Amerikanskj
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
6. številka.	.Joliet, Illinois-*« 14. januarja 1909	XIX.
SENAT DOVOLIL $50,000 ZA CHERRY.
Svota je namenjena za vdove in sirote po žrtvah strašne rudniške nesreče.
POSTAVE V ZAŠČITO RUDARJEV
Av8tro-ogrski konzul nastopa odločno proti odgovorni združbi.
Springfield, III., 12. jan. — Senatov odsek za dovolitve je sprejel včeraj popoludne nasvet postave v dovolitev $50,000 za pomoč preostalim po žrtvah rudniške nesreče v Cherry, III. Odsekov nasvet postave je sklenjen po spo-razumljenju med raznimi strankami ter določa, da se ima denar izdati pod vodstvom državnega odbora za upravo javnih dobrodelstev, ki mu načeluje Lawrence Y. Sherman.
V	zborničnem odseku je bil tem povodom hud prepir, med katerim se^ je čulo mnogo obtožcb in protiobtožeb glede olajševalnega dela v Cherry.
Ernest P. Bicknell od ameriškega Rdečega križa, prof. Graham Taylor od državne komisije v preiskavo rudarstva, Duncan McDonald, državni predsednik zveze “United Mine-workers”, in J. S. Walker iz Danvilla, zastopnik organiziranih rudarjev, so se spopadali s poslancem Čermakom in poslancem Sollittom zaradi načina, kako se je ravnalo s pomožnimi skladi.
Razprava sc je razvila v prepir o vzroku nesreče v Cherry. Predsednik McDonald je izjavil, da ni bil zadnji dve leti v nobenem premogovniku v državi, ki se nc bi v njem državne por stave namenoma prestopale po operatorjih.
Prof. Graham Taylor je rekel, da je čul vsako besedo vsake priče pri za-slišavanju v Cherry in da je prepričan, da se nesreča ne da opravičiti z nobenega stališča.
G. Bicknell je cenil, da je sedaj na roki v gotovini od raznih pomožnih skladov okoli $160,000. Omenil je, da sc namerava ustanoviti vzajemen sklad za vdove in otroke ter je predlagal, naj se državna dovolitev pridcli temu skladu.
Zbornični odsek ni ničesar ukrenil, nego je odložil zadevo do prihodnjega tedna.
Springfield, 111., 12. jan. — Guverner Deneen je poslal postavodajstvu posebno poslanico, v kateri podaja poročilo državne rudniške komisije, priporočajoč takojšnje sprejetje postav v zaščito premogarjev v državi pred nezgodami, kakršne so se pripetile v Cherry.
V	kratkem pismu, priloženem poročilu, priporoča guverner sprejetje trojih postav, ki jih je očrtala komisija. Prva postava določa, da sc morajo oskrbeti varnostne naprave proti ognju; po drugi postavi se odrejajo ustanovitve državnih rešilnih postaj, in tretja določa ustanovitev tehničnih šol za rudarje. Komisija je bila sestavljena iz treh rudniških podjetnikov, treh premogarjev in treh nepristranskih državljanov. Richard New-some, ki je pripadal komisiji, se je pri reševalnem delu v Cherry odlikoval. Postava glede varnostnih naprav predpisuje, da se mora nahajati v rudniku zaloga vode v gašenje ognja, telefon in ogenj naznanjevalna naprava.
Avstrijski konzul in Cherry.
Chicago, 111., 8. jan, — Vsled preiskave za avstro-ogrskega konzula; ki jo je vodil chicaški odvetnik Frank A. Rockhold, bode St. Paul Mining Co. oziroma Chicago, Milwaukee & St. Paul Railroad Co. tožena v prilog družinam avstro-ogrskih državljanov, ki so storili smrt ob rudniški nesreči v Cherry. In tožbe bosta podala tudi ruski in italijanski konzul za prizadete svojce.
“Mislim, da je omenjena družba odgovorna pod navadno postavo iz najmanj petih razlogov,” pravi g. Rock-hold v svojem poročilu. “Prvič, ker ni obvestila premogarjev na delu o izbruhu ognja, tako da jim ni dala prilike rešiti se, dokler je bilo mogoče. Drugič, ker ni pogasila ognja ob času, ko bi se nesreča lahko preprečila. Tretjič, ker ni s prevetrovalnico zabranila plamcnbm razširjenja v preduhe. Četrtič, ker; je zaposlovala nesposobne delovodje in nadzornike. Petič, ker ni oskrbela primernih stopnic v rudnik in boljše zveze za vzpenjačo.”
Lew Wallace dobil spominek.
Washington, D. C., 11. jan. — V ka-pitolovi dvorani kipov je bil postavljen in odkrit spominek generala, pisatelja in diplomata iz Indiane, Lew Wallace-a. Vnuk slavljančev je odstranil zaveso; guverner Marshall iz Indiane je od komisije sprejel spominek v imenu svoje države. Kakor znano, je Lew Wallace spisal povest ‘ Ben Hur”, ki se njeno dejanje godi v sveti deželi.
O gradnji globokega kanala.
Springfield, 111., 11. jan. — V državnem senatu je začel senator McKenzie boj proti gradnji globokega kanala, kakor je očrtan v Schmitt-Deneenovi predlogi z izdajo bondov v znesku 20 milijonOv dolarjev in o koji predlogi je ljudstvo glasovalo leta 1908. Senator McKenzie je trdil, da je velika nevarnost, da se država zaplete v pravde ter da niso narejeni nobeni ko-nečni osnutki in načrti. Vse posta-vodajstvo v tem oziru naj se odgodi do meseca januarja 1911 in medtem naj se držaVtii komisarji glede kanala pooblastijo, pripraviti podrobne načrte po naročilu guvernerja Deneena ter predložiti tozadevno poročilo v prihodnjem rednem zasedanju.
Postava o prvotnih volitvah.
Springfield, 111., 21. — Predloga o neposrednih prvotnih volitvah je bila nocoj poslana za tretje čitanje v senat. Jutri bo morda sprejeta. Razprava o tej predlogi je bila zelo burna.
Stiska za premog mineva.
Chicago, 111.. 12. jan. — Zelo zboljšal se je položaj glede premoga za Chicago in okolico, kakor poročajo trgovci in železniški uradniki, ki pravijo, da nevarnost za veliko pomanjkanje premoga izgineva, čim bolj se vreme nagiblje na jug. Začetkom tega tedna je dospelo v Chicago in okolna mesta že dokaj kar s premogom. Nortlnvestern-železnica je pripeljala samo včeraj do 400 vozov premoga, a Chicago & Eastern Illinois 525 kar.
Vsled glada v zapor.
New York, 11. jan. — Henry Westerburg, mizar brez dela, je šel nocoj mimo hotela Waldorf-Astoria. Skoz okna je videl, kako se notri goste, a on gladen kot volk! Zgrabila ga je jeza in udaril je z neko palico po šipi, da se je zdrobila. Na policijski postaji je potem pripovedoval, kako je iskal dela brez uspeha in kako je poskušal po salunih zaslužiti kruha z umetnimi obrati palic itd., pa spet brez uspeha, tako da so ga metali skozi vrata še bolj lačnega.
“Nocoj,” je rekel, “sem sc napoti! na zapadno stran, misleč, da mi pojde tam bolj na roko, in ko sem šel mimo hotela, sem pogledal vanj in videl, kako so ljudje jedli. Lačen sem bil, in ko sem jih gledal, kako so vsi jedli in pili, mi je roka zgrabila za palico in vrgel sem jo v okno. Prav nič drugače nisem mogel.” Sodnik mu jc poslal v celico gorko večerjo.
Štrajk radi znižane plače.
Amherst, Ohio, 10. jan.—1200 štraj-'cujočih kamenolomcev je na velikem ■hodu sklenilo, nadaljevati štrajk. Ka nenolomci so zaštrajkali, ko so jin lclodajalci znižali plačo od $1.50 n: J1.44 na dan.
Grozno.
Cincinnati, O.. 11. jan. — Davi zarana sta zagledala dva policaja v svoje začudenje nečega črnca s truplom neke črnke v rokah, kako se je plesaje in pevaje pomikal po Butler streetn. Hitela sta k črncu, ki je nato izpustil truplo in pobegnil, a je bil prijet in odveden na policijsko postajo. Tam so doznali, da je črnec, ki mu je ime Hervey, v silni žalosti nad smrtjo svoje žene zapustil svoje stanovanjc in se vrnil šele po polnoči. Našel je pogrebnike pri tem, da so truplo pripravljali za pogreb. Kakor besen je pograbil kos lesa in pregnal vse iz hiše, potem je vtaknil cigareto v usta pokojnici in vzel truplo in šel z njim na ulico. Položil je truplo ob sprednja vrata in se vrnil v hišo po steklenico žganja, ki ga jc potem poskušal nekoliko vliti pokojnici, in ko se mu to ni posrečilo, je pobral truplo in plesal z njim po cesti.
Premog povzročil počitnice.
Columbus, O., 10. jan. — Vseučilišče države Ohio je moralo vse svoje oddelke razun enega zapreti, ker ni mogoče kuriti radi pomanjkanja premoga. 2000 dijakov je takisto dobilo počitnice.
Banka počila.
Cleveland, O., 7. jan, — “The South Cleveland Banking Company” je zaprla svoja vrata, ko je dovršila prenos svojega premoženja v prilog svojim upnikom. Banka je inkorporirana z $150,000'In ima po svojem zadnjem izkazu hranil v znesku nad $2,000,000. Pravkar počena banka je posodila banki Werner-kompanije skoro milijon dolarjev in je vsled tega prišla sama na kant. “The South Cleveland Banking Co.” je bila ustanovljena leta 1874. in je prestala paniko z‘ leta 1893. in finančno stisko z leta 1907-1908.
VZLETEL 4,600 ČEVLJEV VISOKO.
Louis Paulhan, francoski zrakoplovec, presegel vse rekorde za visoki polet.
NAJHITREJŠI JE PA CURTISS.
V Califomiji se vrše mednarodne tekme slavnih zrakoplovcev.
Los Angeles, Cah, 11. jan. — Ameri-ški zrakoplovec Glenn H. Curtiss si je pridobil novih lovorik, ko jc na tukajšnjem vzletališču podjel z nekim pasažirjem polet in dosegel hitrost 55 milj na uro. S tem je presegel dosedanji najboljši rekord za hitre polete z enim pasažirjem v aeroplanu. Nič manj nego 30,000 gledalcev je glasno pozdravljalo drznega zrakoplovca, ko sc je po končanem poletu vrnil s svojim strojem na zemljo.
Francoz Paulhan, ki je prejšnjega dne žel največ časti, je hotel Ctirtissa nadkriliti, a je z enim pasažirjem poletel samo tri milje daleč in je daleč zaostal za hitrostjo svojega prednika.
Dan je bil poln vznemirljivih dogodkov, kajti poleg tega, da so bili trije rekordi preseženi, se je tudi neki zrakoplovec poškodoval. To je Edgar Smith iz Californije, ki si je bil zgradil aeroplan po vzorcu prof. Langlo-vega stroja. Ena izmed propelerjevih perotnic njegovega stroja ga je zadela in zelo ranila na glavi a tudi roko si je zlomil.
Los Angeles, Cah, 12. jan. — Louis Paulhan, francoski zrakoplovec, si je pridobil tu novih lovorik, kajti napravil je nov rekord za visoki polet, ko se je z novim biplanom Farmanove vrste dvigni! v višino do 4,6000 čevljev. To višino je kazalo po izkrcanju na aeroplanu pritrjena merilna priprava. Uradni rekord za visoki polet je bil oni zrakoplovca Lathama v Mourmelonu, Francija, dne 1. decembra 1909, ko jc ta aviatik dosegel višino od 1600 do 1800 čevljev. Po mislih razsodnikov je dosegel Paulhan celo višino 5000 čevljev, vendar še ni izdana uradna odloka, ker je jako težko, višine natančno ¡zmerjati. Paulhan je plaval v zraku 50 minut in 46 sekund. Na zemljo se je spuščal 7 minut in 30 sekund. Paulhan je sedaj tu dnevni junak. Vsepovsod ga ljudstvo glasno pozdravlja. Zbrani so tukaj najodličnejši zrakoplovci ameriški in mnogi francoski, ki napravljajo Paulhanu in Curtissu šumne ovacije Curtiss je drzen a molčečen mož, Paul han pa veselejše čudi, dasi ne nič manj neustrašen.
Drzni roparji.
Pittsburg, Kas., 10. jan. — Roparji so davi zarana v Cronbergu, sosednem premogarskem mestecu, prodrli v neki salun in usmrtili dva moška, Tretji je bil ranjen. Roparji so utekli z $200. Mrtva sta: Frank Ansline in George Smith. Dvajset moških je' bilo v sa-lunu, ko so roparji vstopili. Razpostaviti so se morali v vrsto in oddati svoje dragocenosti. Ansline in Smith sta se upirala in sta bila ustreljena. Bert Turney jima je hotel hiteti na pomoč in je bil tudi obstreljen, a bo okreval.’ Albert Cravens in Edward Alton sta bila pozneje prijeta pod obtožbo, da sta se ropa udeležila. Sedaj sta v ječi v Girardu.
Zla usoda.
New York, 9. jan. — Pred nekaj časom je bil neki Nemec vsled zapornega povelja priveden na Ellis Island in predstavljen tamošnji preiskovalni komisiji. Dotičnih-, ki ima svojo družino tukaj, je bil pred kacimi šestimi leti izročen od tu v Nemčijo, da ga tam sodijo radi poneverbe. Bil je obsojen v kaznilnico za pet let, in medtem ko je bil zaprt, so za njegovo družino tukaj skrbeli dobri ljudje. Ko je kazen prestal, se je možu posrečilo, vtihotapiti se v deželo in združiti s svojo družino. Dobil je v Brooklynu službo in si pridobil zaupanje svojega predstojnika, tako da jc bila družina obvarovana stiske. Naenkrat ga je zadela usoda v obliki ovadbe na prise-litveno oblastvo, da se nahaja nepo-stavno v deželi, ker je bil v inozem* stvu kaznovan. Bil je prijet, in njegovi prijatelji so se trudili namoč, ob-čuvati ga odgona s tem, da so se obrnili v Washington s prizivom, naj se pri odloki vpošteva njegovo lepo vedenje v tej deželi. Sedaj je odloka razglašena, in dotičnik bo poslan po odgonti na Nemško, kakor odreja postava. Tako je družini za vedno splavalo po vodi upanje, da bi združena tu stalno živela. En otrok je rojen v Ameriki in en sin študira na vseučilišču.
Iz Nicarague.
Managua, 12. jan.—Predsednik Ma-driz je nevoljen, ker se položaj tako počasi pomirja. Uporniki se množe v Acoyapi in Granadi. Voditelji upornikov žele ameriškega posredovanja.
Bluefields, Nicaragua, 12. jan. — General Chamorro je danes prejel in objavil brzojavko, po kateri pride v najkrajšem času do odločilne bitke pri Acoyapi. Tritisoč upornikov z dvajsetimi topovi in osmimi brzostrelnimi stroji je tamkaj zbranih, in začeli so prodirati proti vtaborjenim vladnim četam. Acoyapa leži sredi med Blue-fieldsom, glavnim stanom upornikov, in Managuo, glavnim mestom. Brzojavka je tu vzbudila presenečenje.
Morilec Petrosinija prijet?
New York, 10. jan. — Zavezni policaji so po enoletnem spretnem zasledovanju prijeli Ignaca Lupa. Ta je obdolžen, da jj’ idja neke tajne družbe, ki spada tr mogočni “Črni roki”. Lupo je imel po izjavi zaveznih agentov kacih 50 -	ih imen in je na
sumu, da se 7",	- jj mnogih umo-
rov v itaiij, ' 'Lih, tako tudi umora, čega „	Ipjtnant Pe-
‘trosini od newyorekjj ' '“.e policije. Vlada ima v rokah, tudi <lb& It, po katerih, ga upa spoznati krivim j.pnare-janja denarja in razširjanja tisočerih -bankovcev po $5 in $2.
Pravda proti -^Črni roki”.
Toledo, Ohio, 10. jan. — Pravda proti 14 Sicilijancem, članom “Bana-na”-družbe, ki j c bržkone 'podružnica “Črne roke”, ki si je izbrala za svoj delokrog državo Ohio, sc je tu pričela v zaveznem sodišču. Vlada upa dokazati, da je bil namišljeni glavni stan črnorokarjev v Madisonu, Ohio. Zagovorništvo je zastopano po 20 odvetnikih. Obtožba vsebuje 16 toček, samih namišljenih poskusov, izsiliti denar od istotoliko Italijanov s pre-tilnimi pismi.
Preprečeno linčanje.
Viel»r.a, II!., 11. jan. — Množica 300 moških je hotela nocoj linčati tri črnce, ki so v soboto zvečer umorili šolskega pismonošo Allen Clarka, a linčanje je preprečil guverner Deneen. Šerif, ki je čuval črnce v mestni ječi, je doznal o nameri množice v Eldoradu in Harrisburgu ter nemudoma brzojavil guvernerju za pomoč. In po odredbi zadnjega so dospele tri stotnije vojakov na lice mesta prav v hipu, ko je hotela množica naskočiti ječo.
V desetih dneh.
Chicago, 111., 11. jan. — Žalostno izkušnjo ima Mrs. Emily- Neuman. Na Novega leta dan se je poročila z James David Neumanom. Drugega dne je sledil prepir s soprogom. Tretjega dne je soprog začel z njo "ravnati kruto in nečloveško”. Četrtega dne je morala spati na tleh. Petega dne je zaužila kokaina z namenom sa-moumorstva. Šestega dne je bila na smrt bolna v bolnišnici. Sedmega dne jo je obiskal soprog in ji odvzel poročni in druge prstane. Osmega dne je soprog odklonil plačati bolniške račune. Devetega dne je morala iz bolnišnice. Desetega dne je podala tožbo za ločitev.
V žalostnem položaju.
Kewanee, 111., 11. jan. — Ga. Katarina Janefsky iz Nemčije in njeni trije otročiči so bili zapuščeni brez vsacega denarja na krajevnem kolodvoru vsled pomote nečega priselitvenega uradnika, ki jim je izdelal vozne listke iz Hamburga v Kewanee, 111., namesto v Kewaunee, Wis., kjer je gospe Janefsky soprog pričakoval njihovega prihoda. Njihov slučaj je bil sporočen nemškemu konzulu v Chicagi, ki je nocoj odredil, da se jim oskrbe tiketi v Wisconsin.
Nesrečna petrolejka.
Janesville, Wis., 9. jan. — Gospa Julius Deutsch in njen dvoletni sinček sta zgorela. Gospa je hotela s petrolejem podkuriti peč, nakar je iz iste buhnil plamen, ki je užgal njena in njenega otroka oblačila.
Parnika trčila vkup.
Benetke, Italija, 8. jan. — Avstrijski parnik “Irene” ki je semkaj dospel iz Galvestona in Norfolka, in britanski parnik “Elwick Manor” jz Take Tyne, sta trčila skupaj, in parnik “Irene” jc precej poškodovan.
Menelik mrtev?'
Rim, 11. jan. — “Osservatore Romano” objavlja brzojavko iz Harrara, malega kraja v jugovzhodni Abesiniji, po kateri je kralj Menelik dne 23. decembra umrl, a to poročilo se je zatrlo, da se preprečijo notranje homatije.
KARDINAL SATOLLI SLOVESNO POKOPAN.
Visoki cerkveni dostojanstvenik umrl v Rimu zadnjo soboto po daljši bolezni.
V AMERIKI BIL DOBRO ZNAN.
Kot prvi apostolski delegat svete stolice za Združene Države.
Rim, 11. jan. — Ganljiva zadušnica se je vršila ob truplu kardinala Satol-lija v lateranski cerkvi San Giovanni. Vsi kardinali in vatikanski uradniki, diplomatje, prideljeni sveti stolici, člani rimskega plemstva in mnogi Američani so bili navzoči. Med zadnjimi se je nahajala kneginja Rospigliosi, prejšnja gospicâ Mary Jennings Reid iz New Orleansa, katere zakon s Colonel F. W. Parchhurstom je bil ločen s pomočjo kardinala Satollija. Kardinal Vincenzo Vannutelli je razglasil odvezo ob krsti. Mgr. Kennedy, ravnatelj ameriškega kolegija, je bil navzoč s pevskim zborom svojega zavoda, ki je pel skupaj z zborom Sik-tinske kapele.
Francesco di Paola Satolli. škof frascatski, nadduhovnik lateranske stolne bazilike in predstojnik učnega ¿bora, je umrl v soboto 8. januarja zarana ob 4. uri. Smrt je povzročila bolezen, ki se je' začela lani meseca junija z nastopom obistnega vnetja im pljučnice ter končala z zastrupljenjem krvi. Kardinal Satolli je bil rojen dne 21. julija 1839 v Italiji. Njegova rodbina pripada staremu plemstvu. Kardinalom je bil imenovan leta 1895. Kmalu po smrti je bilo truplo postavljeno na mrtvaški oder v kapeli lateranske palače. Papež je bil globoko ganjen, ko mu je bila sporočena vest o smrti kardinalovi, in sc je spominjal, da so bili Satolijevi prepričevalni razlogi, ki so ga napotili, da je sprejel izvolitev za papeža v zadnjem konklavu. Skoro do svoje smrtne ure se je kardinal razgovarjal z maloštevilnimi pri-sotniki ob njegovi bolniški postelji o cerkvenih zadevah v Združenih Državah, za kojo deželo se je zelo zanimal izza svojih mnogih obiskov tamkaj. Najbolje poznan je bi! Satolli v Ameriki v svojem poklicu kot prvi apostolski delegat vatikanski za to deželo, v kojem poslanstvu je prišel v Združene Države meseca oktobra leta 1892 Prvikrat pa je posetil Ameriko letr 1889., ko je bil kot zastopnik Leone XIII. v Baltimoru ob stoletnici kató liške hierarhije v Združenih Državal in tudi v Washingtonu pri blagoslov ljenju katoliškega vseučilišča za Zdru žene Države.
3500 čevljev visoko.
Pariz, 8. jan. — Hubert Latham je s svojim zrakoplovnim strojem vzletel 3500 čevljev visoko, kar je vzbudilo med zrakoplovci največje navdušenje in misel, da naznanja ta dogodek velike stvari za leto 1910. Latham pravi, da ga ni nič oviralo leteti še višje. Bleriot izjavlja, da so aeroplani določeni nadkriliti vodljivi balon kot vojni stroj. Artiljerijski častniki soglašajo v tem, da bo stroj, ki ima hitrost 50 milj na uro m ki leti tako visoko kakor -Lathamov, v vojnem času nepre-streljiv, ker ni mogoče nobenega topa nameriti nanj.
Obsojeni.
New York, 10. jan.,— Štiri bivše vslužbence "American Sugar Refin-ing”-kompanije, ki so bili v soboto spoznani za krive sleparstva pri mit-ninskem tehtanju, je zavezni sodnik Martin obsodil v kaznilnico po 1 leto To so Charles Kehoe, Edward A Boyle, Patrick J,- Hennessey in John M. Coyle.
Špiritisti.
Berolin, 9. jan. — Tu so prišli na sled goljufivi spiritistovski prevari, kar je povzročilo med berolinskimi spiri-tisti veliko zmedo in nevoljo. Zaprli so neko gospo Ano Abend in njenega soproga; Ana Abend je ondi znana kot izboren “medium”. Dolgo vrsto let se pečata ta dva zakonska s to “obrtjo”; imela sta obiskovalce iz vseh slojev, ker sta “privabljala duhove odmrlih nazaj”. Bogataši so morali plačevati veliko vstopnino, da sta jih vpeljala v skrivnostni svet duhov. Zadnjič enkrat so pa obiskali skrivni policisti, ki so se predstavili kot zvesti spiriti-sti, predstavo omenjene zakonske dvojice. Pograbili so prvega “duha”, k’ se je prikazal na odru. Toda v začudenje vseh navzočih je zaječal “duh’ čisto po človeško. Pokazalo se je, da je bila gospa Ana Abend, ki so jo ta koj nato z možem vred odvedli v zapor. Navzoče občinstvo se je sevedt razočarano in potrto razšlo.
Izkaz nadaljnjih milodarov,
Po sklepu nabiranja milodarov za slovenske vdove in sirote v Cherry, 111., snio prejeli še naslednje pošilja* tve v isto svrho:
Člani društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J., Forest City, Pa..$ 17.56 Rojaki v DeKalb, 11!., so darovali in sicer: po 50c, Janez Gostiša in Frank Rep; po 25c,
Frank Masle, Ivan Župančič,
John Šinkovec, Geo. Jakota,
C. Milševič, Al. Viko, Jovo Vukičevič, Obren Rupar, Marko Madžar, Danilo Miškin in
G. Miškin, skupaj.......	3.75
Mat. Žugel, Anaconda, Mont.. 1.00
Člani društva sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. in drugi rojaki v Aspenu, Colo., so darovali in sicer: po $1, Anton Kastelic,
Louis Lesar, Frank Marolt,
Anton Škufca, Andy Tršelič,
John Mehle in Frank Lovšin; po 50c, Leopold Hindel, Karol Hribar, Anton Vidic, Anton Tekavčič, Primož Papež,
Matt Lušin, Matt Stariha, Josip Godec in Anton G. Kastelic; po 2Sc, Josip Borštnar,
Matt Škufca, Luka Nosan,
Anton Boltezar, Louis Grohar in Josip Križman; skupaj 13.00
Skupaj $ 35.31 Znesek prejšnjih izkazov........ 233.90
Skupaj $269.21 Dne 7. t. m. smo odposlali Rev. Ka-stigarju v La Salle, IH., za razdelitev še $133.90, ostanek odpošljemo.
Vsem blagim darovalcem izrekamo najiskrenejšo zahvalo v imenu slovenskih vdov in sirot v Cherry. Bog povrni!	Upravništvo “A. S.”
Cesar Franc Jožef bolan?
London, II. jan. — Na borzi jc bila govorica, da je cesar Franc Jožef baje nevarno bolan. Potrjena govorica do popoludne ni bila, tudi ni bilo mogoče, doznati vira govorice.
Nesreča na Koroškem.
Dunaj, 9. jan. — Izvanredna nezgoda se je pripetila v Rablju (Raibl) na Koroškem. Podpore stropa v nekem zapuščenem rudniku so se nenadno udale in malo bolnišnično poslopje je izginilo brez sledu v širokem žrelu, ki se je odprlo. Sedmeri ljudje v bolnišnici, med njimi doktor Wessely in njegova družina, so pri tem storili smrt.
Khuen Hedervary.
Dunaj, 11. jan. — Novo ogrsko ministrstvo, katero je sestavil prejšnji ogrski finančni minister dr. Ladislav pl. Lukacs, je že spodletelo, ker ga cesar-kralj Franc Jožef ni odobril. Ta je v avdijenci pooblastil grofa Khuen Hedervaryja, bivšega hrvatskega bana, da sestavi novo ogrsko ministrstvo.
Za potnike v Ameriko.
Berolin, 11. jan. — “Hamburg- Amerika Linic” preklicuje govorice, ki se raznašajo že nekaj dni in po katerih je baje sklenjeno, zvišati prevoznine za promet v Ameriko. Dotično, iz Londona izvirajoče poročilo je govorilo o zvišanju za najmanj 5 odstotkov. Po izjavi “Plapaga” je pa to poročilo napačno in ostanejo prevoznine za potnike neizpremenjene.
Listnica upravništva.
Gosp. J. M., E., Washington: — Najiskrenejša hvala za poslanih deset novih naročnikov. Kaj podobnega nismo pričakovali iz vaše male naselbine. Hvala tudi za pohvalo lista, ko omenjate, da je “prvi in najuglednejši slov. list v Ameriki.” Živeli!
— Gosp. J. C., Filipinski otoki: — Naročnino in spis prejeli. Hvala!
V uvaievanje.
Včasih se primeri kakšna pomota pri naslovu naročnika ali kako drugače. Najraje se to zgodi ko se pre-minja naslov ali pa ko naročnik plača list. Ko naročnik potem lista redno ne dobiva, in ako je plačal istega našemu poverjeniku ali zastopniku, je navadno poverjenik pokrivljen, da ni pošten ali točen pri delovanju; to pa premnogokrat ni njegova krivda. Taka pomota se lahko vrine v upravništvu, kar se tudi večkrat primeri. Na opomin se potem vsaka stvar lepo uredi, da je spet vse prav.
Prosimo cenj. gg. naročnike, da ne sodijo v podobnih slučajih naših poverjenikov', posebno onih ne, koji so delj časa z nami v zvezi, ker njih točnost in solidnost v tej zadevi popolnoma jamčimo, in vsaka taka stvar se bo popolnoma uredila na blagohoten opomin naročnika. Malo potrpljenja 'n več zaupanja, pa bo veliko lepše. Slabostim in drugim neprilikam smo vsi podvrženi. Zdravi!
Upravništvo “A. S.”

goni! Srčen pozdrav vsem rojakom želim jaz
Rudar v Butte, Mont.
Joliet, 111., 12. jan. — Po dolgotrajnem mrazu je včeraj nastopilo prvo južno vreme in že smo upali, da nam odvzame sneg, ki pokriva to mesto in okolico že izza sv. Miklavža. Pa sneg se ni stajal v enem dnevu, in že na-letuje spet nov. Sveti Matija, ki led razbija, je pač še daleč. In naš vremenoslovec, profesor Ilicks, nam prerokuje še dokaj grdih dni in tednov. Viharna doba bo baje trajala še dober mesec, vendar se nam obeta med snegom tudi dež, torej ne bo mraz vsaj neprestano, kakor je bil doslej.
— Pogreb predzadnji torek umrlega Louis Mauserja se je vršil v soboto dopoludne ob mnogobrojni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Od hiše žalosti na N. Bluff cesti se je dolgi sprevod pomikal do naše cerkve, kjer je bila darovana črna sv. maša z leviti. Sveta opravila je vodil domači g. 'župnik, Rev. F. S. Šušteršič, ob asistenci jolietskega dekana, Rev. Father Dunna, in domačega pomožnega duhovnika, Rev'. A. M. Krascho-vvitza. Pevski zbor Slovenskega Sokola je po sv. maši zapel nepozabnemu pokojniku v slovo ganljivo žalostinko “Blagor mu”. Po cerkvenem opravilu je bila krsta prenešena na mrtvaški voz, nakar se je spet razvrstil pogrebni sprevod. Na čelu je korakal zastavonosec društva sv. Frančiška št. 29
K.	S. K. J., potem je sledila mnogoštevilna godba, nato voz s prekrasnimi venci ia rožnimi darili; sledili so potem člani dr. sv. Frančiška, zastopniki društva “The Eagles” ob krsti in nazadnje mnogoštevilni veliki in manjši vozovi. Tužen je bil prizor na slo venskem pokopališču, ko so pogrebniki spuščali truplo v hladno zemljo k večnemu počitku. Priletni starši pokojnikovi so bili neutolažni, in nič manj ne brat in sestra, a solze so si brisali vsi udeleženci, poslavljajoč se od zemeljskih ostankov nepozabnega Louisa. Tako prebridko prizadetim staršem, bratu, sestri in sorodnikom naše iskreno sočutje! Blagemu rajni ku pa svetila večna luč in bodi večen mir!
— Gasilski oddelek jolietski šteje med svojimi člani tudi nekaj naših rojakov. Tako je bratu Franku sledil te dni tudi Avgust Ambrosich in se pridružil hrabri četi požarnih brambov-'cev.
— Premog se je zadnje dni podražil, tako da stane ton mehkega od 25 do SOc več, nego še pred tednom dni, a cena trdemu kurivu je poskočila kar za en dolar.
—	Paul O. Stensland, bivši predsednik chicaške “Milwaukee Avenue”-banke, ki je spravil na beraško palico menda več ubogih hranilcev nego ka terikoli drug “bankir”, se nahaja v jolietski državni kaznilnici, kakor zna no. Njegovu sorodniki in prijatelji pa se že dlje časa trudijo, da bi mu pridobili spet svobodo. In to se jim baje posreči v bližnji bodočnosti. Da — denar je sveta vladar.
—	Tekoče leto bo za razvoj Jolieta velevažno. Dovršiti se ima takozvana “track elevation”, to je, povzdig želez niških prog, ki drže skozi to mesto. Nadalje se ima zgraditi nova mestna zbornica (city hall), ki bo stala kacih $150,000. In izpopolniti se ima tudi mestni vodovod.
— Tukajšnja tovarna za peči, ki jo lastuje tvrdka “The Moore Brothers Company” in "ki so jo zaprli teden pred Božičem, bo dne 18. januarja spet zaposlovala v svojih glavnih oddelkih in kmalu potem v vseh ostalih.
vsadila pobožna mati slovenska. Tukaj pri nas imajo ti časniki zelo malo podpore in upati je, - da ljudje tudi ktnalo uvidijo, da izdajajo denar le za blato. Večina si naroča tega umazanca z izgovorom, da ima dobre novice. ReS ima novice, kojih vsebina je taka, da se je čuditi, kajti vedno poroča nekaj čisto nenavadnega in čudnega, toda pri tem je ravno toliko resnice, kolikor je zlata v snegu. Ta časnik pobira to iz angleških takozvanih “Yellow Journals” — časniki, ki izdelujejo novice sami, vsake vrste umazanosti in kojih program je le, pridobiti si denar nevednih ljudi in dati jim v zameno gnoj.
Božične in novoletne praznike smo obhajali po navadi. Zelo zanimivo je bilo slišati sveti večer opolnoči in tudi starega leta opolnoči glas zvonov, ki se je prijetno razlegal v tihi noči čez hribedn doline na daleč okoli ter ozna-noval vernikom, da se godi nekaj nenavadnega. Tudi slovensko petje se je zopet slišalo po daljšem premolku.
Tukajšnji Borštnarji sv. Štefana so pri svoji letni seji izvolili sledeče može: Jaka Justin, predsednik; Joseph Blenkusch, podpredsednik; Andrej Peterneli, nadomestni predsednik; Frank Otnann, tajnik; Jos. Justin, fin. tajnik; Laurence Slamnik, blagajnik; M. Kozel, Jos. Omann in Frank Peterneli, odborniki.
V sredo 5. jan. so se povrnili nazaj v šolo sledeči: Jos. Trobec v St.f Thomas College, John in Paul Omann v St. John’s University, Michael Omann v Cadver High School.
Med'prazniki so nas tudi obiskali: Andrej Peternelj blagajnik od Albany State Banke; Primož Skemoutz iz St. Clouda in John Justin iz Eve-leth in pa John Blenkusch in Mike Ja-kelj iz Valley, Washington.
— Kakor zatrjuje g. D. R. Mathias, generalni superintendent Illinois Steel kompanije, ima tukajšnja jeklarnica dovolj naročil, da bo lahko poslovala celo leto.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jakšič Luka, Krakar Matt, Popek Jack, Pedarc Jožef.
Brockway, Minn., 2. jan. — Mraz je. Sneg naletuje in burja piha, da kar tuli okrog oglov. Vendar pa je čisto prijetno sedeti v gorki, dobro razsvit-Ijeni izbi in prebirati “Mohorja”, ki tih s je ravnokar došel. Letošnje bukve Mohorja prekosijo vsako prejšnjo izdajo in čuditi se je tistim Slovencem, ki si ne privoščijo ali pa zanemarijo priliko, si pridobiti tako po ceni berilo, ki je pravo krepilo duha in je obenem podučno in zabavno. Samo molitvenik je vreden več kakor se plača za šestero knjig. V naši deželi bi stal tak molitvenik sam najmanj $1.50, ali vsaj angleški molitvenik take velikosti bi stal toliko. Komur je kaj za izobrazbo in napredek, ne bode zamudil prilike, se vpisati vsaj zanaprej, ako je bil zamudil to v preteklosti. Vsak človek potrebuje takega razvedrila, kakor vtrujeni delavec počitka. Zraven pa dandanes ni mogoče vstrajati brez dobrega berila, kajti tak človek takoj zaostane na svetu in namesto da bi šel naprej, se kmalu vrne ter gre rakovo pot z vsem tikajočim se izobrazbe in intelektualnega napredka. Vendar pa je še dosti boljše, da naši Slovenci ne berejo čisto nič, kakor pa da prebirajo nekatere u-mazane časnike, kojih program je, izdreti našemu narodu do zadnje koreninice prepričanje sv. vere, katero mu je
Butte, Mont., 7. jan. -— Cenjeno u-redništvo Ani. Sl.) Veliko dopisov se bere v obče priljubljenem “Amerikan shem Slovencu” od raznih krajev širne republike, le iz naše naselbine so prav redki. Zatoraj podam nekoliko vrstic med rojake, dasiravno nimam kaj posebno zanimivega poročati, da bodo rojaki vsaj vedeli, da še životarimo.
Začnimo najprej z delom, ker vem, da to vsakega najbolj zanima, kateri je zapustil milo domovino ter se podal v tuji in daljni svet. Da, podali smo se v nepoznane in tuje kraje, da bi si izboljšali naše stanje, da bi bilo vsaj malo bolje, nego smo ga imeli na mili rodni, toda od avstrijske vlade na raz ne načine tlačeni grudi. Toda povsod so revnemu ljudstvu nastavljene razne zapreke, tako da si ne more pošteno preskrbeti najpotrebnejšega, namreč — živeža. Tukaj smo še precej dobro delali celo pretečeno poletje in jesen, in komaj zacelili nekoliko rane, katere nam je bila usekala neusmiljena kriza. In sedaj smo zopet skoro v enakem položaju, kakor pred dvema letoma. Vzrok temu je. ker so “premikači izogibališč” (switchmens) pričeli stavkati. Zahtevajo zvišanje plače. Družba jim je nekoliko plačo zvišala, toda ne toliko, kolikor oni za htevajo. In sedaj promet skoraj ves počiva. V rudnike ne prihaja premog, niti les za podpore, kar je najbolj po trebno. Boston & Montana Co. nc more niti rude pošiljati v Great Falls-topilnico, če bi jo ravno imela, in sedaj počiva skoraj polovica rudarjev in gleda v pratiko, kdaj bojo šli spet delat. Toda, žalibože, nobena pratika ne more tega povedati. Le v nekaterih rudnikih se zmeraj dela, kateri pošiljajo rudo Y Anacondo-topilnico, ker tia tej črti “switchmeni" nc stavkajo. Položaj je prav slab, in če se razmere v kratkem nc zboljšajo, bo še slabše. Veliko ljudi ne dela že čez šest tednov nič. Samski ljudje težko izhajajo, z družinami pa še težje, ker tukaj je vse strašno drago. Dasiravno je plača po mnenju nekaterih velika, toda potrebščine so tudi takšne, da z manjšo plačo sc ne bi dalo nikakor izhajati. Če kdo ccnj. bralcev ne verjame, naj poskusi, in naj bo brez dela vsaj dva meseca tukaj, potem bo “gvišno” ve roval.
Zimo imamo tukaj letos kakor v Si biriji ali Alaski. V začetku decembra
1.	1. je začela svoj posel in prav pridno drži, kakor za stavo. Srebro se zmeraj drži okolu ničle, včasi poskuša pri ti tudi do “južnega tečaja”, in eno jutro mu se je bilo posrečilo priti do 33. stopinje pod ničlo. Dalje ni več šlo, ker se je balo, da bi sc preveč pisalo od njega, kakor se je svojčas od dr. Cooka, zatorej se je pomaknilo nazaj proti “severu”. Toda mraz imamo pa še vendar hud, da smo sc ga že precej privadili. In če bo dr. Cook nabiral še prostovoljce, ko bo šel odkrivat severni tečaj, bodem se jaz prvi ponudil z njim iti, da bode vsaj eden Slovencev priča, ko bode zvezdino zastavo pribil na severni “drog”.
Z dopisom sem se preveč zavlekel, zatorej najbolje da končam, ter h koncu želim vsem rojakom širne Amerike srečno novo leto, katerega smo nastopili. Želim, da bi v novem letu vladala resnična ljubezen med našim narodom, tu in v starem kraju, ter da bi nehale vse nasprotnosti in razprtije, ker še le potem, ko bomo s srcem združeni, bomo se mogli postaviti krepko v bran vsakej zapreki. Z Bo-
Carbon Hill., 10. jan. — Gospod u-rednik! Vam pošiljam naročnino za dva naročnika ter prilagam tudi mal dopis, kako nam se tukaj godi. Zima je huda, kakor se poroča iz drugih krajev. Delamo vsaki dan razim nedelj ali praznikov. Z zaslužkom se pa ne moremo pohvaliti, ker tukajšnji premogov rov je že star in Je vže ves boljši premog pobran, In tudi naznanjam, da smo lansko leto napravili vina močno pri vsaki slovenski hiši. Zdaj imamo pa dobre čase. Ob nedeljah popoldne poskušamo vino enkrat pri enem, drugič pri drugem, tako da se včasi res korajžimo in malo zapojemo: “Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo! Skup se snidemo, vince pijemo in korajžno zapojemo.” K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje ter želim zadovoljnost v tem novem letu.
A.	Mustar-Kompoljčan.
Ely, Minn., 3. jan. — Dne 26. dec. je umrla starišem John Struke! 12 letna hčerkica Fany. Vzrok smrti: vnetje možganov. Pogreb se je vršil dne 28. dec. dopoldne s sv. mašo. Prizadetim starišem izrekamo naše iskreno soža lje. — Tukajšnja župnija sv. Antona Pad. je imela dne 2. jan. volitev cerkvenega odbora za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči rojaki: g. Jos. J. Peshel, predsednik; g. Math Agnich, tajnik; Joseph Pluth, blagajnik; Joseph Palčar in Joseph Spreitzer, redarja. Kakor druga leta, tako se je tudi letos izvolilo 12 kolektarjev, kateri ko-lektirajo ob plači za cerkvene izdatke naše župnije.
Forest City, Pa., 6. jan. — Cenjeni g. urednik, Vas prosim, uvrstite ta moj dopis v predale ljubljenega lista A. S. Ni še dolgo, ko ga berem, pa zakaj ne? Zato ko ni dolgo, kar vem njegovo vrednost in čast; kar pa vem, ga pa bolj vestno berem in ga toplo priporočam vsem Slovencem in Slovenkam, da se naročijo na ta list, ker s tem se list veča in zanimivejši postaja. Naj bi ne bilo slovenske hiše in ne družine v vsej Ameriki najti brez tebe. katoliški list A. S. Ti pa, moj dopis, ako ti zakliče g. ured.: “ Poberi se spred mene v zavrženi koš!” — seveda nimam nič zoper to; ako te zadene osoda zavrženih. Ko greš spod mojih rok, je tvoj sodnik g. urednik. Zdaj pa k stvari.
Hočem nekoliko omeniti, kako smo praznovali sv. dan in Novo leto. Bolj v dušnem oziru sicer prav lepo. Cerkev Oziroma oltarji so bili silno lepo ozaljšani, tako da moram reči, da še nobenkrat tako lepo v ti cerkvi, kar stoji. Seveda gre čast Rev. J. T. in g. M. Klopčič. Na sv. večer je bila sv. maša opolnoči. To se gotovo samo umeva, da je ljudstvo privrelo k sv. maši v obilnem številu in gotovo si je vsaki mislil, kar je nas odrašče-nih sem prišlo, da je v domači cerkvi na Slovenskem. Kako bi pa tudi ne, ko so pred sv. mašo zapeli znano nam pesem “Angelsko petje” in tako dalje tako lepo in milo, da mora človek pozabiti, kje da je. Kar na mislih mi je bilo, da sem pri sv. maši doma na Slovenskem. Gotovo imajo vsi Slovenci veselje hoditi k sveti maši. bivajoči tukaj. Kako bi pa tudi ne, ko je vse tako lepo vrejeno, da mora človek imeti veselje hoditi k maši, ako .ima le še kaj vere. Na sv. dan sta bili še dve sv. maši. In Novo leto,smo obhajali tudi slovesno, sta bile tudi dve sv. maši in lepo petje, iz česar se vidi, da imamo gotovo dobrega duhovna, za kar mu gre vsa čast in hvala; in izvrstnega organista in pevke in pevce, za kar gre tudi njim čast in hvala, posebno pa g. Klopčiču za tako izvrstno vodstvo pri petju in ozaljšanju cerkve. Bog ohrani še dolgo let Rev. Tomšiča in g. M. Klopčiča med nami.
In tako smo praznovali praznike bolj v dušnem oziru in so nam zginili v neskončno večnost, z njimi tudi staro leto, kamor zginemo tudi mi vsi, eni pred eni pozneje. Bog sam ve, če dočakamo prihodnjih ali ne. In telesno jih je pa vsaki praznoval kakor je hotel in jih je mogel. Ako je hotel biti bolj na mrzlem, je šel veh; ako pa bolj na toplem, se je pa k peči pomaknil, vsak je imel prosto voljo.
Ker bi pa morda bil ta moj dopis komu predolg, posebno pa bi se hudoval g. u. in bi mu rekel: "Ti si pa.tudi tako dolg kot babilonska sužnost”: ako ga obdarujete s tem veseljem, da mu pokažete beli dan v vašem listu, ga pa skončam. Samo še to, da pozdravim vse Slovence in Slovenke tukaj po Ameriki in onstran morja, posebno pa vse bralce in bralke lista A. S. In še to: Tukaj so tudi ustanovili pevsko društvo. Le tako, možje in fantje, da se nam kmalo pokažete pri kakšni priložnosti in nas razveselite s svojim petjem, tudi z narodnimi pesmimi! Pozdravljam vse člane pevskega društva.	Nekdo.
v najlepšem redu, pri katerem nas je bilo obilo Slo'vencev in Hrvatov. Počasi smo se pomikali do cerkve sv. Ane, v kateri se je vršila maša za ome-, njeno rajnico v navzočnosti zadnjikrat has vseh navzočih. Vsak izmed, nas se je zmislil lahko, ko je slišal zvon ko poje: Danes tebi, jutri meni. Ni ga bilo človeka zraven, da mu ne bi solza v oko posilila, ko je videl gori omenjene rajnice soproga in Stero žalujočih otrok v starosti od 5 do 23 let; hčer je omožena pred 5 tedni, stara 19 let, ostali šc vsi nepreskrbljeni. Omenjena ni pripadala nobenemu podpornemu društvu, kakor tudi njen soprog Frank ne. Omenjena sta popustila društvo že pred petimi leti. Zavarovana sta bila oba pri Narodni Hrvatski Zajednici. Popustila sta društvo malo iz revščine. Omenjena sta farmo imela, katera je še danes last Fr. Sališkarja in danes je dobro preskrbljen z vsem. samo da mu ni ta neizprosljiva bela žena odvzela tega, kar je imel najboljšega na svetu, dobro družico.
Bratje širom Amerike, to je spet lep vzgled za nas vse, posebno za može in žene, da pristopajte k dobrim podp. društvom, dokler je čas, in kedar ste pri dobrem društvu, ne popustite ga do velike sile. Pa bi rekel eden: “Zdrav sem, kaj če mi podp. društvo!” Pa li znaš brat ali sestra, dokler boš zdrav, ali ni lepše, da si ti zdrav in da ne rabiš nobene podpore ali da nobeden ne vleče posmrtnine za teboj? Če ti pa Bog pošlje bolezen ali smrt, ni morebiti lepo, da preskrbiš svojce, da jim ni potrebno živeti v največji stiski in pomanjkanju v tej nam tuji deželi? Govoril sem s tukajšnjim farmarjem. ki je rekel: “Popustil sem društvo, ker me dosti košta in moja žena glih tako; kolikor jaz plačam za oba, jaz si kupim kravo, pa drugo leto so dve” i. t. d. Ali pretekla so jim leta čez 45, ni več mogel nobeden pristopiti k društvu, pa se je trefila smrt kmalu potem njegovi ženi, pa je rekel: “Sedaj znam, kaj je podp. društvo, ali sedaj je prepozno.” Je rekel: “Kaj bi menKtjeba sedaj pomanjkanja trpeti, ko si bi "bil jaz premislil za naprej— ali sedaj je prepozno to pomoto poravnavati.”.!..
-Želim vsem rojakom in 'bratom po široki Americi veselo novo leto 1910, da bi nas Bog z vsem obdaroval, kar si od njega želimo. Tebi, Am. Sl., pa obilo naročnikov in dobrih predplačnikov,
M.	Urich, Box 441.
Popravek. Vrinila se j'e pomota .v dopisu iz Gt. Falls v št. 1 A. S. Pisano je bilo, da se je oženil Tone Ternetič, doma iz Senožeč: pa on se piše Tone Franetič, doma iz Dolenje vasi na Notranjskem.	M. U.
Kansas City, Kans., 7. jun. — Prosim, slavno uredništvo Am. Slovenca, da bi mi pripustili mal kotiček v predelih nam dragega lista, da spet malo seznanim rojake širom sveta o gibanju Slovencev v središču Zjedinjenih držav.
Kar se dela tiče, se ne moremo posebno pohvaliti, kajti zdaj pozimi klavnice prav pomalem poslujejo; ali upati je, da se delo vkratkem spet pospe v boljši tir. Zimo imamo primerno mrz-
lo.	Svete božične praznike smo imeli okrašene z belo snežno odejo, ker takih ne pomnijo že 20 let. Tudi za Novo leto nas je ta snežna odeja obiskala.
Nekoliko o društvih. Tukaj imamo 3 moška in eno žensko društvo, katera primerno napredujejo. Veliko je še naših rojakov, kateri še ne spadajo k nobenemu društvu. Seveda, dokler je človek zdrav, mu se ne ljubi, da bi vplačeval v društva, ker veliko stanejo. Dragi moj, vse dobro je, dokler si zdrav: če te pa obišče Bog z boleznijo, takrat je pa “lušno” biti član društva. Vzemi si to lepo priložnost, dragi rojak in pristopi h kateremukoli slovenskih društev', da kadar te obišče bolezen, ti postrežejo tvoji rojaki.
..Tudi me veže dolžnost, oglasiti se o našem duševnem napredku, o naši mali slov. župniji. Naša naselbina ni posebno velika, šteje nekaj čez 500 duš slovenske krvi. Kakor med vsakim narodom, tako tudi med nami Slovenci je še takih rojakov, kateri še spijo v duševnem stanju. Premalo pridejo na našo lepo Ohio Ave., tja kjer je pričujoč sam živi Bog v podobi belega kruha, tja kjer stoji naša mala slovenska cerkev sv. Družine. Upajmo zdaj, ko smo nastopili še tako mlado novo leto, da nas vsi naši Slovenci tukaj obiščejo in pristopijo v cerkveno društvo, ker potrebujemo vzajemnosti in vstrajnosti vseh naših Slovencev, da bodemo moglr krasiti oni lepi mali holmček naš po besedah: Ljubezni ves žar gori naj vsikdar za malo nam dušno zavetje! Sloveniji in Bogu v čast, v slavo in narodno rast delujmo‘v zimo in poletje!
Omenjam tudi, da nas naš dušni pastir, čas'titi gospod Jožef Kompare v kratkem zapusti in se preseli v St. Louis, Mo. Ali vsega spoštovanja' vredni gospod je toliko'vnet za narod da skrbi z vso močjo, da dobimo kmalu spet drugega dušnega pastirja. In res, obiskal nas je te dni naš vrli rojak, častiti gospod Ivan Zaplotnik iz Omahe, Neb. ter upamo, da se tudi vkratkem k nam za stalno preseli, kjer ga bodemo z vsem spoštovanjem in z veselim srcem sprejeli in ljubili. Želim obema srečo in zdravje, da srečno in veselo dosežeta vsak svoj cilj.
Dragi mi list A. S., ob sklepu mo-
jega dopisa pošiljam srčni pozi)r. vsem, rojakom širom sveta in tebi lini še boljši vspeh.
John Bizal, bivši tajnik cerk. dr. sv. Druij„( f
Kansas City, Kans., 4. jan. — prc sim, da Sporočite v A. S. sledeče: J, kaj je mirno v Gospodu zaspal p( znani rojak John Palčar dne 3. jatl ob 6. uri zvečer po kratki a mučni | Jezni. O' priliki pošljem daljši dop(
S pozdravom	Anton Skubitz,
N
moj dopis v vrlem nam listu “Am. Sl; I vem in sem prepričan, da je marsikj terega lovca spodbudil, da je hodil na zajčke in srničke, ne da bi imel kakši vspeh. Seveda, on je upal, češ, al ne bodem “musa” pogodil, bodem vsaj kako srnico ali zajčka, ali žalijo; sedaj ni ne zajca, ne srnice, ne “muja> Izrekam vsem “jogrom”, katerih krc gla je zgrešila svoj cilj, moje srčno žalje. Zima — ta nesrečna zima nas je sedaj, ravno v teh lepih božič nih praznikih obiskala z vso svojo ki tostjo, kot da bi hotela izliti vso svoj: jezo in nam skaziti prelepe božični praznike, ali vseeno nismo se je usft; šili — s pravo pobožnostjo smo jih ob hajali, kot se nam spodobi,1 in kako smo jih v stari domovini. Dal ljubi nam Jezttšček, da bi prihodnje let; 1910. bilo veliko bolje za nas, kot pi je bilo preteklo 1909 v vsakem ozira Voščim vse naročnikom in bralce« “Amer. Slovenca” srečno in veseli novo leto 1910. “Am. Sl.” pa še en krat več naročnikov!
Leopold Stupica
Ljubno ob Savinji, Štajersko, 20. dec.
LEPEC
JAVNI
NOTA
—Spoštovani urednik Am. Slovenca Srčno Vas pozdravljam in voščim Vam vesele božične praznike ter veselo noji vo leto! S tem tudi naznanjam, da pe j šiljam denar za list kot naročnino zato, ker mi je ta list najbolj priljubljen. Nadalje poročam, da vreme imame toplo, je popolnoma kopno; od 16. do
20.	je neprestano deževalo, tako da j: jako velika voda narastla. K sklep pozdravljam vse Slovence po Zjedinjt nih' državah, posebno pozdravljam p one v Ctimberlandu, Wyo., ter vrli uradnike slavne K. S. K. J. Tet Amerikanski Slovenec, pa želim čin dalje več naročnikov.
Frank Kramar.
Izdeluje vse v notarski delo spadajoče listine.
901 Scott St.
JOLIET, IU
Great Falls, Mont., 28. dec. — Spoštovani urednik Am. Sl.! Prosim, da natisnete ta moj dopis v predale Am.
Sl.	Počivamo še zmirom naprej brez prenehanja že 4 tedne, pa še ne znamo nič gotovega od tega, kedaj spet zaposluje rudotopilnica, da si bi kruh služilo do 1400 delavcev. Pa ni samo to, da jih toliko tukaj počiva, saj imamo takih bratov po Ameriki ravno zilaj na tavžente in tavžente.
Omeniti moram o pogrebu, na katerem smo izročili Marijo Seliškar materi zemljici. Sprevod se je vršil
Severova Zdravila lečijo, ker so zanesljiva in čista.
Severov
balzam
za pljuča

Najboljše zdravilo zoper kašelj
Cena 25c in 50c. Na prodaj vsepovsod v lekarnah.
Vprašajte za Severov Slovenski Almanah za leto 1910.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 14. decembra 32 Slovencev in 40 Mace-doncev; 16. dec. S Hrvatov in 15 Ma-
cedoncev,
—	Nenavaden Božič — poroča ljubljanski ‘'Slovenec” — smo imeli letos. Druga leta navadno leži sneg in je mraz, da vse poka,- Letos je bilo gorko in brez snega. Pred svetim dnevom so hodili nekateri otroci bosi po cesti. Izredno lep in gorak je bil sveti dan. Solncc je toplo sijalo in toplomer je opoldne v senci kazal 15 st. C. To priliko so porabile tudi čebelice, da so zapustile panje in se prašile pred čebelnjakom, da je vse migljalo, kakor spomladi.
—Povodnji so napravile na Kranjskem ogromno škodo dne 21. in 22. dec. Bregovi rek in potokov so sc zrušili in voda je odnesla velike kose zemlje. Celo barje je bilo pod vodo in podobno velikemu jezeru; mestni magistrat ljubljanski je pošiljal Barja-:aom rešilne čolne; neko žensko in 5 otrok na Ilovici so dne 22. dec. opoldne v zadnjem trenutku rešili. Pri Zalogu je bilo mnogo zemlje pod vodo. Na Črnučah so bile hiše v vodi. Qkoli Trzina je bila taka povodenj dne 22. dec., da se je moral zvečer kamniški vlak vrniti v Domžale in ni prišel v Ljubljano; pa tudi v Kamnik ni mogel peljati vlak. Tudi Krka je prestopila bregove. Mesto Kostanjevica je bilo pod vođo. V Idriji je bil sled povodnji pouk ustavljen in spodnji del mesta pod vodo; hlodi so potrgali grablje. Vipava je preplavila vso dolino in vhod v trg je bil nemogoč.
—	Delo na barju in njegovo osuševanje se je ustavilo, ker vreme delu ni ugodno in ker primanjkuje delavcev. Še le sredi marca bodo izkopavanje v Gruberjevem kanalu-v Ljubljani nadaljevali; do takrat bo pa podjetje najelo 2 do 3000 delavcev vsake vrste in' tako je upati, da bo poglobljenje prekopa do spomladi 1911 1. izvršeno.
—Protialkoholna učiteljska zveza se snuje na Kranjskem. Izvolil se je že' pripravljavni odbor,
—	Kmetijski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi to zimo 15 tri- do štiridnevnih popularnih kmetijskih tečajev po vseh delih dežele. Na teh tečajih se bode poučevalo o vseh strovali kmetijstva in narodnega gospodarstva teoretično in praktično.
—	Novo šolsko poslopje. Občina ič pri Ljubljani sezida novo šolsko
poslopje za šestrazrednico s 14 učni-i sobami.
—	Kuharski tečaj na Bledu. Tega meseca priredi društvo za povzdigo
rometa tujcev na Bledu štiri do šest tednov trajajoči kuharski tečaj pod vodstvom v to preizkušenih učnih mo-Pouk bo obsegal posebno praktični del kuharske stroke, oziraje se na okalne razmere v postrežbo došlim ujcem na Gorenjsko in se združi obc-lem z servirskim tečajem.
—	Pisatelja Fr. Ks. Meško in Ivan inkar sta sprejeta v prevodu njunih branih pripovesti v češko “svetovno lihovno”, to je, zbirko najboljših ovstvenih del vseh omikanih narodov ■eta.
—	Opera “Lepa Vida”. V Ljublja-i so dne 20. dec. prvikrat predstavljali ovo izvirno opero “Lepa Vida”, ki j je uglasbil velenadarjeni skladatelj ;isto Savin in ki ji je dejanje zajeto iz ovenskega romana Jos. Jurčiča, čr-ano iz slovenske narodne pesmi in iz ¡ovenskega ljudstva na primorski orali. Glasba Savinova je vseskoz mo-ema, a takisto črpana iz vrela jugo-ovanskili narodnih popevk. Risto avin je znan Slovencem že po svojih ompozicijah in znana je tudi njegova aodejanska opera “Na straži”. Zdaj ; je uprizorilo njegovo prvo veliko ramatiško delo, opera v štirih deja-iih, ki je dosegla velik uspeh. Risto avin je s pravim imenom artiljerijski ajor J. Širca.
—	V pokoj je stopil po 37 letni služ-z 12. grudnom 1. 1. gospod finančni etnik Fran Zajc. Tekom 12 let je 1 vodja davčnega oddelka okrajnega avarstva za ljubljansko okolico. Se-ij je prevzel vodstvo nadzorstva delne naklade in deželnega užitninske-
zakupa.
Bivšega ljubljanskega odvetnika . Štora sta dva nemškutarska Zdravka po njegovi težki bolezni progla-a za blaznega. Pravi psihiatri pa sedaj v Feldhofu pri Gradcu izrekli, ni in nikdar ni bil duševno bolan.
—	Nesreča v šoli. Dne 20. decem-a sta prišli dve deklici ob tričetrt na dmo uro v šolo v Cerklje pri Krem. Ker sta prišli mnogo prezgo-j, sta si preganjali dolg čas z brisa-em table. Ta je bila slabo pritr-
in pri nujnem delu se je nagnila padla naprej. Ena deklica je bila srečna, da je padla tabla nanjo jo pritisnila k odru, da se jej druga-ni nič zgodilo, druga pa je odsko
čila in rob table jo je udaril po tilniku, da je bila na mestu mrtva. Zlomila si je pri padcu tudi ključnico in desno roko. Ko so prišli šolarji, je krog mrtve šolarice vse jokalo.
—	Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano v najlepši mladeniški dobi Franc Jama. Še mlademu pokojniku je pretrgala nit življenja proletarska bolezen jetika.
—Na lovu ustreljen župan. Na Kočevskem na lovu obstreljeni, 37 let stari župan Alojzij Eisenzopf je na dobr ljenih poškodbah umrl.
—	Umrl je sodnijski oficijal v pokoju g. Ivan Pavlin.
—	Nesreča v Ribnici. . Dne 20. dec. zjutraj ob petih se je v Bistrici utopila 62 let stara Marijana Pakiž iz Trškega mlina. Ob štirih je šla po moža v gostilno; ko sta se vračala je na brvi, ki je pri mlinu, padel v vodo najprej mož, a je srečno prilezel na suho. Žena gre nazaj iskat svoj kocck in možev klobuk, pri tem sama izgubi ravnotežje, pade v vodo, ki jo takoj naprej odnese pod grmovje. Mož in še neka druga žena sta jo zastonj iskala s svetilnico. Čez eno uro so potegnili mrtvo iz vode.
—	Kontrolor Južne železnice Gračner je umrl za kapjo v Zidanem mostu dne 20. dec. Truplo so prepeljali v Kamnik,
—	Jelen v ljubljanski okolici. Iz Vižmarjev se poroča: V soboto 18. dec. je napravljal gramoz v takozvanem Vižmarskem Dovju Janez Trampuš z delavci. Zemlja je bila zmrzla in naenkrat začujejo v bližini topot kot konjskih kopit. Ko se ozro, so zagledali skoro tik sebe velikega lepega jelena, ki je tekel v smeri od Ježice proti Mednu. Imel je kak. meter dolge rogove, in z ozirom na velikost je tehtal kacih 200 kg. .Videli so ga tudi potniki osebnega vlaka, ki so mu skozi odprta okna mahali z rokami. Pritekel je do železniškega tira, obstal in ko je vlak odšel je skočil čez progo ter odhitel v staneški hrib. Videlo ga je več ljudi, kako je dirjal čez travnike. Prehoda ni iskal nikjer, temveč je skakal čez visoko grmovje. Pritekel je gotovo od daleč, menda iz Bor-novih gozdov.
—• Boj z lisico. V jamskih hribih je bil predkratkim lov na lisice. Eden izmed lovcev obstreli lisico, katera mu pa odkuri skozi grmovje na kraj, kjer je pasel I2letni pastirček ovce. Ko zagleda pes, ki ga je imel deček pri sebi, lisico, se zakadi v njo. Oba se spopadeta in zasadita drug drugemu ostre zobe v meso. Pastirček, videč svojega kužeta v nevarnosti, sc skorajži, vzame nož, hiti psu na pomoč, zgrabi lisico ter jej prereže vrat, da se curkoma vdere kri iz rane. V tem trenutku pa spusti lisica psa ter zgrabi dečka za roko, a že ni imela toliko moči, da bi ga nevarno ranila. Deček jo zgrabi še enkrat za vrat, je davi toliko časa, da slednjič mrtva obleži. Ves vesel jo zadene na rame in prinese lovcu, ki dečka pos-ebno pohvali za junaški čin.
—	Dober vir. Malopridnemu in delomrznemu vagantu Antonu Tekavcu, rojenemu leta 1890 v Ljubljani ter pristojnemu v Moravče v kamniškem o-kraju, delo prav nič ne diši, a živi pa rad dobro, če tudi na račun tujih žuljev. Fant je varnostnim oblastvom dobro znan in je bil zaradi tatvine in vagabundaže že predkaznovan, toda to ga prav nič ne poboljša in kar se je Tonček učil, to zna Tone. Ker mu ni prilika nanesla, da bi bil prišel na kak drug način do denarja, si je izmislil nov vir. Nakupil je več svetih podobic ter jih jel deliti po hišah in cestah nabožnemu kmetskemu prebivalstvu s pretvezo, da je poverjen pobirati milodare za cerkev Jezusovega srca. Ker je znal dobro simulirati pobožnost, je prav dobro obstajal. Kupčija mu je šla izpod rok, kakor si je le sam želel. In šla bi mu bila še. dalje, ako bi zato ne bilo izvedelo orožništvo v Vodmatu, ki je “pobožnega” Toneta aretovalo in izročilo sodišču. Kljub temu, da je med tem časom dobro živel, je imel pri aretaciji še 12 kron nabranega denarja. Ker je precej “brihtne” glave, bode imel sedaj čas in priliko si domisliti zopet kak nov način, po katerem se lahko tudi brez dela dobro živi.
—Bogat snubač. Policiji in sodišču je dobro znan že večkrat predkazno-vani Vincencij Zima, kateri se ne meni dosti za delo, a vendar rad dobro živi na tuje stroške. Pred kratkim je bil v neki gostilni zelo zgovoren. Ko se je gostilničarka odstranila, je segel v mizni predal in izmaknil iz njega 10 kron denarja, nato pa plačal zavži-tek in odšel. To mu pa ni zaleglo dosti. Zato si je bilo treba poiskati drugi vir. Ker je dečko lične zunanjosti, si je izbral ljubimko, katero je “zasnubil” in jo izkoristil, kolikor se je dalo. Pripovedoval ji je, da je bogat mesar ter da jo bode poročil. Ko je bil nekega dne brez denarja in ga je želodec spominjal na odpomoč, je svoji ljubimki natvezil, da gre na neko ženitovanje, ker se pa hoče izmed vseh najbolj postaviti, jo je prosil, da
mu je posodila svojo zlato verižico in tri prstane, česar pa ni dobila več nazaj. Ker se jo je Zima od tedaj izogibal, je zadevo naznanila policiji, ki je “bogatega snubača” aretovala in izročila sodišču.
—	Posestnik Vrhovec v smrtni nevarnosti. Splošno znanega posestnika g. Franca Vrhovca v Spodnji Šiški sta 14. dec. napadla njegova pijana hlapca in ga vrgla na tla. En hlapec ga je udaril s krampom po glavi, drugi hlapec je pa Vrhovcu odgriznil desni kazalec. Razkačena hlapca bi bila morda svojega gospodarja celo ubila, ako bi ne bila prišla dekla, katere sta se hlapca prestrašila. Orožniki so oba hlapca aretirali in ju izročili sodišču.
—	Iz litijskega okraja. Nedavno je umrl v laškem okraju na Spodnjem Štajerskem Bernard Perme, občinski ubožec občine Šmartno pri Litiji, kamor je pa Perme »malokedaj prišel, ker mu tam niso bili naklonjeni. Rodil se je Perme leta 1829 v Libergi pri Šmartnem, okraj Litija. Leta 1849 potrjen k domačemu pešpolku št. 17, takrat imenovanem “Princ Hohenohe’ služil je Perme do leta 1857 dejansko potem je šel pa na dopust. V vojnem letu 1859 je bil poklican zopet pod zastavo ter se hrabro bojeval dne 24. rožnika pri Solferinu. Zadela ga je pa usoda vojaka, kajti sovražna krog-lja mu je razbila glavo do možgan, tako, da ni bil za nobeno resno delo več sposoben ter je ostal revež svoje žive dni. Od vojakov so ga odpravili brez vse podpore ter mu še povrh dali napačni odpustni list. Šele leta 1904 mu je vojno ministerstvo potrdilo, da je bil res leta 1859 v vojski ranjen. Vse njegove prošnje za invalidno podporo, za ustanove itd. so bile brezuspešne; če bi država take v vojni ranjene vojake podpirala, bi pač premalo ostalo za generale in druge tako možakarje. Pohabljen mož. je živel od 4 K mesečne občinske podpore in od tega kar so mu dobri-ljudje dajali več desetletij. Vedno je upal, da se bodo spomnili na njega ih res sc je spomnil nekdo na Bernarda Permeta: vsemogočna in tudi dobrotljiva smrt je odvedla 801etnega starčka v tisti tihi kraj, kjer ni lakote in ne pomanjkanja.
L
ŠTAJARSKO
-— Velike povodnji. Iz Celja z dne
22.	dec. se poroča: Savinja, je zaradi deževja in južnega vremena narasla malone za štiri metre. Vsa celjska okolica je pod vodo. Tudi drugod po Spodnjem Štajerskem je velika povodenj.
—	Božičnica v Studencih, ki sta jo skupno priredili Slov. kršč. soc. zveza in mariborska podružnica sv. Cirila in Metoda vršila se je 24. grudna. Obisk je bil velik, prostorna Nekrepova gostilna je bila natlačena do zadnjega kotička.. Številni gosti iz Maribora skoraj niso dobili prostora. Vspored je bil sicer priprost, pa povsem zanimiv. Otrokom namenjene besede segale so vsem do srca, in veselje je bilo gledati, kako pazljivo jih je poslušala šolska mladež. Obdarovanih je bilo čez 200 otrok. Celi prizor je bil jako ginljiv in je napravil na obiskalce mogočen vtis. Marsikatero oko se je zasolzilo in nehote se je vrinila zavest, da so bili ti otročiči še pred pol letom plen naših narodnih nasprotnikov. Ob enem nas je prešinilo upanje, da nam bode mogoče ohraniti to mladež naši materi Sloveniji.
—	Orel se je ustanovil v Rajhen-bergu.
—	Ljutomer. Veteransko društvo— s slovenskim poveljem — je v nedeljo 12. dec. blagoslovilo svojo zastavo. Pokrovitelj društva je ekscelenca prem. k. in škof Mihael Napotnik. Veterani so sami značajni, katoliški možje in mladeniči.
—	Iz Slovenske Bistrice se pritožuje nek Nemec v graških listih, da o-brtniki in mali trgovci nočejo obiskovati hujskajočih nemških slavnosti.
—	Velenje, 27. dec. Minuli teden sta pri Ževartovi bajti v Velenji soseda, oče in sin Juvan, polagala cevi za studenec. Po končanem delu je gospodar Anton Balant dal za “likof” žganja, ki so ga skupaj pili, naposled pa se sprli in stepli. Balant je bil tako obdelan v tem pretepu, da je nezavesten obležal na tleh. Dobil je sicer kmalu zdravniško pomoč iz Velenja in Slov. Gradca, prišel je tudi še do zavesti,- da se je mogel prevideti s sv. zakramenti, pa telesne poškodbe so bile tako hude, zlasti po glavi, da je moral mladi mož teden pozneje, dne 23. dec. umreti ter zapustiti ženo in troje malih otročičev.
—	Celje. Trgovca gg. Goričar & Leskošek sta prosila dovoljenja, da smeta otvoriti knjigarno za izključno slovensko literaturo. Obrtna oblast pa je prošnjo zavrnila, češ, da so v Celju že itak tri knjigarne, v kojih so uslužbenci zmožni slovenskega jezika in kateri tedaj lahko zadovoljijo slovenske odjemalce. Zato ni nobene potrebe za novo knjigarno. — Ta odločitev obrtne oblasti, sama na sebi krivična, je zelo slabo spričevalo za celj ske Nemce. Zrcali se namreč v nji kaj lepo dejstvo, da bi nemške knjigarne šle rakom žvižgat, če bi se otvorila nova slovenska. In iz strahu, da bi se to ne zgodilo, je obrtna oblast za-
vrnila prošnjo gg. Goričarja & Le-skošeka.
— Poboj vslcd ljubosumnosti. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je
11.	dec. obravnaval sledeči slučaj: Fr. Mir iz Kraponoš, ki je služil pri vojakih v 5. stotniji 87. pešpolka v Pulju, je bil lani meseca julija za časa žetve doma na dopustu. Prevzel pa je doma 21 letnemu posestnikovemu sinu Alojziju Mlinariču iz Očeslavcev dekle Rozalijo Pelci, posestnikovo hčer iz Ivanjcev. Mlinariča je to jezilo in
14.	julija je počakal s svojim prijateljem Karolom Druzovičem iz Ivanjcev Franceta Mira, ko . je spremil dekle Rozalijo Pelci ob 11. uri -ponoči domov. Mlinarič je dal Miru zaušnico in ga potem udaril še z nekim trdim predmetom po levem očesu. Rozalija Pelcj je seveda zbežala, ko je videla, da je njen fant" napaden. Tudi Mlinarič je po napadu zbežal. Mir je šel še nekoliko korakov naprej, potem pa se zgrudil vsled prevelike izgube krvi na tla. Poškodba je bila težka; Mir je izgubil oko. Bil je trideset dni bolan in seveda za vojaka ni več zmožen. Izkazalo se je, da je Mlinarič sunil Mira v oko s škarjami. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, plačati mora zdravniške stroške, 100 kron za bolečine.

—Nemške zmage. V Žrelcu so pri občinskih volitvah vsled skrajnega terorizma zmagali nemški nacionalci.— Tudi pri zadnjih občinskih volitvah v Grebinju so Slovenci propadli v vseh treh razredih. Man.ner jo delal z velikanskim pristiskom. Izdal je, kakor celovški Mettnitz, slovenski oklic na občinske volivce. Edino Ellersdor-ferja si niso upali vun vreči. Namesto najboljših slovenskih kmetov so volili ¿strastne nemškutarje in še celo enega socija, Tak prijatelj slovenskih kmetov je torej Manner. — In tudi pri občinskih volitvah pri Sv. Martinu v celovški okolici, dne 15. dec. so zmagali nemški nacionalci.
—	A Celovcu je lani prestopilo 73 oseb k protestantizmu.
-— Beganje po ledu na Vrbskem jezeru za evropsko mojsterstvo se vrši dne 29. in 30. januarja 1910, za koroško mojsterstvo pa 2. februarja.
—	Paternijon. Zginil je brez sledu tovarnar Iv. Staber, ne da bi o tem kaj obvestil svoje upnike. Več tvrdk je oškodovanih za zneske do 10,000 K.
PRIMORSKO.

— Povodenj na Primorskem. Iz Gorice z dnre 24. dec. se poroča: Iz cele dežele, posebno pa iz Soške in
Vipavske doline se javlja o veliki škodi, ki jo je voda napravila na travnikih, njivah in drugod. Reke in hudourniki so izstopili iz svojih strug. Planinska hči Soča je odtrgala celo eden slop pri mostu, čez katerega vodi drž. cesta v Zagrad. Promet je za nekoliko dni ustavljen. O človeških žrtvah ali izgubah na živini se še ni nič slišalo.
—	Škof dr. Nagi na Dunaj? Iz Trsta z dne 24. dec. se poroča: Čuje se, da bo dr. Nagi imenovan koadjutorjem cum jure successionis dunajskega nadškofa kardinala Grusche, ki si vsled visoke starosti (90 let) želi pomočnika in je baje sam prosil za dr. Nagla.
—	Trst, 21. decembra. Glasilo laških liberalcev “Piccolo” posveča Krekovemu predlogu uvodnik in o njem pravi, da “je odprl novo dobo notranje zgodovine v Avstriji”. Predlog imenuje “Piccolo” konec nemškega gospodstva, začetek slovanske Avstrije in največjo nevarnost za Lahe. “Piccolo" se boji tudi novega ministra, ki bo po njegovem mnenju Slovenec.
—	Deželni glavar goriški je zopet postal laški liberalec dr. Alojzij Pajer, njegov namestnik pa poslanec S. L. S. dr. Anton Gregorčič.
—	Trst, 21. decembra. Tu je umrl v 58. letu svoje starosti večletni ravnatelj tržaškega magistrata dr. Giovanni Artico. Značilno je, da je lani, ko je spravil svojega sina y državno službo, dejal: “Priporočil sem sinu, naj se uči tudi slovenski jezik. Brez tega se v Trstu ne da več naprej,”
—	Na Benečanskcm je zadnje ljudsko štetje naštelo komaj 30,000 Slovencev; izkazalo pa se je, da v mnogih krajih, ki so čisto slovenski, niso našteli niti enega Slovenca, v drugih krajih zopet so jih našteli mnogo manj, nego jih je v resnici. Mirno se lahko trdi, da živi na Beneškem do 40. 000 Slovencev.
—: V Avstriji defravdant — v Chili odvetnik. Dr. Lorenzetto, ki je v Pulju poneveril nad pol milijona kron in pobegnil, je sedaj v chilskem mestu Valparaiso — otvoril odvetniško " pisarno.
je prestrašil prebivalstvo 6 do 10 sekund trajajoči potresni sunek.
— Reški bančni roparji pred sodiščem. Dne 18. dec. je bija končana obravnava proti bančnim vlomilcem, ki so dne 11. avgusta vdrli v reško Banco Popolare, umorili ravnatelja Miloša ter pokradli 14,000 kron denarja. Oblastem se je posrečilo, spraviti roparje pod ključ. Vsi so ruski Židje in sicer: 191etni Samuel Svirski ali Orlof, mehanik, pristojen v Rostov ob Donu; Salomon Kišinevvski, elektrotehnik iz Odese, in 24 letni Abraham Krivicki, mehanik iz Viliša. Svirski in Krivicki sta že bila pred-kaznovana s progonom v Sibirijo, in sicer prvi na tri in zadnji na dve leti. Svirski je bil obsojen na najvišjo kakcu za nedoletne po ogrskem kazenskem zakoniku, namreč 15 let. Za Ki-šinevvskega je predlagal državni pravd nik smrtno obsodbo, ker je glavni krivec umora ravnateljevega, a porotniki so to sodbo znižali na dosmrtno ječo. Krivicki je bil oproščen. Pri razglasitvi obsodbe sta obsojenca pokazala svojo zopetno židovsko naravo in sta se glasno smejala. Ko so Kišinewske-ga odpeljali, je še ta ukradel mimogrede z mize dva svinčnika.
HRVATSKO.
—■ Moralna zmaga hrvatsko-srbske koalicije pred sodiščem na Dunaju je zanesla navdušenje za koalicijo po celi Hrvatski. Iz vseh strani prihajajo navdušeni pozdravi vrlim junakom. Visoki krogi, Aehrenthal jim na čelu, so mislili zadati smrtni udarec slogi Srbov in Hrvatov, koaliciji, ali vsaj nekaterim članom koalicije. A dejstvo je, da izhaja koalicija iz tega neenakega boja silnejša kakor kedaj poprej.
— Potres v sveti noči so imeli v Zagrebu. Ob 1. uri 10 minut zjutraj
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti ’ r glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom sc toplo priporočam
Ljublanska kreditnabanka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili
4L %
o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
A K O p®*®«*
denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK,
potuješ v staro domovino, kupi
parobrodni listek
pn
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A V	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
______^ ^	v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek
pn
$ A
$ A

Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A XT'	želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrest on osno
^ ^ ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK,
pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
KO
*
s
fr
fr
&
fr
&
&
*
%
&
&
&
&
fr
&
fr
fr
&
&
fr
&
£
v
fr
&
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
Amemkanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
f>rvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLO VENSKO-AM JTISKO TN A DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t, IH.
diš sedaj, v stiski ti bo založaj’. bi bilo mnogo bolje na svetu. Štedljivost o pravem času in na pravem mestu je ena največjih čednosti v gospodarskem življenju, in kdor jo ume vršiti, si prihrani marsikako težavo in bridkost.
“Bodi varčen,” opominja marsikateri oče po pravici svojega delajočega in denar služečega sina. Marsikateri
(Tiskarne telefon Chicago in N. \V. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
fri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Che first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the fLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
■Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
16. jan.	Nedelja	Ime Jezusovo.
17. “	Pondeljek	Antonija.
18. “	Torek	Priska.
19. “	Sreda	Kanut, kralj.
20. “	Četrtek	Fabijan in Seba
21. “	Petek	Neža; Majurad.
22. “	Sobota	Vincencij, muc.
sin je tudi poslušal opomin, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobil odlično mesto; drugi se niso nikdar naučili ceniti vrednosti denarja in zato tudi niso nikdar dospeli do blagostanja in posesti. Prečudno je zares, kako slabo gospodarijo mnogi ljudje z denarjem, kako ga zapravljajo, dokler ga imajo v žepu, kakor bi bil brez vsa ke vrednosti; ko so žepi prazni, se začenja stiska in jadikovanje, in potem se ga išče na posodo. Poznali smo družino, ki se je nahajala v dobrih raz merah, ker je gospodar služil mnogo denarja; ampak njegova žena je porabila toliko, in to večinoma v abotne in nepotrebne svrhe, da družina nikakor ni mogla priti na zeleno vejico. Mož je postal nesposoben za delo, in ker žena ni ničesar prištedila, marveč vse sproti porabila, je kmalu nastopila bridka stiska. K temu je še prišla kot nadaljnja posledica zapravljivost, tako da se družina ni nikomur smilila. Resen opomin za vse, ki s svojo plačo in zaslužkom lahkomiselno gospodarijo ter se ne ravnajo po znanem reku o varčnosti!
“Kdo naj štedi ali hrani?” “Komur je treba!” se dostikrat odgovarja na to. Ampak vprašamo: Komu pa ni treba? Pač je dovolj ljudi, ki žive v dobrih razmerah. Sicer nimajo nepremičnine in gotovine, ki si z njo lahko pomagajo v času stiske, ampak oče ima dobro službo in zasluži mnogo denarja. Brez skrbi lahko žive, žena zelo trati in se košati ter tudi nasproti soseščini prevzetuje: “Saj imamo, mi smo mi!” Ampak na prihod-njost, na varčevanje ne misli nobeden izmed njih, vse se porablja sproti, a dostikrat niti ne zadostuje več, kajti potrebe rastejo z željami, te pa z dohodki. Pa to še gre, dokler družini živi rednik. Ko pa hišni gospodar umre, kaj potem? Potem se vir denarja nenadno posuši, in s tem tudi
Margotti se je izrazil 4 leta pred nem-ško-francosko vojno z leta 1870. kakor sledi:
“Časopisi pariški govore odkrito in jasno o bližnjem koncu posvetne oblasti papeške.... In mi v Italiji naznanjamo pravtako odkrito konec drugega napoleonskega cesarstva.
"Konec ni videti več daleč, kajti vzroka, kojima se ima to cesarstvo zahvaliti za svoj obstanek, ne obstajata več: namreč vojaška slava in katoliška obnova. Ko bi moral katoliško vero bra uiti, jo'Napoleon III. prepušča njenim sovražnikom, ko bi se moral boriti, se umika. Pot v Rim ga je vedla k cesarskemu prestolu, njegov odhod iz Rima ga vede v pogubo. Ko je njegov stric, Napoleon I., iznova preganjal papeža Pija VII., je slavni pisatelj J. de Maistre vzkliknil: “Bonaparte se je spet lotil papeža, tem bolje! Kajti sedaj je njegov padec gotov.” Nu, isto pravimo o stričniku. Ta zapušča Pija IX., izroča Rim, in zato ne izostane več
ga reda, socialnega miru in dobrih običajev. Oni so pravi voditelji ljudstva.”
Florida je središče terpentinove industrije.
Premog se je prvikrat rabil kot raz-svetilo leta 1817.
nožem in potem jej je stisnil nož v roko, kot da se je sama umorila. Ko jej je ukradel 30 funtov, je pobegnil. Dobili so ga kmalu in našli so njegovo last, mnogo roparskih romanov, ki so delovali tako pogubno na njega.
Domačini ob gorenjem Kongu, Afrika, jedo gotove vrste gosenic.
Nitrogenski jod je tako občuten, da eksplodira, če se ga dotekne muha s svojo nogico.
Najvišji vijadukt na svetu je bil predkratkim otvorjen na Francoskem. Vzvišen je 144 čevljev nad reko, gradili so ga osem let in stane okoli $800,000.
Benetke v nevarnosti. Listi zopet poročajo, da razne palače v Benetkah kažejo nevarne razpoke in da so najlepše palače v resni nevarnosti, da se podero, ker so vsled naraščajočega trgovskega prometa poglobili kanal sv. Marka, da je sedaj globok 7 do 8 metrov, pri teh delih so pa pozabili na zadostne varnostne naprave. Listi pozivajo, naj se vsaj sedaj skrbi za varnostne naprave, da se ne podero Benetke.
cev vrže na oder — tikvo. Kandidat in poslušalci ostrme, na to se pa govornik skloni, pobere tikvo, jo zmagoslavno pokaže in malomarno reče: “Nekdo izmed naših nasprotnikov je izgubil svojo bučo”. Baje so kandidata potem enoglasno volili.
Nenavaden avanzma. Infanterist Storch, ki ga je nedavno pri Goettin-genu na Nemškem dvignil zrakoplov
Slovani v Chicagi. Po nekem ame- “Segler” v zrak in ga v vrveh zaplete-riškem popisu ljudstva je bilo v Chi- nega nesel 400 metrov visoko, je ime-
dolgo pogreb drugega cesarstva..... cagi 2,200,000 ljudi, med njimi skoro novan za “frajtarja”, ker se je tako
“Vojna s Španijo, vojska na Ru- pol milijona Slovanov, in to 209,229_ hrabro obnašal, skem, jetništvo papeževo pripravljajo Poljakov, 139,520 Čehov, 77,470 Ru-padec stricu; bitka pri Waterloo dne sov, 37,000 Hrvatov. No, ta popis je 18. julija 1815 dovršuje njegov padec videti precej nenatančen.
in ga donaša na otok Helena. Bitka	----------
pri Waterloo je Napoleonu I. samemu |	12 in pol ure je govoril češki agra-
K PRAZNIKU PRESVETEGA IMENA JEZUSOVEGA.
Prihodnjo nedeljo obhaja cerkev praznik presvetega Imena Jezusovega. Če se veseliš, kadarkoli slišiš izgovorjeno ime kacega prijatelja, ki te je obsipal z dobrotami, koliko bolj se ti potem mora srce napolniti z veseljem, spoštovanjem in hvaležnostjo pri misli na Ime Jezusa, tvojega največjega prijatelja in dobrotnika, ki je dovršil delo odrešenja za nas grešne ljudi in nam s tem spet pridobil pravico do nebes.
Kdo je pa Jezus? Jezus je Sin živega Boga, oni resnični, sveti in pravični Bog, čegar milost je Til človek po grehu izgubil. Da nam jo zopet pridobi, je prevzel od Marije, najčistejše Device, človeško naturo, si je služil svoj kruh v potu svojega o-braza, je potoval tri leta moleč, učeč in čudeže delajoč po vsej judovski deželi, dokler se ni približala ona ura, ko je za nas na križu trpel in umrl. Postal je naš Odrešenik, ki nas je grehov očistil in nam spet odprl nebesa; naš brat iti pomočnik, ki se smemo k njemu ozirati v zaupanju in ga klicati, Radar nas obišče stiska in nadloga; naš posredovalec, ki se poteguje za nas, kadar nas hoče zli sovražnik prestrašiti z opominom na naše grehe in nam odvzeti vse upanje na odpuščenje istih.
Kaj j e s t o r i 1 Jezus za nas? Zavoljo nas je prišel Sin božji iz nebes na zemljo. Neskončno veliki in mogočni Bog se je učlovečil, je živel v oskromni koči nazareški naskrivnem ter je prenašal tri leta zaničevanje in preganjanje, zasmeh in zasrambo. Nam na ljubav je bil vedeli od sodnika do sodnika, kruto bičan in pribit na križ, na katerem je šele po triurni pre bridki muki izdihnil svojo dušo, ko je dal nam vsem svojo Mater za priproš njico. Največji dokaz svoje ljubezni pa nam je dal Gospod po ustanovitvi zakramenta presv. Rešnjega Telesa, v katerem biva med nami podnevi in ponoči, da venomer za nas prosi, nas tolaži, krepi in vodi po varni stezi v zveličanje.
Kaj smo Jezusu dolžni? Kako naj smo vstanu, povrniti mu tudi samo nekoliko vse tiste ljubezni, katero nam je izkazal! Tem manj mu •¡drekaj ono, ka-r zahteva od tebe: ->rce polno vere, upanja in ljubezni, ki zameta grešno posvetno naslado in 1‘esnično stremi po tem, kar je gori, po gledanju Boga v nebesih!
Nikar pa ne pozabimo, da je/samo Trne Jezusovo, po katerem zamoremo doseči zveličanje! Ogibajmo se naj--krbneje vsacega greha, ki oškrunja Ime Jezusovo, izgovarjajmo isto samo pobožno, spoštljivo in zaupno!
“KAR SI PRIŠTEDIŠ SEDAJ, V STISKI TI BO ZALOŽAJ.”
Pozimi, ko sta delo in zaslužek pičla, prihaja prištedek ali prihranjeni, denar vedno zelo prav, in blagor družini, kjer so za ča‘s nujnih potreb privarčevali svotico, — ta potem prežene marsikatero bridko skrb. Ako bi se vedno ravnali po lepem reku: ‘Kar si prište-
j nega denarja, se kmalu pojavi stiska.
! Zato hrani ob času! Pa morda poreče kdo: “Saj si vendar ne morem toliko prištediti, da bi pozneje o prištedku živel, in zato sploh ne štedim.” Toda kaka svotica utegne biti vendarle v stiski zelo dragocena, da pomaga v prvem trdem času. Sčasoma pa potem pride pomoč.
Opomin k varčnosti je namenjen predvsem delavskemu razredu, kajti delavske družine morajo za časa stiske najbridkeje trpeti, če ne šte-dijo. Če otrpne delavna roka, je takoj pomanjkanje tu, in gorje, če ni založa-ja za čas stiske in nadloge. Ne govori: “Štediti nisem vstanu, ker tako malo zaslužim!” Marsikateri delavec si je kljub svojemu malemu dohodku prištedil lepo svotico in si celo prido-dobil lastno hišico.
So pa žal delavci, ki zaslužijo mnogo denarja a si vendar malo ali ničesar ne prihranijo. Kakor denar dohaja, tako se tudi zopet izdaja, da nič ne preostaja. Čim več si nekaterniki prislužijo, tem manjšo vrednost ima v njihovih očeh denar, tem več ga tudi porabljajo, ker mislijo, da morajo. Tudi se množe namišljene potrebe z višino dohodkov. Redkoma nahajaš, da delavci z velikim zaslužkom mislijo na bodočnost in štedijo. Vedno so z dnevom jednaki, in pozneje pa dosti krat tako siromašni kakor Job.
In kako je štediti? Največja sovražnica varčnosti je razvada, kupovati na kredit ali upanje. Tu so posebne knjižice za grocerijo, mesnico in tako dalje. Vse plačilne dni se potem od-računava, to je, ali popolnoma izplačuje ali pa k starim dolgom nove pripisuje. Tako gre teden za tednom, leto za letom. Ta način je zelo škodljiv, kajti komur ni treba plačevati v gotovini, je z nakupovanjem nepotrebnih reči mnogo laglje pri roki. Vse se jemlje "na knjižico” — to je rak-rana gospodinjstva. Taka družina, ki ne plačuje v gotovini in ji ni šele treba vzeti v roko vsacega centa, preden ga izda, ne bo nikdar ničesar prištedila, ker štediti ne zna! V največ slučajih imajo gospodinje in matere najlepšo priložnost varčevati, kajti njim je zaupana izdaja denarja za gospodinjstvo. Ampak tudi možje lahko mnogo doprinašajo k varčnosti, če hočejo.
Tudi treba štediti na pravem mestu. Na,hrani štediti in denar nalagati v obleke ali trošiti za zabave, postajati ob “bari*' in praznici kozarec za kozarcem, je pač nespametno. Štedi vsakdo ob pravem času in na pravem mestu, nikdar mu ne bo žal, a dosrikrat se občuva nesreče in revščine.
kakor tajnost. Ko so ga naslednjega leta, dne 18. julija 1816, opomnili nanjo, je rekel, ob tem spominu globoko ganjen: “Nedoumna bitka! Naključje nezaslišanih nezgod!” In pristavil je, zatiskajoč oči z rokama: “Vsega mi je še nedostajalo, ko se mi je vse posrečilo!”
“No, Napoleon III. se lahko _ pripravi za objokavanje istih ponižanj. Imel bo tudi svoj nedoumen dan. (Sedan!)
“Bog ga vodi skozi vrsto dogodkov, ki njihove dalekosežnosti sedaj ne ume, ki morda nanjo niti ne misli. Ampak dan napoči, ko spozna ‘naključje nezaslišanih nezgod’. Nikar naj ne bo ponosen na to, ako se mu kaj, česar želi, na videz posrečuje, kajti nazadnje bo moral z ustanoviteljem svoje dinastije reči: “Vsega mi je šele nedostajalo, ko se mi je vse posrečilo!”
Urednik Margotti je zaključil svoj članek s sledečimi besedami:
“Prosimo francoske in italijanske bonapartiste, ta članek shraniti in ga ne pozabiti. Rim, večno mesto, je uso-depoln. Bil je za prvo cesarstvo in bode za drugo cesarstvo. —
NB. — Ta kratki in jasni članek odpošiljamo Napoleonu, ki se mudi v svojem letovišču v Compicgne; generalu Fleury, zastopniku cesarjevemu v Florenci, baronu de Malaret, v začasnem glavnem mestu, in francoskemu poslaniku v Rimu. Vse jih prosimo, shraniti to številko lista ‘Unita Cat-tolica’, da jo v danem trenutku spet prečitajo in vidijo, da li smo imeli prav.”
Ta članek je bil napisan, ko je Napoleon III. že dosegel najvišji vrhunec svoje moči, v letu pred slavno svetovno razstavo v Parizu 1867, ob kateri so vsi evropski vladarji posetili francoskega cesarja v Tuilerijah. Či-tajoč ta članek so Napoleon in njegovi dvorjani mislili in morda rekli: To je napolnorec! — In vendar se je zgodilo, kar je bilo prerokovano! Vse je šlo Napoleonu na srečo do plebiscita dne 8. maja 1870, in nenadoma je moral stričnik, kakor nekdaj stric, priznati, da ga je “naključje nezaslišanih nezgod” premagalo. Napoleon je po bitki pri Sedanu naznanil francoskemu ljudstvu svoj poraz in jetništvo z besedami, “da ga je sreča zapustila — trahi par la fortune.”
Ali se je potem spomnil prerokovanja lista ‘Unita Cattolica’?....
Posvetni mogočniki izginjajo, papež in cerkev ostaneta.
rec Vaclav Kotlarž ob zadnji obstrukciji “Slovanske Unije” v avstrijski poslanski zbornici in sicer nepretrgoma od 1 ure 7 minut popoldne do 2 ure zjutraj. Po govoru se je poslanec -dobro počutil, le žila mu je nekoliko hitreje bila.
Če je človek pozabljiv. Neki ‘bero-linski odvetnik je hotel iti k obravnavi in v to svrho se je peljal s fijakerjem. Ko je izstopil, je pozabil v vozu ročno torbico in v njej 24,000 kron. Dasi je razpisana lepa nagrada, se še do danes ni. oglasil ne voznik ne najditelj.
Izredno čudežno ozdravljenje v Lurdu. Protestantovski list “Observer”, ki izhaja v Londonu, poroča, da je bila v Lurdu nenadoma ozdravljena Miss Lewi iz mesta Hackney in sicer popolnoma ter v hipu. V Lurd je prišla z 250 romarji, ki so pred kratkim prišli na božjo pot iz Londona v Lurd. Šest let so jo zdravili po raznih bolnišnicah; telo njeno je bilo polno oteklin, ki so ji povzročale mnogo bolečin. Preden je šla v Lurd, so jo preiskali zdravniki. Ozdravljenje je vzbudilo na Angleškem veliko pozornost in zanimanje.
Proti češkemu petju na Dunaju. Dne 15. dec. se je vršil na Dunaju ob velikanski udeležbi pogreb umrlega grofa Jana Harracha. Ko so hotela češka pevska društva pri blagoslovljenju peti češko žalostinko v škofski cerkvi, je prelat cerkve to zabranil. To je izzvalo silno ogorčenje.
Žrtev roparske literature. V Weis-senfeldu pri Draždanih na Nemškem je umoril 15 let stari sedlarski učenec Frank 60 let staro vdovo Guenther z
Draga zaušnica. Solastnika urada za zdravniško konsultacijo, dr. Lipiav-skega, je bil neki berolinski knjigarnar o priliki prepira udaril za uho s tako silo, da je zbolel. Ker Lipiavski ni mogel nadalje izdavati svojega slovitega medicinskega tednika in ker ni mogel z ordinacijo nič zaslužiti, mu je moral založnik Hartmann plačati
75,000	mark odškodnine in bolnine.
Prisotnost duha je za politika in za vsakega, ki se hoče v njo umešati brez pogojna potreba. Neki kandidat za poslanski mandat je skoro ravno končal svoj premišljeni volilni govor, kar mu naenkrat nekdo izmed zboroval
Slabo sodbo o Ameriki ima vsekakor angleški pisatelj in satirik Bernhard Shaw. Ko so ga povabili, da bi prišel v New York, je to odklonil, češ: “Iti v Ameriko se pravi iti v civilizaciji za 100 let nazaj. Amerikanska kultura je takšna, kakor je bila pred dvesto leti, je komplicirana z gotovim razvojem industrijskega brigantstva, ki je lastno 20 stoletju.” Shaw se ironično namrdne, če sliši Amerikance govoriti o svobodi. Pravi, da bi ga že v pristanišču v New Yorku zaprli pod pretvezo, da s svojo prikaznijo zapeljuje A-merikanke k nenravnemu življenju. Amerikanci, pravi Shaw, nočejo biti svobodni, ampak samo — delati denar, to jim je vseeno.
POOBLASTILA IN PROŠNJE
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St., New York, N. Y.
ČUDNO PREROKOVANJE.
Ko je Napoleon 111. leta 1859. po magal Piemontezom do zmage čez Avstrijec in s tem pripravil “zjedinjc-no Italijo” proti papežu, tedaj so fran coskennt cesarju od raznih strani prerokovali žalosten konec. Posebno čudne so vrste, ki jih jc napisal dne 23. septembra 1866 abbe (duhovnik) Margotti, glavni urednik italijanskega lista ‘Unita Cattolica'. Vedno jc zanimivo citati, kar jc kak pisatelj ali politik prerokoval o bodočnosti kake dežele ali kacega vladarja ali pri presoji političnih dogodkov, katerih je bil priča.
O	KATOLIŠKEM ČASOPISJU.
O	pomenu katoliškega časopisja je govoril na kongresu “Croix-a” v Parizu kardinal Lucon sledeče: “Mnogo je bremen, ki jih morajo prenašati francoski duhovniki in katoliško ljudstvo vsled sedanjega položaja. Nihče pa ne more tajiti, da je časopisje eno izmed najvažnejših in najpotrebnejših sredstev za ohranitev in razširjanje vere ter v obrambo naših institucij. Medtem, ko more kaka druga naprava vplivati samo na eno vrsto ljudi, more izvrševati časopisje svoj vpliv med vsemi sloji, ne glede na starost ali kake druge okoliščine, v največjem obsegu. Slab časnik more pokvariti vse, kar je storila krščanska šola; dober pa brani šolo in cerkev. Časopisje je čudodelna iznajdba, ki vsebuje velike moči vsled svojih informacijskih in propagandnih sredstev. Beseda utihne, črka pa ostane in se jo poljubno razmnožuje ter nosi v sebi dobre kakor tudi lahko slabe misli v .kočo, hišo in palačo. Bralec je popolnoma v moči časopisa in sicer vsakega, ki zna uporabiti svoje moči. Kako velikansko število dobrih del bi se zgodilo, ako bi vsak časopis stopil v službo resnice in pravih socialnih koristi! Ljudstvo, če ni visoko izobraženo, veruje vse, kar vidi tiskanega. Veruje resnico ravno tako kot laž, hvalo ravno tako kot grajo. Mi hočemo samo resnico in dobro ljudstvu; tiskajmo resnico in dobro, in ljudstvo nam bo verjelo. Pred katoliškim časopisjem imam največje Spoštovanje. Katoliški časnikarji so toliko vredni, kot vitezi križarskih vojsk. “Sveta dežela” je še tu, še se jo more osvoboditi, in s klicem “Bog hoče” posvečajo svoje najboljše moči za obrambo in pri nas na Francoskem za osvojitev src ljudstva. Stoje na podlagi družabne-
10 dnevnu razpr daja	The Eagle	10 drvna razpro aja
	O	
NORTH CHICAGO ST., JOLIET
10 DNEVNA LETNA RAZPRODAJA
se konca v četrtek dne 20. januarja.
VZROK TE LETNE RAZPRODAJE:
Vsako leto pregledamo našo zalogo blaga kar nam ga koncem leta ostane, da vemo pri čem smo. Naš bobiček leži v neprodanem blagu koje se mora preme-niti v gotov denar.
Radi teh vzrokov bo ta razprodaja nudila občinstvu najlepšo priliko kupiti pohištvo, preproge, peči, moške in deške obleke, ter razne druge potrebščine, po najnižji tržni ceni. Taka prilika še se ni ponujala v Jolietu.
Ne preztilte te razprodaje!
Uredite si čas tako, da boste gotovo prišli v našo veliko prodajalno med to razprodajo. Izplačalo se vam bo, ako kupite blago sedaj.
Vsak kos jamčimo.
Tu omenjamo nekaj reči, ki so posebnost ob tej razprodaji.
Železne postelje
koje dobimo iz naše tovarne. Posebna cena za vse postelje raznih vrst med to raz- .Oj t fj prodajo, razne velikosti in barve....01* vU
Postelje velike 8-6, vredne S15,	Oft 7C
prodamo za .........................V v i I V
Raztegalne mize.
6 jt. hrastva miza vredna $5, med to P Q "7 L prodajo za.......~............ .....Odliv
G ft. raztegalna miza s 5 nogami	O JI C rt
vredna $6, se proda za..............OH-1 v U
68c
$1.00
Stoli za obednica
med to razprodajo, vredni Sl,
samo za.........................
Stoli boljše vrst vredni Sl.jO, so -t stdaj le po......... ...........
O n tre z ogle lili delane iz finega hrastovega lesa z krasnim ogledalom, vredna	(DO r ft
*12 5'), med to razprodalo po.......(hOi vU
Naslonjači hrastov rob in tnočno blago, Pl P n 11.00, med to razprodajo po........ UlivU
Gugalniki iz hrastovega lena vredni $5 in SG, se prodajo med to prodajo po............. ....
$3 in $3.50
OBLEKE.
Vsak kos obleke se bo prodal po tovarniški ceni. Gotovo vam bo žal, ako ne pridite v našo prodajalno med časom te razprodaje. $25.no vredne obleke po.	..$19.95
22 00 vredne obleke po............ 17 50
20.00 vredne obleke po .......... 15.00
18.00	vredne obleke po ........... 13 50
15.00	vredne oblehe po ..... ••	9-95
100 obleA- vrednih $8 do 10, velikosti 85, 38. 37, ob tej razprodaj i po ....-v..........$ 500
VRHNE SUKNJE.
Posebna zalogi do 10 00 vrednih vrhnjih sukenje se bode razprodala pri tej prodaji po.. ..e$5.00
Deške obleke. Nbleke s tremi kosi in kratkimi hlačami, vredne 7.50, se ra zpaodajo med to prodajo po.................'...............$3.50
$3.50 in $4.00 čevlji po...................$2.95
$3.00 in $3.50 čevlji po.......,..........$2.45
$2.50 in $2.75 čevlji po...................$1.95
$2.00 in $2.25 čevlji po..... .............$1.45
THE EAGLE, slovenska prodajalna. Mat. Sim nich, preds. in vodja.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:...............Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:..........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.......John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
I.	tajnik John Filipčič,
II.	tajnik Josip Starešinič, blagajnik Josip Pavlakovič, zastopnik John Balkovec,
' nadzornik Milan Devunič, odborniki Peter Balkovec, Matija Adlešič in John Miketič, predsednik boln. odbora Josip Adlešič.
Društvene seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 57. in Butler cesti.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., a tebi, vrli list, obilo naročnikov.
John Filipčič, I. tajnik.
Pueblo, Colo., 4. jan. — Naznanjam vsem članom in članicam, da je imelo društvo sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. 14. dec. 1909 redno letno sejo in volitev uradnikov za leto 1910, in so bili izvoljeni sledeči bratje:-Predsednik John Snedec, podpredsednik John Gersich,
I.	tajnik John Andolsch,
II.	tajnik Anton Prelesnik, blagajnik Joseph Culig, zastopnik George Thomas, Nadzorniki, I. Math Novak, II.
Frank Bojc, III. Peter Culig, maršala John Starzinski in Mihael Egan,
zastavonoši Frank Kogovšek in Frank Grebenc, vratar George Plutt, zdravnik McDaniell.
Vsi dopisi se naj pošiljajo na John Andolsch, 317 Palm St.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednotc.
Math Novak.
‘ «
X'
nijo, kot dobro stvar, vsem njenim delničarjem in javnosti vobče.
“S spoštovanjem predlagam
A. G. ISAACSON,
bivši delovodja pri Oliver Iron Mining kompaniji na Evelethu, Minn. Moj sedanji naslov je: Gilbert, Minn.”
Indianapolis, Ind., 11. jan. — Društvo sv. Ane št. 134 K. S. K. J. priredi dne 22. januarja prvo svojo plesno veselico v Gačnikpvi dvorani. Vstop-iina je prosta. Članice opozarjam, da pridejo vse brez izjeme, sicer jih zadene na zadnji seji določena kazen lednega dolarja.
Objednem pa vabim tudi člane in članice društva sv. Alojzija, od katerih pričakujem, da prej ko slej prestopijo in se oklenejo našega društva, kakor udi društvenikc sv. Jožefa in ostala društva k posetu. Za dober prigrizek itd. bo ravno tako preskrbljeno, kakor je bilo na veselici, ki jo je priredil zabavni klub” za cerkev.
Sosesterskim pozdravom
Marija Bramor, tajnica.
Kansas City, Kans., 11. jan. — Dru--tvo sr. Petra in Pavla št. 38. K. S. K. Jednote je imelo svojo redno sejo dne S. decembra in obenem volitev novih uradnikov za leto 1910, in so bili iz-oljeni sledeči:
Predsednik Marko Majerle, podpredsednik Ivan Kerstinc,
I.	tajnik Peter Bižal,
II.	tajnik Nikolaj Guštin, blagajnik Peter Sneler, zastopnik Jožef Vouk, nadzorniki, I. Ivan Bižal, II. Jurij
Veselič, III. Marko Medved, bolniški odborniki Peter P. Šterk, Zvan Kreus, Toni Mihalič, zabavni odbor Ivan Prebilič, Karol fudja, Ivan Sajnich;
odbor za novince Peter Sajnich, Mica Ritmanič,
odbor zastave Jožef Stimec, Toni Žagar,
vratar Jožef Sneler.
Nadalje opozarjam Slovence v Kansas City, kateri še niso pri nobenem društvu, da dostikrat se vidi in čuje žalostna novica od naših rojakov, da nevarno zboli ali celo umre, pa ne spada k nobenemu društvu. Kako žalostno je čuti: Ampak kdo je tega kriv? Sam ti! Dragi Slovenci, to vam je znano, da je tukaj društvo sv. Petra in Pavla spadajoče h Kranjsko-Slo-venski Katoliški Jednoti. Mati naša K. S. K. J. je že mnogo solz obrisala očetu, materi, žalostni zapuščeni ženi in- otrokom, da jim pomaga prestati žalost in potrebo v tem tujem kraji. Zato vam voščim in želim v tem novem letu ne zamuditi časa pristopiti k našim društvom, k naši slavni K. S. K. Jednoti.
H koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke. Tebi, Am. Slovenec, pa obilo naročnikov in predplačnikov v :e«n novem letu.
Peter Bižal, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 3. jan. — Društvo Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote je imelo glavno sejo dne 26. dec. pri kateri se je volil novi odbor za leto 1910. Novoizvoljeni uradniki so sledeči : t
Frank Rogina, predsednik,
-George Miljek, podpredsednik, George Weselich, I. tajnik,
Josip Bahorich, II. tajnik,
Peter Mihelič, blagajnik,
George Weselich, zastopnik,
Štefan Rogina, I. nadzornik,
Mihael Markovič, II. nadzornik, Anton Sršič, III. nadzornik,
Matija Miketič, maršal,
Josip Radovič, predsednik bolniškega odseka,
George Markovič in Marko Količ, zastavonosca,
Marko Kroteč, vratar.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 57. ulici.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in srečno novo leto 1910.	George Weselich, tajnik.
Pittsburg, Pa., 4. jan. — Društvo Matere Božje štev. 33 K, S. K. J. je melo svojo sejo in tudi volitev odbora za leto 1910 dne 5. dec. 1909. V novi odbor so izvoljeni sledeči:
Predsednik Franc Stegne, podpredsednik Josip Ivanušič,
Waukegan, 111., 4. jan. —• Cenjeni gospod urednik! Prosim, da odstopite tudi meni malo prostora v vašem cenjenem listu Amer. Slovencu. Hočem sporočiti, da je društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. imelo svojo letno sejo dne 19. dec. 1909. Na tej seji se je pa prebral neki plakat od društva sv. Petra št. 30. K. S. K. J. iz Calumeta, Mich. Ta plakat je bil tako spisan, da se mu bi lahko otroci po 7 let stari smejali. In ta plakat je tudi prosil za podporo za tožbo proti glavnim uradnikom K. S. K. J. Med velikim vpitjem je naše društvo sklenilo, da se pošlje $25 na društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. in da se ta svota vzame iz društvene blagajne. Žalostno je to res, da se nas revnih delavcev krvavo in težko prisluženi denar plačuje za take neumnosti.
Omeniti še hočem, da sem večkrat bral v nekem slovenskem listu po imenu Clevelandska Amerika, da se v Jolietu zida ena palača, da stoji za Nemanichevo štalo. Ko sem pa jaz bil sam v Jolietu dne 21. novembra, sem pa sam videl, da ni nobena palača, da je sposoben urad za K. S. K. J. in tudi ni res, da stoji za Nemanichevo štalo. Urad K. S. K. J. stoji na glavnem streetu v Jolietu.
Dragi sobratje in sosestre K. S. K. J., ne ozirajte se več na hujskače in na nasprotnike Jednote, ki bi radi pripeljali Jednoto na rob propada.
H koncu dopisa pa voščim celi Jednoti eno srečno novo leto, da bi v tem letu zmagala vse njene nasprotnike in sovražnike. Tebi, verni list Ameri-kanski Slovenec, pa želim veliko novih naročnikov in dobrih predplačnikov.
Frank Osredkar, član K. S. K. J.
Prerana starost.
Profesor Mečnikov, slavni zdravnik, pravi, da se prerano staramo, to je, da bi morali ohraniti svojo življensko moč mnogo dlje, nego jo ohranjujemo. Mečnikov misli, da je temu kriva neprimerna hrana, in zato nam svetuje, vrniti se k prirodi. Tudi mi smo mnogokrat opozorjali cenj. čitalce na zmernejše življenje. Od druge strani se nam svetuje, paziti na tek in bržko zapazimo v njem kako izpremembo, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince je vedno koristno, ker nalahko izpodbuja prebavila in jim zajedno donaša nove moči. Izdelano je iz vina in skrbno izbranih grenkih zelišč ter vedno popolnoma zadovoljuje. Uživajte ga v vseh slučajih izgube teka in moči, da si ohranite življenje čvrsto. Uživajte ga pri obolenju želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Rudniški kapitan A. G. Isaacson.
Gosp. A. G. Isaacson, znan rudniški kapitan, podpredsednik Lake Superior & Nevada Development kompanije, ravnatelj Šveđsko-Finskega Bolniškega Podpornega Društva—Finci v A-meriki, ter ima dvajsetletne skušnje v rudarstvu, poroča o zemljišču Grand Arizona Copper kompanije, kot sledi:
“Ravnateljem in delničarjem Grand Arizona Copper kompanije.
Gospodje: — S tem potrjujem, da sem potrjujem, da sem, dne 6. in 17. novembra 1. 1909, obiskal zemljišče Grand Arizona Copper kompanije, koje sem pazno pregledal. Sestoji iz mnogih lastnin, koje ležijo okoli deset milj od mesta Douglas, Arizona, in pol milje severno od mehikanske severne meje. Zemljišče je zvezano z mestom Douglas po telefonih in dobrej vozni poti. Ko sem pregledal zapiske o tem zemljišču sem pronašel, da je zemljišče polnoma plačano in družba la-stuje čisto listino. Družba ima tu več hiš, orodja, vozov, konj, kovačnico i. t. d. Uradniki in ravnatelji družbe se mi zde jako resni možje in zmožni svojega posla, za to sem smelo prepričan, da je poslovanje družbe pošteno in delovanje prav varčno. Bil sem podučen, da sta gg. Douglas in Smith, ki sta dva najizkušenejša rudarska možaka v Arizoni, izdala obveznice na razna zemljišča tikajoča se Grand Arizona Copper Co. zemljišča in sicer za $50,000.00.
“Družba je v začetku postavila le nal stroj “donkey steam engine” in lami kotel, da se je omogočilo kolanje šahta do 300 čevljev globoko, koji se je sedaj nadomestil z strojem :a petdeset konjskih moči in parni ko-el, da se delo nadaljuje z pomnoženo silo.
“Glavni šalit je 210 čevljev globok n se nahaja v bogatej žili bakrenega :amena. Šaht je že 100 čevljev v bakrenem kamenu, in vrednost rude se množi čim globeje se koplje. Na dnu sahta je usekan prostor za drifte v ;vrho rudarstva. V rudniku je boga-o kamenje, ki bo nosilo ogromne dobičke, ko se popolno vredi.
“Zdi sc mi, da je dobra stvar, da se nadaljuje z kopanjem šahta dokler se ne pride do primerne globine, takrat bo se videlo bolj kako stvar obstoji. Premerili bomo in pregledali lego še za en šaht, da se izkoplje, ker je treba prostora za izsesavanje vode in drugo potrebno delo. To se pa uredi pred-no se začno križati vhodi. Za ta šalit bi priporočal, da se gre eno miljo severozapadno od sedanjega šahta. Tam se naj izkoplje 200 čevljev globoko potem se lahko delajo vhodi na vzhod in zapad. Zunanjost tega zemljišča spričuje, da bo pod površjem mnogo izvrstne bakrene rude, za to tudi je moje mnenje, da je jako umestno kupiti delnice te družbe po sedanji nizki ceni, ker denar se rabi za urejevanje rudnika; in ko bode isti urejen popolnoma bode nosil lepe povratke, Jaz lastujem mnogo delnic te družbe in mislim, da je moj denar res dobro vložen.
“Konečno omenjam, da sem imel že 20 letne skušnje v rudniškem poslu in sem svoječasno pregledoval razne rudnike v Californiji, Nevadi, Arizoni in raznih drugih državah, za to sem dobro podučen glede rudnikov, ter vem kaj govorim, ko izjavljam in priporočam Grand Arizona Copper kompa-
Svet materam.
Preveč skrbeti ne morete za milo, katero rabite za svojega dojenčka in otroke. Tisočere matere vsepovsod v tej deželi rabijo Severovo Zdravilno Milo in prejeli smo od njih na tisoče pisem, ki nam v njim pripovedujejo, kako koristno je za dojence, otroke in odrastle. To milo je čisto, zdravilno in antiseptično; prežene srbečico kože in lobanje; prepreči lišaj, slani tok, prišč in kožne opahke. Na prodaj v lekarnah za 25c. Vzorec pošlje za znamko W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Če niste prejeli Severo-vega Almanaha za leto 1910., vprašajte svojega lekarnika za iztis. 2
Chi. Phone 891.
N. W. Phone 891.
GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki
Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se pri nas. Pravica—je naše geslo.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens' National Bani
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Doktor lvec gl
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij«, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen moft in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehud« utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlic«, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluž«-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu Im mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, td.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna
zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,
JOLIET, ILLINOIS,
George L. Brozich
Zavarovalna in zemljiščna agencija
Podružnica: Chisholm, Minn
Glavni urad: ELY. MINN.
GLAVNI ZASTOPNIK:
Podružnica: E.elcth, Mina
Wahl & Messer Realty Co. OpJyke-Schmidt Land Co.
Duluth, Minn.	Chicago, 111.
....IN.....
26 NAJBOLJŠIM ZAVAROVALNIH DRUŽB.
Rojaki, kadar želite kupiti loto v mestu Duluth ali Superior, v bližini novih tovarn, katere gradi U. S. Steel družba, ako želite kupiti lepo farmo v spodnjem Michiganu ali pa želite zavarovati Vaše posestvo v absolutno zanesljivih družbah, obrnite se vedno na nas, mi smo uradni zastopniki vseh omenjenih družb za vsa mesta rudarskega okraja države Minnesote in Vam vedno jamčimo popolnoma pošteno delo.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street
Lockport, 111.
Tobakašil
DELAJTE REKLAMO ZA NAŠ DUHAN MED SVOJIMI PRIJATELJI IN DOBILI BOSTE TA FONOGRAF BREZPLAČNO.
Kaj tacega se redkoma daje zastonj, ker to je pravi stroj, ki govori na razne načine.
Ko poželite imeti koncert v hiši brezplačno, ne samo enoglasen, temveč.je godba več glasov m pesmi, katere ste slišali v starem kraju, opere in razno drugo. Vprašajte prodajalce o King fonografu, ki vam bo povedal, da stane $15.00.
Kje ie najbolj varao tialožen "denar?
lEMBÄIiESuSgl
Hranilnih ulog i*	J Rezervne-- -■»>-	— ie
37 milijonov kron. ^ Nad milijon kron.
- ~ -r	-5-^*?««' L - V Wr-
- ■	: ‘V IF.! ¡¡V < -
;r :'i 1	TV--; - »El-K fr
MilSSS
11IPŠ	”v:T
Mestna hranilnica ljubljnask
ic največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4Ji odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za «amoat vse» ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsen »vojiro premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pnpoznav» lržava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo etnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po* lilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnic» ljubljanska vam daie trda varnost za vaš denar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNICA bio» ST CLAIR AVE.. N E CLEVELAND
./Coffee
u al iiii
.. i&ÊÊÈtë-
Kakovost kave se sodi po okusu. Pina cikorija, ako se pridene kavi, je ona tajnost dobrote, ki daje kavi moč in prijetnost.
FRANCK-OVO CIKORIJO
znan pridatek kavi.
je najboljša cikorija, ker je že dobila 40 nagrad za pristnost kakovosti. Franck-ova cikorija daje kavi dobro barvo in okus.
Pij kavo, ki ima primešane te cikorije in ne boš trpel, kot boš morda če piješ samo kavo.
Franck-ovo Cikorijo izdelujemo v naših 18 evropskih tovarnah že skoro sto let. Najboljši hoteli in restavracije jo rabijo.—Vprašajte gro-cerja za pravo Franckovo Cikorijo. Glejte, da dobite pristno.
Heinrich Franck Sohne & Co., Flushing, N. Y.
American Branch, Heinrich Franck^Sohne, of Ludwigsburg, Germany,
Poslali vam bomo nekaj duhana raznih vrst: Avstrijskega, bosniškega, hercogovskega, turškega, in ruskega duhana, skupaj vredno $6.00. Lahko ga svojim prijateljem prodate kot «lajboljši duhan na svetu.
To je one vrste duhan, ki so ga kupili v Evropi, to je duhan, ki ga imajo najrajše.
ZA DUHAN RAČUNAMO $6.00. Pošljite 50 centov v "znamkah vnaprej in mi vam pošljemo duhan in fonograf do najbližnje ekspresne postaje, da si' vse lahko ogledate predno plačate ostalo vsoto. Ako potem najdete vse v redu boste plačali ekspres-agentu $5.50 in duhan z fonografom bo vaša last.
Ako nam pa pošljete celo vsoto $6.00 vnaprej, vam bomo poslali eden rekord (pesem) brezplačno. NE BOJTE SE, KER JE NAŠA FIRMA ODGOVORNA IN POVRNE DENAR VSAKEMU, KI NI ZADOVOLJEN.
Opomba: Ta ponudba bode le za nekaj časa. — Naslovite pisma na:
European Tobacco Co.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Okio’St.	JOUET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
33 LEONARD ST.
Dept. 102.
NEW YORK CITY.
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. VV. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. P bone 3*«,
H
/* I Dvoboj z morjem.
P
SSf
Gospodje so sc b;is podali v salon /a kadilce. • Parnik "Fulton" je plul i/. New York a v stari svet. Ko so potniki vstopili v istega, bil je prekrasen jesenski dan, kakorsnih ima večkrat Amerika in kojim so dali poetično ime "Indijansko poletje’. Toda kar čez noč se je spremenilo vreme, in drugi dan že ni mogel nihče več na krov. — Eden izmed gospodov v salonu citat je v nekem ainerikanskem časniku zadevo o nekem dvoboju.
"Gospoda moja”, oglasil se je zdajci neki francoski plemenitaš, "jaz 119 vem. kako je po drugih deželah; toda pri nas na Francoskem veljal bi za strahopetnega, kdor bi odklonil d\o-toj."
"Gospod de Senerive", dejal je kapitan, “hotel bi čuti, kaj bi rekel na to vaš rojak gospod de Villenur, koji je pač mnogo prepotoval in preživel, morda i on pove svoje mnenje.
To rekši, pogledal je kapitan na blizu sedečega moža, jako resnega, mirnega obraza, ter vrlo elegantnega ponašanja. Gospod je odložil knjigo, iz koje je čital in dejal mirno:
“Vem, da moja sodba o tem 41 e more biti merodajna, jpak pa se mi vidi mnenje gospoda rojaka nekoliko pretirano”.
"Kako, gospod”, vskliknil je de Senerive razburjen, "vi ste 1' rancoz in mislite, da se dvoboj lahko odkloni?
"Tega baš ne, ali vidi se mi, da to, kar vi ..toliko povdarjate, ni toliko čut časti, ampak strah,pred tem. kaj bodo ljudje rekli!"
"Kako naj se torej loči hrabrost od plašljivosti?”
"O, za to spoznati, nudijo se toli-krat -boljše prilike. Kolikokrat nas življenje privede v položaj, v kojem lažje pokažemo pogum kakor z dvobojem".
"Na primer —".
“Ne bom navaja! primerov. Kapitan me je vprašal za moje mnenje, in sedaj ste čuli isto. Pristaš sem onih, koji 'trde, da se v dvoboju ne pokaže pravo junaštvo".
To rekši, začel je zopet citati.
"To je prijetno stališče za ljudi, ki se ne upajo dvobojevati”, mrmral je de Senerive; toda de Villenur ga ni cul. ali se baš delal, da ga ne čuje.
"Gospoda", zaklical je kapitan, hoteč navesti pogovor na drugi predmet, “v slučaju, da se kdo želi šetati na krovu, naj izvoli. Veter jc v toliko že utihnil."
Prepir o dvoboju ni imel drugih posledic, kakor da sta se Francoza eden drugemu ogibala s poti. Tudi drugi potniki so sc nekako ogibali de Se-neriva, obsojajoč istega radi onih smelih zadnjih opazk. Toda videti je bilo, da ga to ne boli, ker imel je v svojem spremstvu mlado ženo in dražestno petletno hčerko.
Parnik je priplul srečno v kanal. Samo še tu pa tam udaril je kakšen val ob bok ladije, tako, da so morali častniki, ki šo bili na straži, voziti počasneje. De Villenur se je sprehajal po krovu s kapitanom. Videti je bilo, da sta stara znanca. Večji del potnikov sledilo je njih primeru. V nekem kotit sedela sta de Senerjve in soproga, ljubko kramljajoč, dočim je njih mala Jeana letala po krovu, radujoč Se zibanja parnika. Naenkrat se je čul grozen vzklik, samo eden. Velik val se je dvignil ob boku ladije, nagnil jo na stran in sc razlil po krovu. Ko se je valovenje umirilo, ni bilo male Jeane nikjer. Tresočim glasom ukazal je kapitan ustaviti parnik, in ko se je to zgodilo, letel je na drugi konec ladije. Gospej de Senerive so komaj ubranili, da ni skočila za detetom v morje. Nekoji mornarji so, ne da bi čakali ukaz, spustili v morje rešilne čolne. Ali to sredstvo, da bi se na ta način rešil vtopljenec, posrečilo se je v dvajsetih slučajih komaj enkrat.
“Kapitan dejal je de Villenur, “imejte pripravljene rešilne čolne!" To rekši, vrgel je od sebe vrlino o-bleko in dejal obrnjen proti mornarjem: “Spustite mi vrv v morje”.
“Ne, za Boga”, prosil je kapitan.
“Pustite me, naj poskusim”, odgovoril je dc Villenur tako odločno, da se ni upal nihče več oporekati.
Gez malo časa pokazalo se je truplo Jeane ne daleč od ladije. Z izredno spretnostjo spustit se je de Villenur po vrvi v morje, zaplaval proti deklici, katere truplo se je zibalo v valovih.
"Tam, tam”, klicali so mu s krova. Dvigni! je glavo in pogledal proti mestu, kamor je kazalo sto in sto rok; in videl je zopet malo truplo, koje so valovi zibali. Krepkih rok si je delal pot skozi razburkano vatovje. Videlo se je, kako naporno se je trudil priti dalje-in kako se je potem dvakrat eno za drugim potopil. Ko se jc zopet pokazal iz morja, plaval je samo z eno roko, dočim je z drugo nekaj držal. Že je bil čoln pri njem, položili so vanj Jeano in za tem je vstopil pogumni rešitelj. Čoln se jc dvignil na ladijo, na koji je že čakal zdravnik. Toda obupana mati mu m pustila blizu, planila je sama po otroku in strastno' poljubljala ono malo, kot mrtvo trupelce. Zdravnik ji ga jc skušal vzeti, toda
ona se je branila kot iz sebe. Nato je stopil k njej de Villenur in dejal:
"Madama, dajte meni otroka”.
Fogledala ga je. in ko je v njem spoznala rešitelja, položila mu je uda-110 malo Jeano v roke in padla nezavestna na tla.
“To je res cel mož", dejal je eden mornarjev, zroč za de Villenurom, koji je nesel dete v zdravnikovo kabi-nico.
“Da. cel”, dejal je drugi. “Fred enim letom je bil povišan. Ko je bil kapitan neke fregate, vozil sem se ž njim."
Drugi dan priplul je "Fulton" na določeno mesto. Kapitan je imel sto brig z izkrcavanjem. Na stopnicah sta se srečala z de Senerivom. in kapitan je vprašal, kako je minula noč.
"Hvala, dobro. Jeana je zdrava, soproga čuti se nekoliko slabo, ali to. upam. preide. Toda kje je gospod de Villenur? Včeraj se je tako hitro u-maknil, da se mu niti zahvaliti nisem mogel."
“O, 011 na to niti ne misli več", dejal je kapitan smehljaje, "dasi je bil to eden najbolj junaških činov, kar jih poznam! Ali evo, tam le prihaja!"
De Senerive hitel je de .ViMvjtiuru naproti, prisrčno mu stiskaje roH1'
"O, gospod", rekel je de Senerive,, koji se je spomnil svojih besedi o dvoboju, “vi imate pravo nazvati se prvega junaka, ker —”
Toda skromni junak ga je smehljaje prekinil:
“Nikakor! Vprašanje ni šc rešeno, saj to je bil le — dvoboj z morjem!"
Zviti kovač.
1 ~ ■
Ni ga bilo v fari in daleč okrog bolj lenega, neokretnega in mehkužnega človeka, kakor je bil Povlač. Dasi trden in zdrav hi bil za nobeno težje delo. že zaradi svoje neokretnosti ne. Pri mlačvi je polomil cepcev in ročnikov toliko, da je že pri tem napravil gospodarju škode za štiri druge. In v kaki nevarnosti si bil, če si ž njim skupaj mlatil! Tudi če si stal v tem, a 011 v drugem kotu poda, že se mu je odvezal cepec, ali pa ga je sploh tako nerodno sukal, da si jo dobil po glavi, roki, ali kamor je sploh priletelo. Ako je kidal gnoj, je polomil roglje pri vilah ali celo držaje. Grabelj mu pa sploh nisi smel dati v roke. Pravijo, da mu ni mogoče kar sproti navezovati cepcev in da bi nut deset Ribničanov ne moglo sproti popravljati grabelj.
Seveda ni zdržal pri delu niti enega dneva. — Takoj je imel polne roke žuljev in če ni dobil še kake druge bolezni, ga je pa pričela boleti peta. No, in potem je bil en teden gotovo bolan. Sključeno je šepal proti domu in o s,ve tem Jakobu ti je zlezel za peč in se ni ganil, če je bila gromada v peči ali če je njegova boljša polovica pristavila tudi največje svinjske lonce.
Imel je Povlač ta dober izgovor, da ga je bolela peta. Pred tremi leti je kosil pri Bašcu otavo. Takrat se je bil res precej močno zbodel in precej časa šepal okoli in lenuharil. Od takrat pa tudi ni bil več za nobeno pravo rabo. Kadar niti je delo presedalo, jc takoj začutil, da se mu peta odpira, čutil je boleče trganje, hude sunke okrog dobro zarastle brazgotine in ti je privzdigoval nogo, kakor da jo ima na vrvici in se zraven kremžil, kakor da bi jedel trnulje.
Sploh ga je včasih vse bolelo. Seveda najraje in gotovo ob najhujšem delu. Po zimi je bil zdrav, ali po mlačvi in košnji. Če je prišla njegova polovica s polja in rekla: Ti, France, deteljo bo treba pokositi, je bil takoj pripravljen.
—	Le nič ne skrbi, eno jutro bom šel, pa jo vrženi. Samo okoli lhše še malo pocedim.
A še predno sta pretekla dva dneva, je bil že za pečjo,- kjer je stokal in tarnal, kakor da se mu bliža zadnja ura. I11 Polonica, kaj je hotela?! Sama je morala prijeti za koso, sicer bi bila ostala detelja na polju.
Lansko pomlad, kmalu ko je izginil zadnji beli sneg in ko je črez Smrtnikov klanec sem pihal navadni hud pomladni veter, so Povlača naenkrat začeli zelo boleti zobje. Sprva je bil še precej miren. Kmalu pa je začel zdihovati in tekati po sobi gor in dol, glavo si je zavil okrog in okrog v kos rjuhe, da se mu jc videl samo še nos in je tako strašil po sobi, veži in okrog hiše.
—	Joj, joj, ah, to boli!, je javkal. Polonica — daj. segrej mi cunje!
In Polonica mu jc grela cunje in g^ tolažila:
—	Le potrpi, France, bo že bolje, saj mora še vsak kaj prestati!
—	Pa ti trpi, če moreš! Joj, joj, to boli!
—	Ne bodi vendar tako mehak; kakor otrok, tak si! Če te malo zaboli,
pa že javkaš, kakor da je prišla zadnja ura, ga je karala Polonica.
—	Saj vidiš, da res trpim, a da že nič več ne morem prestajati.
—	Če že ne moreš več prestajati in če res toliko trpiš, pojdi gori k Smrtniku, naj ti izruje tisto spako. Boš imel vsaj mir!
—	K Smrtniku nikakor ne grem. Misliš, da se mu res pustim mrcvariti. Raje še trpim.
—	Ne bodi vendar tako bojazljiv, France! Saj to ni tako hudo. I11 vsi pravijo, da Smrtnik prav lepo dere zobe. Le pogum in pojdi tja. Ko ti ga izdere, si takoj~zopet zdrav.
—	Naj dere kakor hoče, lepo ali grdo. Toda mene ne bo, ker si ne pu-stim po ustili brozgati s kleščami. Joj, Polonica, grej mi vendar cunje, saj vidiš, kako mi je hudo!
Polonici je že vse presedalo. Zaradi vednega stokanja že nevoljna in jezna ' pusti Franceta in gre v senožet grabit krtine. Še rad boš šel, si je mislila, ko je šla preje še malo pogledat k živini v hlev, še rad k Smrtniku, da te le prične dosti močno boleti.
Francetu je bilo nekako težko samemu doma. Bolečine so prihajale huje in huje. da mu je kar pot stopal na če-
lo.	Nikogar ni bilo, da bi mu grel cunje, nikogar, da bi ga tolažil.
—	Kaj bo, če bolečine ne prenehajo! Prestajati jih že nič več ne morem, a k Smrtniku se bojim, si je mislil. Da bi vsaj ravnal s kako drugo rečjo in ne ravno s kleščami. Saj mi lahko odtrga pol čeljusti. Kaj mi je Storiti?! Vendar, kaj bo rekla Polonica, če vidi da se res bojim Smrtnika! Ali res nimam toliko poguma, da bi dal izruvati en zob!? Naj bo, kar hoče, grem!
I11 res se obleče čednejši jopič ter jo s težkim srcem udari črez klanec gori k Smrtniku.
Sprva koraka prav pogumno. Še precej hitro je prišel mimo hiš do vrh klanca in že je pred Smrtnikovo hišo. Smrtnik je ravno na dvorišču in nasaja sekiro.
Ko ga Povlač zagleda, mu postane tesno pri srcu, kri kakor da bi mu zastala po žilah in korak sc mu ustavi. Spomni se na klešče, v duhu vidi, kako mora sesti tje na prag in že čuti, kakor da mu nekaj rogovili po ustih.
In čuda, — bolečin ni več! Se enkrat pogleda Smrtnika — in že jo je odku-ril nazaj.
Gotovo ga je Smrtnik opazil; kajti ravno ko je izginil Povlač za vogljom, začuje za seboi prav krepek ha—ha— ha!
Da bi ga nazaj grede pri Vrtovcu po nepotrebnem ne izpraševali, kje da je bil, zavije raje na daljšo pot mimo kovača. Saj kovač ga gotovo ne bo popraševal, si misli, ko sliši, kako krepko udarja po nakovalu. Je preveč zamišljen v svoje delo.
Potuhnjeno in po strani se oziraje gre mimo kovačnice in že se veseli, kako bo srečno prišel domov, dasi je ravno sedaj zopet začutil močne sunke v bolnem zobu.
—Hej, France Povlač, odkod pa ti, odkod? Ali se ne boš pri meni oglasil? se začuje iz kovačnice.
Čudno so pogrele te besede Povlača in najraje bi bil doma za pečjo. Ta presneti kovač, da ga je moral prinesti vrag ravno sedaj ven iz kovačnice. Kaj naj mu odgovori, kako naj gre naprej?
—- Vendar nisi kaj bolan, kaj?, ogovarja dalje kovač.
—	Da, da, malo bolan sem, iztisne s
težavo iz sebe Povlač, ki od sramu ih bolečin ne ve, kaj bi rekel.	'
—	I kaj ti pa je? Te ne bole morda zobje, ker si ohvezan?
To je dalo Povlaču malo več poguma, da se vseeno ustavi.
—	Da, zob me boli. I11 zato sem bil tam-le pri Smrtniku, da mi ga izruje. Toda ni si ga upal. Pravi, da je nevarno zaraščen. Sam ne vem, kaj bo, je pravil in se lagal, da bi prikril svojo strahopetnost.
—	Če je tako, imaš gotovo velike bolečine. Čudim se samo, da se ti ga Smrtnik ne upa izdreti. Seveda, s kleščami je taka reč nevarna, posebno će je zob opasno zaraščen. Sicer mislim jaz, da zoba izruvati sploh treba ni. Že marsikoga sem ozdravil takih bolečin, posebno ko sem imel kovačnico še tam pri Krtini, in tudi tebi hočem pomagati. Samo ubogati me moraš!
Novo upanje je posvetilo Povlaču pri teh besedah. Ozdravljen bode brez klešč in zoba niti izdreti ne bo treba. Zato pritrjevalno prikima pri zadnjih kovačevih besedah.
—	Vidiš, nadaljuje kovač, ta le vez jih je tudi tukaj že mnogo ozdravila. To je magnet! Prejšnjo vez, ki je držala ta obok, sem vrgel ven in jo s tole nadomestil, da morem komu tudi kaj dobrega storiti. Le poglej, kako bo potegnila to železo in kako bo na njej obviselo. In tako potegne tudi bolečine iz človeka, posebno iz zoba— in pri tem je pritisnil navadno magnetno potkev k vezi, na kateri je tudi obvisela.
Povlač jc kar strmel samega začudenja.
—	Zob je treba navezati na vrvico in to na Vez, razlega kovač dalje. Tako čakaš par minut, in vez ti potegne vselej bolečine ven. Če te zelo boli, lahko tudi tebi pomagam.
Povleč je že kar cepetal samih bolečin. Zato reče:
—	Kar navezajte hitro vrvico, da bom preje rešen. Prestajati že nič več ne morem.
Pritajeno se je muzal kovač, ko je uvidel, kako krasno se mu bo posrečila njegova zvita nakana. Hitro seže v miznico po nalašč za to pripravljeno
(Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
figovcev, obrtnikov, gostilničarjev is
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago
st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St Mesnica.
Vina na prodaj
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c ga!., reesling 45c gal. Staro bele vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Qrockett, Cal
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogi ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IR
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, I1L
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN. SKE CERkVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v noti! ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja deaar v «taro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.
Telefon 123, South Chicago,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 13. Schuster
Young Building.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.	WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnizjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
fi* fif*	ffa
%
%
%
«
*
DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobrozn&no
JOSE pa TBINEB’8
IIOIITMIft
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
%
%
%
%
is
is
%
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno Iz finega rodečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno aa vsak, še tako nežen želodec, še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo ▼ dobrem stanju.
To je^čudežno zdravilo
oj stri okus, kredča živce,
čisti leri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To te na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO,1 IILL.
Ne pozabite poskusiti Trincrjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
49» %¥» «Jp 4*» Mp 4g»	«4P
<** ft* ** ft* ft»	ft» ft* f* dh dfr ft» ft» ffr ft* ft» fl!»
Peči.
Ako rabite dobro peč, lahko jo dobite pri nas po nizki ceni. Popravljamo peči—po znižani ceni. Vse peči so popolnoma urejene.
Pridite jih pogledat.
Barrett Hardware
ft	North Ottazva Street
KJJ.pr	JOLIETi ILLINOIS
Novo Odlikovanje!
(Nadaljevanje s 6. strani.) močno tanko vrvico ter priveže en konec na vez, drugega po dolgem trudu prav trdno na Povlačev bolni zob.
— Sedaj se. pa vsedi tukaj na klop in čakaj toliko časa, da bolečine popolnoma prenehajo. Potem te ne:bo ta zob nikdar več bolel.
Med tem, ko seda Povlač prav varno na klop, dene kovač v ogenj velik kos železa ter ga prične močno greti.
Topo je sedel Povlač na klopi, s skremženoveselim obrazom je čakal, da mu potegne vez bolečine iz zoba kaj razumeti. "Nekoč proti večeru na
Nočno tišino motijo samo zvonci, zamolkli topot iskrih konj in škripanje sani.
Ko so iskri konji čisto spehani, se konča besna in strašna vožnja. Ko privzdigne sluga na pol zmrznjeno dekletce iz sani, vidi, da je to njegova lastna hči — smrtnobleda, . .
Nekaj najboljših Nasredinovih burk.
Arabec Nasrcdin imel je jako hudo in. sitno ženo, s katero se ni mogel nič
ter gledal, kako greje kovač svoje železo.
Ogenj je visoko švigal, tako zelo je gonil kovač meh. In tudi železo je naenkrat postajalo žareče rudeče. Kovač vidi, da je baš sedaj pravi trenutek, potegne po bliskovo razbeljeni kos iz ognja, kričaje skoči proti Povlaču in mu ga pomoli pod nos. Ta se silno prestraši razburjenega kovača, še bolj pa vročega železa in — udere jo proti vratom.
Vse to se je vršilo v trenutku.
Povlač zunaj kovačnice, zadaj za njim krohotajoč se kovač z vročim železom v roki — a na vrvici zob!
— Ha—ha—ha, se je razlegal kovačev smeh, med tem kb se je jedva še slišal zadnji odmev prestrašenega Pov-lača.
Vesel je šel Povlač naravnost proti domu, vesel, da se je tako brez klešč iznebil bolečega zoba, in jezen, da ga je tako imenitno prevaril ta zviti kovač.
Iz kovačnice je pa še dolgo slišal ha—ha—ha!
Cez zasneženo planoto,
Spisal J. Arbcs, poslovenil Fr. V.
DR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann želi: ,,Poprej nego pišete kateremu zdravniku i poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opis e iskreno in brez sramovanja I svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je sto- 5 riti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistem'1
DR. FERI HARTMANN je danas navsaki način prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE BOLEZNI MOŽA IN 1 SNE— nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZA.TORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite ?e pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmann
JilS East 14 St. New York, N. V.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PWl
PALE ALE IN LONDON PORTEF POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
OST AZNAN J.A.3UEO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Borcas se jc zasmejal z ledenimi ustnicami.
V	svctlobelem plašču jc praznovala zimska noč svoj prvi praznik...
Polna luna je.
A v tej jasni, dnevu podobni noči drče lahke sani poleg gozda čez ukrajinsko planoto-.
Nočno tišino motijo samo zvonci, zamolkli topot iskrih konj in škripanje sani; včasih se v daljavi zakrohoče. gavran, katerega podi glad za sanmi.
Sani lete —- lete z viharjem za stavo.. .
Brzo v polumraku golih, zasneženih dreves, v srebrnem svitu polne lune.
V	saneh sedi prileten plemenitaš z dežele— poleg njega bledo dekletce; našel ga je na pol zmrzlega v snegu nedaleč od mesta.
Kdo bi ne vzdignil nežnega otročička iz snega? Vzel ga je k sebi na sani, ga zavil v svoj kožuh in ga brani z lastnim telesom pred viharjem...
Dekletce, otrplo od mraza, se še lii zavedlo do sedaj. Oči ima zaprte; ustnice so napol odprte in sladki dih se zgošča v lahko meglico.
Plemenitaš sanjeva in premišljuje.
V	njegovi duši se vrsti slika za sliko.. .
Vidi sc že doma v prijetni in topli izbi -— vidi, da od mraza otrplo dekletce oživlja v- sliši njegov zvonki, mili glasek.
Nikdo, razven starikavega sluge, ni bil temu priča; ta priganja konje k diru in se skloni tako večkrat nižje k sanem.
Sluga ne sanjeva. Mračno in kljubovalno gleda izpod nagrbančenega čela. Hladna, trezna duša; le včasih švigne skozi mrak njegove duše blesk
trpkih' spominov------
Dolgo se vozijo — vozijo z. viharjem za.stavo------
Plemenitaš, utrujen od dolge vožnje, dremlje — dekletce se še vedno ne zaveda —samo sluga bdi in vidi, kar se godi okoli.. .
Aj 1 nenadoma se pokaže poleg sani gozdna zver... V hitrem diru zakroži okoli konja in teče poleg njega dalje.
S krvoželjnim pogledom preži na sani zdaj od spredaj, zdaj s strani.
Sani pa lete kakor vihar dalje...
Brzo v polumraku golih, zasneženih dreves, v srebrnem svitu polne lune...
Nazadnje se zver razjezi vsled teka —zatuli, skoraj zastane kri v žilah — in zbudi s strašnim tulenjem gospodarja iz sanj.
Pogleda zver, ki dirja poleg konja in s krvoželjnimi očmi preži na sani zdaj s strani, zdaj od spredaj.
| Vstane in se obrne nazaj k slugi. “Ubij to zver!’’ zapove.
"Nimam orožja, gospod!” odgovori sluga mračno in švigne z dolgim bičem, da bi hropeče, upehane konje pognal v besen dir.
Plemenitaš se razsrdi... Oči se mu svetijo od gneva... Vidi pogubo, a ne more si pomagati.. .
Naenkrat mu šine v glavo rešilna misel.
Brez pomisleka nameri s pestjo na slugo, da bi ga tako z enim udarcem-pobil raz sani; zver bi planila nanj in tako bi medtem ostali ušli gotovi pogubi.
Toda sluga se ogne, spusti vajeti iz rok — gospodar izgubi ravnotežje in pade sam s sani,-..
Komaj se dotakne tal, že zasadi kr-voželjna zver s cvilenjem svoje ostre kremplje v njegovo telo.. .
Konji se preplašeni vzpno pokonci, ali takoj nato se spuste v divji dir...
Zaman skuša sluga zagrabiti vajeti — gospodarjeva usoda ga vendar skrbi. . . Ali konji so zbesneli in lete ka-| kor z viharjem za stavo poleg gozda ‘ čez zasneženo planoto,
| Dolgo lete...
| Brzo v polumraku golih, zasneženih dreves, v srebrnem svitu polne lune .
stane med njima velik kreg in — pretep.
Sosedje, ki so vse slišali, vprašajo druzega jutra nezadovoljnega zakonskega:
“Kaj pa sta imela sinoči z ženo, da je bilo toliko hrupa in da je naposled nekaj zaropotalo po stopnjicah?”
“Kaj sva z ženo imela? Nič! Samo nekoliko divja je bila po stari navadi in ker si ni vedela pomagati v svoji hudi jezi, vdarila je po mojih hlačah s tako silo, da so sc zvalile po stopnicah.”
“Ah, kaj nam boš lagal! Ce bi bila žena same hlače potočila po stopnicah, tedaj bi ne bile toliko ropotale!” “No, če pa že hočete in morate vse vedeti in tudi to, kar vas celo nič ne briga, povem vam tedaj golo resnico!” godrnja Nasredin in nadaljuje: “Moja žena potočila jc res hlače po stopnicah, a da so naredile toliko ropota, tega sem kriv jaz sam, ker sem — v njih tičal!”
* * *
Nasredin zajaše nekoč svojega osla, pa narobe in tako je bil proti oslovemu repu obrnjen. Ko tako jezdi po mestu, smejejo še mu seveda vsi mi-mogredoči ter mu pravijo: “Ti ja ne sediš prav na oslu — ti si se ja narobe vsedel na osla!”
Šaljivec pa jim zatrjuje: “Kaj vi veste! Jaz sam sedim celo prav na oslu, tudi sem se celo prav na osla vsedel, pa kaj hočem, ako je takrat narobe stal. Osel je torej kriv, ne jaz!”
* * *
Ko je bil Nasredin še mladenič, padel je bil nečega dne v vodnjak. Oče, kateri je to videl, priskoči k robu, pa si v prvem strahu ne ve pomagati. Prime se za glavo in začne kričati i “Moj Bog, moj Bog’, kaj mi je storiti?” .
Našega šaljivca-pa .nagajivost še' celo v tej nevarnosti ne zapusti. Ilitro-zakliče očetu:	,
“Oče, veste kaj? Le nekoliko še počakajte! Jaz grem takoj po dolgo vrv in vas boni tiifcaj'imtei pategiiil.”j.3;vv.
Te besede so' pomagale .iiy. oče. je vedel, kaj ima. storiti.
Ko je bil naš šaljivec nekoč v hudi sili in ni imel že kaj je šli, 'pograbi Ie-stvo, hiti ž njo k visokemu obzidju tujega vrta in spleže po lestvi na zid in po njej dalje v vrt. Že si hoče nekoliko sadja za lačen želodec natrgati, ko vidi posestnika prihajati. Ker mu ni moč več uteči, vsede še hitro poleg lestve na tla in pričakuje gospodarja.
“Kaj iščeš v mojem vrtu?” zareži ta nad njim.
Šaljivec pa mu mirno bdgbvori: “Le stvo prodajam, če jo kupite!”
Gospodarja posili smeh in podari mu sadja, kolikor ga jc mogel Nasredin nesti.
* * *
Ncvcdneži izpraševali so nečega dne našega šaljivca, kaj se zgodi z luno o mlaju. Ker je vedel, da jim tega ne more dopovedati in ker sploh ni hotel mnogo govoriti, zlaže se jim celo kratko tako le:
“O mlaju vzame ljubi Bog luno, razreže jo na drobne kosce in iz teh naredi majhne zvezdice, katere svetlijo potem na nebu.”
Tako se je na kratek način odkrižal nadlegovalcev7, ki so mu seveda vse verjeli.
* * *
Nasredin, ki je imel nekoč na svoji strehi nekaj popravljati, pade po nesreči na tla in se močno pobije. Na njegov krik prihite od vseh stranij sosedje in drugi ljudje, zanesejo ga v hišo in ga začnejo nadlegovati z vprašanji:
"Kaj si pa delal, da si dol padel? — Kje te boli? •— Kaj te boli? — Te hudo boli? •— Si se hudo vdaril?”
To govoričenje in izpraševanje je jezilo šaljivca in ker mu tudi vsled bolečin ni bilo govoriti, zato vse skupaj nevoljno zavrne: “Čemu me toliko izprašujete po nepotrebnem! KdOr hoče vedeti, kako in kakšna je taka reč, gre naj sam na streho in naj — pade ž nje!”
* * *
Nasredin bil je nečega večera v veseli družbi, v kateri je moral vsakdo kaj doživelega povedati. Mnogo se je seveda tudi lagalo. Ko pride na nje ga vrsta, začne pripovedovati o veliki in grozni nesreči na morji. Pripovedoval je tako-le:
“Nekdaj zasačil nas je na morji hud vihar, ki je začel Iadijo grozno metati sem in tja. Grmelo in bliskalo je Stra šno, dež pa jc lil kar curkom. Nakrat zadene ladija na veliko podvodno pečino in se hipoma razbije in potopi Ni jeden človek, ni jedna reč in sploh nič se ni rešilo, vse je šlo na dno morja.”
Začudeni vprašajo ga zdaj znanci kako je vendar on pri življenji ostal kako se on rešil.
“To vam lahko pač celo kratko povem!’ odgovori šaljivec, “jaz sem se namreč rešil in pri življenji ostal, ker — nisem bil na tisti ladiji!”
* * *
Nasredin bil je zelo trdne in močne postave. Nekoč gre z dvema sopot-
nikoma skozi puščavo. Spremljevalca bila sta že jako trudna, a ne tako naš nagajivec. Meni nič tebi nič naložita slaba popotnika dobrovoljnomu tbva-rišu'svoji suknji in drugo blago, pa ga začneta za nekaj časa zasmehovali in niti zabavljati. Jeden mn celo reče:
"Dragi tovariš, delava ti mnogo truda in mnogo nadloge, kajti oprosti, teža. ki jo neseš, je teža za enega' osla!”
Šaljivec pa je dobro timel dvoumni govor in je reč nekoliko trpko zasuk-nil, ko jima je odgovoril:
“Meni se pa dozdeva, da teža, katero sta mi naložila, ni teža enega osla, ampak dveh.”
Po teli besedah vrže blago po tleh in gre sam dalje.
* tfi *
Nasredin šel je nekoč v pokopališče. Ker pa ni bi! kaj dobro oblečen, niso mu hoteli strežniki postreči, misleč si: “Ta je videti ubožen, ne bode mnogo plačal.”
Ko Nasredin odide, plača začudenim postrežnikom eno krono.
Prihodnjič pat, ko pride zopet v kopališče, dobi najlepši prostor in najboljšo postrežbo, a pri odhodu plača samo dvajset vinarjev. Nezadovoljnim in hudujočim se strežnikom pa reče:
“Zadnjič plačal sem eno krono za današnje, danes pa plačam samo dvajset vinarjev za zadnje kopanje. Ni prav? Kaj hočete torej?”
E. Wunderlich Granite Oo
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, IH
Velika zaloga spominkov
>
&
N*
«
SO
!►
QC
¡■M
O
Sd
vo
'rs
«
«rt»':
m
©■
¡3
H
rtrt
m
Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetarj blizu Summit, Cook Co., in Naperviln 111. Chi. tel-1872. N. W Phone
VWAWAUW.WAmW
k st
%
Sobe 2G1 in 202 Barber bldg, JOLIET. ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

KRKO C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
500 N. Bluff St.,	Joliet lila.
Tl» Mii!
Na voglu Chicago m Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJE SVETA.
(CAPITAL t
0 0 0.94
P. A MASON, predsednik G. M CAMPBELL, podpredsednik. ROBT T. KELLY, blagajnik.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
ročim vedno sveze pivo, fino kali' fornijskb vino, dobro žganje in trži» aajb.oljše smodke
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612,
on N. Broadway.......JOLIET. ILT
ROJAKOM
priporočam svojo
/f
Phoenix
Buffet
ejer se toči vedno sveže pivo, žgauie ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SlcofT
113? N.
N. VV. Phone tkrçi. Hickory St.,
Joliet,
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
j! Govori nemško in angleško. ■.V.V.*.%V.WAV.VAVZAVW
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke ce«e in doora postrežba j. naše geslo.
N« pozabite toraj obiskati nas e naiej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street*. Chic. Phcme 4531. N. W. Phone II13
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tile A. ff. FlBier Dne Co.
LEKARNARJI.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih ot« znakov (badges). regalij, kap baadefl in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Cor.
Streets
Bluff and Exchange JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostihio
National Buffet
v katerej bodem točii najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. VV. Phone 825.	Joliet, IH.
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
BERITE DOKAZ RESNICE !
Velecenjeni gospod zdravnik !
Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne trpiv vet' na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moji
.	je prejšnje
težke bolezni nimam več uiti najmanjšega znamenja. Moja najnljudneja Vam hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi za mogel v tako kratkem času popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popoluoina zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priiKjročati. Vaš uajhvaieznejSi
JOSIP KISLAN, I>x 8, Tremelv, Grasselli, N. J.
Na tisoče takih in euakili zahvalnih pis m se nahaja v Collins New York Medical Institute Klor se poveri v zdravljenji- ti »ga zavoda sme biti aiguien, da ge nahaja v rokali izkušenega* zdravnika. Dobra zdravila so imjgotovejo
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica 1 Instituta”»» pisatelj rrekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Gospa Kislan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok.
v nujKrajšcm času gotovo oz Iravi
Pri lite ali pišite v materinem slovenskem jezika na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York, N.Y
Dr. S. E. Hyudman, vrhovni ravnatelj.
Pošljite še danes Za 15 centov poštnih znamk za prekori8tno knjigo “Človek, njegovo življenja n zdravje’’Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Uradno ure—Vsaki dan «ul 10-5 pop. Ob nedel. »' prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
AMERI KANSKI SLOVgftBC, 14. JANUARJA 1910.
Naši poverjeniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list
priporočamo naše poverjenike, ki so sledeči:
Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc.
Za Crested Butte, Colo.: Fr. Gorišek.
Za Leadviile, Colo.: Ant. Korošec Za Pueblo, Colo.: John Gaber.
Za Bradley, ill.: Math. Stefanich. Za Carbon Hill, 111.: Ant. Mustar. Za Chicago, 111.. Fr. Banich,
Za La Salle in okolico: Ant. Pavšič. Za Peoria, 111. m okolico: Math K. Papich.
Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Waukegan in North Chicago, 111. Mat. Ogrin.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
Za Indianapolis, lnd.: John Hriber-
nik.
Za Frontcnac, Kans.: John Kerne. Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselit.
Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc.
Za Pittsburg, Kans. in okolice: A. Skubitz.
Za Calumet, Mich, in okolico: Jos. Koran.
Za Ironwood, Mich.: J. M. Mavrin. Za Manistique, Mich.: Fr. Gorshe. Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Aurora, Minn.: Fr. Martinjak. Za Chisholm, Minn.: Mart Zalar.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Eveletb, Minn.: Math Katch.
Za Gilbert, Minn.: Ant. Indihar.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont, in okolico: Josip Geršič.
Za Electric, Mont.: Josip Perme.
Za Great Falls, Mont.: Math. Uricb Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Kobe.
Za Little Falls, N.	hr Gr>
gorka.
Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec.
Za Barberton, O.:	J os. Podpečml
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih Hočevar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Neuburg, O.: John Lekan.
Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz.
Za Youngstown, O.: Joseph Volk. Za Ambridge, Pa.: Pet. švegel.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Forest City, Pa.: Karol Zalar. Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Pittsburg, Pa.: John Verbiščar, Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za funnyside, Utah: Anton Koee» Za Enumclaw Wash.: Jos. Malne-ritch.
Za Cumberland, Wyo.: John Pago» Z j- Rocksprings, Wyo.: Max Kerii»
nik.
Za Willard, Wis.: Ignac Cesnik.
Rojakom v njih okrožju jih najto pleje priporočamo, in obenem prosi mo, da jim skažejo svojo naklonjenost ter jim poverijo naročila i. t. d.
Upravništvo Amer. Slov.

LI
LA
S
MA
G
1RV ,TSKO DRUŠTVO ZRINSKI rankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja. Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St., tajnik: Mih. Podobr'1' 920 N. Chi cago St.; blagajnik:!	Tušek, 20i
Ruby St.; bolniška	'elnika: za
vzhodno stran mest:	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mr ič, 1316 N Hickory St. Seja p nedeljo t mesecu v cerkveni dv jrani.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, HL Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
STENSKI PAPIR
za pri h mini lli 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«» in fimezev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske*» papirja po nizkih cenah.
Alexander
r\ Chicago telef. 27M	| J t«<eT. N e*'
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St..	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IU
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno s wie pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34*. JOLIET
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
č« boi kupoval od naa, ti bomo v* i*j postregli z najniijimi tržnimi -• nami... Mi imamo v zalogi vzakovr* nega les»..
Za stavbo hiš in poslopij mehki n in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Nas prostoi je ne Desplaicea ali. blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglzsi . pri nas in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihrinili -le».
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ,,a vog’ DES PLAINES IN CLINTON st-
Ji	na dan in več stalnega do-
bička jamčimo agentom z ■	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones **
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantiqu*
FRANCOSKA PROGA _____________________________________
<ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro brano in »zna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop uk za zapad, 71 Dearborn St, Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, I1L A. C. Jankoviči) agent; 2127 Archer Ave., Chicago, XlLPaul Starič, agent, 110 South 17t» St, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet Illinois.
^	Prodaja jamčena	^
glede svojstev in čistoče.
Premenimo, odjemalci plačajo stroške pošiljatve (oziraje se na naš cenik) ta zavoj tobaka za nosljače —Copenhagen Snuff, za kateresibodi vrste duhan, dokler ne poteče omenjeni čas, ako ni bil tak duhan pokvarjen potem ko je bil poslan iz naše tovarne.
Le polni zavojčki se premenijo. Mora se nam naznaniti, s pravico vrniti blago, predno ga odpošljete.
COPENHAGEN SNUFF je duhan narejen iz najboljše, močnega, sočnatega tobačnega listja, h kojemu je pridejanih le takih reči, da se tobak zboljša. Tak duhan je izdelan iz naravnega listja, ki je žc či-ščeno vseh nepotrebnih snovi in kisline. COPENHAGEN SNUFJ JE NAJBOLJŠI DUHAN NA SVETU ZA NOSLJAČE IN ŽVEČENJE.

TO JAMČENJE SE NAJDE V VSAKI ŠKATLJICI DUHANA — COPENHAGEN SNUFF.
Izdelovanje duhana v svrho nosljanja je umetna priprava za ljudi. To je to za duhan kar- je kuhanje za jestvine in čistenje pijače. Copenhagen Snuff se navadno rabi za žvečenje, ker je najboljšega, čistega listja. Moč tega duhana je bolj trajna in je za to priporočljiv, ker je bolj v varčevanje.
Ako ga ni naprodaj v prodajalnah vaše soseske, vam ga pošljemo po navadni ceni, mi plačamo poši-ljatvene stroške, v katero si bodi mesto v Ameriki in v kako veliki množini.—Copenhagen 5c škatljica.
AMERICAN SNUFF COMPANY, Dept S., Ill Fifth Avenue, New York, N. Y.
Bodite čisti pa boste zdravi.
Seveda umivate svoj obraz, ampal na telesu se neprestano nabirajo cime ki povzročajo bolezen in ki se ne mo rejo odstraniti z milom in vodo, am pak Severov Antisepsol jih odstrani Izvrstno ustno izpiralo in grgralo za usta, zobe in grlo. Uničuje cime, ki povzročajo razpad, utrjuje krvaveče in gobaste zobrne, leči mrenice, čisti dih in čuva zobe. Prihrani vam denar; drobec pomešan v vodi donese dobre učinke, če se rabi kot pršilo ali vbrizgalo pri zdravljenju katarnih obolenj. 25c za stekifenico. Na prodaj v lekarnah; dobite tudi iztis Severovega Almanaha za leto 1910., če vprašate zanj. W. F. Severa Co., Cedaf Rapids, Iowa.	2
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
f SLOVENSKI POPI
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenic Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel, 2272, N.W.480. Obnedeljeh Pi. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in J! hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista drui-£ ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!	|
«J*ViÄViMSMA^\^^Ä\\\\\>ÄWWWW\W>&\»WÄWW\\\\W\>A>XV\\\YNW\\w\Wu
fg- Največja in najstarejša hranilnica na Kranjslun.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ST *.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge »n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron Rezervni skladi znašajo 9.470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom re^utiikfe bliltp
78,000.000 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi:
____________________ Zemljeknjižno zavarovane
■	terjatve .........K 36,207.340
Posojila občinam in kor-
L' Jr	*	poracijam ........ 2,392.039
’ * -„^-‘-‘1 Menice .......... 568.000
-J**''	Vrednostni papirji . 23,660.702
HHhBL ;.	Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki Pfhl se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem ST“'*1 >‘iL»T.	"	\ -¿''-.v»-« J na Kranjskem. Kranjska hranilnica
darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
Klub gluhonemih.
V Londonu je med mnogimi klubi klub, ki se more imenovati res vzoren. V tem klubu sedite, pišete ali berete popolnoma mirni in zadovoljni, ker se ni treba bati, da vas bo nadlegoval kak brbljav človek. Ta klub se imenuje klub gluhonemih in njegovi člani morejo biti samo gluhonemi ljudje. Tu se nič ne govori, ampak se sporazumeva samo s kretnjami rok, ki jih gluhonemi uporabljajo mesto govora. Po pravilih kluba je dovoljeno članom u-vesti v klubove prostore kakega gosta, ld pa mora biti tudi gluh. Marsikdo bi mislil, da mora biti v tem klubu dolgočasno, ker se ne morejo ljudje razgovarjati. Ali temu ni tako. Gluhonemi ljudje so po naravi veseli, a žalostni so samo tedaj, kadar so med ljudmi, ki jih priroda ni zenačila njimi. A kadar so med svojimi sovrstniki, zaigra se jim srce in popolnoma zadovoljni odigrajo kako igro in izpijejo čašico vina ali piva. V svojem klubu pozabijo na svojo nesrečo in tolažijo se z enako usodo svojih tovarišev.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IU
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel 26