vrste je bila dirka ali tekma; koliko je bilo skupaj položeno za stave in koliko pripada torej takse po tej tarifni postavki. Ako je bilo istega dne več dirk,, se lahko po vrsti vpišejo v zapisnik, naposled pa se sestavi rekapitulacija.
4.	) En izvod zapisnika ostane društvu kot priznanica, drugi izvod z denarjem vred pa se izroči kontrolnemu organu, ki mora denar z zapisnikom takoj drugi dan izročiti svojemu oblastvu za blagajno.
5.	) Kdor priredi dirko ali tekmo, na kateri se vrše stave, a te dirke ali tekme, kakor je predpisano, pravočasno ne prijavi pristojnemu oblastvu, se kaznuje v denarju od 200 do 1000 dinarjev, kazen pa se pobere od prirediteljevega predstavnika. Ako pa nepravilno vpisuje podatke iz točke 3. tega člena, se kaznuje s 1000 dinarji.
6.	) Prireditelji ali lastniki dirkališča, ki ne dovolijo kontrolnim organom pristopa, se kaznujejo prvikrat s 1000 dinarji, v vsakem ponovnem primeru pa z 2000 dinarji. Ta kazen ne izključuje kazni za krivdo, kaznivo po drugem zakonu.
7.	) Uradniki, ki ne pobirajo takse tako, kakor je treba, in oškodujejo državno blagajno ali so vobče malomarni ob izvrševanju predpisov tega člena tako glede kontrole kakor glede drugih dolžnosti, se kaznujejo prvikrat v denarju od 10 do 100 dinarjev poleg doplačila niže pobrane takse, v vsakem ponovnem primeru pa dvakratno.
8.	) Razsodbe po točkah 5. in 6. tega člena se morajo izrekati v 24 urah. Za razsodbo se mora poleg drugega prisoditi tudi taksa po tar. postavki 229. Ta taksa za razsodbo se mora pobrati po izvršnosti razsodbe.
9.	) Te razsodbe izrekajo v Srbiji, Črni gori, Banatu, Bački in Baranji finančne uprave, odnosno beograjski davčni oddelek, v ostalih pokrajinah pa davčna oblastva (uradi).
10.	) Pritožbe se prijavljajo po členu 134. tega pravilnika.
11.	) Razsodbe o kaznovanju uradnikov izreka minister za finance in zoper te razsodbe pritožba ni dopustna.
12.	) Vsi dotični predpisi pristojbinskih zakonov in navodil prestanejo veljati.
Člen 49.
1.	) Po tar. post. 100. taksne tarife se plačuje taksa za prijavo vseh vrst avtomobilov, fijaker-skih voz, voz na vzmeteh in biciklov (bodisi motornih, bodisi navadnih), ne glede na to, ali se uporabljajo za prevažanje potnikov, prenašanje blaga, za spekulativne namene ali zgolj za osebno potrebo.
2.	) Po isti tarifni postavki se plačuje letna taksa za dotično koledarsko leto v naprej samo za avtomobile in fijakerske vozove (bodisi z dvema konjema, bodisi z enim konjem ali na štiri kolesa ali na dve kolesi), ki se uporabljajo zgolj za osebno potrebo.
3.	) Letna taksa se ne plačuje:
a) za potniške avtomobile in fijakerske vozove
pri podjetjih, ki uporabljajo ta vozila izključno
za prevažanje potnikov ter od tega obrta plačujejo davek;
b)	za zgolj tovorne avtomobile pri podjetjih, kakršna so: spediterska, transportna in temu podobna;
c)	za avtomobile in fijakerske vozove pri podjetjih, ki se bavijo s prodajo (trgovino) teh vozil, ako jih ne uporabljajo za osebno potrebo, in
č) za navadne dvokolesne vozove.
4.	) Za vse vrste vozil iz točke 1. tega člena se mora za vsako posebe predložiti policijskemu oblastvu, kjer pa tega ni, občinskemu oblastvu, prijava, opremljena s takso 200, odnosno 5 dinarjev, v kateri se mora za avtomobile označiti naziv tvornice, odnosno tvornična znamka in številka, za fijakerske vozove pa popisati oblika, ali so prirejeni za dva konja ali za enega konja, ali so kupljeni v inozemstvu ali v državi in od koga.
5.	) Po predloženi prijavi ne vpiše policijsko, odnosno občinsko oblastvo takoj vozil v register in ne izda številke onim, ki imajo avtomobile ali fijakerske vozove, nego napoti prijavilca z aktom na finančno upravo, odnosno davčno oblastvo (urad), da plača letno takso.
6.	) Finančna uprava, odnosno davčno oblastvo, pregleda davčno prijavo, odnosno davčne podatke pri javil čeve, in sestavi, če ugotovi, da ni nobenega pogoja iz točke 3. tega člena, potem protokolarno zaslišanje dotične osebe (zapisnik), za katero se ne plača nobena taksa, pobere od prijavilca v naprej predpisano letno takso iz tar. post. 100. na posebnem potrdilu, ki ga izda lastniku vozila in ki se glasi:
«Okr. Sr. Fin. uprava Davčni urad
Št.........' N..........
Datum................... (Kolek.)
v N.
Potrdilo.
Ker se je —■ finančna uprava — davčno oblastvo (urad) uverilo iz davčnih podatkov g. N. N. iz N., lastnika — avtomobila (znamke n. pr. Fiat št. 26.352) št. — fijakerskega voza št. (za številko naj se pusti prazen prostor, ki ga izpolni policijsko, odnosno občinsko oblastvo ter takoj to številko javi finančnim oblastvom) —, da ni nobenega pogoja iz točke 3. člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika, se je danes za leto tisočdevetstoindvajseto N. (vedno s črkami) pobrala v kolkih letna taksa iz tar. post. 100, za — avtomobil — fijakerski voz — z dvema konjema
—	z enim konjem — v N. dinarjih in ta taksa prilepila na to potrdilo ter predpisno uničila.
To potrdilo velja do konca leta tisočdevetsto-indvajsetega N. (vedno s črkami); obnoviti se mora in ponovno takso je plačati najkesneje do dne 15. januarja 192..»
7.	) Ako pa lastniku avtomobila ali fijakerskega voza ni treba plačati letne takse iz enega izmed razlogov točke 3. tega člena, izda lastniku brez vsake takse potrdilo, da mu te takse ni treba plačati, in to potrdilo se glasi:
«Okr. Sr. Fin. uprava Davčni urad
Št........ N..........
Datum ... j...........
v N.
Potrdilo.
Ker se je — finančna uprava — davčni urad
—	uveril iz davčnih podatkov in ji (mu) je tudi drugače znano, da izvršuje g. N. N. iz N. obrat za prevažanje potnikov, z avtomobilom — fijaker-skim vozom (ali kateri od drugih razlogov iz točke 3.), ni g. N. zavezan plačilu letne takse na —
avtomobil (znamka in številka) številko.............
fijakerski voz št.......iz tar. post, 100. taksne
tarife.»
8.	) Šele, ko prinese prijavilec to potrdilo policijskemu, odnosno občinskemu oblastvu, ga ta vpiše v register teh vozil ter izda številko za avtomobil — fijakerski voz —; na potrdilu samem, ki mora veljati za legitimacijo, pa označi, da velja to potrdilo za — avtomobil — fijakerski voz št. N... Številko avtomobila in fijakerskega voza mora gorenje oblastvo vselej priobčiti finančnemu oblastvu.
9.	) To potrdilo velja samo za dotično osebo.
10.) Ako pa proda ta oseba katerokoli vozilo,
mora v 5 dneh obvestiti policijsko (odnosno občinsko) oblastvo in finančno oblastvo, da se do-
tično vozilo izbriše z njegovega imena. Kdor tega ne stori, pa pride novo leto in je vozilo zavezano letni taksi, plača letno takso iznova.
11.	) Oseba, ki kupi v državi eno izmed gorenjih vozil, mora postopati, kakor je zgoraj navedeno, ter plačati predpisano takso. Rok za prijavo je 15 dni.
12.	) Tudi policijsko (odnosno občinsko) in finančno oblastvo morata voditi točen register tako o lastnikih kakor o vsakem posameznem vozilu, policijsko oblastvo pa mora vsaka dva meseca prepis seznamka novoprijavljenih oseb poslati finančnemu oblastvu. Finančna oblastva vpisujejo v svoj register tudi vse one osebe, ki ne plačujejo letne takse, v pripombo pa postavljajo razlog, iz katerega se letna taksa ni pobrala.
13.	) Vsi oni, ki plačujejo letno takso, morajo najkesneje do dne 15. januarja vsakega leta položiti novo letno takso za nastopajoče leto v naprej; pri tej priliki se jim odvzame staro potrdilo ter izda novo.
14.	) Vsa stara potrdila (katerim se prištevajo tudi ona, ki so se odvzela zaradi prodaje avtomobila ali fijakerskega voza), morajo najkesneje do dne 15. februarja vsakega leta pošiljati, in sicer:
a)	finančna oblastva v Srbiji, Črni gori in Banatu, Bački in Baranji generalni direkciji posrednjih davkov;
b)	finančna oblastva v ostalih pokrajinah delegacijam ministrstva za finance — obenem s prepisom registra za dotično leto (tudi za primere pod a in b).
15.	) Generalna direkcija posrednjih davkov, odnosno delegacija ministrstva financ, uniči, ko se uveri, da so potrdila pravilno taksirana in kolki pravilni, komisijsko vsa ta potrdila. Ako pa zasledi nepravilnosti, pošlje nepravilno potrdilo pristojnemu oblastvu v nadaljnje zakonsko postopanje.
16.	) Letna taksa se plačuje cela, ne glede na to, za koliko časa v enem koledarskem letu je imel kdo avtomobil ali fijakerski voz.
17.	) Kdor v določenem času ne predloži prijave ali ne plača letne takse ali kdor predloži netočno prijavo, se kaznuje s trikratnim zneskom takse, ki bi jo bil moral plačati, poleg plačila redne takse.
18.	) Uradniki, ki ne pobirajo teh taks tako, kakor bi bilo treba, ter oškodujejo državno blagajno ali so vobče malomarni ob izvrševanju predpisov tega člena tako glede kontrole kakor tudi glede ostalih predpisov, se kaznujejo v denarju od 10 do 100 dinarjev poleg doplačila niže pobrane takse.
19.	) Policijska, odnosno občinska in finančna oblastva imajo pravico zahtevati potrdila na vpogled, da se uverijo o plačani taksi.
20.	) Za prijavo ostalih vozil, ki niso omenjena v tar. post. 100., se plačuje taksa 2 dinarja po tar. post. 1., za uporabo pa taksa po tar. post. 5., ako ni v posameznih pokrajinah določena posebna druga in večja taksa.
21.	) Najsi te takse ne plačujejo državna in samoupravna vozila kakor tudi ne vozila diplomatskih in konzularnih predstavnikov po vzajemnosti, morajo biti vendarle ta vozila istotako prijavljena policijskemu oblastvu ter vpisana v njegov register in v register finančnega oblastva. Toda za ta vozila se izdaja uradno potrdilo brez takse, da so res državna, in na njem je označiti tudi številko dotičnega vozila. Vozniki morajo imeti to potrdilo vedno pri sebi. Vse drugo, kar velja za privatne osebe, velja tudi za državna in samoupravna vozila.
22.	) Policijska, odnosno občinska oblastva in finančna oblastva morajo pripraviti vse, česar je treba, da se te takse polože do dne 15. januarja 1922.
Člen 50.
1.	) Taksa, pobrana v kolkih po tar. post. 101. a) ob izdaji lovske karte, se prileplja in uničuje na lovski karti.
2.	) V lovski karti se mora označiti, kako se vrši lov, n. pr.: «brez psa», «z enim psom» itd.
3.	) Ako je kdo oproščen plačila te takse, se mora na lovski karti točno označiti, iz katerih razlogov se ta taksa ni pobrala.
4.	) Ta taksa za dovolitev lovljenja ne izključuje plačila zakupnine za lovišče, odnosno davščin za gozdni fond.
5.	) Kazni po začasnem zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah ne izključujejo kazni Po lovskem zakonu.
Člen 51.
1.	) Po tar. post. 110. taksne tarife se plačuje taksa za potrdilo o lastnim in zdravju živali po vrsti ali Starosti živali.
2.	) Za plačevanje te takse se mora uporabljati taksni papir.
3.	) Nalepljanje kolkov se dopušča v primerih, določenih v predpisih te tarifne postavke.
4.	) Ako ne bi bila do dne 1. novembra 1921. izdelana nova emisija teh potrdil, se smejo dotlej uporabljati tudi stari živinski potni listi, a tedaj je postopati v zmislu točke 9. člena 30. tega pravilnika.
Člen 52.
1.	) Taksa iz tar. post. 113., 114., 115., 116., 117.,
ll8.,	119. in 120. taksne tarife se prileplja in uničuje na dovolilu, odnosno odobrilu ali potrdilu o pregledu.
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva to dovolilo, odnosno potrdilo, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 53.
1.	) Takse iz tar. post. 120. taksne tarife ne plačujejo lekarnarji in drogeristi, ker izvršujejo to prodajo po svojem poklicu ter plačujejo za to posebno takso.
2.	) Istotako niso inozemci, ki zahtevajo dovolilo, da se smejo njih izvestne specialitete ali zdravila prodajati v naši kraljevini, zavezani posebni taksi, ker plačujejo to takso osebe, ki neposredno izvršujejo prodajo, ako so dobile za prodajo strupenih stvari dovolilo.
3.	) Dosedanji predpisi o tem, kaj je smatrati za strupene stvari, veljajo še nadalje.
Člen 54.
1.	) Strupene stvari, ki se najdejo ne samo v prodajalnici, nego tudi v stanovanju prodajalčevem, ako je stanovanje n od eno streho s prodajal-nico, se smatrajo za namenjene prodaji (tar. post. 121.).
2.	) Ako se izrekajo razsodbe o kaznivih dejanjih iz tar. post. 121., 122. in 123. taksne tarife, se mora s to razsodbo prisoditi tudi taksa iz teh tarifnih postavk, taksa pa se sme pobirati samo, če postane razsodba izvršna.
Člen 55.
Taksa za pritožbe po tar. post. 124. taksne tarife se prileplja na pritožbi.
Člen 56.
1.	) Taksa iz tar. post. 125., 126., 127., 128, 129. in 130. taksne tarife se prileplja in uničuje na potrdilu, odnosno odobrilu, dekretu, prijavi.
2.	) Za zahtevo teh potrdil itd. se plačuje taksa po tar. «post. 1. taksne tarife.
Člen 57.
Taksa iz tar. post. 131. in 132. se polaga v kolkih ter prileplja na pritožbo.
Člen 58.
1.	) Taksa iz tar. post. 135, 136. in 137. se polaga v kolkih ter prileplja na vlogo.
2.	) Ako se prosilcu odkloni zahteva, se pobere za odločbo tudi še taksa po tar. post. 5. taksne tarife.
Člen 59.
Na prošnji, s katero se zahteva hranjenje ali sestava oporoke, se polaga po tar. post. 147. in 148. taksa v kolkih, ki se prilepljajo na prošnjo s takso za prošnjo vred.
Ulen 60.
Taksa iz tar. post. 149. taksne tarife se plačuje v kolkih ter prileplja na prošnjo.
Člen 61.
1.	) Po tar. post. 151. in 152. taksne tarife se plačuje taksa v kolkih, ki se prilepljajo in uničujejo kakor taksa za potrdilo iz tar. post. 43. taksne tarife (točka 6. člena 19. tega pravilnika).
2.	) Za prošnjo, s katero se zahteva to potrdilo, se plačuje taksa po tar. post. 1.
3.	) Ako obsezajo listine iz tar. post. 151. in 152. obenem tudi prenos imovine, se pobira tudi predpisana prenosna taksa po naravi in vrednosti tega prenosa po sedaj veljavnih predpisih.
Člen 62.
Za vse tar. post. od 153. do 161. veljajo predpisi pripomb 1. in 2. k tar. post. 159. taksne tarife.
Člen 63.
1.	) Po tar. post. 163. taksne tarife se plačuje taksa na nedelniška, bančna in menjalniška in za-stavljalniška podjetja, ki se nazivljejo po enem ali več lastnikih tega podjetja, kakor: «Banka Nikole Jovaniča», ali: «Menjalnica Petra Zlatiča in dr.».
2.	) Ako pa se potrjujejo taka nedelniška podjetja z imenom: «Mala banka», «Založni zavod», in temu podobno, se plačuje za sodno protokolira-nje takih podjetij petkratna taksa.
Člen 64.
1.	) Za posrednike, imenovane pod točko c)
tar. post. 155. taksne tarife, se smatrajo samo posredniki pri kupovanju in prodajanju blaga v državi, kakršni so senzali pri kupovanju deželnih proizvodov.	j
2.	) Agenti, ki opravljajolrot posredniki posle med trgovci in drugimi osebami v državi in inozemskimi firmami, spadajo, najsi bi na svoje ime ne uvažali blaga, pod tar. post. 155. b) taksne tarife ter ne smejo protokolirati firme kot trgovski posredniki po točki c) te tar. post.
3.	) Točko b) tar. post. 155. je razumeti tako, da se pobira taksa iz te tarifne postavke posebe, če se protokolira komisionarsko uvozno in izvozno podjetje, in posebe, če se protokolira tudi agen-tursko uvozno in izvozno podjetje, ne glede na to, ali se protokolirajo ta podjetja obenem ali vsako zase, kar se vidi tudi iz pripombe 2. k tar. post. 159. taksne tarife.
4.	) Za protokoliranje poslovanja carinskega posrednika se pobira taksa iz tar. post. 156. pod a), poleg takse iz tar. post. 225. (3. odstavek).
Člen 65.
1.	) Ako se preseli podjetje iz enega kraja v drugega, se postopa ob protokoliranju firme in pobiranju takse iz tar. post. 156. taksne tarife tako-le:
a)	ako se izvrši selitev iz enega kraja v drugega v območju ene in iste sodne pristojnosti ter sta oba kraja zavezana enaki taksni stopnji za protokoliranje firme, se nova taksa ne pobere;
b)	ako se izvrši selitev iz kraja z manjšo taksno stopnjo v kraj, za katerega se plačuje večja taksa, se pobere samo razlika takse med tema dvema krajema;
c)	taksa se tudi ne pobere, ako se izvrši selitev protokoliranega obrata iz kraja, za katerega je določena večja taksa, v kraj z manjšo taksno stopnjo;
č) ako pa se preseli protokolirano podjetje iz kraja ene sodne pristojnosti v kraj, ki pripada pristojnosti drugega sodišča, pa je za to določena enaka, večja ali manjša taksna stopnja, je treba predpisano takso vselej popolnoma pobrati iznova.
2.	) Predpis točke 4. člena 40. tega pravilnika velja tudi tukaj.
Člen 66.
Ako se izvršuje dvoje raznovrstnih podjetij ali se izvršuje več takih podjetij bodisi v enem, bodisi v posebnih lokalih, se protokolirajo firme in se taksa iz tar. post. 157. taksne tarife plačuje za vsako firmo posebe. N. pr. če ima krojač tudi kramarski obrt, najsi v istem lokalu, mora protokolirati oba obrta; ali če kupuje in na debelo prodaja kramar poleg tega obrta deželne pridelke, mora tudi ta drugi spekulativni obrt protokolirati ter plačati takso posebe.
člen 67.
1.	) Po tar. post. 160. taksne tarife se plačuje taksa za kakršnokoli izpremembo firme.
2.	) Za izpremembo firme se smatra tudi, če izstopi iz enega obrata en član firme ali če izstopi več članov ter stopijo na njih mesto ali novi člani ali ostane obrat pri enem prejšnjem članu ali pri več prejšnjih članih ter ostanejo vsi prejemki in izdatki na članih izpremenjene firme; če pa izstopijo iz obrata vsi prejšnji člani firme ter stopijo na njih mesto nove osebe, se smatra to za novo podjetje, najsi bi vsi prejemki in izdatki prešli na nove člane, ter se mora tudi taksa za protokoliranje položiti cela kakor za novo podjetje.
3.	) Ako vstopi v obstoječo trgovsko firmo ene osebe še kdo drugi kot javen družbenik, je ob
protokoliranju te nove firme pobrati samo polovico takse iz tar. post. 156., ker spada to proto-koliranje izpremembe firme v tar. post. 160. taksne tarife.
Člen 68.
1.	) Ako se ustanovi podružnica podjetja ali se premesti v drug kraj, se pobere polovica takse samo, če se pri tem ugotovi, da glavno podjetje obstoji, ker se drugače smatra za novo podjetje in pobere popolna taksa.
2.	) Točka 1. pod č) člena 65. tega pravilnika velja tudi tukaj.
3.	) Vse takse za protokoliranje firme se plačujejo v kolkih.
Člen 69.
Po tar. post. 203. taksne tarife se plačuje taksa tudi za poštne nakladnice.
Člen 70.
Taksa iz tar. post. 205. taksne tarife sc plačuje samo za unikat deklaracije, vsi ostali izvodi: «duplikat», «tripiikat» itd., ki so potrebni za zgolj notranjo uradno porabo, niso zavezani tej taksi.
Člen 71.
Ako nadomešča priznanica za blago manjše vrednosti deklaracijo, se plačuje taksa 2 dinarja po tar. post. 205. taksne tarife kakor za deklaracijo.
Člen 72.
Taksa po drugem odstavku tar. post. 208. za odobritev kreditiranja se prileplja in uničuje na odobrilu.
Člen 73.
Taksa iz tar. post. 209. taksne tarife se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva prenos, poleg takse za prošnjo.
Člen 74.
1.	) Taksa iz tar. post. 210. taksne tarife se plačuje vselej, razen takrat, kadar predpisuje trgovinska pogodba s tujo državo, da se ta taksa ne plačuje. Ta taksa se pobira tudi za potrdilo, ki ga izdajajo zbornice ali naša oblastva o izvoru blaga ob izvozu.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih ter se prileplja in uničuje na potrdilu.
Člen 75.
1.	) Taksa iz tar. post. 212. taksne tarife se ne plačuje v primeru iz pripombe 2. k tej tarifni postavki, po kateri so potrdila o zdravstvenosti živalskih proizvodov in potrdila, da blago v teži do 5 kg ni okuženo po trtni uši, oproščena takse.
2.	) Istotako se taksa iz tar. post. 212. ne pobira za analize, ki jih je izvršiti uradoma.
3.	) Ako zahteva analizo privatna oseba, se ta taksa prileplja poleg takse za prošnjo, s katero se zahteva analiza.
Člen 76.
1.	) Zaradi evidence o rednem plačevanju letne takse iz tar. post. 214. za odobritev privatnega skladišča, mora vsako oblastvo, v katerega območju in pristojnosti je skladišče, voditi register skladišč, iz katerega se točno vidi: kdo in od kdaj ima dovoljeno skladišče in katerega dne in pod katero številko mu je bilo skladišče dovoljeno, za katero leto je plačal takso in ali je skladišče opustil in katerega dne.
2.	) To takso mora polagati lastnik skladišča vsako leto do dne 15. januarja; ako tega ne stori, se kaznuje s trikratnim zneskom te takse poleg plačila redne takse.
3.	) Ta letna taksa se prične pobirati dne 1. januarja 1922.
Člen 77.
Zaradi pobiranja takse iz tar. post. 218. taksne tarife je treba za «carinarnično območje» smatrati carinske zgradbe, v katerih so pisarne ali carinska skladišča, kakor tudi carinska, železniška ali par-niška razkladališča.
Člen 78.
1.	) Taksa po tar. post. 219. taksne tarife se plačuje, bodisi ker se odpirajo tovorki, bodisi ker se zahteva, naj se pretehtajo, četudi brez odpiranja tovorkov čim se izda dovolitev.
2.	) Taksa se prileplja na prošnjo poleg takse za prošnjo iz tar. post. 1. taksne tarife.
Člen 79.
1.	) Zmisel predpisa tar. post. 225. taksne tarife je, da se pobira taksa po tej tarifni postavki za potrdilo o osebni pravici, da sme fizična oseba izvrševati speditersko-posredniško poslovanje pri carinarnici po predpisu člena 1. pravil o postavljanju carinskih posrednikov, ki določa, da smejo carinsko-posredniške posle pri carinarnicah izvrševati samo osebe, katere so izpolnile pogoje za carinske posrednike. Potemtakem se mora, ko se potrjuje poslovanje carinskih posrednikov,- ki so se združili zaradi skupnega poslovanja, prej zahtevati, naj plača vsak član te družbe posebno takso.
2.	) Kar pa se tiče protokoliranja firme carinskega posredništva, se mora firma protokolirati in mora plačati takso po značaju svojega poslovanja; toda nikakor in nikoli se ne sme pobrati taksa iz točke c) tar. post. 155., ker se ta ne nanaša nanjo.
Člen 80.
1.	) Da se' pobere znižana taksa 1 dinar iz tar. post. 226. taksne tarife, mora biti «vsak nadaljnji vzorec» istoveten s prvim izvodom.
2.	) Ako se razlikuje od prvega v čemerkoli ter se ocarinja po drugi stopnji, se smatra zase za prvi vzorec ter je zavezan taksi 5 dinarjev.
Člen 81.
1.	) Ako se snide pri obsodbi kaznivih dejanj tudi drug zakon, ki-ni omenjen v tar. post. 229. taksne tarife, n. pr. sanitetni zakon ali kazenski zakon, z zakonom, ki je imenovan v tej tarifni postavki, se tudi pobere taksa za preiskavo in obsodbo po tej tarifni postavki, razen če je za preiskavo in obsodbo takih kaznivih dejanj po drugih zakonih predpisana posebna taksa.
2.	) Taksa se pobira ter prileplja in uničuje na razsodbi, čim postane ta izvršna.
Člen 82.
1.	) Taksa iz tar. post. 235. taksne tarife se ne plačuje za vsakega teh predmetov posebe, ampak plačuje se ena taksa za dovolitev prodaje kolikor-koli predmetov. Ako pa se iznova zahteva dovolitev za izvestne predmete, za katere se prej ni zahtevala in ni dobila, se plača ta taksa iznova.
2.	) Dovolitev za prodajo taksnih vrednotnic se razteza tudi na dolžnost, prodajati poštne znamke in ostale poštne vrednotnice.
3.	) V krajih, kjer prodajajo taksne vrednotnice občine zato, ker ni privatnih prodajalcev, se ta taksa ne pobira od občin.
Člen 83.
1.) Taksa iz tar. post. 236. taksne tarife za kvarte ali domine se plačuje v kolkih.
K v a r t e. 2.) Vsaka enota (igra) kvart, ne glede na to, kakšne vrste in za katero igro je namenjena, mora biti vložena v zavitek tako, da se kvarte ne morejo videti, ako se zavitek ne raztrga.
3.	) Zavitek mora biti opremljen s tremi odprtinami tako, da se skozi eno vidi slika srca ali denarskega asa, skozi drugo pritisnjeni žig lastnika tvornice za kvarte in kraj te tvornice, skozi tretjo pa da se lahko pritisne državni žig.
4.	) Ko se plača taksa, se skozi odprtino na čisto polje srčnega ali denarskega asa pritisne žig ž grbom in nadpisom: «15 dinarjev naplaćena taksa», pod žigom pa zaporedna številka vseh iger kvart, dotlej žigosanih na carinarnici. Na zavitku vsake igre se prilepi kolek za 15 dinarjev, ki se uniči z istim žigom in z isto zaporedno številko; žig se pritisne tako, da seza en del čez kolek, drugi pa čez zavitek.
5.	) Žig, s katerim se izvršuje to žigosanje, se izdela vpričo državnega oblastva (uprave državnih monopolov) v potrebnem številu izvodov, od katerih se po eden izroči carinarnicam, ki izvršujejo žigosanje, za službo pri žigosanju, drugi pa se hranijo v blagajni uprave državnih monopolov.
6.	) Stroj, v katerega se žig pritrjuje, mora imeti svojo zaporo, opremljeno z dvema ključema, izmed katerih se hrani eden pri upravniku one carinarnice, kjer se vrši žigosanje, drugi pa pri finančnem oblastvu ali pri upravi državnih monopolov, kakor to po potrebi določi minister za finance.
7.	) Kvarte, ki se uvažajo iz inozemstva, se žigosajo v tistih carinarnicah, ki jih določi minister za finance, da izvršujejo njih uvažanje in žigosanje. Žigosajo se kvarte v tednu samo na en dan, ki ga določi carinarnica, in sicer ob nadzoru urad-
nika, ki ga določi finančno oblastvo, pri katerem je shranjen drugi ključ stroja, in carinskega uradnika, ki pobira carino in takso. Žig je treba izmenjati vedno najkesneje po preteku 5 let; takrat se tudi prične nova zaporedna številka žigosanih iger. Cim se izdela novi žig, se stari žig komisijsko uniči, ko se je prej o tem sestavil zapisnik in se je na tem označilo nekoliko jasnih odtiskov. Kvarte, ki se izdelujejo v državi, plačujejo to takso ob žigosanju istotako v carinarnici; to žigosanje se vrši na isti način kakor tedaj, kadar se uvažajo kvarte iz inozemstva.
8.	) Lastnik tvornice mora po pristojnem najvišjem finančnem oblastvu obvestiti generalno direkcijo posrednjih davkov, kolikor je iger, ki jih želi žigosati.
9.	) Uradnik, ki ga določi na predlog finančnega oblastva generalna direkcija posrednjih davkov, odpremi na določeni dan kvarte k carinarnici za žigosanje, kjer prisostvuje žigosanju in uničevanju kolkov.
10.	) Dopustitev za izdelovanje kvart izdaja minister za finance, toda izdelovanje kvart se sme dopuščati samo v kraju, kjer je finančna uprava ali monopolno nadzorništvo.
11.	) Ce je treba, predpiše minister za finance poseben način za žigosanje kvart takoj tvornici kakor tudi natančnejša določila o kontroli sploh, da se nežigosane kvarte ne spravljajo iz tvornice v promet.
12.	) Tvornici, ki se ne ravna po teh predpisih, se odvzame pravica za izdelovanje kvart, kar izreče minister za finance.
13.	) Plačilu te takse niso zavezane kvarte, ki se samo prevažajo skozi kraljevino, kakor tudi ne kvarte, ki se izdelujejo v kraljevini, a izvažajo iz kraljevine. Kvarte za izvoz iz države se od-premljajo iz tvornice do carinarnice ob nadzoru finančnega organa s posebno izprevodnico. Poslednja carinarnica mora najpozneje čez pet dni po izvozu izprevodnico vrniti finančnemu oblastvu ter na njej potrditi dan, ko so se kvarte izvozile v sosednjo državo.
Domine. 14.) Taksa za domine, ne glede na velikost in število domin v enoti in na material, iz katerega so izdelane, se plačuje pri carinarnici.
15.	) Na «dvojno-bele» domine se pritiska žig, da je taksa plačana, na škatle pa se prileplja znamka za 15 dinarjev tako, da se mora znamka raztrgati, ko se škatla odpre. Znamka se žigosa z običajnim carinskim pečatom.
16.	) Pod zaporami, v katerih se hrani žig za žigosanje kvart, se hrani tudi žig za domine.
17.	) Žigosajo se domine ob isti kontroli kakor kvarte.
18.	) Kar je predpisano o izdelavi žiga za žigosanje kvart in o njegovi izmeni, velja tudi o žigu za domine.
19.	) Domine, ki so v porabi ali so drugače v državi v vseh pokrajinah naše kraljevine, se morajo žigosati in plačati takso po tej tarifi.
20.	) Dokler se pa ne izdelajo potrebni žigi, se izvršuje žigosanje in uničevanje s pečatom carinarnice in poleg tega se postavlja na one kvarte, ki se uvažajo, vsota plačane takse, številka uvozne deklaracije in datum deklaracije, na one pa, ki se izdelujejo v državi, vsota plačane takse, številka in datum prijave. Številka deklaracije, odnosno številka prijave, se postavlja tudi na znamko.
Kazni. 21.) Poleg plačila redne takse se kaznuje za vsako igro kvart ali domin z desetkratno vrednostjo redne takse, kdor nabavlja, ima pri sebi, ponuja na prodaj, prodaja drugemu ali kako drugače razširja ali si prizadeva razširjati kvarte ali domine, ki so taksirane z že enkrat uporabljeno znamko ali ki so taksirane s ponarejeno znamko.
22.) Poleg plačila redne takse se kaznuje za vsako enoto (igro) kvart ali domin z desetkratno vrednostjo redne takse:
a)	Kdor netaksirane ali predpisno neoznačene kvarte ali domine ali kvarte in domine s kolkom, ne predpisno prilepljenim in uničenim, prodaja, razdaja, razdeljuje, nabavlja, ima, hrani ali igra z njimi.
b)	Gostilničarji, kavarnarji in druge osebe kakor tudi društveni klubi, ako se v njih prostorih in lokalih igra z netaksiranimi kvartarni in dominami, ne glede na to, ali se je to zgodilo z njih vednostjo ali brez nje. Pri društvenih klubih se obsojajo na to kazen osebe, ki jim je poverjeno vodstvo poslov v klubu, pri ostalih pa dotični podjetnik.
c)	Kdor napravlja, daje napravljati kvarte ali domine ali gorenje slike kvart, pa nima za to dovolitve pristojnega oblastva, ali kdor to dela zoper prepoved pristojnega oblastva.
č) Lastnik tiskarne, ki tiska slike kvart brez dovolitve pristojnega oblastva ali brez pismenega naročila tvorničarja kvart, ki ima pristojno dovolitev za fabrikacijo kvart.
d)	Fabrikant kvart, ki oznakuje kvarte svoje tvornice z znakom tuje firme.'
e)	Kdor pri uvozu kvart ali domin ali prevzemanju tujih kvart ali domin ne izvršuje predpisov, ki veljajo za to.
f)	Kdor pošilja ali izvaža netaksirane kvarte ali domine v inozemstvo, pa se ne ravna po carinskih in kontrolnih predpisih.
g)	Fabrikant kvart ali domin, ki napačno vodi knjige ter s tem nepravilno izkazuje obseg, tečaj in kakovost obrta ali obtežuje odkrivanje pravega stanja ali ki se mu dokaže, da na-merja oškodovati državo. V tem primeru se odmeri kazen po škodi,, ki je bila državi že storjena z enim ali drugim dejanjem, kakor tudi po škodi, ki bi jo takšno dejanje pro-vzročilo državi.
23.	) Te kazni, navedene za vse primere v točkah 21. in 22., se izrekajo poleg kazni, ki so za te primere eventualno predpisane s kazenskim zakonom ali z drugim specialnim zakonom.
24.	) Vsi predpisi posameznih zakonov o trgovanju s kvartarni, o kontroliranju tistih, ki prodajajo kvarte, in o beležnici, ki jo vodijo, o pregledih (reviziji) pri prodajalcih kvart, o raziskavah poslovalnic, kjer se prodajajo kvarte, kolikor imajo ti predpisi oporo v sedanjih zakonih ter ne nasprotujejo predpisom ustave, veljajo povsem tudi nadalje.
25.	) Vsi ti predpisi se morajo uporabljati tudi za domine.
26.	) Vse enote (igre) kvart in domin, kar jih bo v državi dne 1. septembra 1921., se morajo iznova žigosati in razlika v taksi 10 dinarjev se mora plačati najkesneje do dne 1. oktobra 1921. Po tem reku se vsi oni, pri katerih se najdejo kvarte in domine, ki niso plačale takse po tem zakonu, kaznujejo z desetkratnim zneskom takse, ki bi jo bili morali plačati, poleg redne takse.
Člen 84.
1.	) Vse takse, ki se polagajo pri naših konzularnih oblastvih, se plačujejo v gotovini v zlatu po kurzu, ki ga določa občasno minister za finance.
2.	) Pobrani denar se pošilja mesečno, a najkesneje četrtletno glavni državni blagajni v Beogradu v onem denarju, v katerem je bil pobran. Kako se pošilja denar, o tem izda potrebno navodilo generalna direkcija državnega računovodstva.
3.	) Zaradi pobiranja taks v gotovini morajo vsa naša konzularna oblastva in vse naše misije v inozemstvu voditi dnevnik o pobiranju takse, ki obseza te-le rubrike:
a)	zaporedno številko;
b)	dan, mesec in leto, ko se taksa pobere;
c)	označbo predmeta, za katerega se je taksa pobrala, in številke, pod katero je predmet vpisan;
č) tarifno postavko, po kateri se je taksa pobrala;
d)	znesek takse v denarju, v katerem se je pobrala;
e)	ustrezni znesek v dinarjih; in
f)	opombo.
4.	) Na vsakem spisu, za katerega se je taksa pobrala, mora odrejeni uradnik označiti tam, kjer ie bilo treba prilepiti kolke, koliko takso in v katerem denarju je pobral, po kateri tarifni postavki in pod katero zaporedno številko dnevnika je vpisal to takso v «dnevnik o pobiranju takse»; pod vse te označbe postavi datum, ko se je taksa pobrala, ter se podpiše.
5.	) Vsa konzularna oblastva morajo obvestila o taksah, celokupno v dinarjih pobranih v enem mesecu, pošiljati vsak mesec generalni direkciji posrednjih davkov.
Člen 85.
Za pobiranje takse iz tar. post. 237. taksne tarife za izvunmejne potne liste, veljajo istotako predpisi točk L, 2., 3., 4., 5., 6., 8. člena 29. tega pravilnika.
Člen 86.
1.	) Po tar. post. 257. taksne tarife plačujejo takso samo inženjerji, ki izvršujejo inženjerske posle kot svobodno profesijo, istotako pa upokojenci, ako se hočejo baviti s temi posli. Potemtakem niso zavezani tej taksi inženjerji v državni in občinski službi kakor tudi ne inženjerji, ki službujejo pri posameznih tvornicah, rudarskih ali drugih industrijskih podjetjih; a tudi vsi ti inženjerji morajo plačati to takso, ako bi opustili ta mesta ter bi hoteli pričeti svobodno prakso ali bi hoteli poleg svojih rednih uradnih poslov izvrševati privatne inženjerske posle.
2.	) Ako se združi več inženjerjev, da bi skupno izvrševali inženjerske posle (tehnični urad), mora vsak zase dobiti dovolitev ter plačati posebno takso poleg takse za protokoliranje podjetja.
3.	) Ako se preseli inženjer svobodne profesije, ki je dobil dovolitev ter plačal takso za iz-vesten kraj, v drug kraj, za katerega je določena večja taksa, doplača samo razliko takse, določene za ta kraj; ako pa se nasprotno preseli iz kraja, za katerega je določena večja- taksa, v manjši kraj, ne plača nobene nove takse, a tudi preveč plačana taksa se mu ne sme vrniti.
4.	) Da se ne izvršujejo ti posli brez dovolitve, se vodi kontrola (register) o teh osebah pri gradbenih sekcijah, odnosno pristojnih gradbenih oblastvih. in. kjer bi se pokazalo, da se ti posli vendarle izvršujejo brez dovolitve, se kaznuje dotič-nik s trikratnim zneskom te takse. Uradniki, ki ne bi vodili tega registra ali bi ga vodili neredno ali ne bi vodili kontrole, da se izvršujejo ti posli brez dovolitve, se kaznujejo v denarju od 10 do 100 dinarjev.
5.	) Za dovolitev ministra za gradbe, da se sme kdo udeleževati javnih licitacij, na katerih se oddajajo v izdelavo gradbeni posli vseh vrst, se plačuje polovica takse po krajih iz točke a), b) ali c) tar. post. 257. taksne tarife. Brez te dovolitve se ne sme nihče udeleževati teh licitacij.
Člen 87.
1.	) Ako se poteza regulacijska črta za postavljanje zgradb po iniciativi oblastva samega ob razlaščanju posameznih imovin ali zaradi regulacije vse ulice,, ni lastnik imovine dolžan plačati takse iz tar. post. 259. taksne tarife.
2.	) Istotako ni zavezano taksi ono oznakovanje črte, ki se daje podjetniku pri zidanju državnih ali samoupravnih zgradb, ker se smatra, da se daje ta črta uradoma in da uvaja podjetnika v posel. Ako pa se samoupravne zgradbe postavljajo iz spekulativnega namena, kakršne so gostilne, mlini itd., so tudi te zavezane plačilu te takse.
Člen 88.
1.	) Za «načrt» pod tar. post. 260. in 261. taksne tarife se smatra vsak list originala, na katerem je narisana osnova, fasada, preseki itd.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih, ki se pri-lepljajo in uničujejo na odlokih, s katerimi se dovoljuje to kopiranje.
Člen 89.
1.	) Pregledi, s katerimi se ugotavlja pravilnost ali količina izdelave izvestnega dela prevzete zgradbe, se smatrajo za tehnične preglede vobče in zanje se pobira taksa, predpisana v tar. post. 262. taksne tarife.
2.	) Ta taksa se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva pregled.
Člen 90.
Za zgradbe se smatrajo poleg običajnih zgradb tudi vsi mostovi, kanali, razne podzidave itd. in za tehnični pregled vseh teh izvršenih del se plačuje taksa po tar. post. 263. taksne tarife.
Člen 91.
Taksa iz tar. post. 264. taksne tarife se plačuje, ne glede na vrednost pogojenega posla, za tehnični pregled o popravilu pri vsaki zgradbi, za katero se umevajo tudi popravila mostov, cest, uličnega tlaka in temu podobno.
Člen 92.
1.) Taksa, predpisana v tar. post. 266. taksne tarife, se pobira samo na železniška povzetja, in sicer na vsa brez razlike, glede na znesek vsote, ki se polaga, vendar pa ne sme biti taksa nikoli manjša od 0-20 dinarja.
2.) Ta taksa se ne nanaša in ne plačuje na poštna povzetja.
Člen 93.
Ako zahteva ref akcijo kdo iz inozemstva, se sprejme in vzame v razpravo prošnja tudi brez takse iz tar. post. 268. taksne tarife, ker je ino-zemcu nemogoče, da bi v inozemstvu nabavil naš kolek; toda pri obračunu in izplačilu ref akcij e se pridrži potrebni znesek za nepoloženo takso ter se z njim nabavi kolek, ki se prilepi in uniči na prošnji.
Člen 94.
1.	) Taksa po tar. post. 274. taksne tarife za pregled in žigosanje mer in priprav za merjenje in preizkušanje dragih kovin pri oblastvih za kontrolo mer in dragih kovin se plačuje v gotovini, pobira pa se po navodilih in pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
2.	) Zneski, pobrani od teh taks v enem mesecu, se izročajo državni blagajni najkesneje do 15. dne prihodnjega meseca.
3.	) Vse te takse za pregled in žigosanje mer in priprav za merjenje in preizkušanje dragih kovin se izročajo v celoti državnim blagajnam; na račun tega dohodka se ne smejo vršiti nobeni izdatki.
4.	) Prošnje za povračilo pomotoma pobrane ali preveč položene takse se vlagajo pri onem oblastvu, ki je pobralo to takso, o povračilu pa odloča nekvarno predpisu člena 22. začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah ministrstvo za trgovino in industrijo ter pošilja odločbo v odobritev ministru za finance.
5.	) Vse tarife, vsa pravila in navodila, ki jih izdaja minister za trgovino in industrijo na podstavi predpisov te tarifne postavke, vroča ministrstvo za trgovino in industrijo istočasno tudi generalni direkciji posrednjih davkov.
6.	) Točka 5. člena 84. tega pravilnika velja tudi za to takso.
Člen 95.
1.	) Taksa po tar. post. 279. taksne tarife se pobira, ako se izda odobritev žage, ter se prileplja in uničuje na odobrilu. Tudi nadalje se pobira letna taksa po novem odobrilu.
2.	) Ta taksa se plačuje za vsako žago, ne glede na to, ali morda lastnik žagarne tudi ne uporablja vseh žag.
3.	) Zagarne, ki ne žagajo gradiva za prodajo in tudi ne za denar privatnim osebam, nego za osebno potrebo, kakršne so žagarne pri izvestnih rudnikih in drugih industrijskih podjetjih, ne plačujejo te takse.
4.	) Tudi stroji, s katerimi se žagajo drva, niso zavezani plačilu te takse.
5.	) Seznamek oseb, ki plačujejo to takso, vodij ) pristojna gozdarska oblastva, ki morajo strogo paziti na to', da se polagajo takse pravočasno in da se žaga ne vodi, dokler se ne plača ta občasna letna taksa.
6.	) Ta taksa se plačuje v celoti, ne glede na to, ali se morda opravlja delo na žagi tudi manj časa.
7.	) 15 dni, preden se prične delo za postavitev žag, se mora zahtevati in dobiti ta odobritev. Osebe pa, ki že imajo žago, morajo plačati takso za prihodnje leto najkesneje do dne 15. januarja.
8.	) Ako kdo prične ali nadaljuje delo, preden je plačal to takso, se kaznuje s trikratnim zneskom te takse.
člen 96.
1.	) Takso iz tar. post. 280. taksne tarife plačujejo za prijavo vse one osebe, ki zahtevajo sekanje lesa, kateri naj bi se predelal za spekulacijo ali zaradi izvršitve podjetniškega posla.
2.	) Za prijavo, ki jo vlože posamezniki za sekanje lesa za svoje privatne potrebe, a ne za spekulacijo ali podjetniške posle, se plača samo taksa iz tar. post. 1. za prošnjo, ne pa tudi taksa, predpisana v tar. post. 280. taksne tarife.
3.	) Isto takso 2 dinarja plačujejo tudi obrtniki, ki se prijavijo in kupujejo les za predelavo v svojih obrtnih delavnicah, in oglarji, ki se prijavljajo za pobiranje vejevja, ležečega v gozdu, da bi žgali oglje, kakor tudi oni, ki odkupujejo od gozdne uprave ležeči les, toda samo, če s temi nakupi ne bi prekoračili potrebe svojega obrta.
Člen 97.
1.) Po vloženi prijavi se mora za vsak plovni objekt, namenjen plovitvi po rekah ali po jezerih, preden se vpiše v vpisni list in preden se izda patent (potrdilo o narodnosti), kakor tudi vselej,
preden se na podstavi nove prijave in novega vpisa izda novi patent (potrdilo o narodnosti), plačati taksa za vpis po tonaži po I. oddelku tar. post. 303. kakor tudi taksa za vpisni list in patent iz II. in III. oddelka iste tarifne postavke.
2.	) Taksa za vpisni list, vpis in patent se mora položiti v kolkih, preden se izda patent (potrdilo o narodnosti), pri onem oblastvu, kateremu je stranka prijavila plovni objekt; to ob-lastvo pa takoj pošlje pobrane takse onemu oblastvu, ki izda patent.
3.	) Taksa za vpisni list in vpis se prilep-Ija in uničuje na vpisnem listu, taksa za patent pa se prileplja in uničuje na patentu (potrdilu o narodnosti).
4.	) Ako se izvajajo na plovnem objektu dela, ki povečujejo tonažo, za katero ni treba zahtevati obnove patenta (potrdila o narodnosti), se te izpremembe samo zabeležijo v patentu, ki je bil že izdelan, in taksa se plača samo za vpis, če je tonaža povečana, in sicer samo od razlike.
5.	) Ako se plovni objekt izbriše iz vpisnika, to ne daje pravice do povračila vpisnine.
6.	) Lastniki plovnega objekta so solidarno odgovorni za pravočasno plačilo takse iz točke 3. tega člena.
7.	) Ako se izda duplikat patenta (potrdila o narodnosti), se ne plača vpisnina iznova, toda taksa za duplikat patenta se mora iznova plačati v celotnem znesku.
8.	) Ker se izda novi patent (potrdilo o narodnosti) in vpisni list, če je plovni objekt izpremenil ime ali če preide iz ene kategorije v drugo, se morajo takrat plačati tudi nove takse za prijdvo, vpisni list, vpis in patent.
9.	) Takse, navedene v L, II. in III. oddelku tar. post. 303., se ne plačujejo od onih plovnih objektov, ki so državna lastnina, četudi so oddani privatnim osebam v najem ali v eksploatacijo. Ako pa postane državni plovni objekt lastnina privatne osebe, se morajo plačati tudi takse iz
I.,	II. in III. oddelka tar. post.
10.	) Taksa za zaznambo v patentu o izpre-membi lastništva ali o drugi izpremembi se plačuje po točki 6. tar. post. 252. a).
11.	) Letna taksa iz oddelka IV. tar. post. 303. se mora plačati začetkom vsakega leta najkesneje do dne 15. januarja.
12.	) Ako se ugotovi s komisijskim pregledom, da plovni objekt ni sposoben za plovitev, tako da se mora ustaviti njegova nadaljnja plovitev, se ne sme od teh letnih taks nič povrniti.
13.	) Te letne takse se polagajo pri onem pri-staniško-prometnem oblastvu, v katerega območje spada plovni objekt. Pristaniško oblastvo vpiše velikost pobrane takse v svoj register ter izda dovolilo za plovitev, na katerem prilepi takso in jo uniči po predpisu. To dovolilo mora Imeti plovni objekt ves čas, dokler velja.
14.	) Za splave (točka d oddelka IV.) se prileplja taksa na dovolilu, ki se izda za plovitev navzdol po vodi, in vsak splav mora imeti posebno dovolilo.
15.	) Dolžnost, polagati pristaniške takse iz oddelka V. tar. post. 303., nastopi v onem trenutku, ko prične plovni objekt trgovsko operacijo.
16.	) Za trgovsko operacijo se smatra natovarjanje ali iztovarjanje blaga ali potnikov, pri re-morkerjih pa vselej, kadar pripno ali odpno plovni objekt v pristanišču ali pri drugi točki na obali.
17.	) Za trgovske operacije se ne smatra to-le:
a)	izročanje ali prejemanje pošte;
b)	pošiljanje čolnov na obalo;
c)	sprejemanje ali izročanje pisem in raznih bla-
govnih vzorcev;
č) nabava življenskih potrebščin in ostalih potrebščin plovnega objekta, kakor premoga, olja, vrvi itd., ki služijo izključno za potrebe plovnega objekta, kolikor so ti predmeti potrebni za nadaljnjo vožnjo, o čemer odloča pristaniško-prometno oblastvo;
d)	vkrcavanje ali izkrcavanje izprevodnikov in oseb, potrebnih za iztovarjanje ali natovarjanje naklada plovnega objekta na drugi točki obale, vlačugarjev in oseb brez življenskih sredstev, ki so odpremljene v domovino; izkrcavanje oseb, ki so spotoma obolele, oseb, ki so na potovanju umrle; izkrcavanje onih oseb z razbite ladje, ki so bile na potovanju rešene in vzete na plovni objekt; oseb, ki so v službi brodarske družbe ter potujejo uradoma na plovnem objektu iste družbe, kakor tudi oni državni uradniki, ki istotako potujejo uradoma. Izkrcavanje obolelih potnikov in
trupel onih oseb, ki so umrle na potoyanju, se ne sme smatrati za trgovsko operacijo niti takrat, kadar se istočasno z njimi izkrcavajo osebe, ki so neizogibno potrebne, da jih spremljajo, o čemer odloča po razmerah pristaniško-prometno oblastvo. Rodbinski člani poveljnika, upravitelja, vodje, krmarja, ki so na plovnem objektu, se ne smatrajo za potnike v zmislu predpisov o pristaniških taksah;
e)	izkrcavanje blaga s plovnega objekta, ki je doplovno poškodovan (havariran), kolikor se to blago po vrnitvi ali popravi plovnega objekta iznova vrne na isti plovni objekt;
f)	natovarjanje ali iztovarjanje blaga ali potnikov po oblastvenem naročilu kakor tudi vsled višje sile, o čemer odloča pristaniško-prometno oblastvo;
g)	pregled, ocarinjanje in kontrola blaga na plovnem objektu brez iztovarjanja kakor tudi policijski pregled.
18.) Plačila pristaniških taks se opraščajo;
a)	Vojne ladje in plovni objekti privatnih oseb, najeti po državi izključno v vojaške namene. Ti plovni objekti, najeti izključno v vojaške namene, morajo dokazati te okolnosti s potrdilom, izdanim po vojaških oblastvih, v katerem so označene posamezne točke obale, katerih se bodo plovni objekti doteknili na posamezni vožnji, in ako je najem plovnega objekta sklenjen za določen čas, označiti rok, ko poteče ta najem. To potrdilo mora odvzeti ono pristaniško-prometno oblastvo, v katerega pristanišču ali območju se konča vožnja ali poteče najem plovnega objekta.
Potrdilo, ki ga morajo izdajati pristojna vojaška oblastva za plovne objekte, najete izključno v vojaške namene, se glasi:
(Vojaško oblastvo.)
Potrdilo
za plovni objekt, najet izključno v vojaške namene.
Ime plovnega objekta:..........................
Lastnik ladje ali družba;......................
Kraj, kjer se vožnja prične:...................
Točne navedbe o odhodu plovnega objekta:
Kraji, v katerih se bo spotoma ustavil:
Kraj, v katerem se vožnja dokonča: ............
To potrdilo se izdaja brez takse, ker se omenjeni plovni objekt uporablja izključno za državne potrebe ter tudi ne plačuje taks iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 303., dokler velja to potrdilo.
.....................192 .
v ..............
(Žig in podpis.)
Pripomba. Pristaniško - prometno oblastvo, ki po končani vožnji odvzame to potrdilo, ga nemudoma pošlje direkciji rečnega prometa.
b)	Plovni objekti državnih oblastev, ki jih državno oblastvo samo uporablja za zgolj lastne, t. j. državne posle.
Plovni objekti, ki so državna lastnina, a so oddani privatnim osebam ali družbam ali podjetjem v najem ali eksploatacijo, tudi če se država z enim delom udeležuje dobička, niso izvzeti od plačila taks, navedenih v IV., V., VI., VII. in VIII. oddelku tar. post. 303.
c)	Jahte, športni plovni objekti vseh zastav, ako jih za take priznavajo dotične države in ako ne opravljajo trgovskih operacij.
č) Poljedelske ladje in one, ki so namenjene ribarstvu, tudi če prevažajo sveže ribe.
Poljedelske ladje so one, ki ne natovarjajo več nego 10 ton ter služijo kmetovalcem ali kmetijskim podjetjem v zgolj privatne namene za prevažanje lastnih poljskih pridelkov s polja domov ali na trg ali v hlev, da se tam meljejo, za prevažanje delavcev na svoja zemljišča in lastne živine na pašo ali za delo. Ako uporablja lastnik poljedelske ladje to ladjo za trgovske namene, se taka ladja ne smatra za vozilo, oproščeno takse, nego uvrstiti jo je v kategorijo plovnih objektov, ki so zavezani plačilu takse iz oddelkov V., VI., VIL in VIII.
d)	Lotke, dereglije, splavi i. dr., dokler posredujejo natovarjanje ali iztovarjanje z enega plovnega objekta na drugega v enem in istem pristanišču.
e)	Domači plovni objekti in drugi splavi, ki prevažajo gradivo izključno za javne pristaniške zgradbe. Plovni objekti za taka dela se morajo prijaviti pristojnemu pristaniško-promet-nemu oblastvu. Za to prijavo se plačuje običajna taksa po tar. post. L, za dovolitev kraja, kjer smejo izvrševati iztovarjanje, pa se plačuje taksa iz tar. post. 5.
f)	Novozgrajeni plovni objekti, ki so šele spuščeni v vodo na domačih ladjedelnicah ter odhajajo v domače pristanišče, da se prvič natovorijo.
Spuščeni novozgrajeni plovni objekti, ki pristanejo, preden se prvič natovorijo, v drugih pristaniščih, morajo imeti potrdilo, da ni bil natovorjen noben naklad. To potrdilo izda pristaniško-prometno oblastvo onega pristanišča, v katerega območju je ladjedelnica, vidirati pa ga mora tudi pristaniško-prometno oblastvo onih pristanišč, v katerih se res ne natovarja noben naklad.
To potrdilo odvzame ono pristaniško-prometno oblastvo, v katerega območju se objekt prvič natovori.
g)	Plovni objekti, zaposleni s polaganjem, postavljanjem ali popravljanjem podvodnih brzojavnih kablov, kolikor se ne bavijo tudi s trgovsko operacijo.
h)	Plovni objekti, ki vozijo izključno v poučne namene, ako prizna ta pogoj direkcija rečnega prometa.
Taki plovni objekti dobivajo od direkcije rečnega prometa potrdilo (s takso iz tar. postavke 5.), ki služi za legitimacijo.
To potrdilo mora poveljnik plovnega objekta ob prihodu v vsako pristanišče, kjer pristane, za vožnjo, ki je oproščena plačila pristaniških taks iz oddelkov V. in VIII., predložiti na vpogled pristaniško-prometnemu oblastvu; le-to ga potrdi s tem, da pritisne nanje pečat in da se podpiše.
V poslednjem pristanišču odvzame to potrdilo pristaniško-prometno oblastvo ter ga vrne direkciji rečnega prometa.
19.	) Pristaniška taksa se izračunava na podstavi čiste ali nečiste prostornine v kubičnih metrih, t. j. v prostorninskih tonah, ki se ugotavljajo po veljavnih predpisih o merjenju nosilnosti plovnih objektov.
20.	) Ulomki do pol tone se ne štejejo; ako pa presezajo pol tone, se računi cela tona.
21.	) Za pobiranje pristaniških taks je pristojno ono pristaniško-prometno oblastvo, v katerega območju je plovni objekt opravil trgovsko operacijo.
22.	) Za plovne objekte, ki opravljajo trgovske operacije v pristaniščih, kjer ni pristariiško-pro-metnega oblastva, morajo njih poveljniki, voditelji, agenti (člen 26. začasne uredbe o pristaniških kapetanijah) plačevati takse iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 303.-na kraju onega pristaniško-prometnega oblastva, v katerega območje spada dotično pristanišče, odnosno obalna točka.
23.	) Poveljniki, voditelji, agenti morajo svoje plovne objekte pravočasno in pred odhodom opremiti s priznanico in preglednico o pobrani taksi, da se eventualno ne provzroče spori s prista-niško-prometnimi oblastvi onih pristanišč, v katera naknadno pristajajo, ker spadajo v tem primeru pod kazen iz točke VI. člena 131. tega pravilnika.
24.	) O plačevanju teh taks vodijo obmejna pri-staniško-prometna oblastva strogo kontrolo nad vsemi plovnimi objekti, ki odhajajo iz naše države; ako bi plovni objekt ne imel dokazil o pred-pisno plačanih taksah, je postopati po točki VIL člena 131. tega pravilnika.
25.	) Cista tonaža domačih plovnih objektov se jemlje iz kontrolnega lista o izvršenem merjenju (ladjemerskega lista) ali iz patentov (potrdil o narodnosti).
26.	) Pri plovnih objektih, nabavljenih v inozemstvu, ki priplovejo s konzularnim začasnim potnim listom v domače pristanišče, kjer ni zapriseženega merilca nosilnosti, se vzame tonaža iz ladijskih listin, ako ne bi dal lastnik ladje ali poveljnik izmeriti nosilnosti plovnega objekta po najbližjem zapriseženem merilcu nosilnosti.
27.	) Ako se iz ladijskih listin ugotovi, da je bila ta tonaža ugotovljena v državi, kjer ni mera, uvedena za merjenje nosilnosti, enaka naši, se preračuni tonaža, navedena v ladijskih listinah, na našo mero po specialnih določilih.
28.	) Prostornina, vzeta iz ladijskih listin, odnosno dobljena s tem, da se je preračunila mera, se smatra za polnoveljavno, dokler dotični plovni objekt ne dospe v domače pristanišče, kjer je zaprisežen merilec.
29.	) Cisto tonažo inozemskih držav, katerih kontrolni listi o izvršenem merjenju (ladjemerski listi) se priznavajo na podstavi mednarodnih pogodb ali specialnih določil, je treba vzeti iz listin, ki dokazujejo narodnost plovnega objekta (patent de la nationalite), ali iz kontrolnega lista, odnosno jo je odmeriti po podatkih, ki izhajajo iz omenjenih listin nosilnosti ali eventualno z merjenjem posameznih prostorov plovnega objekta po posebnih predpisih.
30.	) Ako prispe plovni objekt tuje države, katere kontrolni listi niso priznani, v pristanišče naše države, kjer ni zapriseženega merilca, je njegovo tonažo odmeriti iz ladijskih listin tako, kakor je zgoraj predpisano za domače plovne objekte, nabavljene v inozemstvu, odnosno preračunih jo je na zakonito mero.
31.	) Ako ima plovni objekt tuje države, katere listine o merjenju nosilnosti ali prostornine niso priznane, listine države, katere plovni objekti so oproščeni merjenja nosilnosti, in ako ni z ozirom na mere plovnega objekta nobenega dvoma o verodostojnosti te listine, se ugotovi njegova tonaža na isti način kakor pri plovnih objektih one države, ki je izdala dotično listino o merjenju. Ko se presoja verodostojnost listine o merjenju prostornine ali nosilnosti, je treba zlasti paziti na to, ali je bil dotični plovni objekt potem, ko se je izročil kontrolni list, predelan tako, da se je izpremenila prostornina v čisti tonaži.
32.	) Ako nastane dvom o verodostojnosti kontrolnega lista v kakršnemkoli oziru, je treba prostornino in nosilnost objekta izmeriti.
33.	) Tako domačim kakor tudi tujim plovnim objektom je dovoljeno zahtevati, da se izmerijo v zmislu naredbe o merjenju prostornine in nosilnosti plovnega objekta in pozneje izdanih predpisov naše države. V tem primeru se izračuni j o pristaniške takse iz oddelka V. tar. post. 303. na podstavi tega poznejšega merjenja.
34.	) Splavi, ki nimajo čiste prostornine, plačujejo takse iz oddelka V. po dejanski teži.
35.	) Plovni objekti, ki so plačali takso iz točk
1.	in 2. oddelka V. tar. nost. 303. po pojasnilu k točkama 1. in 2. oddelka V., ne plačujejo te takse v vseh domačih pristaniščih, sidriščih in vseh drugih točkah domače obale za 30 dni od dne, ko so pristali prvikrat, in za kateri čas je taksa plačana, in sicer ob pogoju:
a)	da v tem času ne pristanejo v nobenem inozemskem pristanišču, razen vsled višje sile, a tudi v tem primeru ne opravijo trgovskih operacij;
b)	da ne posredujejo plovni objekti, omenjeni pod točko 1. oddelka V., nobenega prometa med pristanišči, sidrišči in drugimi točkami domače obale, rek in jezer, kolikor ne bi šlo izključno za pretovarjanje blaga in potnikov z ene na drugo redno progo iste družbe.
36.	) Ako ne nastopi primer iz točke 35. pod b) tega člena, morajo plovni objekti v vseh pristaniščih, sidriščih ali na drugih točkah obale, rek ali jezer, kamor pristanejo v medčasju teh 30 dni zaradi posredovanja notranjega prometa, plačati vsakokrat takso iz točke 2. oddelka V. ter ne morejo uživati ugodnosti pojasnila k točkama
1.	in 2. oddelka V. tar. post. 303.
37.	) Za dan prvega pristanka, od katerega se prične šteti tridesetdnevni rok za plačilo takse, se jemlje oni dan, ko je plovni objekt dobil dovolitev za svobodni promet z obalo.
38.	) Ako se je izdala dovolitev popoldne, se računi tridesetdnevni rok šele od naslednje polnoči.
39.	) Ako je pričel plovni objekt trgovsko operacijo v drugem pristanišču ali drugi obalni točki, preden je potekel tridesetdnevni rok (za katerega je taksa plačana), a traja trgovska operacija tudi po 30. dnevu, se v tem primeru ne pobere nova pristaniška taksa.
40.	) Trgovsko operacijo po prejšnji točki je smatrati za pričeto, ako se prično dela za operacijo (natovarjanje ali iztovarjanje) v dotičnem pristanišču v oni meri, ki se sklada z njenim obsegom, o čemer odloči pristojno pristaniško-prometno oblastvo.
41.	) Dokler se mudi plovni objekt v pristanišču, se v tridesetdnevni rok ne vštevajo oni dnevi, ob katerih plovni objekt zaradi dokazanih
elementarnih nezgod ali zaradi kakršnekoli druge vrste višje sile ni pričel nobenih trgovskih operacij, kakor tudi ne nedelje in oni prazniki, ki jih določi minister za promet, ako tudi ob teh dneh plovni objekt ni izvršil trgovske operacije.
42.	) V ta rok se tudi ne vštevajo oni dnevi, ki jih plovni objekt po naredbi pristaniško-pro-metnega oblastva eventualno prebije na kontu-macijski postaji iz zdravstvenih ozirov, potem oni dnevi, ki jih prebije parnik v domačem doku ali domači ladjedelnici zaradi popravil.
43.	) Na hrbtu preglednice priznaničnih knjig I.
in II. se postavlja za one dni, ki se iz razlogov, navedenih v prednjih točkah, ne vštevajo v tridesetdnevni rok, ta-le beležka: «Videno s pripombo, da se dnevi...................ne vštevajo;
zato plovni objekt ni zavezan plačilu pristaniških taks do dne....................»
(Dan in uradni žig.)
44.	) O teh beležkah, ki jih postavlja prista-niško-prometno oblastvo, kontumacijska postaja i. dr., vodi vsako pristaniško-prometno oblastvo redno evidenco (register), ki jo mora pokazati ob pregledu poslovanja. Obrazec tega registra predpiše direkcija rečnega prometa.
45.	) V tridesetdnevni rok pa se mora vštevati tudi oni čas, ki je bil izgubljen vsled pristanka v inozemskem pristanišču, ne glede na razlog, iz katerega se je to ’zgodilo.
46.	) Pripomba vsled pristanka v inozemskih
pristaniščih se mora glasiti: «Dospel iz...........
kjer je plovni objekt po potrdilu .................
z..................št...........pristal vsled višje
sile, a ni pričel trgovske operacije.»
(Dan in uradni žig.)
47.	) Tudi o teh potrdilih morajo pristaniška oblastva voditi posebno evidenco.
48.	) Da se ugotovi, da plovni objekt res ni opravil nobenih trgovskih operacij, sme pristaniško oblastvo zahtevati na vpogled potrdilo krajevnega carinskega oblastva ali, če gre za svobodno pristanišče, uprave javnih skladišč.
49.	) Ako pristane plovni objekt v inozemskem pristanišču, mora dokazati s potrdilom konzularnega oblastva naše države, da je pristal samo iz razloga višje sile in da ni opravil nobene trgovske operacije. Taka potrdila se morajo pisati na omenjeno preglednico.
50.	) Plovni objekti, ki vozijo v svobodni plo-vitvi, morajo predložiti na vpogled preglednico pristaniškemu oblastvu vsakega pristanišča, v katerem pristanejo, in to oblastvo ji postavi na hrbtu svoje «Videno». «
51.	) Ako poveljnik ali voditelj plovnega objekta ne predloži preglednice v potrdilo, se smatra, da je plovni objekt pristal v inozemskem pristanišču, in taksa se pobere po točki 1. oddelka V.
52.	) Plovne objekte, ki vozijo na podstavi prej objavljenega plovitvenega reda, pa se ga ne drže, je smatrati za plovne objekte, ki vozijo v svobodni plovitvi.
53.	) Plovni objekti, ki prihajajo iz inozemstva, ne plačujejo taks po točki 1. oddelka V. za 30 dni samo, ako se drže predpisa, da v tem času ne priplovejo v inozemsko pristanišče in da tam ne opravijo trgovske operacije, in ako v domačih pristaniščih, v katerih pristanejo v času 30 dni, iztovarjajo izključno blago in potnike, ki prihajajo iz inozemstva, odnosno, ako tovorijo blago in potnike, določene za inozemstvo; dalje, ako taki plovni objekti vozijo po eni redni progi, z omejitvijo, da edino zaradi prevažanja na drugo redno progo iste družbe ali istega podjetja iztovorijo blago in potnike, vkrcane v nacionalnem pristanišču, ali vkrcajo potnike in blago, iztovorjene z ene redne proge iste družbe ali istega podjetja, zato, da nadaljujejo potovanje v domače pristanišče.
54.	) Da se ugotovi, da ni bilo na plovne objekte, ki prihajajo iz inozemstva, razen omenjene pretovoritve natovorjeno v domačih pristaniščih nobeno blago, določeno za našo kraljevino, in da se tudi ni izkrcalo v domačih pristaniščih kaj natovorjenega blaga, mora poveljnik pristaniško-prometnemu oblastvu predložiti na vpogled potrdilo krajevnega carinskega oblastva.
55.	) Vsled prekrcavanja blaga ali potnikov z ene na drugo redno progo iste družbe ali istega podjetja mora poveljnik ali voditelj plovnega objekta, ki prihaja iz inozemstva, takoj po svojem prihodu v domače pristanišče, kjer mu je izvršiti tako pretovoritev, to ustno javiti onemu
pristaniško-prometnemu oblastvu, ki mora nadzirati dotične operacije.
56.	) Z dotičnimi izjavami in potrdili (pregled naklada, potrdila carinskih oblastev itd.) je treba verodostojno dokazati, da je blago, določeno za pretovoritev na plovni objekt, ki prihaja iz inozemstva na redni progi, resnično dospelo prej z drugim plovnim objektom na redni progi iste družbe ali istega podjetja, odnosno, da je blago, ki se mora natovoriti, resnično določeno za pretovoritev na drugo redno progo istega podjetja v drugem domačem pristanišču. Ako se to ne dokaže, se mora plačati taksa, določena v točki 2. oddelka V.
57.	) Plovni objekti z nosilnostjo manjšo od 20 ton morajo plačevati izključno letne takse po odstavku c) točke 3. oddelka V. in od njih se ne smejo pobirati takse iz točke b) oddelka V.
58.	) Domači plovni objekti, ki zahtevajo, naj se od njih pobere pristaniška taksa po točki 3. oddelka V., t. j. za eno leto, plačajo to takso v onem pristanišču, v katerem so vpisani. Inozemski plovni objekti plačujejo to takso pri pristaniških oblastvih obmejnih pristanišč.
59.	) Plovni objekti, ki so plačali takso po točki 3. oddelka V., a med letom brez vzroka višje sile prestopijo meje plovitve, označene v omenjeni točki, t. j. prično vožnjo v inozemstvo, morajo plačati takse, določene v točki 1. oddelka V. za odhod iz inozemstva, in sicer vselej, kadar se vrnejo s take vožnje, v prvem domačem pristanišču, kjer pristanejo in kjer opravijo trgovsko operacijo.
60.	) Ako plačujejo taki plovni objekti še nadalje takse iz točke 3. oddelka V., ne plačujejo za prihodnje vožnje v tekočem koledarskem letu taks, ki so jih plačali po točki 3. oddelka V.
61.	) Ako ne opravi tak plovni objekt nobene trgovske operacije v prvem pristanišču, v katero je priplul po svojem povratku iz inozemstva, in ako se za to ne bi pobrala taksa, zabeleži pristaniško-prometno oblastvo tega pristanišča ta prihod iz inozemstva na hrbtu preglednice dotič-nega plovnega objekta, ki se tiče letnega plačila, tako da se lahko v prihodnjem pristanišču, kjer bi plovni objekt izvršil trgovsko operacijo, poberejo takse, določene za prihod iz inozemstva.
62.	) Ako je inozemski plovni objekt, ki za naše nacionalne vode v plačilu taks ni izenačen z domačimi plovnimi objekti (točka 4. oddelka V.), že plačal pristaniško takso iz točk 1. in 2. oddelka V. na internacionalnem delu naših voda in potem priplul v naše nacionalne vode, plača še enkrat isti znesek takse in za isti prejšnji nepre-tekli tridesetdnevni rok, in sicer toliko takso, koli-kršno je plačal v pristanišču internacionalnega dela naših vodä. V tem primeru ne nastopi noben nov rok, ampak po preteku starega roka se mora plačati nova dvakratna taksa.
63.	) Ako ne opravijo inozemski plovni objekti na internacionalnem delu naših voda pred prihodom v naše internacionalne vode nobene trgovske operacije in ako ne plačajo nobene pristaniške takse pri pristaniško-prometnem oblastvu na internacionalnem delu naših voda, plačajo, ko pristanejo v pristanišču naših nacionalnih voda, dvakratno takso iz oddelka V.
64.	) Istotako plača inozemski plovni objekt, ako dobi dovolitev prometa (kabotaže) med našimi pristanišči na internacionalnem delu voda in nacionalnem delu voda, dvakratno takso iz točk
2.	in 3. oddelka V., tako da ima zaradi tega pravico do prometa v internacionalnem in nacionalnem delu naših voda med pristanišči naše kraljevine.
65.	) Direkcija' rečnega prometa objavi izrečno one države, katerih plovni objekti so dobili dovolitev za kabotažo.
66.	) Potniški parniki, bodisi domači, bodisi inozemski, spadajo, ako izvršujejo po prej objavljenem ali po ministrstvu za promet odobrenem plovitvenem redu periodične vožnje tudi za inozemstvo, glede plačila taks pod predpise točk
2.	in 3. oddelka V. Toda v tem primeru so te takse dvakratne.
67.	) Za vsako plačilo takse iz točk L, 2. in 3. oddelka V. izdaja pristaniško-prometno oblastvo poveljniku, voditelju ali njiju namestnikoma priznanico.
68.	) Takse se pobirajo po treh raznih obrazcih, in sicer:
1.) od plovnih objektov, ki prihajajo iz inozemstva (priznanična knjiga L);
2.	) od plovnih objektov, ki vozijo samo v mejah kraljevine (I. in II.);
3.	) od plovnih objektov za takse, pobrane po točki 3. (I. in III.) oddelka V. za tekoče solnčno leto.
69.	) Ako je pridobil plovni objekt pravico do znižane takse, določene v odstavku b) točke 1. oddelka V., s tem, da je pristal v enem in istem koledarskem letu večkrat, se mu mora po takih vožnjah odvzeti preglednica, ki se tiče plačila takse, označene v njej, in priložiti priznanični knjigi kot dokazilo o rednem plačilu. Ako ne more poveljnik ali voditelj plovnega objekta, ki prihaja iz inozemstva, dokazati z izročitvijo dotične preglednice, da je že plačal takso, se mora vselej pobrati najvišja taksa.
70.	) Eventualno izgubljena preglednica se lahko nadomesti z izročitvijo priznanice o poslednjem plačilu pristaniške takse; tedaj se dotičnemu plovnemu objektu dovoli ona redukcija taks, do katere ima eventualno pravico.
71.	) Preglednic za plovitev med nacionalnimi pristanišči, katerim je rok potekel, ni treba odvzemati.
72.	) Poveljniki ali voditelji plovnih objektov, ki so se za tekoče koledarsko leto oprostili vsake nadaljnje obveznosti, plačevati takse, s plačilom ene izmed taks po točki 3. oddelka V., morajo vedno imeti pri sebi preglednico, ki se tiče tega plačila, in jo na vsako zahtevo pokazati pristani-ško-prometnim oblastvom. Ako ne more poveljnik ali voditelj predložiti tega dokazila, mora plačati takso iz točke 2. oddelka V.
73.	) Ako se preglednica izgubi, sme poveljnik ali voditelj ali lastnik plovnega objekta s pred-pisno taksirano prošnjo zahtevati od pristojnega pristaniško-prometnega oblastva, pri katerem je položil takso, da se mu izdaj duplikat. Cim pri-staniško-prometno oblastvo ugotovi, da je bila pristaniška taksa redno plačana, mu izda duplikat.
74.	) Dokler pa se ne izda duplikat, mora plačevati takse iz točke 2. oddelka V.
75.	) Duplikati se izdajajo iz priznanične knjige, ki je v uporabi, toda na juksti kakor tudi na preglednici in priznanici je označiti «duplikat», serijo in številko, pod katero je bil izdan original.
76.	) Juksta popisanih priznaničnih knjig I., II. in III. se izroča direkciji rečnega prometa zaradi revizije.
77.	) Prošnje za povračilo pomotoma ali preveč pobrane takse niso zavezane taksi. Tem prošnjam se mora vselej priložiti dotična priznanica.
78.	) Plovnim objektom, ki morajo plačevati pristaniško takso, ne sme pristaniško-prometno oblastvo dovoliti odhoda, dokler ne plačajo takse.
79.	) Ker se plačuje pristaniška taksa pred odhodom plovnega objekta iz pristanišča, se mora ta taksa, ako ne odpluje plovni objekt iz kakršnihkoli razlogov v treh mesecih od dne prihoda, pobrati pristaniška taksa najkesneje koncem tretjega meseca od dne prihoda, ne glede na to, ali ostane plovni objekt v pristanišču tudi po tem času.
80.	) Ako ostane plovni objekt v pristanišču tudi po tem času, ne plačuje več pristaniških taks, dokler ne priplove v drugo domače pristanišče ali drugo obalno točko (ali sidrišče) in tam ne opravi trgovske operacije. Ako tudi tam ne opravi trgovske operacije, ne plača te pristaniške takse.
81.	) Ako plovni objekt, ki mora vsled opravljane trgovske operacije plačati pristaniško takso, tega ne stori po preteku treh mesecev od dne prihoda, ga pristaniško-prometno oblastvo pozove pismeno in ako se v 24 urah ne odzove pozivu, se izda odločba o kazni za plačilo trikratne ne-položene takse in ta kazen se s plačilom redne takse vred izvrši prisilno (eksekutivno).
82.	) Pristaniške takse se odmerjajo in pobirajo v dinarjih.
83.	) Za izplačilo pristaniške takse jamči plovni objekt.
84.	) Plovni objekti, ki prihajajo iz inozemstva, plačujejo takso iz točke I. oddelka V. v onem našem pristanišču, kjer opravijo prvo trgovsko operacijo, najsi so pred tem pristali v enem ali več naših pristaniščih.
85.	) Imena onih tujih držav, katerih plovni objekti se glede plačevanja pristaniških taks po točki 4. oddelka V. tar. post. 303. izenačujejo z domačimi, se razglašajo občasno.
86.	) Vsi primeri, v katerih se ne plačuje pristaniška taksa, se morajo vpisovati v knjigo o prihodu in odhodu, s pozivom na dotični predpis tega pravilnika.
87.	) Takse iz oddelkov V. in VIII. tar. post. 303. proračunava in pobira pristaniško-prometno oblastvo in te pobrane vsote taks, prejete tekom enega meseca, pošiljajo pristaniško-prometna oblastva najkesneje do 15. dne prihodnjega meseca državni blagajni; generalni direkciji posrednjih davkov pa predlagajo ta pristaniška oblastva poročilo o celokupni vsoti pobranih taks v minulem mesecu, tako da jih dobiva generalna direkcija najkesneje do 5. dne prihodnjega meseca. Na račun teh dohodkov iz taks se ne smejo izvrševati nobeni izdatki.
88.	) O pobiranju takse v gotovini iz oddelkov V. in VIII. se mora voditi tudi dnevnik o pobiranju takse, ki ga predpiše minister za promet na predlog direkcije rečnega prometa.
89.	) Takse iz oddelkov V. in VIII. ne izključujejo plačila ostalih taks ali pristojbin, kakršne so takse za prihod v kanale, prekope, za ukori-ščanje posameznih pristaniških naprav, obalarine itd., in občinskih taks.
90.	) Za pristaniško-prometna oblastva se smatrajo: kapetanije, podkapetanije in delegacije kot eksekutivna oblastva direkcije rečnega prometa.
91.	) Takso za prijavo o prihodu novega objekta plačujejo samo oni plovni objekti, ki opravljajo v pristanišču trgovsko operacijo, t. j. vsi oni, ki morajo izgotoviti obrazec «Prijava o prihodu in odhodu», na katerem se taksa prileplja in uničuje.
92.	) Vsi drugi plovni objekti, ki ne opravljajo trgovskih operacij, a predlagajo običajno «Prijavo o prihodu», plačujejo za to prijavo (ki jo je smatrati za običajno vlogo) takso iz tar. post. 1.
93.	) Taksa za dovolitev odhoda se plača samo, če se izda novo «Dovolilo za odhod», na katerem se prilepi in uniči ta taksa.
94.	) Ako se to «Dovolilo za odhod» samo vidi-ra na hrbtu, se ne plača nobena taksa.
95.	) Vse tarife, vsa pravila in navodila, ki jih izdaja minister za promet o taksah za prekoračeni rok iztovarjanja ali natovarjanja, obrežnine, kazukarine, izdajanje ladjemerskih listov idr., in sicer na podstavi oddelka VIII. tar. post. 303., priobčuje direkcija rečnega prometa generalni direkciji posrednjih davkov.
96.	) Direkcija rečnega prometa mora do dne
1.	septembra 1921. pripraviti vse potrebne registre, priznanice in druge obrazce, da bo mogla od tega dne že pobirati vse takse iz tar. post. 303. taksne tarife.
Člen 98.
Takse iz tar. post. 304., 305. in 306. se prileplja jo in uničujejo na listinah.
Člen 99.
1.	) Taksa iz tar. post. 332. se pobira od vseh predmetov privatnih oseb tudi takrat, kadar se zahteva s predpisi posameznih zakonov, da je uradne razglase priobčiti v službenih, odnosno uradnih listih.
2.	) Ta taksa se prileplja in uničuje na razglasu, ki se izroča zaradi- natiska.
3.	) Predpisi člena 22. taksnega pravilnika iz leta 1913., kolikor se tičejo te takse, in člen 214. istega pravilnika veljajo še nadalje za Srbijo in Crno goro.
B.	Tarifa za Srbijo in Črno goro.
Po členu 11. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se povišujejo, iz-preminjajo in dopolnjujejo tarifne postavke zakona o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca
1911.,	navedene v členu 11. začasnega zakona, ki veljajo za pobiranje samo na ozemlju Srbije in Crne gore.
Člen 100.
1.	) Taksa za pogodbo o pooblastitvi za vodstvo tujega posla (§§ 609. do 631. državljanskega zakonika) iz tar. post. 16 taksne tarife se plačuje v kolkih.
2.	) Ako je pooblastilo neomejeno (generalno), se prileplja nanje taksa 10 dinarjev, ako pa je omejeno, se prileplja taksa 5 dinarjev.
3.	) Ker mora biti vsako pooblastilo po § 80. civilnega sodnega prestopka potrjeno, se poleg te takse plačuje tudi taksa za potrditev iz tar. post. 243. taksne tarife.
Člen 101.
1.	) Taksa za pogodbo o darovanju — daritvi med živimi ali za primer smrti (§§ 561. do 568. državljanskega zakonika) se plačuje v kolkih, prileplja in uničuje pa se po točkah 3. in 6. člena 13. in točki 6. člena 28. taksnega pravilnika iz leta 1913.
2.	) Ta taksa se pobira v celoti samo v primerih, ki niso izvzeti v členu 24. in 25. zakona o taksah in z odstavkom tar. post. 23. taksne tarife.
3.	) Taksa za prenose lastnine ali uživanja premične ali nepremične stvari ali pravice po oporoki ali po zakonski vrsti dednega nasledstva, se plačuje v kolkih na način, razložen v točki 1. člena 26. taksnega pravilnika iz leta 1913., ter se prileplja in uničuje po členu 13. in 28. taksnega pravilnika iz leta 1913.
4.	) Za oceno, ali so dediščine, legati in darila, za katera se ne plačuje nobena taksa, po tar. post. 23. res namenjeni prosvetnim, poučnim in dobrodelnim svrham, je pristojno sodišče, ki vrši porazdeljevanje dediščin.
5.	) Natančnejši predpisi o pobiranju takse na dediščine so razloženi v členih 24., 25., 26. in 28. zakona o taksah in v istih členih taksnega pravilnika iz leta 1913.
6.	) Plačilu takse po novi tarifi so zavezane vse dediščine in vsi legati, ki nastanejo po osebah, umrlih izza dne 1. septembra leta 1921.
Člen 102.
1.	) Taksa, predpisana v tar. post. 26. taksne tarife, se polaga v kolkih, ki se prilepljajo na poravnavo (poleg takse iz tar. post. 43.) prvoime-novanega poravnalca, na ostalih izvodih, na katere se prileplja taksa 5 dinarjev ne glede na število pol (tar. post. 43.); ako oblastvo potrjuje poravnavo, pa se postavlja pripomba, da je taksa na prvem izvodu prilepljena in predpisno uničena; ako pa se poravnava ne potrjuje, postavlja to zaznambo najbližja finančna uprava, odnosno davčni oddelek, kakor je predpisano v točki 4. člena
19.	tega pravilnika. Ako se ne stori tako, se smatra, da taksa za dotični izvod poravnave ni plačana, ter se postopa po točki 5. člena 51. taksnega pravilnika iz leta 1913.
2.	) Izjemoma ne plačujejo te takse poravnave, ki jih izvršujejo občinska sodišča med seboj ob razdruževanju občin, toda za potrdilo take poravnave je predpisana posebna taksa 10 dinarjev.
Člen 103.
Za pogodbo o služnosti (§§ 331. do 393. državljanskega zakonika), kjer se postopa uradno proti odškodnini, se plačuje taksa po tar. post. 27. taksne tarife; kjer pa se odstopa služnost brez ' odškodnine, se plačuje taksa po točki b) tar. post. 40.
Člen 104.
1.	) Za pogodbe o vzdrževanju izvestne osebe, ako se daje to vzdrževanje proti določeni odškodnini (brezplačno vzdrževanje glej v tar. post. 23. taksne tarife), se plačuje taksa po tar. post. 29. taksne tarife.
2.	) Vrednost pogodb se določa po členu 20. zakona o taksah in po istem členu taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 105.
1.	) Taksa na eskontne liste po tar. post. 32. taksne tarife se plačuje z uporabo taksnega papirja.
2.	) Denarni zavodi morajo imeti poleg vsake menice tudi izpolnjeno eskontno listo.
3.	) Na hrbet vsake take liste mora zavod postaviti številko ustrezne menice ter jih v svojem arhivu hraniti pet let.
Člen 106.
1.) Za otvorjene ali tekoče račune pri denarnih zavodih se smatrajo one partije računov, s katerimi se osnavlja in vzdržuje odnošaj med posameznimi osebami in denarnimi zavodi, po katerih so imetniki teh računov v stalni, tekoči, poslovni zvezi z zavodom, pri katerem jim je račun otvor j en, s pravico, da razpolagajo z gotovino ali polagajo gotovino, ne glede na to, ali so dolžniki ali upniki. Ti računi pri denarnih zavodih so znani pod raznimi imeni: «tekoči računi», «osebni računi», «dolžniki po tekočih računih», «komitenti» itd.
2.	) Istotako se smatrajo tudi partije o posojilih na hipoteke ali na podstavi prepovedane plače ali pokojnine za tekoče račune ter so zavezani plačilu takse iz tar. post. 37. taksne tariie.
3.	) Plačila, ki jih izvršujejo posamezni zavodi na račun drugih zavodov ali posameznih privatnih oseb, se ne smatrajo za tekoče račune in niso zavezana tej taksi, ako se nanje ne plačujejo nobene obresti.
4.	) Ako se pojavljajo izvestni računi v denarnih zavodih kot potreba knjigovodstva samega, kakršni so: «Računi plač za osebje», «Računi o stroških itd.»,, se istotako ne morejo smatrati za tekoče račune in nanje se tudi ne pobira ta taksa.
5.	) To takso 20 dinarjev na leto iz tar. post. 37. plačuje posebe vsak otvorjeni ali tekoči račun vsake pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali ima kdo več tekočih računov, kakor tekoči račun zlata, srebra, frankov, kron itd.
6.	) Delniške komanditne družbe, ki niso denarni zavodi, se smatrajo glede plačevanja te takse za privatne osebe in na njih račune pri denarnih zavodih se plačuje popolna taksa.
7.	) To takso 20 dinarjev polagajo denarni zavodi za vse tekoče in otvorjene račune, razen za račun drugih denarnih zavodov, ki poslujejo v Srbiji in Črni gori; za te račune se polaga samo polovica te takse 10 dinarjev, ker polaga drugo polovico takse dotični denarni zavod po svojem tekočem računu.
8.	) Lastni tekoči računi onih denarnih naprav ali zavodov, ki so oproščeni plačila takse, kakor uprava fondov, Narodna banka itd., niso zavezani plačilu te takse, toda te naprave ali ti zavodi morajo za otvorjene ali tekoče račune drugih oseb pri takih zavodih in napravah pobrati to takso ter jo v označenem roku izročiti pristojni finančni upravi, odnosno davčnemu oddelku beograjskemu.
9.	) Taksa za otvorjeni ali tekoči račun se polaga v kolkih, prileplja pa se na bančnem poročilu o otvor jenih in tekočih računih ter uničuje pri finančnem oblastvu po točkah 1. in 2. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
10.	) Izza leta 1922. bo plačeval takso 20 dinarjev vsak otvorjeni ali tekoči račun, ne glede na to, koliko časa je trajal v tekočem letu.
11.	) Denarni zavodi, zavarovalnice, delniške družbe ali naprave, ki pobirajo po tar. post. 37. taksne tarife takso za državo, se kaznujejo po členu 53. zakona o taksah, ako najkasneje do dne 15. januarja vsakega leta ne pobero in ne pošljejo pristojnemu finančnemu oblastvu takse, pobrane za minulo leto, po omenjeni tarifni postavki.
Člen 107.
1.	) Taksa za pismene pogodbe o jamstvu po tar. post. 39. se plačuje v kolkih po točki 21. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913. Ako se potrdi pogodba pri oblastvu, se plača posebna taksa za potrditev po tar. post. 43. taksne tarife.
2.	) Ako se pogodba o jamstvu pridrži v obveznosti glavnega dolžnika pogodnika, se prileplja ta taksa na spisu o glavni obveznosti, kakor je predpisano v členu 88. taksnega pravilnika iz leta 1913.
3.	) Tudi garantna pisma, ki jih izdajajo denarni zavodi ali privatne osebe, se smatrajo za listine o jamstvu ter so zavezana plačilu takse po tar. post. 39. v kolkih, ki se prilepljajo po točki 19. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 108.
1.	) Taksa iz tar. post. 46. taksne tarife se pobira v primerih iz člena 50. zakona o taksah in istega člena taksnega pravilnika iz leta 1913., ako izdajajo posamezna oblastva opomine ali naloge uradoma. Ako pa se je izdal nalog po pomoti državnega uslužbenca ali po netočni kvalifikaciji kaznivega dejanja (člen 130. taksnega pravilnika iz leta 1913.), kakršni primeri so omenjeni v točki 10. člena 50. taksnega pravilnika iz leta 1913., se za nalog ali opomin ne pobere nobena taksa.
2.	) Taksa za opomin ali nalog se pobira v kolkih ter se prileplja in uničuje po točki 14. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 109.
1.	) Po pripombi k tar. post. 67. taksne tarife se plačuje povišana taksa iz te tarifne postavke izza dne 1. januarja 1922.
2.	) Vse občasne takse iz tar. post. 64., 65., 66. in 67. pobira policijsko oblastvo tako, kakor je predpisano v členu 52. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 110.
1.	) Ako se ugotovi med preiskavo drugačna kvalifikacija dejanja ter se mora preiskava o dejanju iz tar. post. 82. taksne tarife, pričeta uradoma, nadaljevati, kakor bi se bila pričela na tožbo privatne osebe, se postopa po predpisu pripombe 2. k tar. post. 194. taksne tarife, t. j. pozove se tožitelj, naj v 15 dneh plača takso v naprej brez povišane takse in takse za opomin ali nalog. Dokler se ne položi ta taksa, se dejanje ne jemlje v nadaljnji pretres.
2.	) Ako.tožitelj v postavljenem petnajstdnevnem roku ne položi te takse, se dene stvar v arhiv.
3.	) Ta taksa se polaga v kolkih in se, ako se plača v naprej, prileplja in uničuje po točki L, ako pa se pobira po obsodbi, se polaga po točki
13.,	člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 111.
Taksa iz tar. post. 87. taksne (arife se plačuje kakor taksa po členu 133. taksnega pravilnika iz leta 1913. iz tar. post. 86. samo, ako ni obsodba, zoper katero je pritožba prijavljena, izrečena po zakonu o taksah; drugače pa se plačuje taksa po členu tar. post. 230. taksne tarife.
Člen 112.
1.	) Za zgradbe, omenjene v tar. post. 89. taksne tarife, se smatrajo stalne gradbe na vodi — nepremične vodne naprave, ne pa tudi plovne vodne naprave, moravke.
2.	) Taksa po tej tarifni postavki se plačuje v naprej v kolkih.
3.	) Okružna načelništva morajo voditi sezna-mek vseh zgradb v svojem okrugu na vodi s paro ali z drugo motorno silo, ter skrbeti za to, da se pobirajo te takse. Odrejeni uradniki, ki ne vodijo tega seznamka ali ga vodijo neredno ali ne pobirajo takse pravočasno, se kaznujejo po točkah 6. in 8. člena 56. zakona o taksah v denarju od 10 do 100 dinarjev, lastniki teh zgradb pa so, ako ne plačajo teh taks, preden postavijo te zgradbe, jih predrugačijo ali premeste, poleg redne kazni zavezani tudi kazenski taksi v trikratnem znesku redne takse po členu 52. zakona o taksah.
Člen 113.
Taksa iz tar. post. 133. taksne tarife se plačuje v kolkih, ki se nabavljajo tako, kakor je predpisano v točkah 10. in 11. člena 10., ter se prilepljajo in uničujejo po točki 13. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 114.
1.	) Zaradi jasnejše uporabe tar. post. 138. taksne tarife se navaja zgled:
Za zahtevo prepovedi, intabulacije itd. na 1040 dinarjev se plača, ako se izdado tri odločbe, skupaj taksa 14 dinarjev, ako pa se izda n. pr. pet odločb, se plača skupaj 18 dinarjev, ker se taksa za prve tri odločbe ne plača. Ako se zahteva prepoved za vsoto 1060 dinarjev in se izdado štiri odločbe, se za tako zahtevo plača taksa 17 dinarjev.
2.	) Ta taksa se plačuje v kolkih, ki se prilepljajo na to zahtevo ter uničujejo po točki 1. člena 13. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 115.
1.	) Za spore, v katerih se tožba odkloni zaradi nepravilnosti ali nepristojnosti, se plačuje četrtina takse; ako pa se spor konča s poravnavo do prvega naroka, določenega za presojo glavne stvari, se plača polovica takse iz tar. post. 173. in 174. taksne tarife. Stavek: «ako se spor konča s poravnavo do prvega naroka» je treba razumeti tako, da se tudi dan naroka šteje v ta čas.
2.	) Za ostanek takse, ki je plačana v času, ko se je vložila tožba, sme pravdna stranka, ki je plačala to takso, zahtevati povračilo po členu 22. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah v 90 dneh od izvršnosti odločbe, s katero se je odklonila tožba, odnosno od dne izvršene poravnave.
Člen 116.
Po tar. post. 231. je določena za davčno knjižico taksa 3 dinarjev zato, ker velja ta knjižica običajno tri leta. Ako pa se namesto davčne knjižice izda davčni list, veljaven za eno leto, se pobere na ta list taksa 1 dinar.
Člen 117.
1.	) Ker se pred vsakim zakonskim sporom obvezno izvrši pred svečenikom poizkus poravnave, za katerega se ne plačuje nobena taksa, se polaga taksa za tožbo iz tar. post. 319. taksne tarife šele po neuspelem poizkusu, ko se tožba in ostali akti izroče duhovnemu sodišču.
2.	) Ako pa predstavljajo zapisniki o poizkusu poravnave hkrati tožbo, se mora taksa iz tar. post. 319. prilepiti na ta zapisnik.
Člen 118.
Ako se vloži zahteva, da se obnovi zakonski spor, za katero se plačuje taksa po tar. post. 320. taksne tarife, in se ta obnovitev dovoli, se plačuje za spore, ki se vodijo po dovoljeni obnovitvi pravde, taksa kakor za redno pravdo.
Člen 119.
Za prošnje in zahteve po tar. post. 324. taksne tarife, ki se pošiljajo brzojavno, veljajo predpisi točk 7., 8. in 9. člena 1. tega pravilnika.
Člen 120.
Takso iz točke a) tar. post. 326. taksne tarife plačuje vsakdo, ki plačuje manj nego 15 dinarjev neposrednjega davka, torej tudi oni, ki iz kakršnegakoli razloga (malomarnosti oblastva ali zaradi siromaštva) sploh ni obremenjen z davkom.
Člen 121.
Taksa iz tar. post. 330. taksne tarife se plačuje tudi za potrdila, ki jih izdajajo svečeniki, da kdo ni zapisan v protokolih rojenih, poročenih ali umrlih oseb.
Člen 122.
1.	) Za potrdilo o rukopoloženju (posvetitvi) se pobira taksa iz tar. post. 331. taksne tarife pred posvetitvijo ter se prileplja in uničuje na potrdilu.
2.	) Glede dekreta in potrdil o ostalih postavkah, ki se omenjajo v tar. post. 331. taksne tarife, se postopa tako, kakor je predpisano v členu 80. taksnega pravilnika iz leta 1913.
Člen 123.
Vsi predpisi zakona o taksah kraljevine Srbije z dne SO.marca 1911. kakor tudi tarifa tega zakona in pravilnik za njegovo izvrševanje z dne 19. julija 1913. se razširjajo tudi na staro ozemlje Crne gore pred balkansko vojno, kolikor to ni že učinjeno po členih 10. in 11. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in s tem pravilnikom.
C.	Predpisi za pokrajine izvun Srbije in Črne gore.
Člen 124.
Po členu 14. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se vse med vojno izjemoma nepovišane tarifne postavke v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji, in sicer kolko-vine za vloge, duplikate, priloge, nadpise, prepise in izpričevala, kolkovanje trgovskih, industrijskih in poslovnih posredovanj in vse druge listine — povišujejo za 100 % (100 odstotkov), kolikor katera izmed teh tarifnih postavk ni izpremenjena z novo tarifno postavko iz člena 10. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah.
2.	) Ta povišba se ne nanaša:
a)	na kolkovine za vse vloge pri postopanju pred
sodiščem;
b)	na kolkovine za pooblastila;
c)	na kolkovine za vse listine, s katerimi se prenaša imovina.
3.	) Predpis člena 14. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah je samo nadomestil člen 10. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 4. aprila 1920., odnosno člen 154. finančnega zakona za leto 1920./1921., in z omenjenim členom 14. se ne vrše sedaj nobene nove povišbe, ampak se samo podaljšuje veljavnost dosedanje povišbe.
Člen 125.
1.) Po členu 15. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se vse stalne pristojbine po zakonih o pristojbinah, ki veljajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji, potem, ko se izvrši povišba po členu 14. začasnega zakona, po-
višajo na štirikratni znesek, kolikor niso te stalne pristojbine v členu 10. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah nadomeščene s posebno takso.
2.	) Ta povišba se ne tiče lestvičnih in odstotnih pristojbin.
3.	) V vseh primerih pri sodnih pristojbinah, kjer se mora do izvestne vsote plačevati stalna pristojbina, preko te vsote pa odstotna pristojbina, se preračunava odstotna pristojbina samo za presežke ter dodaja stalni štirikratni pristojbini, ker se odstotek ne povišuje. N. pr.: Ako je izračuniti takso za vsoto 3000 K, se izvrši preračun tako-le:
Za 2000 K (Bosna, Dalmacija, Slovenija)..............80'— (4 X 20)
Za 1000 K po 1 % . . . 10~— (nepovišana)
Skupaj ... K 90'—
Člen 126.
1.	) Po členu 16. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se morajo v vseh primerih, navedenih v pristojbinskem zakonu iz leta 1850. za Dalmacijo in Slovenijo in v zakonu iz leta 1883. za Hrvatsko, Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo kakor tudi pristojbinskih zakonov iz leta 1886. za Bosno in Hercegovino, nadalje v vseh izpremembah in dopolnitvah teh zakonov plačevati vse pristojbine — v kolkih in v gotovini — takoj v naprej, ne glede na to, kolik je znesek.
2.	) Vse «stalne» in «lestvične» pristojbine kakor tudi odstotne pristojbine, ki niso določene za prenos nepremične imovine ali za zemljiškoknjižno zavarovanje, se morajo odslej, ne glede na njih višino — torej tudi preko maksimalne vsote 50, odnosno 60 kron — brezpogojno in edino plačevati v kolkih v naprej.
3.	) Noben spis (vloga, prošnja, pritožba itd.), zavezan stalni ali lestvični pristojbini, ki se osebno izroča vsem državnim kakor tudi avtonomnim oblastvom in uradnim osebam, se ne sme sprejeti, ako ni po zakonu opremljen s predpisano takso (kolkovan), ter se mora takoj vrniti dotičniku, da prilepi predpisano takso.
4.	) Spisi brez takse ali z nezadostno takso, ki prihajajo po pošti, se vpisujejo v protokol ter se takoj vračajo oblastvu, v katerega območju je vložnik, da pozove vložnika spisa, naj plača predpisano takso, z obvestilom, da se ne bo vršilo uradno poslovanje, dokler se po zakonu ne položi zadostna taksa.
5.	) Dotično oblastvo, ki mu je spis poslan zaradi plačila takse, mora poziv za plačilo predpisane takse najkesneje 5. dan potem, ko je prejelo spis, poslati vložniku spisa, da v 15. dneh od dne izdanega poziva položi potrebno takso. Ako vložnik v tem roku ne položi takse, se smatra, da spis sploh ni bil predložen. Ako je vložba takega spisa vezana na določen zakonski rok, pa se je spis pravočasno vložil, se smatra vložba, ako se taksa naknadno položi ob roku, za pravočasno.
6.	) Ob nobenem prenosu nepremične imovine ne smejo zemljiškoknjižna oblastva, pri katerih bi se moral izvršiti ta prenos, ukreniti ničesar, niti sprejeti spisa, dokler ni pristojbina plačana v celoti. Dokaz o plačilu pristojbine je potrdilo davčnega urada, odnosno finančne uprave, in mora biti tudi priloženo aktu, preden zemljeknjižno oblastvo prejme dopis. Privatne osebe morajo v takih zadevah same zbrati in izročiti davčnemu uradu, odnosno finančni upravi, te podatke s prepisom listine vred; ne plačujejo pa za te podatke ne državnih ne občinskih taks.
7.	) Davčni uradi, odnosno finančne uprave, ne smejo brez gorenjih podatkov sprejeti spisa, nego morajo opozoriti na nedostatek podatkov ter naročiti dotičniku, naj jih predloži naknadno. Tisti trenutek, ko se izroči spis s podatki davčnemu uradu, odnosno finančni upravi, se mora prepis te listine uvrstiti v likvidacijsko knjigo, istočasno izvršiti preračun, vsa preračunjena vsota takoj sprejeti ter izdati priznanica (bodisi na originalu spisa, bodisi posebe).
8.	) V izrečno izvzetih primerih, kjer je po veljavnem zakonodajstvu nemogoče pri sodiščih v naprej plačati pristojbino, kakor pri dediščinah, sodnih odločbah in poravnavah, kolikor se nanašajo na prenos nepremične imovine, in pri evidenci pristojbin (popis zaznam en ovanih kolkov), ne sme sodišče vročiti odločbe, preden napoti dotičnika k davčnemu uradu, odnosno k finančni upravi, z vsemi podatki, potrebnimi za preračun (odmero) pristojbine, da plača pristojbino, in šele potem, ko se
uveri, da je predpisana pristojbina resnično plačana, sme vročiti odločbo.
9.	) Davčni uradi ali oblastva, ki preračunavajo takse, morajo, ako bi bilo plačilo preračunjene (odmerjene) pristojbine zavisno od poznejšega dogodka, pristojbino takoj izterjati, ne pa kakor do sedaj. Dotičnik ali njegov naslednik, od katerega se je ta taksa izterjala, ima pravico, da o svojem času zahteva povračilo plačane pristojbine, ako se definitivno ugotovi utemeljenost njegovih navedb. V tem primeru ta oseba (naslednik) ni upravičena zahtevati obresti od te takse. Ta predpis je uporabiti takoj in za vse primere, ki so v evidenci. Takse, ki se pobirajo v dvanajstih mesečnih obrokih za postavitve na dostojanstva in za službene pogodbe, se morajo takoj plačati v celoti.
10.	) Ako pa se zemljiškoknjižno zavaruje pravica zastave, se dopušča, da se opravi zaznamba za prvenstveno pravico zastave, ne da bi se plačala taksa v naprej; toda v zemljiških knjigah se sme izvršiti vknjižba šele, ako se najkesneje v enem mesecu od vložene zahteve predloži dokaz, da je predpisana taksa plačana; drugače se zahteva izbriše iz evidence.
11.	) Uradnik, ki vzame v delo predmet ali spis iz tega člena, za katerega ni plačana ena izmed taks iz člena 10. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah v času, ki je predpisan v tem členu, se kaznuje s petkratnim zneskom neplačane ali manj plačane takse, kar ne izključuje tudi izterjatve redne takse od privatne osebe. Te kazni izreka minister za finance in zoper njegovo odločbo pritožba ni dopustna. Ako se ne izterjajo ostale pristojbine, so za to odgovorni šefi pristojnih oblastev po veljavnih predpisih.
12.	) Ker se mora pristojbina takoj plačati — kreditiranje države je prestalo —, ne sme davčni urad, odnosno davčna uprava, privatni osebi izdati plačilnega naloga, razen v primeru iz točke 8. tega člena in naknadnega plačila pristojbine vsled cenzure, ter se tudi ne sme izterjati nobena taksa za ta nalog.
13.	) Glede na to, da se mora pristojbina položiti v naprej, se tudi ne more prijaviti pritožba zoper plačilni nalog, nego se sme, ko se pristojbina plača, zahtevati od generalne direkcije po-srednjih davkov povračilo pomotoma ali preveč pobrane pristojbine po pristojnem davčnem uradu, odnosno finančni upravi.
14.	) Kjef se mora taksa plačati po izdanem plačilnem nalogu, mora davčni urad, odnosno finančna uprava, ki mora istega dne izdati ta nalog, izterjati pristojbino prisilno (eksekutivno) 31. dan izza dne, ko se je izročil nalog, ako dotičnik prostovoljno ne položi te pristojbine.
Člen 127.
Izza dne 1. septembra 1921. se ne bo pobirala pristojbina za prtljago, pse in ekspresno blago (člen 17. začasnega zakona).
Člen 128.
Z ozirom na predpis člena 18. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se z dnem 1. oktobra 1921. prenese na davčne urade v Sloveniji in Dalmaciji preračun (odmerjanje) vseh pristojbin, razen onih za daritve, dediščine, sodnih odločb in poravnav, ki se prenesejo naknadno, kadar bo to mogoče.
Člen 129.
V Banatu, Bački in Baranji se zaradi odmerjanja in pobiranja pristojbine ob kvalifikaciji, kaj je premična in kaj nepremična stvar, uporabljajo predpisi §§ 293. do 299. občega državljanskega zakona, ki velja v Hrvatski in Slavoniji.
Člen 130.
1.	) Nobena pristojbina ne sme biti manjša od 0-05 dinarja.
2.	) Ob preračunu odstotnih in drugih pristojbin se smatrajo vsi zneski izpod 0'05 dinarja za 0-05 dinarja in se tako pobira pristojbina.
3.	) Predpisi o zaokrožanju veljajo še nadalje.
Člen 131.
1.) Ce se pri listinah, izdanih v privatnem prometu, ki so zavezane plačilu takse iz člena 10. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, ne plača ali ne prilepi takoj ob nastanku listine nobena ali ne popolna taksa tako za
listino kakor tudi ne za pravni posel, ali če se ne uporabijo predpisani kolki ali se taksa predpisno ne prilepi in ne uniči, pa taki spisi pridejo pred oblastva na katerikoli način čez 15 dni od dne, ko so bili izdani (sestavljeni), ali se po tem roku prijavijo zaradi plačila pristojbine, se pobira ob doplačilu redne takse kazenska taksa petkratne neplačane, nezadostno, nepredpisane ali nepred-pisno položene takse.
2.	) Redno in kazensko takso plačujeta solidarno izdatelj in lastnik listine.
3.	) Za izrekanje razsodbe so pristojna vsa oblastva, pred katera pride taka listina. Ako pa želi vložnik listine ali tisti, v čigar posesti se je našla ta listina, položiti to takso brez razsodbe, se sestavi o tem zapisnik, ki ga podpiše tudi prizadeta oseba, in pobere se redna in kazenska taksa za razsodbo iz tar. post. 229. taksne tarife. Redna in kazenska taksa se prilepi in uniči na listini, taksa za obsodbo pa na zapisniku.
4.	) Dokler se ne pobere ta taksa, oblastva vloženega spisa ne jemljejo v poslovanje in ga tudi ne vračajo lastniku.
5.	) Lastniki, pooblaščenci in vobče predstavniki obrtnih, trgovinskih, industrijskih in drugih podjetij, ki prično poslovati, preden jih protokoli-rajo pri pristojnem oblastvu, se kaznujejo poleg plačila redne takse s plačilom trikratne takse, predpisane za prijavo ali protokoliranje.
6.	) S to kaznijo se kaznujejo tudi vsi tisti, ki prično delo in poklic, preden so plačali takso, predpisano s tem zakonom.
7.	) Istotako se kaznujejo s to kaznijo tudi lastniki obratov in podjetij, ki plačujejo takso občasno: letno, poluletno ali drugo, ako prično ali nadaljujejo obrat ali podjetje, a niso plačali določene takse.
8.	) Kazen iz prejšnje točke ne izključuje kaznovanja odgovornega uradnika v denarju od 10 do 100 dinarjev, ako ne pobere občasne takse v 30 dneh od dne, ko se prične perioda, za katero je bilo treba položiti takso.
9.	) Ob vsakem plačilu te občasne takse se izdajajo nova odobrila, dopustila itd. ter se taksa prileplja in uničuje na njih.
10.	) Od občasnih taks, ki se plačujejo v naprej za izvesten čas (za pol leta ali za vse leto), se ne sme nič vračati onemu, ki jih je plačal, ne glede na to, ali je morda manj časa izvrševal obrat ali uporabljal pravico.
11.	) Duhovniki, zdravniki, kemiki in druge pravne ali fizične osebe, ki izdajajo izpričevala ali potrdila ali za državo pobirajo takso, se kaznujejo s plačilom petkratne takse poleg redne takse, ki je ne pobero. Tako se kaznujejo tudi, ako predpisno ne prilepijo in ne uničijo pobrane takse.
12.	) Kadarkoli se na podstavi zakona v posebnem namenu brez plačila takse izdajajo listine, spisi, izpričevala, potrdila itd., mora uradna oseba ali pa oseba iz prejšnje točke označiti v njih, za kakšen namen in komu se je izdala taka listina, in ako se je izdala po oblastveni zahtevi, po čigavi in po kateri zahtevi (datum in številka akta), tako da se ne more uporabiti za drug namen. Ako tega ne store, se kaznujejo, in sicer osebe iz prejšnje točke po prejšnji točki, državni in samoupravni organi in uradne osebe pa po točki 13. pod a) tega člena.
13.	) Državni in samoupravni organi se kaznu-
jejo v denarju na korist državne blagajne od 10 do 100 dinarjev:	v
a)	ako ne prilepljajo in ne uničujejo kolkov po navodilih in pravilih, ki so predpisana za to;
b)	ako ne postopajo ob izdajanju listin, za katere se ne plačuje taksa, po prejšnji točki;
c)	ako državni organi v roku ne ukrenejo ničesar, da se pobere taksa, ali v roku ne izvrše zahtevanega plačila takse po svojih razsodbah ali odločbah ali na po razsodbah ali odločbah posameznih oblastev;
č) ako ne pazijo na to, da se vse one takse, ki se občasno pobirajo kot takse za različna dovolila in različne pravice, pobirajo v vsakem začetnem mesecu one periode, ki nasleduje;
d)	ako so vobče nemarljivi ob izvrševanju začasnega zakona in predpisanega pravilnika za izvrševanje tega zakona.
Državni organi so v primerih točk c), č) in d) tega člena odgovorni tudi za škodo, ki se prisoja državi z isto odločbo o kazni.
14.	) Ob preiskovanju taksnih kaznivih dejanj, razen onih, ki se kaznujejo po kazenskem zakonu, zaslišujejo oblastva, pristojna za preiskavo, pri-
vatne osebe, ki niso v kraju, po pristojnih finančnih oblastvih, a pred dvema pričama.
15.	) Ako se taksno kaznivo dejanje privatne osebe pojavi pri ministrstvu, se zasliši ta oseba Po pristojnem finančnem oblastvu.
16.	) Ako je učinil taksno kaznivo dejanje uradnik, ga zasliši dotično oblastvo, pri katerem je «služben. Zaslišanje z akti vred se istotako neposredno vrne oblastvu, ki je zahtevalo zaslišanje.
17.	) Vse takse o kaznivih dejanjih iz zakona o taksah in pristojbinah se pobirajo po izvršnosti razsodbe in odločbe.
18.	) Kazni, izrečene po zakonih o pristojbinah, se ne morejo zniževati niti milostno odpuščati (člen 20. začasnega zakona).
19.	) Kazni z zaporom se smejo uporabljati samo pri onih kaznivih dejanjih, ki se kaznujejo tudi po splošnem kazenskem zakonu, in sicer na one osebe, ki izdelujejo ponarejene kolke ali taksne papirje ali jih razširjajo, kakor tudi na one, ki jih sprejemajo, dasi poznajo take kolke ali papirje. Tudi poizkus se kaznuje. Poleg tega se obsodi obdolženec na petdesetkratni znesek vrednosti, na katero se glasi tak kolek ali papir.
Č. Predpisi za Srbijo in Črno goro.
Člen 132.
Minister za finance sme tarifne postavke za takse «pri občinskih oblastvih» iz oddelka «L» tar. post. 303. do 407. zakona o taksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1911., katerega veljavnost je razširjena tudi na Črno goro in za katere je s tarifo predpisan znesek takse, dovoljevati od dne 1. junija 1921. občinskim sodiščem po mestih in trgih na ozemlju Srbije in Črne gore v večjem znesku, nego so določene z zakonom, kakor tudi dovoljevati uvajanje novih občinskih taks. To dovolitev daje minister za finance po prejšnjem odloku dotičnega sodišča in občinskega odbora.
T. Predpisi za vso kraljevino.
Člen 133.
1.	) Nekvarno veljavnim predpisom sme vsakdo, od katerega oblastvo neutemeljeno pobere takso ali pristojbino ali večjo, nego je treba, ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, v (90) devetdesetih dneh od dne, ko je bila taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati povračilo takse ali pristojbine od generalne direkcije posrednjih davkov. Prošnje za povračilo se vlagajo pri onem oblastvu, ki je pobralo neutemeljeno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. Po preteku tega roka izgubi pravico do zahteve.
2.	) Povračilo preveč prilepljene in uničene takse sme zahtevati tudi uradnik, ki prejme za izvesten predmet denar, pa od tega več uporabi za takso, nego je treba, kakor tudi ako vobče pred dovršit-vijo predmeta od prejetega denarja pobere ter prilepi in uniči takso, glede katere se naknadno uvidi, da je bila neutemeljeno plačana.
3.	) Oblastva, ki prejmejo prošnjo za povračilo takse ali pristojbine, jo morajo s svojim poročilom, mnenjem in potrebnimi akti vred poslati generalni direkciji posrednjih davkov v rešitev, razen v primerih iz točk 27. in 44. člena 47. tega pravilnika.
4.	) Te prošnje niso zavezane taksi po tar. post. 1. Ako pa se ugotovi, da je prošnja popolnoma neutemeljena, se pobere naknadno taksa za prošnjo in za rešitev.
5.	) Člena 63. in 64. zakona o taksah kraljevine Srbije, ki veljata tudi za Črno goro, se s tem izpreminjata samo glede roka za zahtevo povračila.
6.	) Rok iz točke 1. tega člena ne velja v primerih, določenih v točki 3. člena 29. in v točkah 28. in 44. člena 47. tega pravilnika.
7.	) Za računanje rokov o pravočasnosti zahtev veljajo predpisi točke 5. člena 134. tega pravilnika.
Člen 134.
1.) Nekvarno predpisom zakona o taksah kraljevine Srbije in posameznih pristojbinskih zakonov se prijavljajo pritožbe po zakonu o taksah kraljevine Srbije po zakonih o pristojbinah vseh pokrajin v 15 dneh (razen v primeru iz točk 19., 70. in 75. člena 45. tega pravilnika) od dne, ko se je prejela ali priobčila razsodba, odločba ali rešitev, in sicer: zoper razsodbe, odločbe ali rešitve prvostopnih oblastev generalni direkciji posrednjih davkov, zoper to pa državnemu svetu
(razen v primerih iz točk 21., 70. in 75. člena 45. tega pravilnika).
2.	) Dokler državni svet ne razširi svojih funkcij na vso kraljevino, da bi mogel odločati o vseh teh predmetih, je odločba generalne direkcije o posrednjih davkih izvršna. Dan, od katerega se je mogoče pritožiti na državni svet, razglasi minister za finance v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
3.	) Pritožbe po zakonu o taksah in po pristojbinskih zakonih se izročajo oblastvu, odnosno uradu, ki je izdal prvo odločbo.
4.	) Predpisi člena 61. zakona o taksah veljajo za Srbijo in Črno goro še nadalje.
5.	) Ker ostanejo predpisi o računanju rokov, ki veljajo v posameznih pokrajinah, v veljavi še nadalje, se računi v pojavljenih primerih pravočasnost tako-le:
a)	ako se izročajo pritožbe v Srbiji in Črni gori pošti za pristojna oblastva v Srbiji in Črni gori, se smatra za dan, ko se je prejela pritožba, tudi ako je bila pritožba izročena kot navadno pismo ali priporočeno na navadni re-cepis, dan prejema v oblastvu, ako pa je bila pritožba izročena pošti priporočeno na povratni recepis, dan, ko se je izročila pošti;
b)	ako se izročajo pritožbe pošti v Srbiji in Črni gori za pristojna oblastva v ostalih pokrajinah ali se pošiljajo iz ostalih pokrajin v Srbijo in Črno goro, se smatra za dan, ko se je prejela pritožba, dan, ko se je izročila pošti, ne glede na to, ali je bila izročena kot navadno pismo ali priporočeno;
c)	ako se izročajo pritožbe pošti v katerikoli pokrajini za oblastva v katerikoli pokrajini, pa se ne odpošiljajo po pristojni poti, kakor je predpisano v točkah 23. in 70. člena 47. tega pravilnika in v točki 3. tega člena, nego se pošljejo drugemu oblastvu, se smatra za dan, ko se je pritožba izročila, oni dan, ko se prejme pri pristojnem oblastvu, kateremu se je morala poslati;
č) ako se izročajo pritožbe osebno, je dan izročitve tudi dan prejema.
6.	) Da je mogoče oceniti pravočasnost prejema izvestnega akta (bodisi za povračilo, bodisi pritožbe), se mora pri vsakem oblastvu s pismenim nalogom določiti uradnik, ki mu je dolžnost, da na vse te akte svojeročno postavlja označbe v zmislu točke 5. tega člena, na kakšen način je bil dotični akt izročen, odnosno prejet; katerega dne (z besedami); za koliko takso in ali so kolki pravilni; vse to mora tudi podpisati. Šefi, ki ne določijo uradnika za ta posel, in uradniki, ki ne-marljivo opravljajo ta posel, se kaznujejo po točki 13. člena 131. tega pravilnika.
Člen 135.
Vsa določila zakona in tarife zakona o taksah kraljevine Srbije in zakonov o pristojbinah ostalih pokrajin naše kraljevine kakor tudi predpisi pravilnikov in navodil, ki nasprotujejo začasnemu zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah in temu pravilniku, nadalje zakon o taksah in pravilnik za Črno goro prestanejo veljati.
Člen 136.
Vsa državna oblastva in vse uradne osebe, pri katerih se polagajo takse v kolkih, morajo do konca meseca aprila 1922. nabaviti prebijač za uničevanje kolkov. Ta rok sme minister za finance izjemoma podaljšati za leto dni.
Člen 137.
Ob sklicevanju na posamezne predpise tega pravilnika naj se ta pravilnik nazivlje «Taksni in pristojbinski pravilnik».
Člen 138.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», obvezno moč pa dobi, in sicer za neizpremenjena zakonska določila dne 1. avgusta 1921. in za ostala dne 1. septembra 1921., razen v primerih, kjer je pri posameznih tarifnih postavkah odrejeno drugače. V Beogradu, dne 20. julija 1921.; št. 10.760.
Minister za finance: dr. Kosta Kumanudi s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
V imenu Njegovega Veličanstva
Kralja!
Podpisano sodišče je v nejavni seji na predlog državnega pravdništva razsodilo:
Pr. 3/21—2.	1366
a)	Dne 21. avgusta 1921.:
Vsebina članka lista «Balkanski svet», izhajajočega nekje v Ameriki, z nadpisom: «Meteoriti», ki se začenja z besedami: «Aleksander Karadžordževič» in končuje z besedami: «Burbonska princesa je naravno katoličanka», tvori v celoti dejanski stan pre-greška po § 91. b s. k. z.
Zato se v zmislu člena 13. ustave potrjuje zasega navedenega članka, ki jo je odredilo državno pravdništvo dne 19. t. m., ter se odreja, da je uničiti izvode omenjene tiskovine, ki so bili doslej zaseženi in ki jih je še zaseči.
Pr. 7/21—1.
b)	Dne 22. avgusta 1921.:
Vsebina članka lista «Balkanski svet», izhajajočega nekje v Ameriki, z nadpisom: «Divji naval na delavce v Jugoslaviji» tvori v celoti dejanski stan hudodelstva po členu 1. zakona z dne 2. avgusta
1921.,	št. 170 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Zato se potrjuje zasega navedenega članka, ki jo je odredilo državno pravdništvo dne 21. t. m., se prepoveduje nadaljnje razširjanje zaplenjenega članka ter odreja, da je uničiti izvode omenjene tiskovine, ki so bili doslej zaseženi in Id jih je še zaseči.
Pr. 4/21—1.
c)	Dne 23. avgusta 1921.:
članek lista «Slovenske novine», izhajajočega nekje v Ameriki, z vsebino: «Vest iz Jugoslavije. Stari Pero još miga» tvori dejanski stan pregreška zoper zakon, oblastvo in javni red po § 91. b) s. k. z.
Zato se v zmislu člena 13. ustave potrjuje zasega navedenega članka, ki jo je odredilo državno pravdništvo dne 21. t. m., se prepoveduje nadaljnje razširjanje zaplenjenega članka ter odreja, da je uničiti izvode omenjene tiskovine, ki so bili doslej zaseženi in ki jih je še zaseči.
Pr. 5/21—1.
č) Dne 23. avgusta 1921.:
članka «Atentat je delo vlade?» in «Vidov dan — nesreče dan», objavljena v listu «Balkanski svet», ki izhaja nekje v Ameriki, tvorita dejanski stan hudodelstva po členu 1. zakona z dne 2. avgusta
1921.,	št. 170 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Zato se potrjuje zasega navedenih člankov, Id jo je odredilo državno pravdništvo dne 21. t. m., se prepoveduje nadaljnje razširjanje zaplenjenih člankov ter odreja, da je uničiti izvode omenjene tiskovine, ki so bili doslej zaseženi in ki jih je še zaseči.
Pr. 6/21—1.
d)	Dne 23. avgusta 1921.:
članek lista «Balkanski svet», izhajajočega nekje v Ameriki, z nadpisom: «Kako sodijo o jugoslovanski ustavi», v katerem pravi po nekem dunajskem viru, da ustanavlja ustava avtomatično najkrutejše protidelav.ske zakone, kakršnih še ni bilo v nobeni drugi državi, tvori dejanski stan hudodelstva po členu 1. zakona z dne 2. avgusta 1921., št. 170 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Zato se potrjuje zasega navedenega članka, ki jo je odredilo državno pravdništvo dne 21. t. m., se prepoveduje nadaljnje razširjanje zaplenjenega članka ter odreja, da je uničiti izvode omenjene tiskovine, ki so bili doslej zaseženi in ki jih je še zaseči.
Okrožno kot tiskovno sodišče v Novem mestu, oddelek III.,
dne 23. avgusta 1921.
C II 334/21—4	1369
Oklic.
Zoper Leopolda F r o m e k a, uslužbenca pri firmi Čmak na Gomilskem, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Celju dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, tožbo zaradi 546 K 80 v s pripadki.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo o tej tožbi na dan
7.	septembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Celju. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Leopold Fromek ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 16. avgusta 1921.
C 104/21—1.	1361
Oklic.
O tožbi Marije Pfundnerjeve v Kranju zoper Terezijo Rubežnikovo iz Kranja, oziroma njene neznane pravne naslednike, zaradi izbrisa zastarane terjatve bo narok dne
ob devetih. 6- septembra 1921.
Skrbnik toženki: Rajko Peterlin v Kranju.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III.,
dne 23. avgusta 1921.
C 190/21—1.	1370
Oklic.
Juri Marton, posestnik v Dolini, toži Vendelina M a r t o n a, bivšega posestnika v Gaberju, zaradi izdaje vknjižbene listine.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
10.	septembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče Vendelina Martona neznano, se mu postavlja za. skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek II.,
dne 23. avgusta 1921.
Prede. 136, 25 d/21—27.	1319
Razglasitev preklicev.
Podpisano predsedništvo naznanja, da so bile nastopne osebe preklicane s sklepi:
1.	) okrajnega sodišča v Celju:
a)	z dne 18. januarja 1921., L 13/20—7, Terezija H r a b u š e k, posestnica v Teznem št. 38 pri Mariboru, sedaj stanujoča na Teharjih št. 40, zaradi slaboumnosti; skrbnik Ivan Bucej, posestnik na Teharjih št. 40;
b)	z dne 9. junija 1921., L I 14/20—7, Ivan Sonne n b e r g, zasebnik v Libojah, zaradi bedosti; skrbnica Berta Sonnenberg v Libojah;
c)	z dno 29. aprila 1921, L I 1/21—5, Marija C o -kan, posestnikova hči v Gorici št. 19, zaradi umobolnosti; skrbnica Ivana Cokan, posestnica v Gorici št. 9;
2.	) okrajnega sodišča v Gornjem gradu:
a)	z dne 14.marca 1921., L 2/21—4, Jožef Belaj, zasebnik v Šmiklavžu št. 24, zaradi slaboumnosti; skrbnik Simon Belaj, posestnik v Šmiklavžu št. 24;
b)	z dne 24. maja 1921., L 6/21—2, Jožef Leskovšek, posestnikov sin v Šmihel ju št. 25, sedaj v deželni blaznici na Studencu, zaradi umobolnosti; skrbnik Ivan Leskovšek, posestnik v Šmihelju;
3.	) okrajnega sodišča v Šoštanju:
a)	s sklepom z dne 25. januarja 1921., L 1/21, Marija Orešnik, rojena Kugonič, posestnica v Topolščici št. 67, zaradi umobolnosti; skrbnik Anton Kugonič. posestnik v Topolščici;
b)	z dne 3. junija 1921., P 10/7, Valentin Laznik, posestnikov sin v Ravnah št. 10, zaradi slaboumnosti; skrbnik Anton Laznik, posestnik v Ravnali;
4.	) okrajnega sodišča v Šmarju:
a)	z dne 24. decembra 1920., L 13/20—7, Alojzij Zupanc, posestnikov sin v Žamerku št. 26, zaradi slaboumnosti; skrbnik Franc Zupanc, posestnik v Žamerku št. 26;
b)	z dne 12. januarja 1921., L 10/20—11, Blaž Maje e n, posestnik v Globokem št. 17, zaradi slaboumnosti; skrbnik Janez Keglič, mizar v Zadržah;
c)	z dne 31. decembra 1920., L 14/20—6, Marija Selič, preužitkarjeva hči v Št, Janžu pri Sliv-
Št. 3376/8.
ISS £&)£&•
1355
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike	Davčni okraj	Pristojna okrajna uprava finančne kontrole	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Jaraščine je položiti1
				tobaku		kolkih		poštnih znamkah		
				K	v	K	V	K	V	
1	Studenci, Kralja Petra cesta št. 5	Maribor	Maribor	6311	98	—	—	—	—	600
2	Vitomarci št. 50			3082	40	—	—	—	_	300
3	Starše št. 12			682	—	—	—	—	—	—
4	Starše št. 64	Ptuj	Ptuj	1895	67	—	—	—	■	200
	Dragovič št. 3			4112	48					
55	Juršinci št. 14			3471	08			—	—	—	800
				7583	56					
6	Bukova vas št. 27	S lovenjgradeč	Slovenjgradec	1247	59	—	—	—		—
	Sebeborci št. 76			380	04					
7S	Sebeborci št. 96			1049	34										
				.429	38					
8	Čekečka vas št. 59		Hodoš	702	06	—	—	—	—	—
	Pešanovci št. 8	Murska Sobota		973	22					
92	Pešanovei št. 154			636	44			—					200
				1669	66					
10	Veliki Dolenci št. 92			896	37	—	—	—	—	—
11	Skabovci št. 9		Gornja Radgona	683	26	—	—		—	—
12	Šmarjeta št. 5	Laško		2410	30	—	—	—	—	300
13	Razdel št. 15			1602	12	—	—	—	—	200
	Sv. Pavel št. 14		Celje	1487	32					
14s	Sv. Pavel št. 21	L01J0		8407	84	—	—	—	—	1000
				9895	16					
	Invalidi sinejo namesto jarašžine položiti jamstveno izjavo komisije za preskrbo vračujočih se vojakov v Ljubljani.									
	Te dve trafiki se združita v eno samo novo trafiko.									
Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najpozneje do dne 2 0. septembra 1921. ob desetih.
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Maribora, dne 20. avgusta 1921. povaiej s r
niči št. 11, zaradi umobolnosti; skrbnik Franc Selič, preužitkar v Št. Janžu št. 11;
č) z dne 26. januarja. 1921., L 12/20—7, Adalbert Harinski, dijak iz Nezbiš, sedaj v umobolnici v Feldhofu pri Gradcu, zaradi umobolnosti, skrbnik Alojzij Harinski, posestnik v Nezbišab;
d)	z dne 23. februarja 1921., L 1/21—7, Liza. Šeli-g o, posestnica v Pustikah št. 37, zaradi slaboumnosti; skrbnik Štefan Pezdevšek, posestnik v Mestinjski vasi;
e)	z dne 22.marca 1921., L 3/21—5, Jožefa Romih, hiralka, sedaj v blaznici Sv. Jožefa v Ljubljani, zaradi slaboumnosti; skrbnik Janez Mla-ker, posestnik pri Sv. Ožbaldu št. 10;
f)	z dne 30. aprila 1921., L 4/21—6, Frančiška J a-g o d i č, posestnikova hči na Sladki gori, zaradi umobolnosti; skrbnik Matevž Jagodič, posestni]? na Sladki gori;
g)	z dne 25. maja 1921., L 9/21—7, Frančiška Marš v Št. Vidu pri Grobelnem, zaradi umobolnosti; skrbnik Valentin Metličar, posestnik v Plati-novcu;
h)	z dne 25. maja 1921., L 8/21, Janez Dr ob n a k, posestnikov sin v Voducah št. 48, zaradi slaboumnosti; skrbnik Jakob Završek, posestnik v Voducah št. 21;
B z dne 31.maja 1921., L 5/21—12, Ema Krumpak, posestnica v Lašah št. 17, zaradi slaboumnosti; skrbnik Jakob Kidrič, posestnik v Mesti-nji št. 38;
j)	z dne 31. julija 1921.,, L 13/21—9, Jernej Ratej, hlapec v Sržovici, zaradi slaboumnosti; skrbnik Štefan Ratej, posestnik v Unišah št. li;
k)	z dne 22. junija 1921., L 7/21—16, Martin Vrbovšek in Neža Vrbovšek, oba pristojna v Slivnico pri Celju, zaradi slaboumnosti; skrbnik Janez Vrbovšek, posestnik v . Drobinskem;
l)	z dno. 9. julija 1921., L 12/21—10, Anton F r 1 e ž, hlapec v Predenci, zaradi slaboumnosti; skrbnik Anton Marš, posestnik v Kameniku št. 15;
m)	z dne 1. julija 1921., L 10/21—7, Franc Č c. ki e, posestnikov sin v Spodnjem Turskem, zaradi slaboumnosti; skrbnik Anton Šturbej, posestnik v Spodnjem Tinskem.
Skrbstvo se je odpravilo s sklepi:
1.	) okrajnega sodišča v Gornjem gradu:
a)	z dne 6. julija 1921., L 7/21—3, nad Ivanom Zgoznikom, posestnikom v Ljubiji št. 41, zaradi zapravljivosti;
b)	z dne 30. aprila 1921., L 3/21—3, nad Jakobom Tesovnikom, posestnikom v Štangrobu, zaradi zapravljivosti;
2.	) okrajnega sodišča v Šmarju:
a)	z dne 15. febnrarja 1921., P 104/19—20, nad Rozo Brglezovo, posestnico v Ostrožnem št, 34, zaradi zapravljivosti;
b)	z dne 10. maja 1921., P 80/20—10, nad Angelo C e r o v š k o v o, delavko v Sv. Miklavžu, zaradi slaboumnosti;
c)	z dne 21. maja 1921., P 86/14—19, nad Frančiško Č a k š e v o, deklo, sedaj v Mlačalr, zaradi slaboumnosti.
Očetovska oblast se je podaljšala: s sklepom okrajnega sodišča v Gornjem gradu z dne 12. maja 1921., L 5/21—2, .lakoba Veninška, posestnika v Brezju št. 20, nad njegovo hčerjo Nežo V eninškovo, rojeno dne 12. decembra 1899.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celja,
dne 11. avgusta 1921.
Razglas.	1264
V trgovinskem registru se je vpisala danes pri firmah:	Firm. 1881, Rg. A III 208/2.
a)	Saks & Tratnik
s sedežem v Ljubljani,
oblika: javna trgovska družba nastopna izprememba:
Po sporazumnem sklepu družbenikov se je družba razdružila ter je prešla .v likvidacijo.
Likvidatorja sta edina javna družbenika Franc Saks, elektrotehnik v Ljubljani, in Leopold Tratnik, elektrotehnik v Mariboru.
Likvidacijska firma:
Saks & Tratnik v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja postavljata pod likvidacijsko firmo svoja podpisa.
Firm. 1888, Rg. B I 118/5.
b)	Tovarna vozov Peter Keršič, d. d.
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba:
Na občnem zboru z dne 24. marca 1921. so bili izvoljeni v upravni svet: dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani; dr. Ivan Černe, imetnik Gospodarske pisarne v Ljubljani; Fran Bonač, tvorničar v Ljubljani; Fran Leskovic, blagajnik in posestnik v Ljubljani
Izstopili so iz upravnega sveta Josip Selak, Karel Lebhera, Gjorgja Velisavljevič in Lazar La-gjevic.
Firm. 1906, Rg. B I 34/12.
c)	Delniška družba pivovarna «Union»
s sedežem v Ljubljani nastopna izprememba: Obratni predmet odslej tudi trgovina z Orožarni.
Firm. 1920, Rg. B I 89/78.
č)	Češka industrijalna banka,
podružnica v Ljubljani
s sedežem v Ljubljani, podružnica glavnega zavoda v Pragi, poslujočega pod enako firmo, nastopna izprememba:
Prokura Františka Jebavega se je izbrisala.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. julija 1921.
1263
Vpisale so se danes v trgovinski register firme: ■ Firm. 1911, Rg- A IV 65/1. a)	Marija Srebotnjak
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina s kurivom, imetnica: Marija Srebotnjak v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 31.
Firm. 1917/21, Rg. A IV 66/1.
b)	M. Robas
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom ra drobno,
imetnica: Marija Robas, trgovka v Ljubljani, trg
Tabor št. 4.
Firm. 1918, Rg. A IV 67/1.
n)	Anton Erker
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom in papirjem,
imetnik: Antön Erker, trgovec v Ljubljani.
Firm. 1919, Rg. A IV 68/1. č)	Ferdinand Sever
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovska agentura, imetnik: Ferdinand Sever, trgovski agent v Ljubljani, Wolfova ulica št. 12.
Firm. 1929, Rg. A IV 69/1.
d)	Karol Prezelj
s sedežem v Litiji,
obratni predmet: pekovski obrt,
imetnik: Karel Prezelj, pekovski mojster v Litiji.
Firm. 1930, Rg. A IV 70/1.
Firm. 1938, Rg. A IV 71/1. f)	Karol Cerar
s sedežem v Podpeči pri Lukovici, obratni predmet: trgovina z usnjem, imetnik: Karel Cerar, čevljarski mojster v Podpeči.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. julija 1921.
Firm. 205/21, Rg. C I 32/13.	1253
Izprememba pri že vpisaai firmi.
V register, oddelek C, se je vpisala danes pri firmi:	Hotelska družba v Celju,
družba z omejeno zavezo, s sedežem v Celju, nastopna izprememba:
Poslovodja Alojzij Drofenik se je izbrisal. Namesto njega se je vpisal kot poslovodja blagajnik France Jerič, tajnik Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, stanujoč na Bregu št. 14 pri Celju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 18. junija 1921.
Firm. 256/21, Rg. A II 52/3.	1343
Izbris Sr me.
V registru za družbene firme se je danes vsled opušta kupčije izbrisala firma:
Rečica, industrija krede G. Pany in drugovi s sedežem v Laškem,
obratni predmet: tvornica za izdelovanje krede.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 26. julija 1921.
Firm. 272/21, Rg. C I 52/1.	1290
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala danes dražba:
Apnenlk Celje,
družba z omejeno zavezo v Zagradu pri Celju,
Kalkwerk Celje,
Gesellschaft mit b. H. in Zagrad bei Celje, s sedežem v Zagradu pri Celju.
Obratni predmet: Družba kupi in obratuje ap-nenik v Zagradu pri Celju kakor tudi drage apne-nike in apnenčeve kamenolome, pridobiva nadalje apnenec, izdeluje apno, ga prodaja ter ukorišča, kakorkoli je drugače mogoče, nakupuje in prodaja stavbni material ter se udeležuje pri podobnih in enakih podjetjih, ki pripadajo stavbni ali kemijski industriji. Podjetje se razteza na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Družbena pogodba z dne 5. julija 1921.
Višina osnovne glavnice:	1,200.000 kron, od
katerih je v gotovini vplačanih 600.000 K.
Poslovodji: Anton Krejči, tvorniški ravnatelj v Rušah, in inž. Robert Mader, tvorniški ravnatelj v Rušah.
Pravico zastopanja imata obe poslovodji.
Podpis firme: Besedilo firme se podpisuje kolektivno tako, da pod njeno besedilo pristavljata svoja podpisa ali dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta z dostavkom, ki označuje pro-kuro (p. p.).
Na občne zbore se vabijo družbeniki s priporočenimi pismi vselej 14 dni pred občnim zborom; obenem se: jim mora naznaniti dnevni red občnega zbora.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 1. avgusta 1921.
Pravico zastopati družbo imata oba družbenika skupno tako, da pod natisnjeno ali napisano besedilo firme podpisujeta svoje ime.
Okrožne kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 6. avgusta 1921.
Firm. 278/21, Rg. A II 86/1.	1348
Vpis firme.
V	register, oddelek A, se je vpisala danes firma: Blaž Sodin, lesna trgovina, Spodnja Hudinja,
s sedežem v Spodnji Hudinji, obratni predmet: trgovanje z lesom, imetnik: Blaž Sodin, lesni trgovec v Spodnji Hudinji.
Poseben vpis: ženitna pogodba z Ano Karolino Sodinovo, roj. Gajškovo, prej vdovo Koželjevo, z dne 18. januarja 1913.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 6. avgusta 1921.
Firm. 277/21, Rg. C I 44/5.	1335
Izprememba pri že vpisani firmi.
V	register, oddelek C, se je vpisala danes pri firmi:
Električno in industrijsko podjetje pri Št. Petru v Savinjski dolini,
družba z omejeno zavezo,
s sedežem pri Sv. Petru v Savinski dolini nastopna izprememba:
Miroslav Stock je kot poslovodja odstavljen. Člen 8., odstavek 4., družbene pogodbe z dne 16. marca 1921. se razveljavlja in nadomešča z nastopnim določilom:
Poslovodje podpisujejo za družbo .kolektivno tako, da se pod natisnjeno ali napisano ime firme podpisujeta skupno po dva poslovodji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1921.
Firm. 271/21, pos. II 194/4.	1336
Izprememba pri že vpisani firmi.
V register se je vpisala danes pri firmi:
Lucas Putan
s sedežem v Celju nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
L. Putan,
trgovina z drobnino in modnim blagom — Kurz- und Modewarengeschäft.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
d.n e 10. avgusta 1921.
Firm. 166/21, Rg. A II 87.	133-1
Vpis firme.
V register za posamezne trgovce, oddelek A, se je danes vpisala firma:
Franc Skaza
s sedežem v Selu pri Velenju,
obratni predmet: trgovina z lesom, mešanim blagom in deželnimi pridelki,
imetnik: Franc Skaza, trgovec v Selu pri Velenju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1921.
■e)	Pirš in Šimenc
s sedeže» v Ljubljani, Kolodvorska ulica št.8,
obratni predmet: trgovina z galanterijskim blagom na drobno in izvrševanje obrta pranja in li Ivanja perila vsake vrste.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 10. marca 1921.
Družbenika: Josipina Pirš, lastnica pralnice, stanujoča T Ljubljani, Kolodvorska ulica št. S; Franc Šimenc, oskrbnik perila sanatorija «Emona», stanujoč v Ljubljani, na Gradu.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Vsak družbenik podpisuje samo-stoja«.
Firm. 276/21, Rg. A II 85/1.	1349
Vpis javne trgovske dražbe.
V register se je vpisala danes firma:
Ivan Lapornik in Alojz Kroflič, mesarija v Celju, s, sedežem v C e 1 j u,
obratni predmet: izvrševanje mesarskega obrta in nakupovanje za to potrebne živine.
Družbena oblika: javna trgovska družba z 'Ine 22. julija 1921.
Družbenika: Ivan Lapornik in Alojzij Kroflič, mesarska mojstra v Celju.
Firm. 369/21, Rg. A II 52/1.	1283
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firme se je vpisala danes firma:
Medjimarodno odpremničtvo — Števo Tončič, Maribor
s sedežem v Mariboru,
obratni predmet: komisija in špedicija, imetnik: Števo Tončič, špediter v Mariboru, Cafova ulica št. 2.
Imetnik podpisuje besedilo firme svojeročna
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 26. julijil 1921.
1282 Izpremembe pri že vpisanih firmah.
V trgovinskem registru se je vpisala danes pri fiTmah:	Firm. 352/21, Rg. A I 147/3.
a)	Marburger Exporthaus «Luna» s sedežem v Mariboru,
obratni predmet: Galanterie- und Wirkwaren-gesehäft,
nastopna izprememba:
Besedilo firme se glasi odslej:
Mariborska eksportna hiša «Luna».
Firm. 370/21, Rg. C I 2/69.
b)	Mariborska mlekarna in tovarna sadnih
konzerv,
družba z o. z.,
Marburger Molkerei und Obstkonservenfabrik,
Gesellschaft m. b. H.,
s sedežem v Mariboru nastopna izprememba: Izbrisal se je dosedanji poslovodja Evgen Pilz vsled smrti, vpisal pa se je kot poslovodja Vincencij Bachler, graščak v Račjem.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 26. julija 1921.
Firm. 251/21, zadr. III 72/21.	1346
Vpis zadruge.
V zadružni register se je vpisala danes zadruga:
Gospodarska nabavna in prodajna zadruga v Mozirju,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Mozirju.
Obratni predmet: nakupovanje predmetov, potrebnih za gospodarstvo, in vnovčevanje pridelkov.
Zadružna pogodba z dne 26. junija 1921.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v mariborskem «Slovenskem Gospodarju».
Načelništvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani na-čelništva so: Karel Copar, posestnik v Libiji št. 40, načelnik; Valentin Mikek, posestnik v Lepi njivi, načelnikov namestnik; Franc Kocjane, posestnik v Libiji št. 4; Lukež Gostečnik, posestnik v Radi-gundi št. 43; Ivan Močnik, posestnik v Loki št. 13: Josip Erženičnik, posestnik v Libiji št. 43; Janez Oblak, posestnik v Lepi njivi št. 17 — odborniki.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva poleg besedila zadruge.
Zadruga je član «Zadružne zveze» v Ljubljani.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 26. julija 1921.
1345 Ispremembe pri že vpisanih zadrugah.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri za-Firm. 35/21, zadr. I 338/18.
a)	Zadruga za rejo bikov v Št. liju
pri Turjaku,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva Janez Merzdovnik, Jožef Jeromel, Janez Uršej in Janez Cas, vstopili pa so v načelništvo Jože. Tertjak, Simon Sirnik, Miha Prevolnik, vsi posestniki v Št. liju, in Franc Planinšec, posestnik v Mali Mislinji.
Firm. 257/21, zadr. 187/10.
b)	Konzumna zadruga v Gornjem gradu,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva Janez Matjaž, posestnik v Štangrobu; Boštjan Zagožen, posestnik v Bočni; Janez Bezovšek, posestnik v št. Lenartu; vstopili pa so v načelništvo Franc Storgel, posestnik v Št. Lenartu št. 36; Jože Tevž, posestnik na Otoku št. 24; Franc Pustoslemšek, posestnik v Štangrobu št. 29.
Okrožno kol trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 26. julija 1921.
Firm. 263/21, zadr. I 232/55.	1344
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Laškem,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopila sta iz načelništva Marko Sagaj, kaplan v Laškem, in Martin Deželak, kmet v Ložah št. 8; vstopila pa sta v načelništvo Martin Topole, kmet v Jagočah št. 16, in Matevž Deželak, kmet v Ložah št. 8.
Nadalje so se izpremenila pravila v § 29.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 27. julija 1921.
Firm. 238/21, zadr. I 53/24.	1347
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri za-drugL	Posojilnica v Konjicah,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
I.	Na novo so vstopili v načelništvo Rado Jereb, notar v Konjicah; Blaž Režabek, posestnik v Dobravi; Franc Zore, trgovec v Konjicah; mag. farm. Vaclav Prorazil, lekarnar v Konjicah.
II.	Izpremenila so se pravila v §§ 1., 18., 21., 32. (točka 5.), nadpis odstavka VIII. 3 in § 37.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. II.,
dne 30. julija, 1921.
Firm. 79/21, zadr. II 170/9.	1359
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Bikorejska zadruga pri Sv. Marku,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izstopili so iz načelništva: Martin Frajle, Ivan Krevl in Franc Jager, vstopili pa so v načelništvo Franc Kovačec, posestnik pri Sv. Katarini št. 1; Jožef Zupan, posestnik v Knezdolu; in Franc Žagar, posestnik pri Sv. Marku št. 40.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 6. avgusta 1921.
Firm. 310/21, zadr.I 126/18.	1284
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala danes pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, po sklepu občnega zbora z dne 5. junija 1921. nastopna izprememba:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Franc Pišek st., Josip Kolman, Franc Skodič, Janez Ži-gart in Franc Pišek ml., vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Anton Lobnik, posestnik v Orehovi vasi št. 55; Franc Meglič, posestnik v Orehovi vasi št. 19; Martin Ramšak, posestnik v Slivnici št. 6; Franc Klasinc, posestnik v Hotinji vasi št. 15; Alojzij Sušeč, posestnik v Hotinji vasi št- 7.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, eđd. I.,
dne 26. julija 1921.
Nc 1 508/27—1.	Proglasitve za mrtve.	1360
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se progiasd spodaj navedeni pogre-sanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrii. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mn dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil posivljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklieni rok poteče dne
Frano Oblak, rojen dne 20. marca 1876., posestnik pri S». Florijanu št. 25 pri Šoštanju.	Odrinil letal915. k 87emu pehotnemu polku v Celje, odšel odtod v Josefuv na češko in nato leta 1916. na italijansko bojišče. Leta 1917. prišel v italijansko ujetništvo; od takrat pogrešan.	Žena Jožef* Oblak.	—	22 7. 1921.; TI105/21—5.	1. marca 1922.
Josip Leva, rojen dne 6. marca 1890., najemnik v Modriču št. l.	Odšel dne 15. januarja 1915. k 87. pehotnemu polku, bil meseca februarja dodeljen 15. pehotnemu poiku v Ekren-hausnu ter z njim odšel na rusko bojišče v Karpate ; izza dne 30. junija 1915 pogrešan.	Žena Cecilija Leva v Oplotnici (Konjice).	Dr. Anton Božič, odvetnik v Celju.	22. 7. 1921.; TI 106/21-2.	1. marca 1922.
Martin P ohole, rojen dne 5 oktobra 1883., preužitkar v Bovšah št. 9.	Bil ob svetovni vojni poklican v vojno službovanje ter prideljen razdajai-nici v ElbasatiU, odkoder zadnjič pisal dne 13. februarja 1918.; od takrat pogrešan.	Oče Josip Pobole.	—	21 7 1921.; TI 108/21-2.	1. marca 1922.
Artur Küster, rojen dne 13. jsnuarja 1892. v Divači, pristojen v Laže, okraj Konjice, posestnikov sin.	Odšel dne 1. maja 1915. v vojno službo k 26. domobranskemu	pehotnemu polku v Maribor ter od-riuil z njim na italijansko bojišče; izza mea- ca avgusta 1915. pogrešan.	Brat Fran Küster, orožnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.	—	26. 7. 19ŽL; TI112/21—2.	1. marca 1922.
Josip Vloek, rojen dne 3. maja 1885., višji sodar v Laškem.	Odšel ob splošni mobilizaciji leta 19U. s 87. pehotnim polkom, 10. po hodno stotn jo, v Galicijo; izza leta 1915. pogrešan.	Žena Roza Vlček.	Dr. Juro Krašovec, odvetnik v Celju.	26. 7. 1921.; TI 113/21—2.	1. marca 1922.
Martin Erjavec, rojen dne 25. septembra 1881. v Kalobju, tja pristojen, rudar v Moersu v Nemčiji.	Odšel ob splošoi mobilizaciji leta 1914. s 87im psLotnim polkom, 14. stot-uijo, na srbsko bojišče; izza dne 3. novembra 1914 pogrešan.	Žena Ana Erjavec v Osredku pri Kalobju.	—	29. 7. 1921.; TI 114/21—2.	1. marca 1922.
Karel Malis, rojen dne 19. oktobra 1885., kovač na Ostrožnem pri Uelju.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. v vojaško službo k 87. pehotuemu polku na rusko bojišče, odkoder je došlo zadnje poročilo o ujem dne 18ega avgusta 1914. Od takrat pogrešan.	Svakinja Katarina Mak v Sešcah št. 20.		1. 8. 1921.; TI 115/21—2.	1. marca 1922.


Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.