OSREDNJA I KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per 159/1979 . _ llllllllllllllllllllllil! 5 informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 20 - V E L E N J E 30. 8. 1979 GORENJE - MUTA: „ SREČA V ZELENJU IN CVETJU” V soboto, 25. avgusta 1979, so na Muti ob Dravi odprli tradicionalno razstavo „Sreča v zelenju in cvetju". Prireditelj „Gorenje— Muta" pripravlja razstavo z namenom, da prikažejo dosežke svoje delovne organizacije, ki je v okviru sozda Gorenje dosegla v nekaj letih izreden napredek. Ob tem pa lahko na razstavi podrobno spoznamo celoten proizvodni program sozda Gorenje, pa tudi koroško gospodarstvo se predstavlja s svojimi uspehi. Letošnjo prireditev ,,Sreča v zelenju in cvetju" je odprl s priložnostnim govorom predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. Čestital je prirediteljem in poudaril, kakšen pomen ima razstava v kraju ob meji, v kraju pod obmejnim Kobanskim. Na otvoritveni slovesnosti so učenci osnovne šole Muta priredili kulturni spored, ki ga je popestrila še godba na pihala Gorenje—Muta. Učenci Izobraževalnega centra na Muti pa so na drog dvignili zeleno zastavo, s čimer so oznanili, da se je odprta razstava, da so se začele številne prireditve ,,zelenega tedna" na Muti. Številna predavanja o kmetijstvu, vrtnarstvu, de- „Sreča v zelenju in cvetju" — Ni odveč povedati, da smo posnetek ukradli sredi vrtov cvetoče Mute Andrej Verbič je ocenil prizadevanja, ki so rodila velik uspeh v kraju pod obmejnim Kobanskim. mcnstracije orodij in male kmetijske mehanizacije, obiski trgovskih in drugih zastopnikov, srečanja lovcev, športnikov, piknik delavcev Gorenja — Muta — vse to se vrsti in se še bo zvrstilo do zaključne prireditve, ki bo v nedeljo, 2. septembra na Muti. To bo tradicionalna parada cvetja in zelenja v kateri bodo delavci in mladina, športniki in kmetje predstavili svojo dejavnost, predstavili svoje uspehe, ki so jih dosegliv zadnjih letih. Že lani je Muta prejela za urejenost kraja zlato plaketo, letos pa lahko znova vidimo, da so res dosegli velik uspeh in še bolj prepričljivo lahko spoznamo, kako upravičen naslov so si izbrali za svoje prireditve — sreče v zelenju in cvetju! Zbrana množica, med katerimi je vsako leto več gostov iz najrazličnejših krajev domovine in tujine POSLOVNI REZULTAT JANUAR - JULIJ 79 PROIZVODNJA V mesecu juliju 1979 smo proizvedli izdelkov vrednosti 577 milijonov din (57 starih milijard), plan pa izpolnili s 97 odstotki. V prvih sedmih mesecih leta 1979 smo proizvedli izdelkov v skupni vrednosti 4.216 milijonov din (90 odstotkov predvidene vrednosti operativnega plana oziroma 54 odstotkov letnega plana). PRODAJA, IZVOZ V mesecu juliju smo dosegli vrednost prodaje na domačem VREDNOST DOSEŽENE PROIZVODNJE JANUAR-JULIJ 1979 trgu v višini 345 milijonov dinarjev, kar je 78 % predvidene prodaje. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta znaša prodaja na domačem trgu skupaj 3.095 milijona din (310 starih milijard). To je 90 odstotkov operativnega plana in 55 % letnega plana! V juliju smo izvozili izdelkov vrednosti 150 milijonov din, kar je 70 % planirane vrednosti. Izvoz v prvih sedmih mesecih pa znaša 910 milijonov din (91 starih milijard). To je 80 % operativnega plana in le 42 % letnega plana. TOZD Januar — Julij 1979 tisoč din % doseganja plana KUHALNI APARATI 368.003 51,70 Štedilniki 535.859 63.28 Elektronika 888.687 52.87 Elektronika Ptuj 188.499 55,04 Pohištvo 115.357 57,13 Pralna tehnika 756.507 50,84 Hladilna tehnika 494.795 55,88 Zamrzovalniki 644.704 56,54 Mali gosp. aparati 138.705 56,54 Gradbeni elementi 85.485 54,03 TGO GORENJE 4.216.601 54,18 Skupaj smo prodali na domača in tuja tržišča izdelkov v vrednosti 4 milijarde din (400 starih milijard!), kar je 87 % operativnega plana in 51 % letnega plana. Delovne organizacije SOZD GORENJE: TGO Gorenje, Gorenje-Muta, Gorenje—Fecro, Gorenje— El rad, Gorenje—Varstroj, Gorenje— Metalplast, Gorenje—Petar Drapšin, Gorenje—FTU, Gorenje—Mura/, Gorenje—Tiki, Gorenje—Glin, TOZD Servis in maloprodaja so v sedmih mesecih letos dosegle vrednost proizvodnje 6.652 milijonov din (665 starih milijard), kar je 89 % operativnega plana in 53 % letnega plana. Na domača tržišča smo v sozdu Gorenje prodali izdelkov v vrednosti 5.880 milijonov din (55 % letnega plana), na tuja tržišča pa 1 milijardo din (sto starih milijard), kar pa je precej manj, kot je bilo predvideno tako v operativnem kot letnem planu izvoza. Rezultati kažejo, da odstopamo pri doseganju operativnih p/agov, pa tudi letni plan bo izredno težko dosegljiv. Zato bo treba znova analizirati dosežene uspehe, ukrepati in storiti vse, da bomo dosegli začrtane cilje. GORENJE NA POMURSKEM SEJMU Pozornost je pritegnila mata kmetijska mehanizacija Gorenje — Muta Od 17. do 26. avgusta 1979 je bil v Gornji Radgoni odprt 17. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Sejem je obiskalo rekordno število 150.000 obiskovalcev. Sklenjenih je bilo izredno veliko poslov in dosežen namen, ki ga ima sejem kot osrednja slovenska kmetijsko—živilska razstava. Sejem so popestrila številna predavanja, demonstracije in strokovni ogledi. Pomemben prispevek sejmu je pomenila tudi živinorejska razstava vseh slovenskih rejcev lisastega goveda. Močno je bi/a zastopana živilska industrija, izredno zanimanje pa je veljalo tudi kmetijski mehanizaciji. Mešalnik za mleko — primeren za večje kmetovalce Prav v tem delu kmetijske mehanizacije pa je nastopilo na sejmu tudi Gorenje. Sicer pa je velik razstavni prostor sozda Gorenje prikazat obiskovalcem celoten program Gorenja — vse za dom. Med kmetovalci je seveda velik interes za najrazličnejšimi zamrzovalnimi aparati, malo kmetijsko mehanizacijo, poljedelskim orodjem, v zadnjem času pa Gorenje ponuja še zanimiv izdelek — mešalnik za mleko, ki je proizvod nerjavečega programa Gorenje — Fecro. Na sejmu nam je sodelavec tozda Servis in maloprodaja Jože Pečolar dejal: „Vsak dan smo imeli res veliko obiskovalcev m sejmu, izredno zanimanje velja domala za vse izdelke. V zadnjih dneh sejma je razprodaja, vendar so kupci že vse razstavljene izdelke rezervirali takoj prve dni sejma. Živ interes za beto tehniko tudi na sejmu v Gornji Radgoni Tudi za naše kuhinje je interes velik. Kupci se pritožujejo, da v trgovskih hišah čakajo na naše kuhinje po dva in še več mesecev, kolikor je dobavni rok trgovskih organizacij." Na razstavi proizvodov Gorenja je bilo paše za oči veliko, potrošniki pa se včasih upravičeno jezijo, ker vseh izdelkov ne morejo dobiti v trgovinah. Jože Pečolar: „ Vse smo razprodali..." Težave TGO Gorenje Vinko Hafner na pogovoru s predstavniki celjskega gospodarstva — Nezavidljiv položaj tudi v celjskem Emo CELJE, 26. avgusta - Pogovor, ki ga je imel v petek popoldne predsednik RS ZSS Vinko Hafner v Celju, se je pretežno nanašal na gospodarska gibanja na širšem celjskem območju, pri čemer so podrobneje osvetlili zlasti položaj Cinkarne in problematiko tovarne Gorenje, potem ko zvezni zavod za cene ni odobril sicer pravočasno vloženega zahtevka za podražitev nekaterih izdelkov.Po mnenju Vinka Hafnerja se razmere v Cinkarni slabo odvijajo in so dosti bolj zapletene, kot si je bilo mogoče misliti, vendar bi se dalo še največ narediti s potrpežljivostjo. Trenutno se je, kot kaže, znašla v največjih težavah Nova grafika, saj še ne ustvarja deviznega prihodka, čeprav vrednost izvoza celotne Cinkarne presega 21, vrednost uvoza pa 16 milijonov dolarjev. Zato po novem režimu ne bo mogla uvažati potrebnih surovin. Posledice bodo zelo hude. Ker je grafiki zmanjkalo 50 milijonov deviznih din, bo morala, kot je dejal glavni direktor cinkarne Bernard Krivec, kratko-malo vsem časopisnim podjetjem in tiskarnam ustaviti dobavo tiskarskih plošč, pri čemer nastaja vprašanje, kaj bo delalo 323 zaposlenih. Ob tem je pomembno, da je nova grafika edini proizvajalec tiskarskih plošč v državi, kar pomeni, da bi ob takšnem ukrepu takoj nastale uvozne zahteve. V Cinkarni upajo, da bo- do v okviru pristojnih republiških teles le našli ustrezno rešitev. Velike težave imajo v TGO Gorenje, ker so aprila in julija vložili zahtevek za podražitev nekaterih izdelkov, zaradi administrativne brezbrižnosti, pa ga je doletela zamrznitev v kakšnem predalu zveznega zavoda za cene, in zatem še prepoved prodaje. Trije tozdi, ki zaposlujejo nad 2400 delavcev, so tako začeli ustvarjati izgubo, ki se utegne do konca leta povzpeti kar na 300 milijonov din. V tem času so se samo plastične mase, stiropor in druge surovine, podražile za blizu 100 milijonov din, tega pa seveda ni mogoče nadomestiti ne z večjo produktivnostjo ne z zmanjševanjem osebnih dohodkov, ki pomenijo tako samo 10 odstotkov v ceni izdelkov, oziroma dosegajo v povprečju 4900 dinarjev, medtem ko je občinsko povprečje 7134 dinarjev. Če bi odobrili podražitev za 15 odstotkov (od 1977 do letos so jim odobrili le za 7 odstotkov višje cene), bi ob koncu letošnjega leta ustvarili 100 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Ob tem poudarjajo, da je ogrožen tudi izvoz v vrednosti nad 100 milijonov dolarjev, kar je 8 odstotkov slovenskega izvoza. Ta pa je tudi sicer nestimulativen, saj premije kasnijo in imajo stalno vezanih 250 milijonov din. Kot je dejal Vinko Hafner, se bodo v slovenskih sindikatih skušali opredeliti do nekaterih vprašanj in poiskati rešitve, kar bo veljalo tudi za izplačilo osebnih dohodkov za avgust. Tu v resnici kažemo dva obraza: pritiskamo na doslednost in popuščamo, ko nam grozijo sankcije. Letošnja jesen bo očitno bolj vroča, kot je bilo poletje. DRAGO HRIBAR Objavljamo fotografijo članka v Delu, 26. avgusta 1979. Da je naš položaj resnično nezavidljiv, so spoznali tudi predstavniki širšega celjskega gospodarstva, zato smo se odločili za to objavo. O tem smo poročali obširno v prejšnji številki Informatorja. POPRAVEK POSLOVNI USPEH V PRVEM POLLETJU V 19. številki Informatorja smo objavili poslovni uspeh v prvem polletju. Pri objavi številk o doseženem dohodku in prispevkih so bili prikazani podatki o planu za leto 1979, ne pa o doseženem v /. polletju. Primerjava v odstotkih pa je bila pravilna. Pravilni podatki so: doseženi dohodek 694 milijonov din, prispevki in davki iz dohodka 54 mio din, druge obveznosti iz dohodka 8 mio din, obresti od kreditov 60 mio din, prispevki za DSSS 121 mio din. Čisti dohodek je znašal 449 mio din, del ČD za osebne dohodke 354 mio din, za stanovanjsko izgradnjo 32 mio din, za skupno porabo 21 mio din, za poslovni sklad 26 mio din, za rezervni sklad 14 mio din. Obračunavanje osebnih dohodkov V tem primeru pa nam ni nagajal tiskarski škrat, temveč smo verjeli podatkom, ki jih je posredovala služba za samoupravno—pravne zadeve. Če pomnožimo 52 tednov krat 42 ur, dobimo 2184 ur. K temu dodamo še 8 ur in 2192 ur znaša redni delovni čas v letu (in ne 1192). Uredništvo INFORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja INDOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk: Tiskarna Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1. v KONTROLIADA 79” MNOŽIČNOST ODLIKA TEKMOVANJA DELAVCEV SLUŽBE KAKOVOSTI Sodelavci Službe kakovosti smo tudi letos izvedli športno rekreativno tekmovanje kontrolorjev. ,,Kontroliada — 79" je za nami in prepričani smo, da je lepo uspela. Sodelovalo je kar 149 sodelavk in sodelavcev, predvsem pa smo namenili vso pozornost množičnosti. Kar trinajst tekmovalnih panog smo izbrali. Igrali smo šah. Streljali z zračno puško. Plavali in smučali. Kegljali. Pomerili smo se v namiznem tenisu, košarki in odbojki, pa rokometu in nogometu. Srečo smo poskusili v mini golfu. Tekmovali smo tudi v atletiki in ob koncu priredili še trim pohod. Množičnost in športne dosežke smo točkovali. Tako smo dobili končne rezultate: Objavljamo najboljše uvrstitve: MNOŽIČNOST Moški: 1. Vhodna kontrola — kuhalni aparati 1089,6 točk 2. Operativna kontrola — kuhalni aparati 902,0 točk 3. Vhodna kontrola — pralni stroji 811,0 točk Ženske: 1. Vhodna kontrola — pralni stroji 535,1 točk 2. Vhodna kontrola — pohištvo 266,4 točk 3. Center kakovosti 190,0 točk EKIPE: Moški: 1. Vhodna kontrola — pralni stroji 1060 točk 2. Operativna kontrola — kuhalni aparati 990 točk 3. Center kakovosti 970 točk Ženske: 1. Vhodna kontrola — pralni stroji 760 točk 2. Center kakovosti 440 točk 3. -4. Vhodna kontrola — pohištvo 210 točk Elektronika 210 točk POSAMEZNO: Moški: 1. Slivar Brane — Operativna kontrola KA 249 točk 2. Melanšek Teodor — Vhodna kontrola PS 239 točk 3. Strniša Tomaž — Vhodna kontrola KA 227 točk Ženske: 1. Jančič Mira — Vhodna kontrola PS 195 točk 2. Silovšek Darinka — Vhodna kontrola PS 176 točk 3. Mihelič Štefka — Vhodna kontrola PS 164 točk Tekmovanje med sodelavci Službe kakovosti je potekalo v športnem in prijateljskem vzdušju. Odbor POHOD NA TRIGLAV USPEL STO DELAVCEV GORENJA NA NAŠI NAJVIŠJI GORI Naša planinska sekcija je mlajše generacije. Čeprav delamo v okviru mladinske konference TGO Gorenje ter kot skupni člani Planinskega društva Velenje, smo zadovoljni, da se nam pridružujejo sodelavci. S skupnimi močmi lažje ustvarjamo. Redni mesečni izleti so lepo obiskani, marsikoga pa še motijo vremenske razmere, ki se običajno konec tedna poslabšajo. Tako je bilo v soboto, 25. avgusta letos, ko smo se začeli zbirati ob treh zjutraj pred Rdečo dvorano. Blisk, grom in močno deževje pa ni zmotilo pravih planinskih privržencev. Sto se nas je kljub vsemu zbralo na avtobusih. Vožnja je bila kar dolga, tja do pod-vznožja našega očaka Triglava. Izsto- pili smo. V prijaznem domu v Vratih smo si okrepili lačne želodce ter se naposled podali v goro. Preko Praga do Kredarice, nekateri pa proti Staničevi koči. Zares zanimivo je, koliko obiska je tu gori, koliko popotnikov pride v te še kako premajhne planinske koče. V teh strežeta le dva. ali največ trije ..., pa si postrežen celo preje kot v naših turističnih centrih kje v dolini! Le kje so naša razmerja; dela pri gradnji novega doma na Kredarici, zbiranje prispevkov . . . Na vse mogoče pomisliš, ko se srečaš v višini 2515 m s stvarmi, ki lahko marsikoga zabolel Prenočili smo v Domu na Kredarici, saj smo ta dan bili precej utrujeni. Počitek se je kar prilegel. Naslednje jutro smo si zaželeli lepše vreme, žal pa ni bilo izboljšanja. Snežne krpe so že dan preje pobelile višino tod okoli, megleno jutro pa nas je pozdravilo ob vstopu na piano. Vseeno je bil zgodaj zjutraj čudovit pogled na morje megel. Le tu in tam kakšen otok: vrhovi Karavank, Kamniških alp, Vogla . . . Končno pa se je megla dvignila in nam okolico spremenila v pravo puščobo. Mnogi udeleženci kljub prijaznim nasvetom — celo svarilom — niso odstopili od želje po osvojitvi Triglava. V led okovane stopinje so šteli vse do Malega Triglava. Pogled s Kredarice Tokrat smo morali poseči kar po razglednici Triglava. ni segel daleč; le tu in tam se je prikazala kolona planincev. V skupini naših udeležencev je bilo še nekaj gorskih reševalcev, ki so obenem bili tudi naši vodniki. Po krajšem sestanku so nam najavili program. Po spodnji stezi smo jo ubrali v smeri Planike, k domu, ki leži le dobrih sto metrov nižje od Triglavskega doma. Pristop na Triglav pa je tudi delno lažji, saj je to južna stran. Kolona stotih se je premikala. Oblečeni smo bili precej raznoliko, pisana oblačila so izdajala našo privrženost planinstvu. Pred domom smo se zaustavili in se odpočili. Tudi v kočo smo hoteli, vendar je bila polna obiskovalcev. Prav paziti je bilo potrebno, da komu nisi naložil še svoje teže. Žejo smo gasili z vročim čajem. Zunaj so se vodniki iz Ljubljane IPD Matica) in člani ŠAO Velenje pripravljali z dolgimi vrvmi, prusiki, karabini... Zaradi varnosti smo bili v navezi. Vzpenjali smo se proti vrhu Triglava. Srečanja so nemogoča, saj je z ene strani prepad severne stene, na drugi strani pa prepad proti Planiki. Stene so bile ledene in snežene. Ponavljajoči koraki so nam kar pošteno jemali moči. Tudi veter nam ni prizanesel. Na vrhu Triglava smo! Na najvišji gori Jugoslavije, na višini 2864 m! Kako smo si v teh trenutkih zaželeli samo en zubelj plamena „Gorenja"! Brilo je. Snežinke so poplesavale okrog nas. Nismo se dolgo zadrževali ob Aljaževem stolpu. Preostro je pihalo. Mraz smo čutili pod oblačili. Vodiči so svoje prvopristopnike po malem okrepčali z eno „krepko". To je bil krst. Vitezi so pečat potrdili v postojanki, v katero smo se vrnili. Pred Planiko se je narava povsem spremenila. Velike snežne krpe so se vsipava/e z neba. Kot da bi bili sredi zime. Po kratkem prigrizku smo se začeli spuščati v dolino proti Vodnikovemu domu na Velem polju. Že pred domom je prenehalo snežiti. Tudi dežju smo se umaknili, saj smo se morali oglasiti pri naši znani Gelci, nekajletni oskrbnici tega doma. Večina izletnikov se je preoblekla. Mokroto smo čutili zaradi snega, dežja, potenja ... Za nami je bilo dobrih devet ur hoje. Nasmejani se nam obraz, ko nekako še bolj megleno opazimo naše avtobuse, ki čakajo na prišlece. Tam sredi gozda — tam na Pokljuki. Vračamo se domovom naproti. Pred Ljubljano smo se poslovili od naših „varovancev", ki so nas skrajno previdno vodili na celotni poti preko Praga in potem še višje, na vrh, pa tudi z gore v dolino. Spominjam se pogovora znanega alpinista, člana nekajkratnih himalaj-sih odprav, ki je tokrat bit tudi med nami kot vodič. Že ob začetku hoje je rekel: „ Vračajmo se živi in zdravi!" Pogosto je bila njegova hitra kretnja in varno ponujena pomoč utrujenim planincem kar pošteno dobrodošla. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili priti na vrh našega Triglava. Bilo je težko, saj je vreme pokazalo najslabšo stran. Toda uspeli smo; ostali bodo spomini na trenutke samo-premagovanja, spomini na led in sneg, spomini na vrh, na Triglav. In polni smo znova želje: nasvidenje na naših prelepih gorah! Rezka Stropnik PLANINE VABIJO Planinska sekcija Gorenje bo v naslednjih mesecih organizirala še nekaj izletov. Kam bo vodila pot, bomo poročali v Informatorju. Moramo pa vas seznaniti in opozoriti na 9. september 1979. Tega dne bomo vsi člani Planinskega društva Velenje praznovali 30 — letnico delovanja. Razvili bomo prapor društva. Slavje bo na Paškem Kozjaku. Pričetek ob 10. uri. Vljudno vabljeni. Nova Kredarica po zamisli arhitekta Vlasta Kopača. Ne pozabite nanjo. Prispevate lahko obveznice. Oddate jih lahko v pisarni Planinskega društva Velenje.