T 4 A f) n J 4 */ - : i POŠTNINA PLrtCANA v GOTOVIH % RNIK I Loto XIV. I | Št«v. 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE* 25-67 la 25-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 28U POSTNI ČEKOVNI R A C O N 11.400 Maribor, torek 2. januarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena | din 1*— j Novačenje dveh milijonov Angležev Angleški kronski svet je sklenil na včerajšnji seji raztegnitev vojaške obveznosti na vse moške državljane - Anglija se noče bojevati ,,do zadnjega Francoza" LONDON, 2. januarja. Reuter. Kronski svet se je včeraj sešel ob 22. uri in je trajal pol ure. Kralj Jurij VI. se je vrnil v London iz Sandringoma, kjer je prebil božične praznike. LONDON, 2. januarja. Reutdr. Kralj Jurij VI. jena seji kronskega sveta podpisal ukaz o novačenju skoro 2 milijonov mladeničev od 19. do 28. leta starosti. Pod zastavo bodo vpoklicani v teku leta. Prvi bodo vpoklicani oni, ki so stari 23 let; na vrsto bodo prišli, čim bod* vpoklicani vsi, ko so bili določeni že v novembru in decembru, torej ne pred l. marcem. Do kraja leta bodo pod zastavo vsi navedeni letniki. Trije \milijoni Angležev pod orožjem LONDON, \2. jan. Reuter. Tajnik v ministrstvu delci sir Thomas Philips je izjavil časnikarjem, da bodo pred koncem leta 1940 poklicani pod orožje vsi letniki nabornikov. Naslednji letnik bo vpoklican pred 1. marcem. LONDON, 2. jan.\Današnji angleški listi so soglasni v tem, da je vpoklicanje skoraj d'eh milijonov mož pod orožje dokaz nezlomljive odločnosti Velike Britanije ničesar ne opustiti, kar bi pripomoglo k čim brži zmagi. ^»Daily Tele- Prehajanje finskih čet na sovjetsko ozemlje Tudi najnovejša sovjetska ofenziva se je ponesrečila — Sovjetske čete so se povsod umaknile — Tudi general Štern baje že odstavljen HELSINKI, 2. januarja. Reuter. Tudi nova sovjetska ofenziva, ki se je pričela pred Novim letom, se je končala s popolno finsko zmago. Fincem se je posrečnlo sovjetske čete na vseh froitah odbiti in jih celo tudi vreči nazaj čez meje. Pri tem so Finci zaplenili velike količine bojnega materiala. Položaj je sedaj tak, da stoji sovjetske čete samo še na dveh odsekih na finskem ozemlju, na Karc.ijski ožini pred Mannerheimovc obrambno črto in na skrajnem severu pri etsamu. Po najnovejših vesteh, ki p* še niso uradno potrjene, so se pa sovjetske cete morale baje umakniti tudi iz Pisarna. Finske čete so še na več mestih prezračite sovjetsko mejo in prenesle boje na sovjetsko ozemlje. Finski »Bataljon -mrtiK, tj operira na smučeh, je preiifih murmansko železnico na treh mestih. * opravljanje proge ostra zima zelo atežuje. Pač pa pripravliajo sovjeti na Karc-s 1 oz,ni novo ofenzivo in so pripeljali tja nadaljnjih 120 do 150 tisoč mož. Poročilo francoskega novinarja Sovjetsko vojno poročilo MOSKVA, 2. jan. Tass. Prvi januar je potekel brez posebnih dogodkov. Sovjetska letala so izvršila z uspehom bombardiranje nekaterih sovražnih krajev. 7 letalskih bojih sta bili uničeni dve finski letali. graph« ugotavlja, da stoje zdaj pod orožjem trije milijoni angleških državljanov in da se je mobilizacija izvršila točno po načrtu. »Dai!y Mail« piše: Sovražniki se niso poslužili ravno najsrečnejše formule, ko so se rogali Veliki Britaniji, češ da se hoče boriti »do zadnjega Francoza«. Novi vpoklici pod orožje pobijajo ta norčevanja na najresnejši način. »Daily Ex-press« poudarja, da je angleška suho-zemska vojska zdaj na isti višini kakor so njene pomorske in letalske sile. NOVE KANADSKE ČETE V ANGLIJI LONDON, 2. januarja. Reuter. Na zahodni obali Anglije so se izkrcale v nedeljo nove kanadske čete. Pozdravil jih je v imenu vlade minister sir Anthony Eden. ARETACIJA ANGLEŠKIH VOHUNOV V MOSKVI KJEVENHAVEN, 2. jan. DNB. V Moskvi so aretirali neke nemške potnike, trgovce, ki so bili dejansko vohuni v službi Velike Britanije. Vedno večja napetost v Aziji HELSINKI, 2. januarja. Havas. Posebni Poročevalec agencije Havas je obhodil bojišče pri Tovlajervija na 30 km tol-gem potu, kier so se umikale ruske čete Pred Finci. V tej bitki so imeli Rusi dva *°b mrtvih, 700 mož pa je padlo v finsko ujetništvo. Finci so zaplenili 1580 PUsk, 16 topov proti tankom, 6 metalcev bomb, 14 poljskih topov, 214 strojnic. 426 strojnih pušk, 39 tankov, od teh 16 v do-rem stanju, in 3 oklepne avtomobile. Med ujetniki jih je veliko z odmrz|imi Prs*1* Pbdiimi Rusj so zlasti konso-omci, to so elitne čete, rekrutirane »ied mladimi komunisti. Ti voiaki so dobro oblečeni in obuti in opremljeni tudi s Plinskimi maskami. Na svojem potu je poročevalec Havasa sam naštel čez 30 uničenih niških tankov, ki so bili večidel obrnjen, proti vzhodu, kar kaže. da so o fi v bitki. Finci so izkopali skupen ?rob -a kakih tisoč ruskih vojakov, todu so ustili Zbiranje vseh trupel, ki ležijo pod Miegorm Žalostno stanje ruske preskrbe se odraža tudi v dolgih vrstah popolnoma ‘zcrpamh ali poginjenih konjskih vpreg. Ruski vojaki so celo posekali telegrafske in telefonske drogove, da so ž njimi kurili. Pripovedujejo mi, tako poroča dopisnik, da se ujeti sovjetski komisarji ponašajo zelo nedisciplinirano in da so Finci nekatere morali ustreliti, ker so skrivali orožje in dalje vršili svojo agitacijo. STOCKHOLM, 2. jan. Reuter. Poročila. ki prihajajo s severne finske fronte, poudarjajo sijajno razpoloženje Fincev zlasti po nedavnih zmagovitih uspehih. Ako se Fincem posreči obdržati svoje črte do februarja, ko navadno pričenja padati veliko snega, tedaj bo njihov položaj še ugodnejši. Tudi general Štern odstavljen ? MOSKVA. 2. jan. Stefani. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da ie general Steni, kateremu ie bilo šele nedavno zauj>ano vrhovno poveljstvo v vojni proti Finski, zaradi neuspeha, ki ga je doživela tudi njegova sedania ofenziva že odstavljen. Zatrjuje se tudi, da bo postavljen pred posebno sodišče in kazno-van. RIM, 2. januarja. Stefani. V zvezi z vestmi o naraščanju vojaških priprav na Bližnjem vzhodu piše italijanski vojaški kritik general C a b i a t i, da nikakor ul izključeno, da se vojna razširi tudi na to področje. To bi pomenilo spopad med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo in predvsem sovjetski poizkus vdora v Indijo. General pravi, da zadnje vesti kljub sovjetskim demantijem potrjujejo, da je zbrala Sovjetska zveza na meji Afganistana 40 divizij, ki ne stoje samo pod poveljstvom sovjetskih, ampak tudi nekih tujih častnikov. Sicer pa razpravljajo italijanski listi o tem vprašanju tudi v člankih, ki jih objavljajo o izgledih razvoja dogodkov v novem letu. Listi napovedujejo, da bo Nemčija še enkrat poizkušala doseči premirje z zahodnima velesilama, v primeru, da ta akcija ne uspe, bo pa sklenila s Sovjetsko zvezo tudi formalno vojaško zvezo in sodelovala pri napadu na angleške posesti v Aziji. Govor kralja Karola v Konstanci Pritisk na skandinavske države OCKHOl M 9 .. -rOCKHOLM 2. januarja. Excltange legraph. 1 ukajšnji politični krogi ‘-piemijaio z največjim zanimanjem spremembo v zadržanju Nemčije nat,,roti skandinavskim državam. Nemčija skuša !? način preprečiti, da bi sc Pomočniški k. jo pripravlja Zve2a narodov, osifjala ccz skandinavske države. To Urško stališče je očito v zvezi >, ujc-n sodelovanjem s Sovjetsko zvezo ,"inski poslaniki so že obvestili vlade audinavskih držav, da bi pošiljanje Tmega materiala Finski čez njihovo linije pomenilo kršitev nevtralnosti. °da skandinavske države stoje kljub Mu na stališču, da bodo izvršile svoio . "ost, ki so jo prevzele kot članice ■ • narodov in bodo zato pomagale ‘*nski v njenem boju za svobodo, šved- ska je zaradi tega sklenila mobilizirati še nadaljnje letnike rezervistov in se pripraviti za vsak j>rimer. Razen tega je že sedaj sklenjeno, da bo v primeru potrebe uničila svoje rudnike železa, iz katerih dobiva Nemčija največ rude. To pa bi pomenilo prav za Nemčijo najhujši udarec. BUKAREŠTA, 2. jan. Radr. Kralj Karol je v zahvali predsedniku vlade Ta-(arcscu za svečan sprejem v Konstanci naglasil svoje zadovoljstvo in srečo, da | biva med vojaki na romunski obmorski meji. »Dogodki, ki so nastali neodvisni od naše volje, ki jih gotovo nismo želeli, so bili vzrok, da je bil naš glavni napor v miniiem letu posvečen izpopolnjevanju narodne obrambe. V naši narodni obrambi je jasno zajeta naša miroljubna in odločna politika. Ali se jačamo, a pripravljenosti svoje vojske ne ujmrabljamo v agresivnem smislu, temveč v želji, da branimo to, kar nam pripada po svobodni odločitvi narodnih skupščin v Kišinjevu. Černovicah in Albi Juliji. Sedanja vlada daje okvir, v katerem se lahko razvije in uredi upravna politika države s ciljem konsolidacije in napredka. Brez ozira na zbiranje temnih oblakov je treba gledati v bodočnost z zaupanjem in delati za okrepitev državne obrambe. Molimo k vsemogočnemu Bogu, da čimprej spusti blagodejne žarke miru in sporazuma na svet.« Kralj Karol se ie nato zahvalil papeškemu nunciju in vsemu diplomatskemu zboru za izražene čestitke, zaključujoč svoj govor s tradicionalno željo: Na mnoga leta! Madžari postajajo optimističnejši NEMŠKI PARNIK DOSEGEL HAMBURG LONDON, 2. januarja. Reuter. Nemški parnik >Saint Louis«, ki ima 16.732 ton in je bi! zasidran od začetka vojne v New Yorku, je po daljšem križarenju po vodah Zahodne Indije dospel v Hamburg. Po vesteh nemškega radia je to zadnji j parnik društva »Hamburg - Amerika li-| nije« ki je nemoteno dosegel domači pristan. BUDIMPEŠTA, 2. januarja. Exchange Telegraph. Položaj Madžarske presojajo v zadnjem času mnogo bolj optimistično, kakor še nedavno. Sovjetski neuspehi na Finskem so vlili Madžarom upanje, da bi se mogli tudi oni uspešno upreti, ako bi bili napadeni na Karpatih, kjer že sedaj grade utrdbe, jih pa bodo spomladi še znatno izpopolnili. Kakor izgleda, je pa bil tudi med Budimpešto in Rimom dosežen soorazum, po katerem Madžarska ne bi Izkoristila priložnosti, ako bi Sovjetska unija napadla Romunijo, ampak bi sc nasprotno celo sama vključila v fronto, katere naloga bi bila preprečiti boljševizmu nadaljnje prodiranje v Evropo. Na drugi strani je pa gotovo, da tud! Nemčija nc žed, da bi so evropski ?ugovzhod zapletel v vojno. V Budimpe- ! šti sicer naglašajo, da se Sovjetska zve- j za malo ozira na želje Nemčije, upajo pa kljub temu. da bo mogoče mir v tem delu Evrope ohraniti. Irci našli dol ukradenega streliva LONDON, 2. jan. Havas. Organi irske policije so s pomočjo vojaštva odkrili sinoči v okolici Skordsa pri Dublinu veliko količino streliva. DUBLIN, 2. jan. Reuter. Policija je našla doslej večino streliva, ki je bilo ukradeno iz trdnjave Phoenix. V pretekli noči so našli v okolici Dublina 200 zabojev eksplozivov v skupni teži 7 do 8 ton. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —1.1, danes najnižja —15.0, opoldne —10.—, P Maribor, 2. januarja. Razvoj evropske vojne dokazuje vedno bolj jasno, da se ne bo odločila na zahodnem bojišču. Sicer pa izjavljajo to neprikrito tudi v Londonu in Parizu. Ako pa iščemo točke možnosti bojišč, ki naj bi bila odločila, moramo postati najprej pozorni na Bližnji vzhod, v katerega središču stoji Turčija. Po vsej priliki je prav to področje določeno za bodoči odločilni spopad, v katerem pa ne bo kot nasprotnica Anglije in Francije samo Nemčija, ampak tudi Sovjetska unija. Vesti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, pripovedujejo že sedaj o obojestranskih pripravah: o zbiranju angleških, francoskih, turških, iraških, iranskih in afganistanskih čet na mejah Sovjetske unije in sovjetskih na mejah Turčije, Irana in Afganistana. To nam dokazuje, da so tako na zahodu kakor na vzhodu spoznali, da se sedanji konflikt ne more končati drugače, ■kakor s totalitarno zmago ali totalitarnim porazom. To sc pravi, da morata Anglija in Francija, ako hočeta doseči svoje vojne cilje, premagati poleg nacionalnega socializma tudi boljševizem, Nemčija in Sovjetska unija pa pred vsem Anglijo, ako si hočeta za trajno zagotoviti svoje položaje. Zato se ukvarjajo v Londonu z načrtom spopada s Sovjetsko unijo na Bližnjem vzhodu (eventualno tudi na Finskem), kjer naj bi zadali udarec svojim nasprotnikom, v Moskvi pa z vdorom na Bližnji vzhod in čezenj v Indijo, kjer naj bi zrušili velikobritanski imperij in tako likvidirali vojno v svojo in nemško korist. Res je sicer, da bi utegnil kak nepričakovan razvoj to raztegnitev vojne preprečiti — možnosti za to obstajajo še vedno in bodo obstajale dokler te raztegnitve ne bo — toda za njo govori mnogo več verjetnosti, kakor proti njej. Zato ne bo nezanimivo ogledati si teren, na katerem naj bi se organiziralo novo, in po mnenju'zahoda celo odločilno bojišče. Predstavljale bi ga države ^Bližnjega vzho 'da: Turčija, Irak, Iran in Afganistan, za katerimi bi stale angleške in francoske posesti, pred vsem seveda Indija.. Turčija meri nad 740.000 kvadratnih kilometrov, ima okoli 18 milijonov prebivalcev in bi postavila v primeru potrebe milijon dobfo izvežbanih in oboroženih mož, s skrajnimi rezervami in zavezniško pomočjo pa celo tudi dva in pol milijona.. frak, ki sicer ne meii direktno na Sovjetsko unijo, meri 371.000 kvadratnih kilometrov in postavi s svojimi 3 milijoni prebivalcev lahko 200.000 do 400.000 vojakov. Iran (Perzija) meri 1,627.000 kvadratnih kilometrov, ima 12 miliionov prebivalcev, v mirnem času 100.000, v vojnem času pa 1 do 1.5 milijona mož, katere bi pa bilo treba seveda šele izvež-bati in oborožiti. Afganistan meri 731.000 'kvadratnih kilometrov, ima tudi okoli 12 milijonov prebivalcev in kakor Iran 100.000 mož z enakimi človeškimi rezervami. Ozemlje vseh teh štirih držav skupaj meri približno 3 milijone in pol kvadratr nih kilometrov, torej le okoli 850.000 manj kakor celokupna evropska Sovjetska unija, na njem pa živi samo 45 milijonov ljudi. Ti bi mogli dati v začetku vojne nekaj nad milijon mož, z rezervami pa 4 ali celo 5 milijonov. Za njimi bi pa stale še zavezniške kolonije^ in vazalne države s čez 350 milijoni duš. Fronta, ki bi se v tem primeru ustvarila, bi bila dolga skoraj 4 tisoč kilometrov in bi segala od črnega morja mimo Kaspiškega do Tibeta. Na tej fronti bi skušali zavezniki vdreti predvsem na Kavkaz in Kaspi-ško morje, sovjeti pa na isti točki čez Turčijo ali Iran v. Irak, da bi se polastili petrolejskih vrelcev v Mosulu ter eventualno postranske poti v Indijo, še veliko bolj bi se pa trudili za direktni prehod proti Indiji čez Afganistan. Gorato ozemlje predst. povsod slabo pripraven teren za naglo napredovanje, ker operacije motoriziranih čet skrajno otežuje ali celo popolnoma onemogoča. Mimo tega je ^ves ta svet skoraj brez vsakih železniških prog. Bolje so razvite le na obeh straneh Kavkaza. Po vsem tem je le težko verjeti, da bi podaljšanje vojne na to odljudno visokogorsko fronto, bojno obračunavanje časovno skrajšalo in prej omogočilo tej ali oni stranki dokončno odločitev. Dosti bolj verjetno je, da bi se vojna s tem samo še podaljšala in vodila v svojih nasledkih do ogromnega i'<-.f"pav^n;i s'1 Obstajajo pa seveda tudi na tejn terenu BERLIN, 2. januarja. DNB. Nemško letalstvo je pričelo novo leto s svojo tradicionalno energijo in odločnostjo. Nemški letalci so izvršili izvidniške polete nad Anglijo. Dosegli so znatne uspehe. Več letal se je po naključju spopadlo z angleškimi pred škotsko obalo. Eno nemško letalo se je moralo zaradi tehnične poškodbe spustiti še preden je moglo v boj. Obstaja upanje, da bo posadko mogoče rešiti. Na angleški strani je bilo močno poškodovano eno letalo in je gotovo, da se ni več moglo vrniti v svoje Izhodišče. LONDON, 2. januarja. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo včeraj zbito neko nemško letalo. LONDON, 2. jan. Havas. Angleška oblastva' niso javila, da je bilo izmed nemških letal, ki so letela včeraj zjutraj nad Shettlandskimi otoki, eno zrušeno. Opazovalci niso namreč opazili, kdaj jc nemško letalo strmoglavilo. Dejstvo pa je, da teže poškodovani nemški bombnik ni mogel doseči svojega oporišča in je nekje padel v morje. LONDON, 2. jan. Havas. Letalsko ministrstvo javlja, da je bil nemški bombnik na škotski obali od angleškega letala zadet ne več mestih. En motor in obe krili sta se vneli, letalo je strmoglavilo v morje. Boj med tremi angleškimi letali in dvema nemškima bombnikoma tipa »Henčke 1« je trajal pol ure. LONDON, 2. jan. Reuter. Zdaj so znane podrobnosti o včerajšnji letalski bitki nad Shettlandskim otočjem. Posadka sestreljenega nemškega bombnika je s padali poskakala v morje. Ali so se ti letalci rešili, še ni znano. BERLIN, 2. januarja. DNB. Dne 31. decembra so poizkusila angleška letala izvršiti izvidne polete nad nemškim ozemljem, toda nemško protiletalsko topništvo jc stopilo tako naglo v akcijo, da so se morala umakniti še preden so dosegla nemško obalo. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da so tri angleška letala prekršila holandsko nevtralnost, da bi si skrajšala polet čez morsko ožino. Frickova brzojavka Hitlerju BERLIN, 2. jan. DNB. Minister Frick je poslal ob Novem letu Hitlerju naslednjo brzojavko: »Usodno 1939. leto je bilo Izpolnjeno z vašo svetlo voljo, ustvariti nov, pravičnejši red v Evropi z miroljubno zmago nad razdiralnim versajskim duhom. Ljubosumje, mržnja in odsotnost razsodnosti pri nasprotniku so vas prisilile, da ste prijeli za meč. Nemški narod, zedinjen v moči narodnega socializ- ma, se bojuje kot en mož v končnem boju za svoj obstoj. Miren, siguren in odločen nemški narod vam sledi. Vi ste poosebljenje nemške volje za obstoj in pravice do življenja. Nemški narod vstopa v novo leto s prepričanjem, da bo pod vašim vodstvom šel k zmagi, srečni bodočnosti, ko bodo cveteli plodovi miru in splošnih dobrin.« Urugvaj interniral parnik »Tacoma MONTEVIDEO, 2. janč Reuter. Nemški tovorni parnik »Tacoma«, ki je bil pomožna ladja za nemške vojne ladje v južnem Atlantiku, se je včeraj vrnil v montevidsko pristanišče, čeprav je urugvajska vlada sporočila poveljniku, da bo ladja internirana, če v 24 urah ne zapusti pristanišča. MONTEVIDEO, 2. jan. DNB. Urugvajske pomorske objasti so včeraj internirale nemško tovorno ladjo »Tacoma«. Sklep zunanjega ministra o tej stvari je bil objavljen včeraj popoldne. Urugvajska vlada zagovarja svojo odločitev s tem, da se smatra »Tacoma« kot pomožna križarka, ker je zalagala nemško vojno ladjo »Admiral Graf von Spee« z gorivom in ji tudi prišla na pomoč ob priliki potopitve. OGROMNE ŽRTVE JAPONSKO-KITAJ-SKE VOJNE ČUNGKING, 2. jan. DNB.V pregledu o vojnih operacijah na Kitajskem, je izjavil predstavnik kitajske vojske, da ima Japonska na kitajskih tleh 49 divizij in 14 mešanih brigad, skupaj 1,680.000 vojakov. To stanje traja že od početka sovražnosti. Po istih podatkih so Japonci izgubili doslej 1,460.000 ljudi, 14% od teh jih je bilo ubitih, 60% je težje ranjenih. V istem času so Kitajci mobilizirali 300 divizij, skupaj 3 milijone ljudi, ne računajoč Kitajce, ki se udejstvujejo v četnlških bojih. Kitajske izgube znašajo 2 milijona duš. ČUNGKING, 2. jan. DNB. Agencija Central News javlja, da so v soboto japonska letala napadla na severu province Kvangsi mesto Liučav. Nad mestom se je razvila velika bit>ka med japonskimi in kitajskimi letalci. Kitajci so sestrelili 8 japonskih letal. RUSI ZAHTEVAJO NEMŠKE STROKOVNJAKE. KODANJ, 2. januarja. Reuter. Berlinski dopisnik dnevnika »Politiken« trdi: Stalin je zahteval od nemške vlade, da pošlje v Sovjetsko zvezo 200.000 nemških strokovnjakov in inženirjev za gospodarska vpra Šanja, zlasti za promet. obojestransko občutljive točke, na katerih presenečenja ne bi bila povsem izključena. Ena takih točk je zlasti črno morje, ki bi lahko omogočilo obiti visoke grebene Kavkaza, bodisi s strani zaveznikov, bodisi s strani njihovih nasprotnikov* -r. OBNOVITEV NORMALNEGA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA MED ŠPANIJO IN FRANCIJO BAVONNE, 2. jan. Havas. Po spora-yumu med Parizom in Madridom se je danes spet začel promet z vlaki med obema državama, ki je bil ustavljen 16. julija 1936. Španski vlak se je ustavil na francoski obmejni postaji Hendaye, francoski v španskem Irunu. Obmejno prebivalstvo je srpejelo obnovitev železniške zveze z velikim zadovoljstvom. NEMCI GRADE MALE PODMORNICE PARIZ, 2. jan. Havas. Admirallteta javlja, da so nemške pomorske oblasti začele graditi novo floto 150tonskih podmornic, ki bodo imele nalogo boriti se proti angleško-francoski blokadi. ZA POTRESOM ŠE POVODENJ ANKARA, 2. januarja. Havas. Strahovitemu potresu je sledila v zahodni Anato-liji velita povodenj. Povodenj je mnogo večja, kakor se je mislilo. Včeraj je prispel v Ankaro prvi vlak ljudi iz Erkina-ka, kjer je prebivalstvo najbolj trpelo po potresu. Pripovedovanje ranjencev je razburljivo. Polnagi so morali v temni noči in brez hrane bežati iz svojih porušenih hiš. Neki ranjenec je padel s svojo postelja vred iz drugega nadstropja. Zlomil si je več udov in je njegov položaj zelo resen. DOSEDANJE ANGLEŠKE LETALSKE IZGUBE LONDON, 2. januarja. Reuter. Po najnovejšem poročilu letalskega ministrstva je doslej padlo 66 angleških letalcev oziroma jih pogrešajo. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI NEW YORK, 2. jan. Havas. Po vesteh iz Arcole je ob železniški nesreči bilo 12 težje ranjenih oseb. Prenesli so jih v bolnišnico, 10 ljudi je odneslo lažje rane. maiii zamski Mateh dr. Euwe*Keres AMSTERDAM, 2. jan. Tu je pričel za božične praznike z veliko napetostjo pričakovani šahovski dvoboj med bivšim svetovnim prvakom dr. Maksom E u \v e-j e m in estonskim velemojstrom ter kandidatom za svetovno prvenstvo Pavlom K e r e s o m. Prva partija je končala po dramatičnem poteku neodločeno. Z istim rezultatom je končala tudi druga partija. Tretjo partijo bosta velemojstra odigrala v Utrechtu. Borza. C u r i li. 2. januarja. Devize : Beograd 10, Pariz 10, London 17.65. Ne\vyork 445"/«. Milan 22.50. Berlin 178.50, Praga 5.30, Varšava 79. Budimpešta 3.35, Atena 3.5U, Bukarešta 3.30. Noyoietne iz ave Cvetkoviča, dr. Mačka in dr. Korošca Predsednik vlade Cvetkovič je v novoletni izjavi naglasil, da je »lani naša zunanja politika prinesla nedvomen mir na mejah in popolno zunanjo varnost. V notranjem miru moramo doseči še gospodarsko blagostanje po zdravi, načrtni in premišljeni gospodarski politiki. Zato je treba izvesti duhovno mobilizacijo vseh 1!udskih sil. Sporazum s Hrvati ne sme irinesti razočaranja tistim, ki so zanj »dkritosrčno in vdano delali. Želja Slovencev, da tudi oni dobe popolno enakopravnost in svoj položaj, je popolnoma upravičeno. Nadejam se, da bomo v tem ’etu videli to željo uresničeno.« — Pariškemu dopisniku Julesu Sauenveinu je oodpredsednik vlade dr. Maček dejal, da je Jugoslavija glede zunanje politike ?nodušna in niti ena jugoslovanska vlada ni delala s tako popolnim soglasjem, ka* kor današnja. Mi vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Bližamo se volitvam po zakonu, katerega pripravljamo ta trenutek. Menili smo, da je pametno, da medtem rešimo hrvatsko vprašanje, kar se nam je skoraj v celoti posrečilo.« — V izjavi, dani »Slovencu«, je dr. Koerošec med drugim naglasil, da »imamo proti zunanjim sovražnikom razne utrdbene črte, ntoti notranjim sovražnikom pa imamo sltoro povsod le slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem pa velikanske nezre-’o$d. Mi vsi bi radi imeli slovansko Ru-sifo in Ruse, ne maramo pa internacionalne Sovjetije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolje vidi zdaj na Finskem. Namesto za mir, hujska komunizem na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega tiranstva. Neverjetno je tudi, kako prihaja danes v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. To pomeni za domovino veIiko nevarnost, zato pozor na judovske svobodne zidarje, te črne krte. Pazite na te ljudi, dane spravite v nesrečo sebe in domovi^!- Papeževo voščilo Jugoslaviji Knez namestnik Pavle je poslal v svoje« in imenu kneginje Olge čestitke sv. očttu, nakar je prejel odgovor: »Posebno smo ganjeni nad izrazi, s katerimi nas Vaše kraljevsko Visočanstvo pozdravlja na pragu novega leta. Vračajoč Vam na- !še želje, želimo ponoviti, kako nam je drqg spomin na Vaš obisk v Vatikanu. Iz vsega srca pošiljamo naše molitve vsemogočnemu Bogu, da bi v nastopnem letq podaril v popolni meri Vašemu kra-j lje\skemu Visočatistvu in vsej Vaši dragi j državi svojo največjo milost. Pij XII.« Naga in bolgarska m!adina V :>Bolgarsko-jugoslovanskem listu«, ki ta izdaja studentska sekcija JB dru-štvi v Sofiji, jc napisal naš sofijski po-slaiiik Jurišič med drugim, da predstavljati Bolgarija iu Jugoslavija steber miru jia Balkanu. Bolgarska in jugoslovanska mladina lahko mnogo pripomoreta k lepi bodočnosti obeh držav. Začrtana jima je pot. po kateri naj gresta v srečo narodov obeli držav. Priprave za velik zbor SDS v Banii Luki Na sestanku prvakov SDS je bilo sklenjeno, da bo 21. t. m. veliko zborovanje pristašev stranke vrbaske banovine v Banji Luki. Na zboru bodo med drugin govorili minister dr. Budisavljevič ter senatorja Vilder in Kosanovič. Aca Stanojevič teže obolel Iz Knjaževca javljajo, da je prvak ra-dikahke stranke Aca Stanojevič teže obolel. Stanojevič je že v 88. letu, zato so zdravniki v skrbeh za njegovo zdravje. O akciji proti SDS naHrvatskem SDS je edini pravi nosilec sporazuma med Srbi v banovini Hrvatski. Vse druge srbske stranke v tej banovini žive strankarsko in samo širijo mržnjo na terenu. Kdor dela proti SDS, ruje proti sporazumu, za katerega so se samostojni demokrati zavzemali in žrtvovali! je de« ;n1 senator Sava Kosanovič dopisniku »Obzora«. W a®. udi revne kmetske posle Po. .splošnem opazovanju žive dandanes posli v slabili - gmotnih razmerah. jSpio.šna stiska, ki se .od časa do časa stopnjuje, nam kaže nevesele posledice. Plače, ki jih prejemajo dandanes številni služitelji, se lahko primerja z miloščino. V mnogifi primetfh opažamo zlasti po Slovenskih goricah, Murskem in Dravskem polju, da prejemajo kmetski hlapci, ■ki opravljajo vsa kmetska težaška dela, le od 50 do 100 din mesečno. Redke so kmetije, kjer bi te plače presegale 100 ■dinarjev. Mnogo slabše pa so plačane kmetske dekie. ki prejemajo v mnogih Primerih le do. 60 din mesečno in po-naiveč 80 din. S tako majhnimi mezdami si posli niti ne morejo kupiti potrebne , obleke in obutve, ki je pri napornem d.lu mnogo raztrgajo, kaj šele, da bi kaj preostalo za stara leta. Spričo teh raz-(na kmetih je mnogokrat brezčutno po- me r ni čuda, da se število občinskih revežev veča. Nekateri posli so vse svoje življenje pri enem kmetu. Dokler je še hlapec ali dekla sposobna za vsakršno delo, še gre. Ko pa postane posel za delo manj sposoben in bolan in ko nastopi na kmetiji naslednik starega gospodarja, ga ta enostavno odslovi in ga nadomesti z mlajšim, sposobnejšim. Usoda teh »upokojenih« služiteljev je žalostna. Kot občinski reveži morajo v starosti in onemoglosti od hiše do hiše in si z delom, kolikor ga še zmorejo prislužiti živež; obleko jim oskrbujejo občine. To traja tako dolgo, dokler jih bolezen ne priklene na borne hlevske postelje, kjer končno zapuščeni umirajo. Druga žalostna stran življenja poslov stopanje delodajalcev, katerim morajo biti posli v mnogih primerih povsem podložni. Mnogi so pri tem izpostavljeni priganjanju in zaničevanju. Nekatere gospodinje postopajo brezobzirno z ubogimi deklami, ki morajo v mnogih primerih delati ponoči. Mnogi kmetski posli ne uživajo nobene svobode, kar je zlasti za mladino udarec, ki si želi razvedrila m veselja v družbi ali v organizaciji, pa je stalno priklenjena k trdemu delu brez počitka in prostosti. Z ozirom na navedene okoliščine, v katerih se nahajajo kmetski služitelji, je potrebno, da se prične pri nas resneje misliti na zaščito kmetskih poslov, da bodo dosegli pravice in ugodnosti, ki jim po zakonu gredo. -jh. h Ruš SILVESTROV ANgE GMf) V ROSAH V Rušah je ari vesi rovala letos v Sokolskem domu ruška ženska podružnica CMD. Veliko m malo dvorano Sokolskega doma je napolnilo ruško zavedno prebivalstvo. Ruški igralci so ob tej priliki vprizorili zabavno enodejanko, sokolski telovadci so zaplesali balet. Silvestrovanje se je zavleklo v vsesplošnem razpoloženju do ranega jutra v Novem letu. Kevteija prt ruški obrtni, ki jo je izvrševal višji računski svetnik banske uprave dr. Ratej od 20. novembra do srede. decembra, je pokazala, da je občinski blagajnik Janko Herga, doma od Sv. Urbana pri Ptuju, poneveril v sorazmerno kratki dobi svojega službovanja 64.000 din. V Rušah se že nekaj časa vodi preiskava o letakih, ki se tičejo samo občinskih zadev. h bi IV. Akademski pies priredi 5. I. 1940 v Sokolskem domu Klub prekmurskih akademikov Sodeluje Broa'dway-jazz ,\z Ljubljane. Vsi prostori, bodo okusno dekorirani. čisti dobiček je namenjen revnim prekmurskim akademikom ter izpopolnitvi potujoče ljudske knjižnice. Podružnica CMD v Vel. Polani je tudi jetbs za božič obdarovala 25 najrevnejših šolskih •otrok/ Podružnica se ob- tej- priliki tem potom •zahvaljuje svoji .centrali za poslana darila. Društvo, kmetskih fantov in deklet y Puconcih vprizori 'na praznik, 6'. januarja," znano •Nuši evo komedijo /Narodni poslance«. Zače-"tek igre bb ob 2. uri,pop. Po igri bo ljudska veselica.v. prostorih, gostilne. Kološa,. Banovinski gospodinjski tečaj v Vel. Polani • se jel začel ter se ..vrši v prostorih pri g, Lebanu. Obiskuje gd 14 deklet, čudimo se temu, da organizatorji niso inogii najti v ceii fari zadostnega števila deklet. Bilo bi gotove bolje, če.-bi se pri organizaciji tečaja upoštevale. bolj. '.tudi. kmetske organizacije. Pravijo, da je prišlo tudi do nekih nesoglasij med učiteljicami in: tečajnicami. Vsekakor je tečaj j;a polansko/faro zelo potreben. . Registracija motornih vozil se bo po pro-.glpšu sreskega načelnika vršila v januarju. Lastniki motorjev prejmejo pri sreskem na-•čelstvu prijavnice, ki jih morajo taksirane vložiti do 31./. jan. Do takrat morajo plačati tudi takso- za--cestni fond. Tudi šoferske iegi-timocijc sc morajo overiti istotam do 31. jan. Umri je Ludvik Cvetko. Na Štefanovo /jutri ■ jo na pljučnici v soboški botfriSnici privatni uradnik g. Ludvik Cvetko. Pokojnik je bil star 57 let ter zapušča soprogo in‘številno- družino. Po svojem delovanju je bil splošno znan v Soboti in po Prekmurju ter je eden izmed najkarakterističnejših predstavnikov starejše prekmurske generacije, po udarjajoče predvsem svoje domačinstvo. Mnogo ie je udejstvoval tudi v javnem življenju. 'Bit ji/, agilen 'funkcionar nekaterih pomembnih iorganizacij. Mnogo njegovega dela je vloženega posebno za dvig gasilstva v Prekmurju. Bil je dalje časa tudi starešina gasilske župc .fcr je >' njej vse do zadnjega zavzemal mesto ,'častnega podstarešne. Ves čas po vojni je zavzemal tudi odborniška mesta v soboškem •občinskem odboru ter je tudi napredek prek-•murske metropole v mnogih pomembnih pridobitvah zvezan z njegovim imenom. Mnogo poznanstva si je stekel posebno med malimi vaškimi-ljudmi/ katerim je težka in zamotana poi do ;zakonite pravice in ki jim je bil dober svetovalec. Po poti, ki jo je spoznal on za pravilno, je hodil odločno in se ni bal zamer. Da je uživaj kljub temu splošni ugled in spoštovanje, je pokazal tudi njegov pogreb. V ■sredo, 27. j. m.( popoldne ob 3. uri ga je ■spremila, kljub mrzlemu vremenu, na pokopališč- .skoraj vsa Sobota in tudi mnogo ljudi iz dežele. Ob odprtem grobu sta Se poslovila 'od pokojnika v'imenu gasilstva industrijec g. si e ji k,o, v imenu soboške občinske uprave in občanov pa župan g. H a rt n er. o Jz državne službe. Za gimnazijske su-plente ko imenovani v Celju Milan Potokar. V poštni službi sf) napredovali Gizela Tul !ša)- v Murski Sobolj, Ema Lurdijan pri pošli Bled L, Av«--, .Virant v Poljčanah, Slojahl-m Jbhiirič in Pavla Perš v Ptuju’ -Marija Fabijani v.Prevaljah in Zofija Borno!.'pri PQ.su Maribop It o Roparski umor ne d Laškim. Na kolovozu. ki vodi na Stnolior nad Luškim so našli iiirtvega .Dietnega tekstilnega delavca Ivana Senico,_ kj jc jjil Ustreljen v hrbet. .Mladeniču jo morilec tudi vrat prerezal.-..Orožniki. so kmalu izsledili morilca v osebi pokojnikovega prijatelja Antona Fajfarju L leve. Ta jo priznal, dd je umoril Senico zaradi 200 din, ki mu jih je odvzel. o Nagrada dili‘vniČR|,jeni. Finančni minister j,- izdal navodila, po katerih do-l>ijo dnevuičarii ni honorarni uslužbenci, ki so bili poklicani na vojaške vaje, nagrado .za ves cas vojaške službe pod pogoj mu, da so bili v državno službo sprejeli najnuihj 15 dni , red vpoklicem na vaje. . o' Gasilska v baškem je obdaro- vala 27 naraščajnikov s toplim 'perilom in obleko. Msi 'so bili. tudi pogoščeni. Največje. zasluge j)i'i tej plemeniti akciji ima predsednik ' as .liske m klavnemu društvenemu odboru izvršeno delo v prid bodočemu rodt obmejnih Selničanov za delo Ijubez-jo btežnjega polno priznanje. Maribor Poroke, rojstva in smrti v leto 1939 Število prebivalcev kljub vsem okolnestlm stalno narašča Ko se poslavlja od nas eno najbolj vihravih povojnih let, je bežen pogled v pretekle dni zelo zanimiv. Vsekakor je gotovo zanimivo vedeti, kako vpliva na rojstva, smrti in življenje ljudi leto polno presenečenj in vojnih viher. Zato je letošnja statistika o življenju in umiranju Maribora še posebno zanimiva, Mesto Maribor sestavljajo tri župnije: stolna, frančiškanska in magdalenska. Dočim sta si stojna in frančiškanska župnija še dokaj podobni glede življenja, ker so v teh župnijah v pretežni meri meščani, je magdSlenska župnija precej drugačna, ker so v njej pač večinoma sami delavci in kmetsko prebivalstvo. Seveda se ta razlika opazi tudi pri statistiki o življenju in umiranju. Največja je razlika pri Stolni župniji, ker je to tipično meščanska fara. Zato je tam tudi najmanj porok in najmanj rojstev.. Niti .sto otrok se ne rodi letno v stolni župniji, dočim . se v ostalih dveh mariborskih farah ljudje mnogo bolj ženijo in množe. Letos se je v vseh treh mariborskih tarah rodilo; 124! otrok, lani pa 1130. Število rojstev je letos torej za 111 večje, kakor pa preteklo leto; Umrlo je letos 954 oseb, lani pa 975. Porok je bilo letos manj ko lani. Poročilo se je 569 parov, lani pa 615. Če pogledamo te številke, vidimo, da razburljivi dogodki niso posebno vplivali na življenje Mariborčanov. Edino porok je bilo nekoliko mani, ker so še mladi ljudje'pač bali morebitnih presenečenj. Letos se je 287 Hudi več rodilo, kakor pa umrlo, kar je za naše mesto vsekakor zelo dobro znamenje. Zanimivo je, da to razmerje lani ni bilo tako razveseljivo, ker se je rodilo samo 155 otrok več kakor pa je bilo smrtnih primerov; Stolna župnija. Težko je prikazati pravo sliko življenja m umiranja v tej fari, ker spada v njeno področje porodnišnica, v kateri je največ rojstev. Če upoštevamo to dejstvo, se je letos rodilo v stolni župniji 785 otrok, seveda odpade največ rojstev na porodnišnico in niti sto ua faro samo. Lani se je rodilo 662 otrok. Mrtvo-rojencev je bilo letos 30, lani pa 37. Porok je bilo letos 93, lani pa 104. V stolni fari je letos umrlo 216 oseb, lani pa 198. V tej župniji umirajo večinoma stari ljudje v sirotišnici. V porodnišnici so umrle štiri matere. Frančiškanska župnija. Tudi ta župnija ima predvsem mestni značaj, čeprav spadajo sem še Krčevina, Košaki in velik del mariborske periferije. Letos se je rodilo 109 otrok, lani pa 114. Zanimivo je, da se je v tej fari rodilo več dečkov, kakor deklic. Dečkov je bilo 67, deklic pa 62. Umrlo je letos 129 oseb, lani samo 107. Značilno je, da je 42 oseb umrlo v starosti od 70 do 80 let, pod 30. letom starosti pa samo 15. Poročilo se je mnogo manj parov, kakor pa leta 1938. LetOs je bilo v frančiškanski cerkvi 192 porok, lani pa 226. Seveda odpade precej porok na podeželje, kjer je priljubljena navada, da hodijo k poroki v frančiškansko cerkev. Magdalenska župnija. Ta fara je tipično delavska, saj spada sem Pobrežje, Tezno, Dogoše in dniga delavska naselja. Zato je tu tudi največ rojstev, ker je znano, da imajo delavske družine največ otrok. Letos se je v mag-dalenski župniji rodilo 347 otrok, lani 354. Dečkov- se je rodilo letos 155, deklic pa 192. Ker spada v magdalensko področje tudi bolnišnica, je v tej fari tudi smrtnih primerov veliko. Tako je letos umrlo 609 oseb, lani pa samo 570. Zanimivo je, da je umrlo več moških, kakor pa žensk. Moških je umrlo 341, žensk pa 268. Tudi porok je med delavstvom več kakor pa med meščani. Letos so v magdalenski fari poročili 284 parov, lani pa enega več. Iz Finske v Maribor Te dni se je z avtomobilom pripeljal rz Finske v Maribor Luka Orešnik, ki si je v Helsinkih ustvaril svoj dom. Orešnik je doživel tudi sovjetski napad na Helsinki, o katerem kaj rad pripoveduje. Nastanil se je v hotelu »Meran«, dokler si ne bo najel stanovanja. Zadnje dni je s svojim avtomobilom prevozil 7000 km dolgo pot iz Finske. Bil je že na vseh kontinentih ter je naše časopisje že mnogo pisalo o njegovih burnih doživljajih. Glasbena Matica v novem letu Posledice izrednega stanja, v katerem se nahajamo zadnje mesece, se poznajo tudi v koncertnem življenju našega mesta. Nastopi • inozemskih umetnikov so radi današnjega. stanja popolnoma izostali. A tudi lokalno delovanje je bilo, posebno v jeseni, občutno omejeno. S tem večjim veseljem sedaj lahko ugotovimo, da nam naša. Glasbena Matica za bližnjo prihodnost obeta nekaj odličnih koncertov. V matičnih prostorih se večer za večerom vršijo vaje pevskega zbora in orkestralnega odseka. Priprave za veliki simfonični koncert, ki bo predvidoma že dne 17. januarja 1940, se bližajo 'koncil. Orkestralni odsek bo izvajal monumentalno delo B. Smetane »Iz moje domovine« (»Ma vlast«) v celoti. Matičarjem moramo res biti hvaležni, da nam omogočijo slišati in uživati to krasno delo v izvedbi domačega orkestra. Upamo, da bo tudi naša javnost znala pravilno oceniti plemenite' dlje naše Glasbene Matice. Pevski zbor za svoj koncert še sicer nima določenega roka, a po intenzivnih vajah sodeč nam najbrže tudi na vokalni koncert ne bo treba predolgo čakati. Pevski zbor Glasbene Matice bo na tem koncertu izvajal ciklus jugoslovanskih obrednih pesmi. Pri lanski proslavi dvajsetletnice naše Glasbene Matice smo z velikim veseljem ugotovili, da bomo v bodoče lahko tudi nastope gojencev glasbene šole naše Glasbene Matice prištevali h koncertom. Naše koncertne sezone bodo torej vsekakor pridobile na številu, pestrosti in tudi na kvaliteti. Še sredi sezone bo šola pripravila proslavo Čajkovskega, kasneje pa še večer predklastčne in klasične glasbe. Vsled tega je naraščajoče zanimanje za koncerte med našim občinstvom povsem upravičeno. čeprav je morala Glasbena Matica v Mariboru datume syojih koncertov radi zunanjih težav nekoliko preložiti, nam sedanje intenzivno pripravljanje jamči, da bo tudi letos izpolnila pričakovanja našega petje fn glasbo ljubečega občinstva. Silvestrovanja so zapečatila staro leto Vkljub temu da je redkokdaj doživel kaj dobrega v starem letu, da nam je to leto prineslo krvavi ples, ki se danes o«ti že po vsej zemlji, se je povprečen človek z mešanimi občutki poslavljal od starega leta. Nekaj je šlo mimo, česar ne bo več — leto dni časa. Silvestrovanja so, > družabne prireditve, kjer se ljudje, ki zrn fivelt skozi leto. kolikor toliko nave-stareg drug. na dragega, poslavljajo od V gleiT leta. leta z ve^Kšču .so se poslovili od starega reto »Vse z*.'1° Gorinšek-Jiranekovo ope-noči voščila n. Šalo«.'Po predstavi je opol-Igličeva med zb.'rib°rska primadona Jelka v imenu gledališk. ^nim igralskim osebjem tiemu občinstvu si uprave vsemu zbra-Po tem je sledilo nVno rtovolagj prospekte in daje vse potrebne informacijo. Na ta način ste rešeni vseh skrbi, prerivanja na postajni blagajni in potovanje Vam bo mnogo prijetnejše. m Obrtniški učni tečaji. Mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v Mariboru v kratkem sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavo proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo in tečaj za lu-ženje lesa. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11/1. med dopol-dnevninii uradnimi urami. Interesenti-(ke) za Šauerjev krojni tečaj, ki je bil že večkrat razpisan, pa se zanj Se niso prijavili, naj to čimprej storijo. m Clanl Zveze Maistrovih borcev, tovariši in -somišljeniki se vljudno vabijo na tovariški sestanek, ki bo .v sredo 3 .t. mi, ob 8 uri zvečer v prostorih gostilne tovariša 2oharja na Tržaški cesti št. 3. • Krompir, beli, lep, po 1.30 din kg se prodaja vsakomur dnevno vsaka količina, Trdinova ulica 18, Meljski dvor Na-bavljalne zadruge. Članom tudi na mesečni račun proti predhodnemu nakazilu v pisarni Rotovški trg. m V bolnišnici od starega ua Novo leto. Na staro leto je prišlo v bolnišnico do pet poškodovancev, ki so si zlomili roko ali nogo, ali pa se kako drugače poškodovali na poledici. Na Novo leto pa je prišlo v bolnišnico tako malo ljudi, kakor ele redkokdaj, poškodovanca ni bilo sploh nobenega. Vse kaže, da so ljudie vsaj leto začeli pametno in z dobro voljo. m Napredoval je v čin majorja poveljnik mariborske orožniške čete g. kapetan Lr. Josip Sosič. m Žrtev belega športa. Na Novega leta dan se je pod Mariborsko kočo nevarno ponesrečila znana smučarka Loti Cetinova iz Maribora. Med smukom je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. m Napredovanja v mestni službi. Napredovali so ravnatelj mestnega električnega električnega podjetja Julij Uršič, mestni gradbeni nadkomisar inž. arh. Viktor Vičič, mestni gradbeni komisar inž. Borut Maister, vodja premoženjske uprave inž. Ivan Lah, uradnik MEP Ivan Mlaker, mestni gradbeni asistent Rado Janežič, namestnik vodovodnega mojstra Anton Zu-panek, mestna uradnika Angela Valenčič, mestni uradnik Vinko Hamerfak in mestna uradnica Zofija Trstenjak. m Nezgoda pri Sankanju. V soboto si je dijak 7. razreda klasične gimnazije Marko Pogačnik, sin bančnega ravnatelja g. Bogdana Pogačnika, pri sankanju s krmilnimi sankami (bob) pod Kalvarijo zlomil levo nogo nad gležnjem. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v sanatorij dr. Černiča. Karmah v Mariboru V Maribor je prišel po svoji turneji po Jugoslaviji zopet naš ugledni in znani eksperimentalni psihografolog g. F. T. Kaj-mah, ki je 2 velikim uspehom nastopal zadnje tedne v Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Somboru, Petrovgradu iti dntgod. O njegovih tamkajšnjih uspehih so obširno poročali lokalni in beograjski •v>-.. V.:-".; Smuianka poroilla („Putnik"', Maribor, 2. jan.) Sv. Lovrenc na Pohorju: —17, jasno, mirno, 8 cm pršiča na podlagi 9 cm. Kotlje — Rimski vrelec: --19, jasno, mirno, 8 cm pršiča na podlagi 12 cm. snežne razmere na cesti ugodne. Senjorjcv dom: —17 jasno, mimo, (0cm pršiča na podlagi 25 cm. listi. Gospod F. T. Karmah, znan in priznan tudi po vseh evropskih državah ter v Ameriki, kot teoretični in praktični eksperimentalni psihografolog, zbira na svoj: sedanji turneji predvsem znanstveni material za neko svoje novo delo s področja modernega znanstvenega proučevanja človeške duševnosti na podlagi pisave. Gospod F, T. Karmah je edini znanstveni psihografolog na slovanskem jugu. ki se kot praktik ukvarja že z mnogimi izsledki, ki pomenijo velik napredek. O tem so s priznanjem pisale že mnogo strokovne revije v tujini in tudi pri nas. Na razpolago, so celo mnenja znanih univerzitetnih profesorjev, saj je postala znanstvena psihografologija v uovejšeni času' važen pripomoček eksperimentalni psihologiji in predvsem iz nje praktično zajemajoči pedologiji. Ponekod uvajajo preučeval j e duševnosti otrok in mladine glede: njihovega značaja temperamenta in življenjskih sposobnosti prav z analizami njihove pisave. Dobro je pa tudi znano, da se psihografologije s pridom poslužujejo tudi juristi, zdravniki in podjetniki. V zasebnem življenju je psiho-grafologija prav tako silno važna .že zaradi ugotavljanja značajev ljudi. V svoji nad desetletni praksi je g. F. T. .Karmah proučil teoretično in prak- . tično mnogo nad 50.000 najrazličnejših?* rokopisov, med njimi, tudi rokopise znamenitih osebnosti preteklosti in sedanjosti. Nekatere svojih analiz je tudi objavil in zbudil z njimi veliko pozornost. Sodeloval je pri- odkrivanju mnogih kriminalnih dejanj, postal svetovalec v zasebnem in poslovnem življenju ter tudi to-I^žnik Prenekaterim, ki so že obupavali nad življenjem- V Mariboru bo ostal samo nekaj dni v hotelu »Zamorc«, nakar se bo podal spet v tujino. Kfno . * Grajski kino. Danes film-poln veselja m glasbe ,,Marika“. Frančiška Gaal. Paul Homger m zopet Hans Moser. * Kino Unfon. Danes film ,,Tiger iz Ari-zane*’, senzacionalni, pustolovni film ‘z znamenitim Wallace Berfi-jem. * KJnP Esplanade. Najnovejši Tarzan rum (,Tarzau in njegov sin“. John \Veiss-mfljler,, 6 letni čudežni otrok Tarzan mlajši, mah slon Bea in popularna opica Chee-ta v glavnih vlogah. N«rlber«|ro gledališče Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3.: Zaprto. Četrlebi 4., or> 20.: „Zaroka na Jadranu • Red B. Petek} 5', ob 20.: .,Vse za šalo“. Znižane cene. .jZhroka na Jadranu". Zelo simpatično spirejeta Rasbergerjeva noviteta, se ponovi v Četrtek, C januarja za abonma B. Do-volj prostora pa je tudi še za druge prijatelje gledališča in za one, ki jih veseli, da se Slovenci tudi na tem polju vse bolj postavljamo na svoje noge. m V minulem letu je bilo na področju stiKro-katoliške župnije v Mariboru: 16 rojstev in sicer: fi moš. in 10 žen. (3 več kot lani), umrlo jih je 8 in sicer 5 moš. in 3 žen. (3 več kot lani), porok je bilo- 28;: prestopilo pa jih je v cerkev 87, (11 vecl kot lanij. V M a r i b o r ti- dne 2. I. 1940. »VeCernff* Si ran 5. - 2anšm'*m&tš Ali bo nemška vojna Angleži so prepričani, da jim uspeh proti temu nevarnemu orožju zagotovljen Nobenega dvoma ni, da so nemške podmornice povzročile velike izgube britanskim in nevtralnim ladjam. Prav tako je gotovo, da bo Nemčija nadaljevala ta način pomorske vojne z vso silo. Vprašanje je, ali se bodo začasne taktiJne prednosti podmorniškega bojevanja razširile v strateški uspeh, ki bi dokončno uničil britsko mornarico in zlomil njino blokado. Da v Angliji ne podcenjujejo nevarnosti nemških podmornic, kaže energično osredotočenje vojaških, tehničnih in znanstvenih prizadevanj za obrambo pred podmorriiško vojno. V zadnji vojni je bila obramba navzlic ogromnim izgubam vendarle uspešna. Kakšen je 'položaj danes? Angleški strokovnjaki, ki razpravljajo o tem, postavljajo to-le vprašanje: Ali je v zadnjih 21 letih izpopolnjena napadalnost podmornic ali obrambna sila proti-podmorniškega orožja? Kar se tiče ofenzivne sile, ni bilo od leta 1918 nobenih važnejših izpopolnitev, če izvzamemo normalni tehnični napredek v hitrosti, okretnosti, potopljivosti, izpopolnitvi strelnega orožja. Slabosti podmornic so ostale neizpremenjene: prav tako so izpostavljene bombnim in topovskim napadom, njih delovanje omejuje potreba Po kisiku in menjavi baterij, sovražniku jih izdaja periskop. Tudi obramba pred podmornicami mora pripisati nekatere izpopolnitve samo -splošnemu tehničnemu napredku; tako i. pr. streljanje v globino in oborožitev rgovskih ladij. Vendar sta pomembni Ive novi in odločilni iznajdbi. Prva je lidrofon, priprava za prisluškovanje v odi, ki odkrije približevanje pojmomi-■•e po glasovih. Res je, pravijo Angleži, Ja je bil hidrofon iznajden že v zadnji vojni, toda takrat je bil še d«cela ne-zpopolnjen in večkrat neuporaljen. Nemško vrhovno- poveljstvo je pripisovalo temu- aparatu pomen, ki ga prav za prav takrat nikakor ni imel. Toda v zadnjih dveh desetletjih so ga angleški strokovnjaki izpopolnili tako, da docela ustreza svojemu namenu. Drugi novi činitelj v obrambi proti podmornicam je razvoj letalstva. Letalo je postalo najnevarnejši sovražnik podmornice. V primeri z rušilci in oboroženimi trgovskimi križarkami ima to prednost, da opazi podmornico, ki se pojavi na površini in se pripravlja na napad, na veliko večjo razdaljo. Letalo napada z neprimerno večjo hitrostjo kot ladje, pride lahko v veliko večjo bližino in pri tem ne tvega mnogo, kajti podmornica se bo rajši potopila kot izgubila dragocene minute z negotovim bojem. Podmornica je eden izmed redkih objektov, ki jih lahko letala napadajo brez večje nevarnosti. Zato je podmornica celo bolj izpostavljena zračnim napadom kot velike bojne ladje, ki so opremljene z vsestransko izpopolnjenim protiletalskim orožjem. Angleži so prepričani, da jim je uspeh v vojni proti podmomicanrzagotovljen. PREZIDENT FRANCIJE LEBRUN je poslal vrhovnemu poveljniku generalu Gamellnu novoletno poslanico vojski, v kateri je med drugim poudaril, da »se i — Očka, ne streljaj! Pozabil si revolver nabasati.». francoska vojska bori za sveto stvar, m neodvisnost domovine, svobodo narodov, za civilizacijo in pravo. Ob strani angleških tovarišev bodo naše čete premagale vse težave in nadaljevale borbo do popolne zmage. Francoski narod vidi vse to in ne krije simpatij in zaupanja v svojo vojsko, ki brani njegovo čast. Naj bo francoska vojska prepričana, da vsak v Franclji Izpolnjuje svojo dolžnost kakor ona na mejah. Vsakdo doprlnala velike žrtve, zdobro vcijo in s trdnim zaupanjem, da se bo vojna končala s pričakovanim uspehom.« Na povratku Iz Moskve je izjavil turški zunanji minister Saradžo"lu, da je Stalin mož visokih sposobnosti, vsi ostali njegovi sodelavci m upravitelji države so pa nanravili nanj kaj'reven vtis. 25.000 delavčev prostovoljcev je odšlo iz angleških mest na deželo, da bodo obdelali zemljo za čim večjo letino pšenice. Orla iz praškega živalskega vrta so ujeli v Italiji, blizu Vercfcllija. pri Turinu, Bil je tako izčrpan, da so ga kmetje z lahkoto prijeli. Tragikomedija z Oskubljenimi gosmi Na kmetiji starega Staukulusa pri Rigi so pripravljali jabolčnik. Ostanke iz stiskalnice so metali na dvorišče. Ko se je gospodinja spomnila, da je treba nakrmiti gosi, je opazila vseh osem gosk »mrtvih« kraj gnojne jame. Starka se je prestrašila, toda takoj se je v njej zbudila praktična misel. Oskubila je goske, da bi tako rešila vsaj perje. Po končanem delu je javila vso stvar gospodarju. Ta je stopil na dvorišče in nudila se mu je nadvse smešna slika. Osem »mrtvih« gosi je gagalo okrog brez perja in se povrh še veselilo, da so spet pri zavesti. Gospodinja je oskubila še žive goske, misleč da so poginile. Najedle so se ostankov iz stiskalnice in se le onesvestile. Da pa ne bodo hodile takšne okrog, jih je zakonski par sklenil zaklati. Pojedina ni bila majhna... ROMUNSKI KRALJ KAROL je za Novo leto prispel s prestolonaslednikom in dvornim spremstvom v Konstanco. Manifestacijskega sprejema so se udeležili tudi Turki in Bolgari V svojem govoru je kralj naglasil, da »daje globoko edlnstvo romunskega naroda vsem moči, braniti dediščino svojih prednikov. Romunija bo nadaljevala miroljubno politiko, branila bo svoje pravice, podala bo pa roko vsakomur, ki bi to želeL BesarabHo, Transilvanijo in Bukovino smatra Romunija enako za svoje bistvene teritorije, kakor druge pokrajine. Zato lih bo branila z enako odločnostjo.« - ' REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE V o d o r a v n o: Kalidasa, ogon, gem, materija, et, tat, dan. Bali, Mate, jad, Koc, ara, ar, Ivar, Ra, ujeda, ep, anatom. Navpično: komedija, Agata, arija, Lot, daven, Ines, Ada, bakarat, Agitator, sejalec, Rem, Amati, kap. Krava s teletom v III. nadstropju V italijanskem mestu Fondi so se nekega dne ustavljali meščani pred visoko hišo in začudeni gledali na okno v tretjem nadstropju. Z okna sta gledala na ulico krava in tele. Ljudje so videli; da ne gre za maskirano šalo, ker sta bili živali živi in’pravi. Krava jc prišla s teletom na neobičajen način do tretjega nadstropja. Nihče ju ni opazil, ko sta živali vstopili v vežo in se vzpeli po stopnicah. Zgoraj so bila vrata v stanovanje odprta, krava je po sobi vse premetala, nakar sc je s svojim miljencem ustavila pri oknu. Težko je bilo živali spraviti po stopnicah navzdol. Šele ko so jima obložili noge s slamo »n vrečami, so jih srečno spravili spet na dvorišče. „Hohstapler in razbojnik" med žuiki Gosenica nekega prav lepega modrega metulja (Iycaena arion) ima na vrhu trupa neznatno žlezo, ki izločuje v malih količinah sladak sok, podoben medu. To slaščico zelo upoštevajo zlasti mravlje, ki se naravnost stepejo, zanjo. Imenovana/gosenica se pa običajno naseli blizu mravljišča ter na zelo lokav način privablja mravlje. Iz žleze: izpusti, kapljico sladkega soka, na katero plane mravlja. Gosenica se nato popolnoma zvije v klobčič, mravlje pa jo zvlečejo v mravljišče. Tu se gosenica kot navidezen dobrotnik razvije v pravcatega hohštapler* ja. in razbojnika, ki neusmiljeno zagospodari v mravljišču. Brezobzirno požira mladi zarod, jajčeca ter napada celo mravlje vse dotlej, dokler se ne razvije v metulja, ki nekega dne zleti iz mravljišča. MARIJ SKALAN RAMAS IN JORA ROMAN zadnjih »Tega vam ne bi svetoval, ako hočete še kdaj videti Svojega zeta živega,« je dejal ujetnik še vedno popolnoma mirno. »Sami ga nikoli ne bi našli, ako bi pa ostal predolgo tam, kjer je, bi se kmalu preselil za menoj *v nirvano.« »To pomeni, da ste ga nekam zaprli.« »Zelo dobro sklepate.« »Kje je zaprt?« »Tam, kjer ni varen samo pred svojimi sovražniki, ampak tudi pred prijatelji, med katere štejem vas na — rekel bi — najvrednejšem mestu.« »Povejte mi brez obotavljanja, kje je njegova ječa!« »Da ga osvobodite?« »Da, da ga osvobodim,<< je pritrdil Ya-giri. »In pogubite mene?« »Točno: in pogubim vas!« »Sama sreča za vas, da ne živimo več v nekdanjil dobrih časih: bili bi skrajno slab trgovec! Kadar ?e sklepajo kupčije, je treba blago plačati, ali pa se kupčija razdere.« »Z vami ne nameravam sklepati nobe- L3UOI NA ZEMLJI 48 nih kupčij,« se je razjezil Yagiri Seoni. »Zato pa jih želim jaz. Za zadnje bivališče Mahabalija Patne boste izvedeli samo, ako ste pripravljeni zanj z menoj barantati. Cena je dvojna: da me nehate preganjati in da mi daste svojo hčer.« »Nikoli ne boste dobili ne prvega ne drugega!« je zarjul Yagiri. »Potem bom pač molčal.« »Govorili boste, sicer...« Yagiri Seoni je nameril na Ramasa orožje s smrtnimi žarki. »Z menoj vred boste pokončali tudi Mahabalija Patpo in upanje na vsemirski polet...« . Ramasov glas je bil še vedno miren. Zavedal se je, da je s svojimi besedami zadel v živo. In res: Yagiri Seoni je prebledel, obraz se mu je nalcremžji in roka z morilnim orožjem- mu je sama omahnila. Potem je zaškripal z zobmi in divje zaklel. »Moje življenje je za vas dragocenejše, kakor bi bila moja smrt, čeprav ne dvomim, da bi me sicer prav radi poslali v nirvano,«je dejal Ramas. »Zato skleniva kupčijo, ki sem vam jo predložil: jaz vam izročim Mahabalija, vi pa mi daste Joro z>a ženo!« _ j_' _ : _; / . »Povedal sem'vam, da tega nikoli ne bom storil. Sicer pa: poiščem ga sam. Ko ga najdem, se vrnem in do tedaj se pripravite na smrt!« »Bomo videli!« je dejal Yagiri in odšel na delo/ da poišče zaprtega inženirja. Preiskal je najprej vse prostore, ki so mejili na veliko dvorano- z vsemlrskJm letalom, toda v njih ga iti bilo.. Ko se je vrni! v knjižnico, je preiskal tudi to, da bi našel morda kaka tajna vrata v neznane prostore. Po dolgem in zelo natančnem iskanju se mu je zazdelo, da bi se utegnil v zadnji steni skrivati tak zaprt vhod, a bilo ni nikjer nobene naprave, s katero bi se dal odpreti. Tudi poizkusi s pomožnim aparatom so ostali brez uspeha. Jezen je nazadnje, ooustil svoja neplodna prizadevanja in odšel znova k Ra-masti: »Zdi se mi, da so .tu zunaj-v knjižnici neka skrivna vrata v neznano podzemlje. Kako se odpirajo?« ‘‘ »Vrata?« se je dobro igrano začudil Ramas. »Kakšna vrata? faz jih še nisem videl.« »Lažete!« je kriknil Yagfri. »Ako ste Mahabalija zaprli tu, ne more biti nikjer drugje, kakor za tistimi vrati. Svetujem vam še enkrat, da mi poveste, kako se odpirajo!« »In jaz vam povem še enkrat, d$ ne poznam nobenih vrat.« »Dobro! Ukazal bom si silo predreti zid.« »Prosim.« »Torej hočete vztrajati pri svoji zakrknjenosti?« »Skleniva kupčijo, ki sem vam jo predlagal! Ne bom vam slab zet! Prisegam vam, da bom pozabil na vse, kar je bilo žalega med nama. Joro ljubim in ona ljubi mene. Osrečite dva človeka, ki ne terjata nič drugega, kakor to, da si smeta ustvariti skupno življenje. Bodite oče! Odpustim vam celo kar ste zagrešili nad mojim nesrečnim očetom.« Ramas je govoril mimo in brez sovraštva, toda Yagiri Seoni se ni dal omehčati: »Med Seoniji in Takurji ni pomiritve in še manj zveze. Jora ne bo nikoli vaša in tudi videli je ne boste več. Ne potrebujem več vaše izpovedi. Vendar vam puščam življenje še do trenutka, ko najdem Mahabalija. Sedaj odhajam. Premišljujte in se odtočite! ,Ako se uklonite, ko se vrnem z delavci, vas ne bom usmrtil; ukazal bom. vas samo otrpniti. Morda vas kdaj pozneje še prebudim v novo življenje, ki vam bo nudilo priložnost •za koristno izpolnjevanje zadanih vam nalog.« (Dalje prihodnjič.) Sgort Nekaj novoletnih športnih rezultatov Za novolelne prazniku jc treba zabeležili pri nas le kaj malo sporLiiih dogodkov, kajti skofo vse ostale panoge športa več ali manj počivajo, pa tudi v smuškem sporlu, odnosno V zimskem sporlu na splošno ni bilo nobenih oficielnih prireditev, pač pa so športniki temeljito izkoristili čas za trening pred oficielnimi prireditvami, ki se bodo pričele že konec tedna. V južnejših predelih države, kjer &o to vremenske prilike dovoljevale, so tekmovali tudi še nogometaši, v ospredju zanimanja so gostovanja madžarskih profesionalov, pa tudi hrvatski cup se je premaknil za eno tekipo dalje. V naslednjem prinašamo glavne rezultate: Madžarska profesionalna enajsloriea Szeged je nastopila v Subotici proti Zaku in s lavila zmago 4:1 (1:0). Visok poraz je doletel domače šele v zadnjih minutah igre, dočim so bili po prej e enakovredni. Na Novega leta dan je Szeged premagal reprezentanco Subotice, sestavljeno iz igralcev 2aka in Bačke, v razmerju 2 :1. Tretjo zmago je dosegel Szeged v petek v Bački Topoli proti .IVIC-u z visoko razliko golov 13 :2 (7:1). Ujpest je gostoval v Osijeku in Borovem. V Osijeku je na starega leta dan dosegel samo remis proti Gvoždaru z 1 :1, na Novega leta dan pa jc bila tekma z Bato v Borovem pri stanju 2:2 (2:0) pet minul pred koncem prekinjena radi incidenta. Ferencvaros je v Carigradu podlegel prvi reprezentanci mesta s 3 :5. (2 :3), dočim je naslednjega dne premagal drugo enajsto-rico s 3 :1 (3 :1). V boksarskem dvoboju za državno prvenstvo srednje kategorije je v Beogradu Luka Popovič premaal Stevana Jakšiča po točkah. Jakšič, ki je veljal za sigurnega favorita, je bil ves čas jasno šibkejši. Zagrebški Gradjanski jc premagal v tekmovanju za hrvatski pokat SK Zagreb s hazenskim rezultatom 20 :0 (9 : 0), čeprav večina njegovih zvezdnikov ni nastopila. V konkurenci je še 9 klubov. V Karlovcu in Varaždinu so za Novo leto olvorili hokejsko sezono na ledu. ZKD iz Zagreba je v Karlovcu premagal KSU s 5:2 zagrebški Maraton pa je v Varaždinu izgubil proti VŠK z 1:4. SMUŠKA ŠOLA NA POHORJU Tudi letos je na Pohor ju v okolici Senjor-jevega doma stalna smuška šola, ki jo vodi znani smučar abs. iur. Dušan Furlan. Pouk bo za poste Senjorjevega doma brezplačen. AMERIŠKA TENISKA ELITA Ameriška teniška zyeza jc objavila sledečo službeno teniško ranglisto na podlagi Janških uspehov: 1. Robert Riggs, 2. Frank Parker, 3. Donald McNeill, 4. \Velb.y vaa Ilorn, 5. Wayne Sabin, 6. Ehvood Čookei. Vrstni red dam ima na prvih treh mestih Aliče Marble, Helen Jacobs in Sarah Fa-bOin. s. Mariborska podzveza ZFO bo priredila 6. in 7. januarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju podzyezni smučarski izlet, zvezan s tekmovanjem za podzvezino prvenstvo. s Nemška rokoborska reprezentanca bo 7. januarja nastopila v Kjevenhavnu proti Dancem. Doslej so zmagali Nemci Škrat, Danci pa 3 krat. s Popularni italijanski inlernacionalee Giuseppe Meazza, ki je odigral preko 30 meddržavnih tekem, je v neki torinski bolnišnici radi močnih ozeblin na nogah, tako da pomeni to bržkone konec njegove uspešne nogometne kariere. s Pokalna tekma med Saškem in Splitskim Hajdukom je bila radi snežnih zametov v Hercegovini, ki so onemogočili potovanje Hajduka, preložena. s. Revanžna tekma v waterpoiu med Madžarsko in Italijo v Budimpešti se je končala s 4:4 (1:3) neodločeno. Italijani so vodili že s 4:1, a je domačinom vendarle uspelo izenačenje. s. Tekme Carigrad—Beograd v nogometu ne bo. Turška zveza je prekasno javila svoj pristanek na termina 31. dec. ter 1. jan., tako da so Beograjčani morali odkloniti, ker jim v tem tesnem času ni mogoče postaviti dovolj solidne reprezentance. s. Medmestni troboj v nogometu Dunaj— Praga—Budimpešta bo od 27. do 29. jan. na Dunaju. JAZ VAM BOM POMAGAL. Poznani raziskovalec in pisec okultnih znanosti g. P. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko napoved o VaSi bodočnosti. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam ugane tudi Vaše izglede v ljubezni, zakonu, loteriji, trgovini in vse važne dogodke sedanjosti. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvale, katere prejema vsak dan iz vsega sveta, dokazujejo iz-, redno zaupanje njegovi preizkušenosti. Postavite nekoliki! važnih vprašanj, ki Vas največ zanimajo in točne rojstne podatke. Vse zgoraj navedeno dobite popolnoma orez-plačno, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 fotografij, v luksuzni vezavi, katero lahko kupite osebno pri pisatelju v Mariboru, hotel »Zamorc«. Obiske sprejema vsak dan od 9-—12. in od 3.—7. ure zvečer. Ostane samo nekaj dni. Odgovarja tudi na do- spelo korespondenco. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih uglasili stane vsaka beseda SO »ar. ualmanjia pristojbina za te oglase te din 8.— Drtibe oreklici. dopisovanja In ienltovanbki oglas) din t.— oo besedi Nalmatilšl znesek za te oglase te din 10.— Debelo tiskane besede se raCnnalo dvolno. Oglasni davek za enkratno objavo znaia din 2__ Znesek za male oglase se plačuje tako) nri naročilu, oziroma ea ie vposiati v pisma skupa) z naročilom ali ca oo ooitnl poloinicl na čekovni račnn St. 11.400, Za vse plamene odgovore elede malih oglasov ae mora priložiti znamka za 3 din. Razno Fino olivno OLJE lit din 19.—, najfinejša kava, čaj. čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, Gosooska 28 12153-1 MODERNI VOZIČKI P' o-o BOOOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja 4 Službo cvooi POSTREŽNICO starejšo, pošteno, sprejmem. Cankarjeva 32, Pobrežie. 13222-9 STAREJŠO SLUŽKINJO za vse sprejmem. Meljska cesta 42. 13225-9 INŠTRUKTORJA iz matematike iščem za dijaka 4. real. gimn. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13227-9 Prodam DAMSKA KRZNENA JOPICA črna. kratka, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 13223-4 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Maribor, Pobreška c. 38. 13228-5 MOTORNO KOLO »Triumph* 350 ccm. novo, usodno na prodai. Skladišče. Meljska 29. 13229-4 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 13224-7 Stanovanje STANOVANJE soba in kuhinja, takoj oddam. Meljska cesta 42. 13226-5 STANOVANJE 3 sobe, soba za služkinjo, kopalnica, sončnata lega, oddam s l. februarjem za 800 din. Marijina ul. 27. 13231-5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam s 1. februarjem. Dr. Verstovško- va ulica 31, Spesovo selo, Pobrežie. 13236-5 lokal' PROSTOR ZA SKLADIŠČE ali delavnico, suh, svetel, oddam. Naslov v ogl. oddelku »Večernika . 13232-14 Zgublieno ZLATA ZAPESTNICA se je zgubila v kino-kavarni na Silvestrov večer. Prosi se najditelja, da izroči proti nagradi v ogl. odd. »Večernika« 13237-11 MLAD VOLČJAK sliši na ime »Dingo«, se od 30. decembra pogreša. Oddali proti nagradi Kalvarska ul. 4 13235-11 SPOMNITE SE CMD! Srečno in veselo novo leto želijo svojim cenf. odjemalcem: vrni l)1 Temu n Kletarstvo želi svojim odjemalcem srečno Novo Leto Zastopstvo za Maribor: FRANC VOGRIN, Maistrova ul. 15, telefon 26*64 RESMAN LOJZE prodaja: premog, koks, drva, likali t Ljubljana Cesta 29. okt. (Rimska) 21 Telefon 33-53 VINKO CUNDER torbarstvo, sedlarstvo in jgrmenarstvo Ljubljana Igriška št. 3 GOSTILNA »KLEMENČIČ« Ljubljana Krekov trg št. 11 BRATA MOSKOVIC veletrgovina usnja Ljubljana Jurčičev trg Hinko Sax Tiskarna, knjigarna Maribor, Grajski trg 3, Prešernova T. KORN J. TRG. DR. LJUBLJANA. — Centralne kurjave, prezračevalne naprave, vodovodne instalacije, kleparstvo, krovstvo. Ljubljana JOSIP JARAM I TANFARA restavracija hotel Balkan Ljubljana Sv. Petra cesta Hotel Mariborski dvor Fani Kveder Tel. 23-02 ANTON KOS umetnine - okviri Ljubljana Gajeva ul. 5 pasaža nebotičnika FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana Stritarjeva ul. 6. V. EGER modna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Celje VILIBALD VEBER graver Dečkov trg 5 Pooblaščeni mestni graditelj ALOJZ KALIŠNIK Celje sodniško zapriseženi gradbeni izvedenec in cenilec Celje R02IČ MARTIN krojač Dečkov trg BEVC FRANJO najboljša strokovna izdelava čevljev. snežk in galoš Maribor Kralja Petra trg-Ruška 4 VINKO MENDUŠlC gostilničar Ljubljana Trnovski iristan 4 JOSIP MAGUŠAR pekarna Ljubljana Dolenjska c. 48 Higienična pralnica in svetlolikalnica FR. ŠIMENC Kemično suaženje oblek Ljubljana Kolodvorska ulica 8 Hotel Meran Maribor KAVARNA PREŠEREN K. Polajnar Ljubljana Restavracija, klet, ekspres SLON Ljubljana VERBIČ IVAN mesar Maribor Koroška c. 48 BOGOMIR FERJANČIČ zastopnik zavarovalnic, gumijastih tepihov itd. Maribor Koroška c. 43/l Ivan Karner lončar in pečar Maribor Stritarjeva ul. 23 Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - ttokopisi ee uc rračajo. — Uredništvo in ■ uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Tclclon uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 2S-G7.. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.