Kamniški OBČAN
St. s
54. leto
Stari grad znova v rokah občine
Najemnika Starega gradu sta se po večletnem pravdanju vdala in pred dnevi zapustila grad, ki pa ga je občina prevzela v zelo slabem stanju. Na pobudo številnih občanov bodo jutri, 16. maja, organizirali čistilno akcijo v samem objektu in v njegovi okolici, komu bodo grad oddali zdaj, pa na občini še razmišljajo.
Jasna Paladin
Kamnik - Dolgoletnih sodnih sporov med Občino Kamnik, ki je lastnica Starega gradu, in zakoncema Vesno in Markom Ručman, ki sta bila v objektu najemnika, je konec. Sodišče jima je sicer že lani s pravnomočno sodbo naložilo izselitev iz poslovnega objekta na Starem gradu, a se sklepa vse do ponedeljka, 4. maja, ko sta predala ključ svojemu odvetniku, nista držala. »Če bi vedela, da se bo stvar odvijala in razpletla tako, kot se je, gradu nikdar ne bi vzela v najem. Na Stari grad sva prišla s projektom in vizijo, ki bi lepo zaživela, če ne bi dobila toliko polen pod noge. Ne gre za obiskovalce in občane, ampak za odnos z občino, in prav oni so se nama močno zamerili. V grad sva vložila veliko lastnega denarja, v vseh teh letih sva izgubila ogromno energije in vse premoženje, tako da zdaj nimava več od česa živeti. Prav zato bova vztrajala pri odškodninski tožbi, ki jo bova v kratkem znova vložila. Ker pa je bilo vsega dovolj, sva se odločila
V soboto, 16. maja, od 7.30 ure dalje bo na Starem gradu potekala čistilna akcija z naslovom Vrnimo sijaj biseru kamniškega Starega gradu, na katero so vabljeni vsi, ki jim je mar za to priljubljeno izletniško točko.
Objekt na Starem gradu je v precej slabem stanju, prav tako je zanemarjena njegova okolica, zato občino najprej čakajo nujna vzdrževalna dela, že jutri pa bodo za lepši izgled poskrbeli udeleženci čistilne akcije.
ključe vrniti in zato nama je tudi malo odleglo,« nam je dan po predaji objekta po telefonu povedal Marko Ruč-man.
Občina je ključe objekta prejela že naslednji dan, ko si je objekt skupaj s sodelavci iz občinske uprave in v prisotnosti sodnega izvršitelja ogledal tudi župan Marjan Šarec. Kot so sporočili z občine, je objekt v zelo slabem stanju, zaradi česar bo potrebno v najkrajšem času izvesti vsaj nujna vzdrževalna dela.
Novica o umiku najemnika pa je hitro navdušila številne Kamničane, ki so županu predlagali udarniško akcijo, s katero bi objekt na Starem
gradu, ki je bil obiskovalcem zadnja leta večkrat nedostopen, in njegovo okolico očistili kar sami. Na občini so predlog sprejeli odprtih rok. »Ocena škode zaenkrat še ni znana. Najprej je potrebno pospraviti objekt, kar bomo naredili v soboto, 16. maja, ko Občina Kamnik organizira čistilno akcijo na Starem gradu, ki se bo začela ob 7.30 zjutraj. Šele nato bodo pristojne službe ocenile nastalo škodo,« nam je povedala Janja Zorman Macura z občine in dodala, da so čistilno akcijo poimenovali Vrnimo sijaj biseru kamniškega Starega gradu. »K čistilni akciji so vabljeni vsi občani, ki jim je mar za
Stari grad, saj je priljubljena kamniška izletniška točka prav od vsakega izmed nas in samo skupaj nam bo uspelo,« še pravijo na občini. Zaradi lažje organizacije so prijave prostovoljcev za čiščenje zbirali do srede, vsi, ki se bodo jutri udeležili čiščenja, pa bodo deležni tudi malice, ki jo bodo pripravili člani Liste Marjana Šarca -Naprej Kamnik. Kdo bo odslej skrbel za Stari grad, še ni znano. Z novim najemnikom na občini namreč ne hitijo, saj želijo dobro premisliti, komu zaupati objekt, da se zgodba dosedanjih najemnikov ne bi ponovila, saj si tega ne želi prav nihče.
OBČINSKE NOVICE
Ponovno v boj za kamniško urgenco
Na ministrstvu za zdravje so predstavili osnutek novega pravilnika nujne medicinske pomoči in novo mrežo izvajalcev, v kateri pa naj ne bi bilo več ambulante NMP v Kamniku.
stran 3
IZ NAŠIH KRAJEV Perovanje v Titanu
Na Perovem so minulo soboto pripravili svoj zdaj že tradicionalni krajevni praznik Perovanje, ki je bil letos posvečen industrijski dedi-
stran 6
ŠPORT
Pred ligo prvakinj
Za člani Calcit Volleyballa je najbolj uspešna sezona v zgodovini kluba. Tudi in predvsem zato, ker so si Kamničanke z naslovom državnih prvakinj priigrale pravico nastopa v ligi prvakinj.
stran 11
ZANIMIVOSTI
Zmaga prinesla nov zagon
Člana Ognjenih muzikantov, ki so s polko Našel te bom prepričljivo slavili na nedavni Slovenski polki in valčku, sta tudi Kamničana Samo Kališnik in Uroš Steklasa.
stran 13
Kamnik, 15. maj 2015
Cesta na Primožu le za spravilo lesa
Na Zavodu za gozdove RS opozarjajo, da morajo lastniki gozdov spravilo po žledu poškodovanega drevja zaključiti do 31. decembra 2016, vse do takrat pa obiskovalci v gozd vstopajo na lastno odgovornost.
Jasna Paladin
Stahovica - Lanskoletni žled je dodobra prizadel tudi gozdove ob dostopni poti k Svetemu Primožu, kjer se po oceni gozdarjev iz Zavoda za gozdove Slovenije -Krajevne enote Kamnik nahaja še okoli 800 kubičnih metrov podrtih dreves. Skupaj z Občino Kamnik so se zato v začetku maja lotili urejanja primernega dostopa, da bi podrto drevje lahko čim hitreje in varneje spravili iz gozdov.
Da hlodovine lastnikom zasebnih gozdov na tem območju ne bi bilo treba vlačiti, so se odločili razširiti obstoječo dostopno pot, po kateri bodo les lahko prevažali z gozdarsko polprikolico in tako zmanjšali poseg v naravo. Dostopno pot, ki je v zemljiškem katastru zavedena kot javno dobro v upravljanju
Občine Kamnik in že zdaj opravlja funkcijo gozdne vlake, so v teh dneh v odseku med ovinkom pri Prelesni-kovi vodi in travnikom pod romarsko cerkvijo razširili na približno tri metre, uredili pa bodo tudi prečne izpuste za meteorno vodo. Spravilo po žledu poškodovanega drevja morajo lastniki gozdov zaključiti do 31. decembra 2016, vse do takrat pa obiskovalci v gozd vstopajo na lastno odgovornost. Čeprav je omenjeni poseg trenutno videti kot velika rana v naravi, gozdarji zagotavljajo, da se bo razširjena pot zarasla že v dveh letih. Prav tako je odveč skrb, da se bo vse do vrha Primoža odslej mogoče voziti z avtomobili. Na poti bo še naprej veljal enak režim kot doslej; če bodo na občini zaznali zlorabe, bodo pot za motorna vozila zaprli z zapornicami.
Na Primoža odslej vodi razširjena pot, ki bo lastnikom gozdov olajšala spravilo po žledu poškodovanega lesa.
Pregledi kot na NAPOTNICO
S pop na
ustom očala
do
Optika Aleksandra	^
01 839 7500^
Hrififl
tus MARKET Veronika
anjska cesta
3c, Kamnik
SE ZA IKNIK
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Občinske novice
Prvi maj z grenkim priokusom
Za nami je nekaj prazničnih dni, ki sta jih zaznamovali tudi dve občinski proslavi, posvečeni dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
Sedma seja Občinskega sveta Občine Kamnik
Denarja za obnovo cest ni dovolj
Svetniki so na svoji majski seji med drugim sprejeli pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva v občini v obdobju 2015-2020, se seznanili z letnim poročilom družbe Velika planina, obravnavali dolgoročni načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest ter se seznanili s poročilom o poteku kohezijskih projektov za gradnjo kanalizacije in vodovoda.
Svetniki so na tokratni seji razpravljali skoraj štiri ure. / foto: gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik, Kamniška Bistrica
- Prva je potekala v parku Evropa, zbrane pa je poleg župana Marjana Šarca kot slavnostni govornik letos nagovoril vodja Doma kulture Kamnik Goran Završnik. »Lahko se odločiš za tiho, udobno varnost ali pa udarjaš po bobnu in budiš zas-
pance. In vedno ti bo nekdo delal: psst! Bodi tiho, večina še spi. Morda pa je udobno spanje naš nacionalni interes? Na vsak način hočemo sami sebe prepričati, da smo narod junakov,« je le delček odličnega govora, s katerim je naši družbi nastavil ogledalo, razmišljanje pa sklenil z mislijo: »Naj bo praznik upora last tistih, ki si upajo.« Ob koncu slovesnosti so župan Marjan Šarec, Goran Završnik in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Matevž Košir k spomeniku revolucije simbolno položili venec in tako počastili praznik slovenskega ponosa. Poleg recitator-jev in praporščakov veteranskih organizacij so proslavo obogatili tudi člani Mestne godbe Kamnik in prav godbeniki so zaznamovali tudi
naslednji praznik, dan dela. Prvomajsko praznovanje se je namreč začelo s tradicionalno budnico, ki so jo godbeniki začeli ob 3.30 na Glavnem trgu, zaključili pa ob 11. uri v Kamniški Bistrici. Na prizorišču tradicionalnega prvomajskega praznovanja se je zaradi slabšega vremena in splošnega vzdušja zbralo manj obiskovalcev,
1
kot pretekla leta, zato rdečih nageljnov - člani OO Socialnih demokratov Kamnik so jih podarili petsto - letos ni zmanjkalo. Zbrani so se tudi razšli prej kot običajno in brez posebnega veseljačen-ja, čeprav so organizatorji poskrbeli tudi za zabavno glasbo. Župan Marjan Šarec je v govoru izpostavil, da Slovenci kmalu ne bomo imeli nič več svojega, saj bomo vsa podjetja prodali tujcem in s tem sami uničili tisto, kar ni uspelo nacistom, fašistom in drugim pred tem. O prvem maju z grenkim priokusom pa je spregovoril tudi slavnostni govornik, letošnji občinski nagrajenec Tone Ftičar, ki je opisal zgodovino delavstva na Kamniškem in opozoril na težke razmere vseh tistih, ki delo danes sploh še imajo.
Jasna Paladin
Kamnik - Uvodoma so se svetniki seznanili z izčrpnim poročilom o izvajanju projekta Razvoj občinskega modela za reševanje potreb starejših v občini Kamnik za leto 2014, ki sta ga predstavila Martina Ozimek in Roman Rener iz Zavoda Oreli, ki skupaj z občino že peto leto deluje na področju kakovostnega in aktivnega staranja ter medgeneracij-skega sodelovanja. Občina letno za program nameni 30 tisoč evrov, vse storitve zavoda pa so za občane Kamnika brezplačne.
Sledila sta sprejema Sklepa o vrsti oddelkov, številu otrok v oddelkih in poslovnem času vrtcev v občini Kamnik v šolskem letu 2015/2016 in Predlog Sklepa o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Antona Medveda Kamnik.
Velika planina povečala izgubo
Kljub temu da so točke o družbi Velika planina na sejah občinskega sveta po navadi zelo dolge, je tokratna minila hitro in presenetljivo brez razprave. Svetniki so se seznanili z letnim poročilom družbe za lansko leto, ki ga je predstavil v. d. direktorja Leon Keder. »Poslovanje družbe je lani zaznamovalo predvsem nedelovanje sedežnice Šim-novec, žled v začetku leta in slabo vreme poleti. Navedeni dejavniki so pripomogli k temu, da je družba poslovno leto z vidika prihodkov zaključila slabše kot leto prej. Ker smo to pričakovali, smo takoj po koncu poletne sezone pričeli z reorganizacijo in optimizacijo poslovanja, ki že kažeta rezultate, saj smo stroške poslovanja uspeli znižati za okoli 25 odstotkov. Lansko leto smo zaključili z izgubo v višini dobrih 245 tisoč evrov, kar je za 40 tisočakov več kot leto poprej,« je med drugim povedal Keder in svetnikom predstavil nove vsebine in produkte, s katerimi si v družbi prizadevajo izboljšati svoje poslovanje. Naj dodamo, da je Občina Kamnik družbo Velika planina v lanskem letu dokapi-talizirala s sredstvi v višini 420 tisoč evrov.
Obnova sedežnice poteka po načrtih
Razveseljivo pa je, da obnova sedežnice Šimnovec poteka po načrtih in bo predvidoma zaključena ob začetku poletja. »Prihodke bomo v letošnjem letu povečali, saj z julijem znova prične obratovati sedežnica Šimnovec, znano pa je, da kar sedemdeset odstotkov potnikov nihalke za dostop do planine uporabi tudi sedežnico,« je svetnikom pojasnil Keder in zagotovil, da vsa dela potekajo po načrtih - tako terminsko kot stroškovno, zato težav, ki bi lahko še zamaknile vnovičen zagon sedežnice, za zdaj ni.
Spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja
Soglasno je bil sprejet tudi Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 20152020, ki zdaj predstavlja pravno osnovo za dodeljevanje sredstev v ta namen iz občinskega proračuna. Letos je za to namenjenih 117.600 evrov. K tej točki je bil sprejet tudi amandma Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki določa, da v kolikor odobrenih sredstev upravičenec ne izkoristi v pogodbeno določenem roku, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
Najbolj kritičnih je 31 odsekov občinskih cest
Najdaljša razprava tokratne seje se je razpletla okoli dolgoročnega načrta razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje 2015-2022 v občini
Kamnik. V občinski lasti je teh kar 416 kilometrov, na podlagi video snemanja vseh cest, ki so ga izvedli v letu 2012, pa so določili ocene poškodb, nabor najbolj nujnih sanacij in stroške, potrebne za obnovo. Škode je za kar 33 milijonov evrov, je pojasnil vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša. Letno občina za vzdrževanje in popravilo cest namenja pol milijona evrov, če pa bi želeli popraviti vsaj tretjino najbolj poškodovanih, bi morali iz občinskega proračuna nameniti vsaj 1,6 milijona letno.
Svetnikom je predstavil seznam 31 najbolj kritičnih cestnih odsekov, za popravilo katerih bi občina potrebovala enajst milijonov evrov, številni svetniki pa so bili do predstavljenega načrta precej kritični. »Prioritetna lista mora biti sestavljena na ravni stroke in krajevnih skupnosti -njih moramo vprašati, kaj potrebujejo, saj sami krajani to najbolje vedo. A v tem občinskem svetu vedno pride do političnega dogovora koalicije. Predstavljeni seznam je zato naravnost smešen,« je med drugim dejal Damjan Hribar (SDS). »Od države denarja ne moremo pričakovati, zanesemo se lahko le nase. Treba pa se je obnašati pametno in strateško, ne da je obnova cest odvisna od tega, katera politična opcija bo bolj glasna oz. na oblasti. Če bomo šli spraševat krajevne skupnosti, bodo povsod rekli, da je pri njih vse treba narediti. Potrebujemo objektiven seznam z objektivnimi kriteriji,« je predlagal Matej Tonin
(NSi). Aleš Lipičnik (SMC) pa je opozoril, da stroške vzdrževanja cest sprejemamo kot nekaj samoumevnega, medtem pa je Komunalno podjetje Kamnik, ki je občinski kon-cesionar na tem področju, lansko leto končalo z okoli 200 tisoč evri dobička.
Svetniki naklonjeni novemu posojilu
V zadnji točki seje so se svetniki seznanili še s podrobnim poročilom o poteku kohezij-skih projektov za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Kamniku in o pridobivanju nepovratnih sredstev, ki ga je predstavila višja svetovalka za komunalno infrastrukturo Suzana Stražar. Pogodbo o sofinanciranju s strani države in EU naj bi občine dobile ob koncu poletja, zato v občinski upravi ugotavljajo, da bodo do takrat porabili vsa razpoložljiva sredstva, tudi premostitveni kredit, ki so ga v ta namen že vzeli. »Da smo takrat vzeli posojilo, je bila zelo dobra odločitev, a denarja imamo le še do junija. Najbolj problematičen odsek v Tunjicah pa nas še čaka - od odcepa za Laniše do podružnične šole, in ker gre za šolsko pot, bi dela morali opraviti med poletnimi počitnicami. Ekipe so na terenu, so vpeljane in najbolj ugodno bi bilo gradnjo nadaljevati. Za ta del pa potrebujemo okoli pol milijona evrov,« je povedala Suzana Stražar in podrobno predstavila potek gradenj. Svetniki o novem kreditu sicer tokrat niso razpravljali ali glasovali, a je bilo iz razprave začutiti, da so mu v ta namen naklonjeni.
Kamniški OBČAN
UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
ODGOVORNA UREDNICA:
Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.
Naslednji Kamniški občan bo izšel 29. maja, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 21. maja 2015.
Kamniške mažoretke in člani Mestne godbe Kamnik na prvomajski proslavi v Kamniški Bistrici
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Občinske novice
Ponovno v boj za kamniško urgenco
Na ministrstvu za zdravje so predstavili osnutek novega pravilnika nujne medicinske pomoči in novo mrežo izvajalcev, v kateri pa naj ne bi bilo več ambulante NMP v Kamniku. »Pričakujem, da bodo naši občani prepoznali poseganje v njihove pravice in se ustrezno organizirali,« pravi direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj.
Bomo v Kamniku izgubili službo nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu, kakršno smo poznali do sedaj?
Jasna Paladin
Kamnik - Kot so predstavili na ministrstvu za zdravje, bo nujna medicinska pomoč (NMP) po novem organizirana v enajstih glavnih in osemnajstih satelitskih ur-gentnih centrih, med katerimi pa ne bo Kamnika, čeprav je ministrstvo samo priznalo, da je šlo v Kamniku za zelo vzorno enoto. Po trenutnem predlogu bi ministrstvo v Kamniku obdržalo le še osem ur ambulante čez dan brez reševalnih vozil in brez obravnav na domu in terenu, torej zgolj za tiste, ki si pomoč lahko poiščejo sami. Dosedanje obravnave na domu naj bi nadomestilo prevažanje bolnikov v urgentne centre in nazaj. Kamniku najbližji satelitski urgentni center je načrtovan v Domžalah. Reorganizacija urgentne službe v Sloveniji naj bi bila po načrtih ministrstva dokončana do leta 2019, država pa vztraja, da bo nova mreža skrajšala čakanje bolnikov in odpravila podvajanje storitev. Novi pravilnik bo v javni obravnavi do 22. maja, na Občini Kamnik pa so nad predlogom ogorčeni.
Zakaj Domžale ja, Kamnik pa ne?
»Zdaj se vidi in potrjuje, kako prav smo ravnali, da smo zagnali vik in krik in smo zbirali podpise in opozarjali na te zadeve. Delovna skupina očitno ignorira 11.500 podpisov, ignorira naša mnenja in proteste in predstavi točno tisti predlog, za katerega so trdili, da je še v oblakih in da mi pretiravamo. Ključno vprašanje, ki ga zastavljam, je: Zakaj Domžale ja, Kamnik pa ne? Če je namen zagotavljanje boljše oskrbe, potem bi pričakovali, da bo to šlo bolj navzven proti periferiji, ostaja pa vse skupaj v nekem centru. Mi ostajamo pri svojih stališčih, ki jih bomo branih. Bojimo se
najhujših primerov pa tudi tistih, ki niso življenjsko ogroženi, kajti občina s 30 tisoč prebivalci, skupaj z občino Komenda pa celo 37 tisoč, bo ostala brez takšne oskrbe, kot jo ima danes,« je odločen župan Marjan Šareč.
Močni argumenti občine Kamnik
Z močnimi argumenti se za ohranitev NMP v Kamniku te dni bori tudi direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki je skupaj s svojo ekipo doslej zagotavljal 24-urno zdravniško oskrbo. »Enota NMP v ZD Kamnik deluje v ločenem ur-gentnem bloku stavbe. Razpolagamo s tremi ambulantami, operacijsko dvorano za male kirurške posege, v ur-gentnem bloku imamo nov digitalni RTG-aparat za slikanje pljuč in skeleta ter ultrazvok. V isti stavbi razpolagamo s certificiranim biokemičnim laboratorijem in lekarno in seveda vso sodobno medicinsko opremo. Vozni park zajema štiri reševalna vozila, od tega dva reanimo-bila, eno nujno reševalno vozilo, dodatno še terensko vozilo urgentnega zdravnika. ZD Kamnik pokriva območje
v velikosti 290 km2, kar je celo več kot površina celotne občine Ljubljana, večinoma hribovitega in težje dostopnega terena, zato je tudi čas trajanja intervencije daljši. V letu 2014 smo obravnavah 10132 bolnikov, na terenu smo posredovali 1223-krat, v povprečju smo opravili 3,82 intervencije na terenu na dan, v bolnišnico pa napotili zgolj 18 odstotkov obravnavanih bolnikov. Z obstoječim načinom dela je bilo v območju dostopnega časa do deset minut obravnavanih več kot tri četrtine našega prebivalstva. V primeru akti-vacije ekipe iz ZD Domžale, kot jo predvideva osnutek novega pravilnika, znotraj dostopnega časa do 10 minut ne pade niti petina prebivalstva, kar za tretjino pa bo ta čas okoli dvajset minut,« nam je razložil Sašo Rebolj, razočaran nad odnosom pristojnih na ministrstvu. »Žal nimam občutka, da strokovna argumentacija kogarkoli od pristojnih res zanima. Ministrica se kljub obljubi v Kamniku ni oglasila, njenega obiska ni niti na seznamu prihodnjih obiskov, kar nakazuje na to, da za ugotovitev dejanskega stanja na terenu ni interesa.
Prav tako niti med pripravo osnutka pravilnika niti sedaj v času javne obravnave v našem ZD oz. na področju, ki ga pokriva naša enota NMP, ni bilo nobenega člana delovne skupine, ki je novo organizacijo pripravljala.«
Zahtevajo enako oskrbo, kot je bila do sedaj
V času javne obravnave tako predstavniki občine kot zdravstvenega doma glasno opozarjajo na slabosti predlaganega pravilnika, diskriminacijo prebivalstva mest, oddaljenih od bolnišnic, sumljivo pozicioniranje satelitskega urgentnega centra v Domžale in na navzkrižje interesov članice strokovne komisije, ki sodeluje pri pripravi te mreže. »Tudi številčni podatki jasno kažejo proti ukinjanju zdravnika NMP v Kamniku. Če ministrstvo v dokončni obliki pravilnika tega ne bo upoštevalo, bomo vztrajali s prizadevanjem za vsaj enake pravice naših prebivalcev do zdravstvene oskrbe, kot je bila do sedaj. Pričakujemo, da bodo naši občani prepoznali poseganje v njihove pravice in se ustrezno organizirali,« je sklenil Rebolj.
Kamniški turizem v Arboretumu
Jasna Paladin
Volčji Potok - Na spomladanski razstavi tulipanov v Arboretumu se je predstavila tudi Občina Kamnik s svojo turistično ponudbo.
Med 1. in 3. majem so se v okviru ponudbe Srca Slovenije predstavili Zdravilni gaj Tunjice, Terme Snovik, kamniška turistična društva ter številni rokodelci. »Na voljo je bilo promocij-
sko gradivo Kamnika in okolice, vsak dan pa so obiskovalci lahko okušali Okuse Kamnika, ki so jih pripravili v Pubu Pod Skalo, Gostilni Repnik, Mesu Kamnik in Hiši slaščic Taran-
gela,« nam je prizadevanja za promocijo kamniškega turizma na eni bolj obiskanih prireditev v naši občini predstavila Sabina Romšak iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Počitniško varstvo tudi letos na Osnovni šoli 27. julij
Kamnik - Društvo Počitniško varstvo Kamnik bo s pomočjo Občine Kamnik tudi letos organiziralo poletno počitniško varstvo, ki se bo odvijalo od 29. junija do 28. avgusta. Varstvo bo potekalo od 7. do 16. ure na Osnovni šoli 27. julij v središču Kamnika. Poletno počitniško varstvo je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda, v društvu pa bodo poskrbeli, da bo program aktiven, pester in ustvarjalen s športnimi delavnicami, dnevnimi obiski bazena, tematskimi dnevi, izleti in podobnim. Kot še pravijo, bo letošnja tema počitniškega varstva osnovana na mladinskih filmih. Otroka lahko prijavite najkasneje do 31. maja 2015, število otrok bo omejeno. Prijavnico lahko dobite na spletni strani Društva Počitniško varstvo Kamnik in na spletni strani Osnovne šole 27. julij Kamnik. Cena dnevnega varovanja z vključenim kosilom, popoldansko malico, programom, zavarovanjem in akontacijo znaša osem evrov. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040/420-347 ali pišete na elektronski naslov pocitnisko.varstvo@gmail.com. J. P.
Proslava ob Tednu Rdečega križa
Mekinje - V tednu od 8. do 15. maja smo praznovali Teden Rdečega križa, letos s sloganom Udejanjamo naša načela in v znamenju petdesetletnice temeljnih načel Rdečega križa Slovenije. Akciji se je pridružilo tudi Območno združenje Rdečega križa Kamnik, ki je minuli torek pripravilo manjšo proslavo v prostorih Doma starejših občanov Kamnik. Zbrane so nagovorili direktorica Doma Marija Rems, župan Marjan Šareč in predsednik Območnega združenja RK Kamnik Marko Rifel, ki je zbranim predstavil sedem temeljnih načel delovanja Rdečega križa po vsem svetu, tudi v Kamniku: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, enotnost, prostovoljnost in univerzalnost. Proslava je minila tudi v močnem medgeneracijskem duhu, saj so za kulturni program poskrbeli učenci Podružnične šole Nevlje, ki so zapeli, zaplesali in pripovedovali slovenske ljudske pesmi. J. P.
Strokovni posvet učiteljev podružničnih šol
Kamnik - Osnovna šola Frana Albrehta bo skupaj s svojimi podružnicami v Nevljah, Mekinjah, Tunjicah in na Vranji Peči 22. in 23. maja gostila 15. strokovni posvet Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije z naslovom Manjše je lahko tudi večje. V okviru dvodnevnega srečanja bodo pripravili strokovni posvet z istoimenskim naslovom, tematske delavnice, predstavitve strokovnih prispevkov, likovni in literarni natečaj, izdajo zbornika strokovnih prispevkov, kulturno prireditev, občni zbor društva, nastop gledališke skupine Smreka učiteljev podružničnih šol Slovenije ter ogled krajev gostujočih podružnic. J. P.
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
RAZPISUJE
LETOVANJA 2015
ZA OTROKE (STARE OD 5 DO 19 LET) OBČINE KAMNIK IN KOMENDA
V letošnjem letu sta na voljo sledeča termina:
1.	izmena Debeli rtič 14. 7. do 24. 7.2015
2.	izmena Savudrija 24. 7. do 3. 8.2015
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva, da so bili otroci, ki jim bodo sofinancirali letovanje, v lanskem letu vsaj 3-krat pri zdravniku. Veliko otrok zdravnika lani ni obiskalo tolikokrat, zato se lani za letovanja niso zanimali. V letošnjem letu uvajamo dve novosti:
1.	ZA LETOVANJA BOMO VODILI DVOJNO EVIDENCO:
•	zdravstvena indikacija
za otroke, ki jim bodo zdravniki odobrili zdravstveno indikacijo (na Debelem rtiču 17 otrok iz Kamnika in 8 otrok iz Komende, v Savudriji pa 16 otrok iz Kamnika ter 8 iz Komende). Teh otrok bomo - glede na odločitev ZZZS-ja -lahko sprejeli 49.
•	socialna indikacija
Otrokom, ki jim zdravniki ne bodo odobrili zdravstvene indikacije, bomo na podlagi višine dohodka na družinskega člana - razvidno iz odločbe o otroških dodatkih /CSD/ -dodelili socialno indikacijo (na Debelem rtiču 10 otrok iz Kamnika in 5 otrok iz Komende, v Savudriji pa 9 otrok iz Kamnika ter 6 iz Komende). Teh otrok bomo, glede na dodeljena sredstva s strani obeh občin, lahko sprejeli še 30.
2.	PRIJAVE SPREJMEMAMO SAMO DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST. IZPOLNJENE VLOGE UMHKO ZAČNETE ODDAJATI OD VKLJUČNO 20. 5. 2015. PREJ JIH NE BOMO SPREJELI.
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Mnenja, aktualno
Iz poslanskih klopi
Vsi moramo imeti enake možnosti preživetja
Odbor za zdravstvo je pretekli teden ponovno obravnaval osnutek Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki v teh dneh vznemirja strokovno javnost in prebivalce perifernih območij. Nova organizacija nujne medicinske pomoči (NMP), ki so jo predstavili na ministrstvu za zdravje, predvideva ukinitev sedanje oblike službe NMP v Kamniku. Gre za nesprejemljivo reorganizacijo, proti kateri se bom boril z vsemi političnimi sredstvi. Po predlogu vladnega pravilnika bo v Sloveniji delovalo 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov, preostali del Slovenije pa naj bi pokrivalo 60 reševalnih vozil ter 35 reani-mobilov. Urgentni centri bodo posebni oddelki v sedanjih bolnišnicah, ki bodo imeli vso potrebno opremo in osebje za oskrbo urgentnih bolnikov. Satelitski urgentni centri bodo razporejeni po zdravstvenih domovih v večjih krajih, kjer bo NMP zagotovljena 24 ur na dan in vse dni v tednu. V satelitskih urgentnih centrih bodo delovali urgentni specialisti, imeli bodo tudi opremo za diagnosticiranje in opazovanje. V vseh drugih zdravstvenih domovih naj bi bilo prisotno le reševalno vozilo z reševalcem, a brez zdravnika. Po osnutku spornega pravilnika bi Kamnik nazadoval, saj bi kamniška NMP izgubila zdravnika, ostalo bi nam samo reševalno vozilo. Prebivalce, ki živi-
mo na podeželju, lahko upravičeno skrbi, da se bo podaljšal čas intervencij, kot tudi to, da nujna reševalna vozila ne bodo več vključevala zdravnika. Popolnoma nerazumljivo je, da se bo služba NMP v ZD Kamnik skrčila, hkrati pa bo v Domžalah nastal satelitski urgentni center, torej se bo služba NMP v Domžalah okrepila. Logično bi bilo, da bi v Kamniku zaradi zahtevnosti terena oblikovali satelitski urgentni center. Če bi satelitski urgentni center nastal v Kamniku, bi lahko iz Kamnika ali Ljubljane tudi prebivalcem občine Domžale zagotavljali ustrezno nujno medicinsko pomoč.
Ministrico za zdravje sem pozval, naj v končnem pravilniku oblikuje takšno teritorialno mrežo, da bo vsem prebivalcem zagotovljen enak dostop do nujne medicinske pomoči. Po podatkih ministrstva za zdravje ekipe NMP v Sloveniji letno oživljajo 800 ljudi. Pri urgentnem reševanju štejejo sekunde, zato je treba utečen sistem spreminjati tako, da bomo imeli vsi državljani enake možnosti preživetja v primeru hudih zdravstvenih zapletov.
Matej Tonin, poslanec
MKK se je preimenovala v KFBK
V aprilu sta občinska sveta občin Kamnik in Komenda sprejela odločitev o novem poimenovanju javne knjižnice, ki |se glasi Knjižnica Franceta i Balantiča Kamnik (KFBK). % Preimenovanje je bilo opravljeni no v rednem postopku obvezne |spremembe odloka zaradi ! sprememb zakonodaje, kar je ¡bila priložnost, da bi pravno | zastareli naziv Matična Knjižni-| ca Kamnik spremenili v Knjižni-¡ca Franceta Balantiča Kamnik.
D
I Pobuda za to je izšla iz vrst i nekaterih kulturnikov in izobrazi žencev s Kamniškega in I Komendskega, poleg svetniške
skupine NSi Kamnik pa sta jo podprli celotna občinska koalicija in velik del opozicije: 26 glasov za in 0 proti v 2. obravnavi pomeni skoraj popolno enotnost kamniške politike. S to potezo smo v javnem življenju kamniškemu rojaku končno dodelili mesto, primerno njegovi pesniški veličini. France Balantič je namreč eden največjih slovenskih pesnikov, ki ga akad. prof. dr. Janko Kos zaradi mojstrstva njegovega pesniškega ustvarjanja uvršča ob bok Francetu Prešernu. Pobuda ima podporo v strokovni in kulturniški javnosti, temelji pa na dognanjih književnih ved, torej na znanstveni presoji nespornih literarnih dosežkov tega v tragični vihri 2. svetovne vojne prezgodaj umrlega pesnika. Balantič tako po pravici spada med slovenske književne klasike in si torej zasluži, da se knjižnica v njegovem rodnem mestu imenuje po njem.
Dr. Damjan Hančič, občinski svetnik NSi Kamnik
N.Si
Za razvoj malega gospodarstva
Cvetko Emeršič, svetnik LMŠ - Naprej Kamnik
Jasna Paladin
Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 47 let, poročen, po izobrazbi sem strojni ključavničar, lastnik manjšega podjetja.«
Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu?
»S politiko se srečujem prvič. Potegoval sem se za svetniško mesto z namenom, da za Kamnik naredim nekaj, kar je v mojih močeh, oziroma Kamniku ponudim izkušnje, ki jih pridobivam doma kot tudi v tujini.«
Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik?
»Zanima me razvoj malega gospodarstva, oživitev turizma oziroma njena nadgradnja, enakomerna razporeditev finančnih sredstev na območju občine Kamnik.«
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini?
»Trenutne težave v občini Kamnik so: zelo slabo oziroma šibko gospodarstvo, kar je osnova za razvoj kraja, tako da na tem bo potrebno nekaj narediti, da bomo iz
Cvetko Emeršič
spalnega naselja nekje približno oživeli gospodarstvo v tej meri, kot je bilo nekdaj, in končno prenehali z gradnjo trgovskih centrov.«
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno?
»Veliko je stvari, ki so še potrebne dokončne dodelave, tako da je Kamnik z okolico nekje nad povprečjem slovenskih občin, prav glede obnov fasad v širši okolici, kar pomeni, da so ljudje ekološko osveščeni.«
Kaj vam zapolnjuje prosti čas?
»Krajši pohodi, saj se spet pripravljam h kolesarjenju.«
Življenjsko vodilo?
»Poštenost, točnost in natančnost.«
Pisma
Stari Alprem s pravilno (resnično) zgodbo
Odziv na članek Stari Alprem z novo zgodbo, objavljen v Kamniškem občanu, 24. aprila 2015
Podjetje IP ALPREM je uspešno poslovalo vse do trenutka, ko se je na obzorju pokazala privatizacija, lastninjenje in ob tem razvrednotenje vsega do takrat doseženega. Razpad Jugoslavije se nas ni dotaknil in tudi ne izguba nekdanjih trgov. Dela v tistem času je bilo več kot dovolj, tako v Sloveniji kot v tujini. V tistem času na južnem trgu niti nismo bili tako prisotni. Jedro težav se je začelo z odhodom direktorja v Stol Kamnik. V nadaljevanju po spletu okoliščin tudi celotnega vodstva podjetja, precejšnega dela komerciale, razvoja in tudi precejšnega dela kvalitetnih proizvodnih delavcev in monterjev. Navkljub težavam smo z vsem delom nadaljevali ter dokončali vsa pogodbena dela in se ob tem začeli soočati z agresivno kon-
kurenco, ki se je medtem dokaj hitro organizirala v Stolu. Nove prispele garniture vodilnega kadra tem in drugim težavam niso bile kos. Sledila je generalna stavka vseh treh sindikatov in seveda nadaljevanje agonije, utapljanje v dolgovih, boj s konkurenco in zdaj tudi s pomanjkanjem dela. Pomoči ni bilo od nikoder, še najmanj tam, kjer smo jo upravičeno pričakovali. Razmere so se nekako uredile in tako je prišlo do preobrata. Iz Stola se je vrnilo kar nekaj tako režijskega kot proizvodnega kadra, nekateri bivši zaposleni in tudi dovolj dela se je približalo Alpremu v novem zagonu. Tu pa sedaj nastopa nova zgodba Alprema, novo lastništvo, novi prijemi v gospodarjenju s premoženjem Alpre-ma, nekako kot beremo v nadaljevanju članka. Mogoče še za konec: Področje ALU programa oken in fasad še vedno zaposluje približno enako število bivših ali novo zaposlenih, zdaj seveda v zasebnih podjetjih. Kriza preobrazbe je bila huda in boleča za zaposlene v tistem času. Pregovor: Kar se Janezek nauči, to tudi Janezek zna je pridobil težo izreka tudi za večino takratnega kolektiva.
Rado Mestek, Tunjiška Mlaka
Potrebujemo krovno strategijo
Brane Golubovič, svetnik Liste Dušana Papeža
Jasna Paladin
Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni?
»Po izobrazbi sem magister upravnih ved, avgusta bom dopolnil 46 let.«
Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu?
»Moj ponovni vstop v lokalno politiko je povezan s povabilom Dušana Papeža. Ravno želja Dušana po celovitem in usklajenem razvoju, ki temelji na povezovanju in sodelovanju s pogledom naprej, me je prepričala.«
Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik?
»Turizem, ne množični, predstavlja ključno gospodarsko panogo prihodnosti za občino. A za to potrebujemo kvalitetno in uresničljivo strategijo na področju turizma, v katero moramo verjeti vsi in temu podrediti tudi ukrepe in naš odnos. Pozitivno je, da se strategija turizma dela in da pri njej sodeluje tudi mlada generacija, ki danes v svetu postavlja trende na področju turizma. Poleg tega se bom zavzemal tudi za čim večjo samooskrbo na različnih področjih, šport otrok in mladih ter nove podjetniške modele, ki počasi iz sveta prihajajo v naše kraje.«
Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini?
»Nimamo krovne strategije, ki bi v celoto povezala posamezna področja, zato so veliki in mali cilji razpršeni po posameznih področjih in se le v redkih primerih dopolnjujejo ali nadgrajujejo. Posledica tega je tudi tavanje v temi pri nacionalnem biseru Velika planina. Drugi problem, ki ima za posledico spontan razvoj, je
Brane Golubovič
delitev na koalicijo in opozicijo. Osebno menim, da tovrstne delitve niso primerne na lokalni ravni. Celovito se lahko razvijamo na vseh področjih le, če se zavedamo, kako pomembno je vključevanje, povezovanje in vzajemno sodelovanje ljudi, gospodarstva, civilne družbe in politike, ne glede, na kateri strani je kdo.«
Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno?
»Marsikaj dobrega je bilo v preteklosti narejeno. Danes je naša največja investicija izgradnja kanalizacije in vodovoda, ki bo še izboljšala kvaliteto bivanja. Imamo čisto pitno vodo, ki bo v prihodnosti strateška dobrina. Zame pa so pomembni tudi manjši projekti. Projekti, ki kažejo na nove trende v podjetništvu, ki so del novih ekonomskih modelov. Socialno podjetništvo se v občini počasi prebuja. Zaživel pa je sodelavni (coworking) prostor KIK-Štarter, kjer bodo mladi preko sodelovanja ustvarjali podjetniške zgodbe, od ideje do končnega produkta, in na ta način, tudi če jim prvič spodleti, pridobivali potrebna znanja.«
Kaj vam zapolnjuje prosti čas?
»Veliko stvari, ki so mi vse v zadovoljstvo in so povezane s Kamnikom.«
Dan odprtih vrat Urada za delo Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - Zavod za zaposlovanje - Urad za delo Kamnik v četrtek, 21. maja, organizira dan odprtih vrat, ki bo potekal od 10. do 15. ure. Sodelovali bodo lokalni delodajalci, ki bodo predstavili svoja delovna mesta in možnosti zaposlitve. »Iskalci zaposlitve se bodo lahko udeležili Kariernega hitrega zmenka, predvsem na področju komerciale, skladiščnih del, nepremičninskega
posredovanja, gostinskih del in montaže. Delodajalcem bodo na razpolago storitve Pisarne za delodajalce in informacije o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja,« vabijo na Uradu za delo Kamnik, kjer bodo organizirali tudi predavanje Bodi to, kar si - prvi korak k uspešni karieri. Dogodek je namenjen iskalcem zaposlitve, podjetnikom ter drugim, ki jih navedena vsebina zanima, zaželena pa je predhodna najava.
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Aktualno
Obeležje že stoji
Na Kopiščih v Kamniški Bistrici je črnogorska nevladna organizacija Otkričemo istinu - Dušan Niklanovič v sodelovanju z Občino Kamnik in društvom Demos na Kamniškem v minulih dneh postavila spominsko obeležje žrtvam povojnih pobojev. Slavnostno odkritje bo 13. junija, ko v Kamniški Bistrici pričakujejo najvišje politične in verske predstavnike obeh držav.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Na Kopiščih v Kamniški Bistrici je v minulih dveh tednih zraslo sakralno spominsko obeležje žrtvam povojnih pobojev, zgrajeno v ekumenskem duhu, ki bo združevalo tri različne vere žrtev - vojakov in civilistov iz Hrvaške, Srbije, Črne gore, Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki so bili tu pobiti takoj po koncu 2. svetovne vojne. Spominsko obeležje gradijo člani črnogorske nevladne organizacije Otkričemo istinu - Dušan Niklanovič, ki
bodo sakralni objekt tudi v celoti financirali. V projektu vseskozi aktivno sodeluje tudi Občina Kamnik, ki je tudi s potrebno dokumentacijo poskrbela, da so stvari zdaj pripeljane že skoraj do konca. »V društvu Demos na Kamniškem smo se zadnje leto in pol trudili za postavitev tega obeležja in ureditev celotnega Parka spomina in opomina, a brez Črnogorcev ne bi bilo nič, zato smo jim zelo hvaležni. Vodili smo postopke za pridobitev soglasij s strani lastnika - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, s ka-
terimi smo podpisali pogodbo in tako dobili dovoljenje, da tam gor gradimo. V začetku aprila smo k tej pogodbi podpisali še aneks z investitorji, ki so nato podpisali pogodbo z izvajalcem, podjetjem Žurbi Team, ki je osem metrov visoko sakralno obeležje dokončal prav v teh dneh,« nam je povedal predsednik društva Demos na Kamniškem Igor Podbre-žnik, vesel, da pogovori o sofinanciranju omenjenega parka potekajo tudi z ministrstvom za delo. Grobišče na Kopiščih je sicer eno prvih grobišč v Slo-
veniji, ki je vpisano v register grobišč. Kot še pravi Podbrežnik, ne gre za ideološki projekt. »Ne gre za vprašanje sprave, ampak za vprašanje človečnosti, za pravico do groba. Gre za edini tak projekt v Sloveniji, ki
bi lahko postal primer dobre prakse in zanimiva turistična destinacija.« Slavnostno odprtje spominskega sakralnega objekta in s tem tudi Parka spomina in opomina bodo člani društva Demos na Kamniškem ob
močni podpori Občine Kamnik in NVO Otrkičemo istinu - Dušan Niklanovič pripravili v soboto, 13. junija, ob 15. uri. Pričakujejo najvišje politične in verske predstavnike Črne gore in Slovenije.
Starodobnilci na ogled
Društvo starodobnih vozil Kamnik bo od 22. do 24. maja organiziralo Mednarodno revijo starodobnikov razreda A, torej vozil letnika 1889-1940.
Za smeti bodo našli rešitev
Na naše uredništvo se je v zadnjem času obrnilo nekaj občanov, ogorčenih nad (ne)urejenostjo zabojnikov za smeti pri Mercator centru v Kamniku. Preverili smo, kdo je za nered odgovoren.
Jasna Paladin
Kamnik - »Kar napišite, da sem smeti hodi odlagat pol Kamnika,« nam je ob tem, ko smo se pred dnevi tudi sami prepričali o prepolnih zabojnikih in odpadkih, ki na taka mesta ne sodijo, svetoval mimoidoči. Na občini pojasnjujejo, da ne gre za ekološki otok, temveč zbirno-odjemno mesto, ki je skupno tako za stanovanjski kot za poslovni del objekta. »Zbirno-odjemno mesto stoji na zemljišču, ki je last etažnih lastnikov. Za njegovo urejenost so v skladu z veljavnimi predpisi dolžni skrbeti uporabniki (povzročitelji odpadkov). Občinska uprava je v zvezi z navedeno problematiko predstavnikom stanovalcev podala nekaj nasvetov. Skupno zbirno-odjemno mesto za

stanovanjski in poslovni del objekta je slaba rešitev in etažni lastniki morajo razmisliti o primernosti sedanje ureditve, predvsem pa se dogovoriti oz. angažirati upravnika, da aktivno pristopi k rešitvi problema,« pravi Mihaela Brnot Veter-nik, višja svetovalka za energetsko dejavnost in varstvo okolja na Občini Kamnik.
Potrebna je le dobra volja
S problematiko ravnanja z odpadki na omenjeni lokaciji so seznanjeni tudi občinska redarska služba ter medobčinski inšpektorat, upravnik objekta (Aktiva upravljanje), stanovalci, lastniki poslovnih objektov in podjetje Publicus, ki odpadke odvaža. »Ker gre za zelo izpostavljeno lokacijo, večkrat prihaja do nepravilnega odlaga-
nja odpadkov. K dodatnemu onesnaževanju pripomoreta predvsem odprta kontejnerja za boksom, ki nista v naši lasti in sta glede na vsebnost odpadkov namenjena odlaganju industrijske embalaže. Ker gre za zabojnika odprtega tipa, v njima priložnostno pristanejo tudi drugi odpadki (kosovni odpadki, gradbeni material ipd.
),« nam je povedal Gregor Kranjec iz Publicusa in dodal, da je potrebne le malo dobre volje, da se zbirno--prevzemno mesto uredi tako, da bo ločeno za stanovalce in pravne osebe-naje-mnike, tako pa bi bilo tudi onemogočeno odlaganje odpadkov tretjim osebam. Po odgovor smo se obrnili na upravnika stavbe, podjetje Aktiva upravljanje. Pojasnili so nam, da so s problematiko seznanjeni, da pa se zabojniki nahajajo na parkirišču, ki je v lasti Mercator-ja, in ne na skupnih površinah, katerih upravnik so. »Za podrobnejše informacije se obrnite na družbo Mercator,« so nam vrnili žogico. In kaj pravijo v Mercatorju? »Na neurejene zabojnike smo opozarjali tudi mi. Z uporabniki zabojnikov (najemniki in stanovalci) bomo našli rešitev, ki bo primerna (združitev odlagalnih mest, namestitev dodatnih posod, zamrežitev). Ureditev bo izvedena takoj, ko bo mogoče,« so nam odgovorili.
Jasna Paladin
Kamnik - Gre za edinstveno tovrstno revijo starodobnih vozil v Sloveniji, na kateri tudi letos pričakujejo več tisoč obiskovalcev. »V soboto ob 9. uri bo start prve kolone motoristov in ob 9.15 druge kolone avtomobilov starodobnikov. Koloni se bosta ustavili v centru Kamnika, kjer bo predstavitev vozil in ob 10.30 slavnostno odprtje revije s
pozdravom župana Marjana Šarca, predsednika SVS Janka Uratnika, predstavnika F IVE in drugih. Koloni vozil bosta ob 11. uri nadaljevali pot s postanki v Škofji Loki in Kranju. V večernih urah bosta prispeli na Brdo pri Kranju, kjer bo družabni večer s podelitvijo priznanj in prenočitev. V nedeljo bo sledil ogled Brda in 11. uri nadaljevanje poti proti Šenčurju, kjer nas bodo pričakali folkloristi, šenčurska godba
in konjske vprege. Temu sledi zaključek v Arboretu-mu,« nam je sobotno dogajanje predstavil predsednik društva Miroslav Vrhovnik. Med udeleženci bo tudi letos nekaj vozil najstarejših letnikov, neprecenljive vrednosti in izjemnih zgodb, ki jih lastniki vedno radi predstavijo. Udeleženci revije so izbrani po strogih kriterijih, in sicer v omejenem številu, po štirideset starodobnih avtomobilov in motorjev.
Neurejeni zabojniki za smeti pred Mercator centrom so v zadnjem času razburili kar nekaj Kamničanov.
Maj - mesec pomladi - je tudi mesec številnih srečanj, druženj, prireditev... V občini Komenda ga obeležujejo številne prireditve ob občinskem prazniku. Med njimi je tudi tradicionalna
KASASKA PRIREDITEV
Konjeniškega kluba Komenda,
ki letos praznuje 60-letnico delovanja kluba in z njim tudi pomembnega dela komendske prepoznavnosti ter 20-letnico doma in v tujini poznanih sejemskih prireditev. Tradicionalna Kasaška prireditev za Pokal občine Komenda bo
v nedeljo, 17. maja, ob 14.30 na hipodromu v Komendi.
Kasači se bodo merili na osmih dirkah. Zanimiva pa bo tudi posebna DIRKA KMEČKIH DVOVPREG.
V odmoru med dirkami bo dvakrat tudi ŽREBANJE NAGRAD nagradne križanke letošnjega Spomladanskega sejma v Komendi.
Če imate radi konje in njihove prireditve, lepo povabljeni v Komendo. Vstopnine ni! Lahko pa boste stavili na najboljše tekmovalce.
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Pero vanje v Titanu
Na Perovem so v soboto, 9. maja, pripravili svoj zdaj že tradicionalni krajevni praznik Perovanje, ki je bil letos posvečen industrijski dediščini.
IZ NAŠIH KRAJEV
_ J	»bi j			Solar
PODJETJE ZA SONČNO ENERGIJO •	Sončno ogrevanje, toplotne črpalke, ogrevanje na les, kombinirani sistemi ogrevanja •	Uredimo vse za nepovratno subvencijo •	Sončna elektrika za počitniške hišice, avtodomove, barke				
Novo!	Ogrevanje vode z elektriko MauaI iz sončnih celic IMUVU.			
Kon Tiki Šolar, d.0.0., Kamnik Ljubljanska 21 k, PC Duplica 1241 Kamnik				Tel/Faks: 01-831 03 80 E-pošta:kon.tiki.solar@siol.net http://www.kontiki-solar.si
Javni poziv Eko sklada
Dan odprtih vrat Titana je privabil številne Kamničane, med njimi je bilo tudi veliko nekdanjih delavcev.
Miroslav Cvjetičanin
Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, je objavil nova javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom in javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb občin in drugih pravnih oseb v letošnjem letu. Nadzorni svet Eko sklada je potrdil javna poziva, na podlagi katerih bodo ponudili skupaj 22 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Razpisanih je bilo že 2,5 milijona evrov za električna vozila, že na začetku maja pa je bilo razpisanih še 22 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.
Spodbude bodo namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno bio-maso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oziroma skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starejše sta-
novanjske stavbe, nakup stanovanja v tri in večstano-vanjski stavbi, prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu. Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, hkrati pa je določena omejitev v nominalnem znesku. Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom tudi v letošnjem letu, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Vsi javni pozivi so/bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je/bo na voljo tudi dokumentacija za prijavo.
Jasna Paladin
Perovo - »Prvo Perovanje smo pripravili pred petimi leti ob 770-letnici prve pisne omembe kraja Perovo, in ker se je ta praznik zelo dobro prijel, ga ponavljamo zdaj vsako leto. Koncept Perovan-ja je takšen, da vsakič nekaj postavimo v središče, in letos, ko praznujemo leto industrijske dediščine, smo izpostavili tovarno, na katero smo vsi ponosni - Titan. In prav zaradi Titana Perovanje še zdaleč ni bil le krajevni praznik, ampak je privabil obiskovalce od blizu in daleč, še posebej veliko nekdanjih delavcev, ki so se z veseljem spet sprehodili po tovarni,« nam je povedala Ivana Ska-men iz Društva Dober dan, Perovo, ki je celodnevno druženje na dvorišču tovarne Titan tudi organiziralo.
V Titanu danes dvesto zaposlenih
Podjetje Titan, d. d., je danes precej manjše od nekdanje tovarne, ki je začela delovati že leta 1896 in v svojih najboljših časih zaposlovala kar 1400 delavcev. Nekdaj je bila tovarna razdeljena na štiri t. i. divizije: ključavnice, livarna, strojegradnja in gospodinjski aparati, danes pa -kot je bilo slišati na predstavitvi - v Titanu okoli dvesto zaposlenih izdeluje le še ključavnice in cilindre. Kot nam je na ogledu proizvodnje povedal komercialni direktor družbe Demitrij Perčič, je zadnjih trinajst let večinski lastnik Titana francoska družba Securidev, ki pa veliko vlaga tudi v razvoj. »Znotraj Skupine Securidev je Titan drugo najmočnejše razvojno podjetje. Vsako leto Titan tako zapusti vsaj pet
novih cilindrov in kakšne tri nove ključavnice. Izdelek razvijemo na zahtevo kupca in ga nato v Kamniku tudi izdelamo, ne gre le za izvoz našega znanja. Kar trg rabi, skušamo narediti na svojih strojih,« je povedal Perčič in dodal, da letno izdelajo okoli milijon cilindrov, njihov letni promet pa dosega štirinajst milijonov evrov. Njihov glavni trg je Evropska unija, v zadnjem obdobju pa so nekaj pomembnih naročil dobili tudi iz Rusije. V Titanu izdeluje vse od preprostih ključev do zapletenih sistemov varovanja, njihove ključavnice pa lahko najdemo na primer v novem zaporu v Prištini, v številnih objektih olimpijskega Soči-ja, vladnih prostorih, hotelih, ambasadah, blokovskih naseljih »V Kamniku izdelujemo ključavnice pod svojo blagovno znamko Titan, prav tako pa tudi ključavnice za več tujih blagovnih znamk. Veliko cilindrov, za katere zaradi embalaže
mislite, da so bili narejeni v tujini, je bilo izdelanih ravno pri nas, čeprav nekateri raje plačajo več, misleč, da gre za denimo nemški izdelek,« je še povedal Perčič.
Od ročne montaže do sodobnih strojev
Na vodenem ogledu Titana so si obiskovalci lahko ogledali izdelavo klasičnih ohišij ključavnic z razrezom trakov iz jekla in železa, galvano, preše in stroje za varjenje posameznih delov, montažo ključavnic s štirimi linijami, oddelek montaže cilindrov, ki je sestavljena iz ročne, polavtomatske in avtomatske montaže Ogledali so si lahko stroj za izdelavo ključev, v katerem računalnik sam izbere eno od več kot 50 tisoč kombinacij, in pa sodoben stroj za proizvodnjo cilindrov, ki je nadomestil šest starih strojev. Ker so polizdelki umazani od olja, s katerim se zaradi vrtanja in rezanja hladijo stroji, so se
obiskovalci lahko seznanili tudi s sodobnim pralnikom, kjer olje in opilke odstranijo s pomočjo infrardečega postopka in vakuuma. Na koncu »sprehoda« po proizvodnji so si obiskovalci ogledali še staro Titanovo elektrarno iz leta 1921, ki deluje še danes, in pa film o tovarni avtorja Marka Kum-ra iz Medobčinskega muzeja Kamnik.
Druženje za stare in mlade
Perovanje je zaznamovalo tudi pestro družabno, kulturno in športno dogajanje. Obiskovalci so lahko prisluhnili pevki Manci Berlec in zboru Odmev, si ogledali igro dijakov GSŠRM, spoznali jutranjo telovadno Šole zdravja, pojedli palačinke, ki so jih na svoji stojnici pekli člani Društva staršev otrok s posebnimi potrebami, prisluhnili so lahko županu Marjanu Šarcu in Janezu Majcenoviču in počeli marsikaj drugega.
Starodobniki Na hribčku
sam

www
sam
Sam
Trg o vi
na
Kamniku
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju - Na
Hribčku nad Šmartnim je Tone Rajsar v soboto, 2. maja, organiziral že 4. srečanje starodobnih vozil, ki se ga je letos udeležilo kak-
šnih trideset voznikov in ljubiteljev vozil starejših letnikov. Vozniki so se najprej podali na dvourno krožno vožnjo po vaseh Tuhinjske doline, sledilo pa je še prijetno druženje, ki so se ga udeležili tudi župan Marjan
Šareč, podžupan Igor Žavbi ter poslanka in nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Da bi voznike na njihovih poteh letos spremljala sreča, je z blagoslovom zaželel šmarski župnik Simon Lorber.
pgt Medvedova ulica 15 c, KAMNIK ^ telefon: 01 830 96 20, e-pošta: kam@sam.si
Skupinska fotografija udeležencev 4. srečanja starodobnih vozil Na hribčku
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Zanimivosti
Postavili bodo spomenik
Veterani vojne za Slovenijo iz občin Kamnik in Komenda so na letni programski konferenci obravnavali poročila za preteklo leto in vodili razpravo o delu v letu 2015.
Zvon ko Cvek
Kamnik - O preteklem obdobju lahko zapišemo, da so bili načrti delovanja - kljub občutno zmanjšanim finančnim prispevkom občin - realizirani.
Predsednik Območnega druženja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek je poudaril, da predvidenega programa ne bi izpeljali brez dona-torskih sredstev, kjer je največ prispeval Calcit, v letu 2015 pa se je temu podjetju pridružilo še podjetje Elek-trina iz Mengša. Član Območnega druženja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda Janko Blagšič je prejel zlato plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo za dolgoletno delo. Osnovne naloge iz programa, ki so bile v letu 2014 realizirane, so: glavni zbor, zbor članov v Komendi, sodelovanje pri izvedbi občinskega praznika in v ta namen organizirano odprto prvenstvo občine Kamnik v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču v Špitali-ču, sodelovanje pri izvedbi praznovanja dneva državnosti, obisk Območnega druženja veteranov vojne za Slovenijo Lendava ter, slovesnost ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pri spominskem obeležju v Go-licah v Tuhinjski dolini. Drugi del poročila je bil namenjen delovanju veteranskih in domoljubnih organizacij v občini Kamnik, kjer
ima Območno druženje veteranov vojne za Slovenijo pomembno mesto, saj je pogosto pobudnik medsebojnega sodelovanja. Tu je bilo poudarjeno, da je bil lani razpisan že drugi natečaj s področja državljanske in domoljubne vzgoje za osnovne in srednje šole na temo Slovenija, moja domovina.
V pozdravnih nagovorih je najprej sodeloval župan Marjan Šareč. Glede financiranja je poudaril, da je bilo v letu 2014 za delovanje veteranskih in domoljubnih organizacij v občini namenjenih več sredstev kot v letu 2013, da pa se zaveda, da so želje večje. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje občine in Območnega druženja veteranov vojne za Slovenijo pri organiziranju in izvedbi proslave ob dnevu državnosti, ki je bila primerljiva s polpreteklimi proslavami na višjem nivoju, ob tem pa pripomnil, da je treba izboljšati tudi postopke in ravnanja pri razpisanih javnih natečajih na temo državljanske in domoljubne vzgoje.
Kot najpomembnejši zaključek zbora lahko navedemo odločitev, da se na območju Doma kulture Kamnik v neposredni bližini vhoda na območje nekdanjega podjetja KI K postavi spominsko obeležje pripadnikom teritorialne obrambe in milice iz občine Kamnik v spomin na njihovo delovanje v osamosvojitveni vojni.
Kamniški beluši
Sezona belušev je od konca aprila do sredine junija v polnem teku in med gurmani pogosto tema pogovora in okušanja. Divje beluše lahko nabiramo sami ob Kamniški Bistrici, gojeni pa že vrsto let kraljujejo na domačiji Pr Anžič na Tučni in zadnje čase tudi na Šimnovi kmetiji v Hruševki.
Bojana Klemenc
Tučna - Pavla Štrajhar s Tučne je z možem pred več kot petnajstimi leti naletela na televizijsko oddajo o be-luših (pogovorno špargljih). Zdravilno in okusno živilo, ki uživa na Zahodu izreden ugled, je bilo pri nas nepoznano, zato se jima je porodila ideja o nasadu belušev na kmetiji. Posel z njimi je bil tedaj pri nas še eksotika in zamisel o pridelovanju sredozemske rastline na Gorenjskem se je marsikomu zdela malo nora, a je kmalu naletela na dober odziv. Do nedavnega precej nepoznana in neuporabljena spomladanska vrtnina, ko izbira zelenjave še ni tako pestra, ima namreč veliko vitaminov in zdravilnih učinkovin, zagotavlja Danica, ki se je omožila na kmetijo in skupaj z možem Matejem
Na kmetiji Pr Anžič na Tučni Danica zgodaj zjutraj pobira v
ter taščo Pavlo skrbi za dobro rast belušev, ki se jih na kmetiji še niso naveličali in
že šestnajst let gojijo zelene beluše. Od aprila do junija jih domačem nasadu, saj so najboljši le sveži.
Beluši so v sezoni seveda dnevno na jedilniku. Tudi otroci jih imajo radi, predvsem v okusni kremni juhi in solati.
so na jedilniku vsak dan. Tudi najmlajši trije jih z veseljem pojedo, še najraje v juhi in z jajčki. Beluše na kmetiji Anžič pobirajo zjutraj, ko je količina vlage največja in se tako izgubi najmanj vitaminov. Najboljši so dnevno sveži, okus in vitamine pa obdržijo največ štiri do pet dni. Uporabljamo mlade poganjke, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov. Seveda so najboljši, če jih isti dan tudi pojemo. Ugotovili smo tudi, da v tem primeru ne potrebujejo nobenega posebnega načina shranjevanja. Doma jih le na hitro operemo, spodnje dele stebel pa pred uporabo po potrebi olupimo. Ne dajemo jih v vodo, ker se vanjo izloči snov asparagin in jo v kratkem
usmradi. Doma jih je najbolje hraniti na hladnem, v hladilniku, pokonci in zavite v vlažno krpo,« svetuje Danica. Trenutno imajo v nasadu le zelene beluše, ki so bolj aromatični in krhki, gojenje belih pa so zaradi manjšega povpraševanja opustili pred leti. Beluš velja za kralja zelenjave, saj ima od vse zelenjave največ zdravilnih učinkovin, pripisujejo mu celo moč zdravljenja rakavih obolenj kot tudi sloves močnega afrodiziaka. Ljudsko izročilo pravi: Kdor poje veliko belušev, ima veliko ljubimcev. Beluši odlično čistijo celoten organizem in ga preskrbijo z mnogimi hranilnimi snovmi, zato si jih surove ali kuhane privoščimo čim večkrat.
Plečnikova medalja mladi Kamničanki
Med prejemniki Plečnikovih medalj 2015, najvišjih strokovnih priznanj na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, je tudi Marta Vrankar iz Sidola.
Jasna Paladin
Sidol - Marta Vrankar je medaljo prejela kot del ekipe EASA Slovenija za projekt EASA013: Primer participacije, Žužemberk, s katerim so povezali 500 študentov arhitekture in jih spodbujali k ustvarjalnemu dialogu in aktivnemu vključevanju v lokalno skupnost. »Hvaležna sem ekipi za čudovita leta, ki so nas trajno povezala. Obenem sem ponosna, da nam je s trdim delom, pozitivno energijo in sodelovanjem uspelo povezati različne deležnike v prosto-
ru, in Plečnikova medalja potrjuje, da je tovrstno participacijo kot kakovostni princip oblikovanja prostora v prihodnosti prepoznala tudi stroka,« je prejem medalje pospremila Marta Vrankar, ki poleg tega, da pripravlja magistrsko delo, deluje še na področju grafičnega in pro-duktnega oblikovanja ter umetniškega uprizarjanja, usmerja pa se predvsem v oblikovanje kakovostnega (javnega in zasebnega) prostora. S tem se ukvarja v okviru Arhitekturnega nasveta, ki od lanskega oktobra uspešno deluje tudi v Kamniku.
r^on pohiJT^:
dabor
Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 1051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, vgradne omare po meri

//A POHIŠTVO "S ALPLES
Akcija vzmetnic meblojod. -20%
Akcija velja do konca maja.
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Kultura
V sredo, 6. maja, so v Domu Kulture Kamnik odprli razstavo Egona Bajta, člana Foto kluba Kamnik.
Egon Bajt v pogovoru s predsednikom Foto kluba Kamnik
Alešem Senožetnikom / Foto: Foto klub Kamnik
Avtor je razstavil serijo štirinajstih barvnih fotografij z
naslovom Razkritje / Foto: Foto klub Kamnik
Na kratkem odprtju je o procesu nastajanja serije spregovoril tudi avtor fotografij, ki je bolj kot konceptualni želel posredovati estetski občutek. Gotovo pa
fotografije puščajo dovolj prostora tudi za lastne interpretacije in raziskovanja, za katere bodo imeli obiskovalci čas do 15. junija 2015.
Zaključek sedme sezone predbralne značke
Kamnik - Predbralno značko Veronikin zaklad, ki jo organiziramo v Matični knjižnici Kamnik, je letos opravilo 868 otrok iz petih vrtcev: Vrtec Antona Medveda Kamnik, Zasebni vrtec Peter Pan, Zasebni vrtec Sonček, Zasebni vrtec Zarja in Vrtec Mehurčki iz Komende. Otroci so letos ob branju knjig spoznavali bonton in ugotovili, da je to lahko tudi zabavno. Predšolska bralna značka je namenjena otrokom, da skupaj s starši ali vzgojiteljicami berejo različno otroško literaturo, saj je glasno branje z otrokom nenadomestljivo in vir veselja ter zadovoljstva. Zaključni prireditvi sta potekali na OŠ Moste in OŠ Toma Brejca. S pravljicami sta otroke zabavala Rok Kosec in Goran Završnik, za darilo pa so prejeli knjižno kazalko. Anja Ramšak
Razstava aktov Egona Bajta
Aleš Senožetnik
Kamnik - Egon Bajt je pretekla tri leta skozi fotografijo aktov raziskoval človeško telo. Rezultat dela je serija štirinajstih razstavljenih barvnih fotografij z naslovom Razkritje. Fotografije so nastale s pomočjo digitalne obdelave v dvojnih ekspozicijah. Gre za
premišljen proces, in ne za hipno fotografijo. Kot je v tekstu ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Sara Erjavec Tekavec, nas »stoična telesa, odsotnost glav in naturalistične bele gube lahko spomnijo na antične kipe, na drugih pa je tkanina tako oprijeta, vendar dekorativno gubana, da deluje morda malo baročno.«
Kamniški literarni portret
Dre Hočevar Trio na gradu Zaprice /
Foto: Primož Pičulin
St.louis (violončelo). Glasbeni trio že vrsto let deluje v New Yorku, kjer se ustvarjalci srečujejo z zelo raznovrstnimi glasbenimi stili. Trio združuje vitalistične manire iz tradicije improviziranih
aktivnih ustvarjalcev, ki dajejo dušo alternativni kamniški kulturi. Solidno obiskan koncert je optimistična napoved za džezovske prireditve, ki se v Kamniku obetajo v poletnih mesecih.
Tak naslov tega skupnega tuhtanja o še čisto sveži Kamniški knjigi je predlagal njen avtor Vlado Motnikar.
Samo Lesjak
Kamnik - Neformalni kolektiv Gonzo Tech je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik na dvorišču gradu Zaprice pripravil poseben džezovski večer z zasedbo Dre Hočevar Trio. Skupino sestavljajo Dre Hočevar (bobni, elektronika), Bram De Looze (klaviature) ter Lester
žanrov, rigorozne kompozicijske prakse klasične glasbe in čisto osebna raziskovanja, prepletena z džezovskim stilom. Z improviziranimi dže-zovskimi kompozicijami, tudi z njihovega povsem svežega albuma Coding of Evi-dentiality, so postregli tudi občinstvu na Zapricah, z gibljivimi slikami pa jih je spremljal Matic Sterle, eden tistih
Alenka Juvan
Kamnik - Bolj raziskovalec in zbiralec kot ustvarjalec, mi je dejal, se je ob tem delu počutil. Drugače Kamničan, slavist, novinar-urednik v Uredništvu za kulturo na Radiu Slovenija. Kamniško knjigo, ki je izšla pri Slovenski matici v zbirki Knjige o mestih, je zbrani množici predstavil skupaj z dr. Milč-kom Komeljem, predsednikom Slovenske matice, 6. maja v večerni idili na gradu Zaprice. Dobrodošlico je knjigi in vsem drugim v uvodu izrekla tudi direktorica MM K mag. Zora Torkar. Zakaj predstavitev na gradu Zaprice? Ker se je tu marsikaj zgodilo, je pripovedoval Vlado, ker je na Zaprice hodil na počitnice Župančič in tu napisal Veroniko Dese-niško, pa Fran Milčinski, prof. Janko Lavrin z ženo Noro, angleško slikarko Pozneje mi zbiralec pesmi, zgodb in pričevanj, kot je še zapisano na naslovnici, oza-ljšani z Zelenkovim Pogledom na Kamnik s kamniškimi planinami, pravi, da je vesel, da mu je v treh, štirih letih prebiranja in raziskovanja zajetnega kupa gradiva uspelo sestaviti ta mozaik v smiselno celoto. Prav tako je zanimivo, kako se lahko brskanje po Kamniških zbornikih ali pa zgolj nak-
Vlado Motnikar na predstavitvi svoje Kamniške knjige v muzeju na Zapricah / Foto: Želj ko Šket
ljučno ali radovedno zlaganje leposlovja in zgodovinskih knjig o domačem kraju na posebno polico v knjižni omari spremeni v zagnano zamisel, razmišljava. Tako je namreč Vlado začel. Kmalu zatem pa ga je stvar resno zgrabila. Pri svoji Kamniški knjigi se je odločil za prvotni koncept t. i. mestnih knjig (ki so jih pri Slovenski matici izdali že kar nekaj), v katerih je imela glavno vlogo literatura. Seveda ni nujno, mi pripoveduje, da je vse, kar so v svojih spominih,
zgodbah, pesmih o Kamniku zapisali Kamničani ali drugi avtorji (Petruška, Suchy, Medved, Pibernik), tudi res. Vendar to ni najbolj pomembno, saj gre pravzaprav za pogled teh ustvarjalcev na (domači) kraj in njihovo izbiro, čemu bodo namenili največ pozornosti. Knjiga o Kamniku je sestavljena tudi iz stvaritev avtorjev, ki niso bili Kamničani, ampak so o njem in o pomembnih Kamničanih le pisali: kot denimo Janez Menart, ki je napisal Odo
Rudolfu Maistru, ali pa Ivan Pregelj. Ni mogoče reči, kateri avtor mesto najbolj določa. Vsak se je nanj ozrl s svojega zornega kota, meni Vlado Motnikar. In mi še pove, da ga je pri raziskovanju in zbiranju gradiva za Kamniško knjigo presenetilo, kako zelo živ je bil pesnik France Balantič ves čas med ljudmi in umetniki, čeprav je bil zaradi nesrečnih zgodovinskih okoliščin tako dolgo zavit v molk. O svoji (morda) naslednji knjigi pa tudi on molči.
KO BI VSAJ IMELI ŠALMAJKE
vrhunci stare glasbe
program:
Vivaldi, Telemann, Fasch
dirigent:
Reinhard Goebel
nastopajo:
abonmajski orkester
solisti:
Mate Bekavac klarinet Tamar Inbar oboa Ramón Ortega Quero oboa
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
INFO
t. 722 50 50 I www.kd.domzale.si
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Mladi
Mladi gasilci tekmovali v orientaciji
V soboto, 25. aprila, je v Tunjicah potekalo mladinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji. Na tekmovanju je sodelovalo 56 ekip iz trinajstih društev Gasilske zveze Kamnik in Gasilske zveze Komenda oziroma več kot 160 otrok.
Tamara Novak
Tunjice - Start in cilj tekmovanja je bil na parkirišču v bližini cerkve sv. Ane, proga tekmovanja je potekala na področju Vinskega vrha. Udeleženci tekmovanja so lahko spoznavali lepote in »bregove« tunjiškega gričevja, na »Štuli« pa jih je poleg razgleda čakala tudi kontrolna točka. Vreme nam je bilo k sreči naklonjeno, na tekmovanju pa poleg utrujenosti in zadihanosti niso bile prisotne druge zdravstvene posebnosti in poškodbe. Na tekmovanju so pionirji in pionirke morali pokazati znanje orientacije - orienti-ranje s pomočjo topografske karte, iskanje kontrolnih točk na terenu, opraviti so morali test poznavanja topo-
grafskih znakov, letošnja novost pa je bila tudi praktična uporaba kompasa (določanje severa in juga v naravi). Poleg veščin orientacije so pionirji in pionirke prikazali gasilske spretnosti - vaja v navezavi vozlov in zbijanje tarče z vedrovko. Na progi so jih spremljali mentorji, ki so skrbeli za spodbudo in usmerjanje. Mladinci in mladinke pa so imeli nekoliko težjo preizkušnjo; na pot so se odpravili sami, kontrolne točke so iskali s pomočjo topografske karte, njihova proga je bila nekoliko daljša. Na progi so morali prikazati kar nekaj gasilskih spretnosti - hitrostno povijanje 15-metrske C--cevi, spenjanje cevi na tro-jak in navezava vozlov. Tako kot pionirji so tudi mladinci
opravili test poznavanja topografskih znakov, opravili pa so tudi orientacijsko nalogo - ali določanje smeri v naravi ali orientacija karte
Najboljša ekipa PCD Tunjice
Rezultati tekmovanja so naslednji: pionirke: 1. Komenda 2. Tunjice in 3. Motnik 1; pionirji: 1. Tunjice 1, 2. Križ 3 in 3. Šmarca 1; mladinke: 1. Tunjice 2, 2. Tunjice 1 in 3. Komenda; mladinci: 1. Tunjice 1, 2. Križ 3 in 3. Tunjice 2. Prehodni pokal za najboljšo ekipo so po seštevku točk prejeli člani gasilske mladine PGD Tunjice. Tekmovanje smo organizirali mentorji PGD Tunjice, na pomoč pa so nam prisko-
Nogometni živ-žav v Športnem parku Virtus
Člani Nogometnega kluba Virtus so 16. aprila v Športnem parku Virtus za vse nogometne nadobudneže priredili lep nogometni dogodek Igralni dan -Virtus 2015.
Dušan Balutto
Duplica - V NK Virtus smo se odločili, da organiziramo zaključni dogodek za vse otroke, ki so preko celotnega šolskega leta pridno vadili v okviru Otroške nogometne šole Virtus.
Otroci so od meseca oktobra vestno obiskovali vadbo, ki je enkrat tedensko potekala na OŠ Marije Vera in OŠ Toma Brejca. Na Igralnem dnevu so lahko svojim najzvestej-šim navijačem - staršem, babicam in dedkom - prikazali vse svoje nogometne veščine, ki so jih pilili preko celotnega šolskega leta. Za uspeh si štejemo, da so vadbo v šolah vadeči dobro sprejeli in
so se iz tedna v teden vračali z veseljem po novih izzivih, ki smo jim jih postavljali na nogometni vadbi. Zlasti lepo je videti, da je preko šolskega leta število vadečih naraščalo. Vadba jim je bila zanimiva, a hkrati jim je pomenila tudi svojevrsten dražljaj po napredovanju in osvajanju vedno novih elementov nogometne igre. Bilo je veselje pogledati, kako je okoli sedemdeset otrok od 1. do 3. razreda uživalo v nogometnem dogajanju in igri z žogo, ter opazovati njihove starše, kako so jih spodbujali z glasnim navijanjem. Da je bil Igralni dan v Športnem parku Virtus še bolj atraktiven, smo za njih napihnili
žogo velikanko oz. zoorbing žogo, v kateri so se z užitkom kotalili in uživali kot hrčki v svojem kolescu. Za zaključek pa smo jim pripravili manjše presenečenje, saj je vsak udeleženec bil nagrajen s spominsko medaljo Igralni dan - Virtus 2015. Medaljo, s katere jih pozdravlja in bodri naš Levček, ki je klubski simbol ter krasi Virtusov grb. In še za konec, če je merilo veselje in nasmeh otrok, ki so prisostvovali, potem je Igralni dan - Virtus 2015 odlično uspel! Priredili smo jim lep dan in izkušnjo, ki jim bo ostala v spominu. Hvala vsem trenerjem in staršem, ki so pomagali, da so otroci ta dan uživali!
čili številni naši člani. Za sodelovanje se zahvaljujemo KS Tunjice, posebej Matjažu Sedušaku, lastnikom parcel, katerim smo pohodili nekaj trave in vej, Urški Kramar, članici PGD Kamnik, za pripravljenost v primeru nudenja prve pomoči, »tujim« sodnikom, ki so skrbeli za poštenost tekmovanja (Miro Jegovnik, PGD Šmarca, Simona Kokelj in Mihaela Poglajen, PGD Komenda, Janez Repanšek, PGD Kamnik ter Emil Žagar, PGD Križ), zahvala pa gre tudi članom PGD Tunjice, ki so skrbeli za redarsko službo, sojenje na kontrolnih točkah, pomoč pri izvedbi posameznih vaj ter za celotno administracijo organizacije in izvedbe prijav, starta/cilja ter rezultatov.
Sol in Mozartove kroglice
Katja ž i dan, OŠ Marije Vere
Kamnik - V soboto, 18. aprila, smo se učenci, ki obiskujemo izbirni predmet nemščina (OŠ Šmartno, OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, OŠ Stranje in OŠ Komenda Moste), in naši učitelji odpravili na izlet v Salzburg. Najprej smo obiskali znano keltsko mesto Hallein, ki slovi po solnih rudnikih. V zaščitnih rudarskih oblačilih smo se z rudarskim vozom spustili globoko pod zemljo in po lesenih toboganih vse do slanega podzemnega jezera (na sliki). Pot nas je nato vodila do Mozartovega rojstnega me-
sta. Na sprehodu po starodavnem mestu smo si ogledali največje znamenitosti (baročno katedralo, Mozartovo rojstno hišo in Mozartov trg, grad Mirabell, Žitno ulico, festivalno dvorano ). Seveda smo se kot pravi turisti posladkali tudi z Mozartovimi kroglicami, ki so se nam tokrat zdele še posebej okusne. Da bi nam vožnja proti domu hitreje minila in da bi utrdili nova spoznanja, smo se pomerili v kvizu o Salz-burgu in Halleinu ter se potegovali za sladke nagrade. Preživeli smo čudovit dan, sklenili nova poznanstva, se naučili marsikaj novega ter si obljubili, da se na podobnem izletu spet srečamo.
Mladi nogometaši na Igralnem dnevu NK Virtus
Novičke iz GSŠRM
SKOZI OCI TRŽAŠKIH VRSTNIKOV
Kot pomladna narava, kjer sveži poganjki in cvetovi kar tekmujejo v svoji bujnosti, je vtem času tudi šola polna drenjanja dijaških dogodkov in dosežkov. Pa začnimo s slednjimi - na državnem tekmovanju iz geografije v Murski Soboti je tretješolec Filip Grčar osvojil zlato priznanje. Čestitamo mlademu geografu in mentorici prof. Trškanovi! Precej hitro in uspešno je bilo v Mariboru na državnem ekipnem prvenstvu v krosu. Čestitke vsem našim urnim dijakinjam in dijakom, ki so s svojimi izvrstnimi rezultati pokazali načela Rudolfa Maistra tudi v kraju njegovih največjih dejanj. In kar šteje še največ - zmagali so kot ekipa!
skega Mozarta« Dražena Petroviča, sprostitev in povezavo z biologijo pa našli v živalskem vrtu. Dijaki programa predšolska vzgoja so obiskali vrhniški vrtec Mon-tessori ter se sprehodili po kraju velikega književnika Cankarja, prvi letniki ekonomskega tehnika pa so v okviru projektnih dni učilnice za slab teden zamenjali z idilo Bohinjskega jezera. Gimnazijski maturantje so z Otroštvom in Otroškimi stvarmi naredili esejsko uverturo v letošnjo maturo, doživeli pa smo tudi premiero nove gledališke skupine Oksimoron s predstavo Panj.
Še pred prvomajskimi počitnicami je bilo pri nas znova precej
Pomlad je čas tudi za koristna potepanja. Tako so si naši ekonomski tehniki v okviru strokovne ekskurzije v Zagreb ogledali stadion GNK Dinamo ter poklepetali z moštvom in izvršnim predsednikom, kot se za bodoče športne menedžerje tudi spodobi ©. Smiselno so dodali še ogled muzeja »košarkar-
mednarodno - ves teden smo namreč gostili dijake iz nemške gimnazije. V jeseni so pri njih v okviru izmenjave bivali naši dijaki. Prijateljski obisk so nam vrnili tudi zamejski Slovenci iz tržaškega Humanističnega liceja A. M. Slomška. Pri njih so naši gostovali že dvakrat, v spomin se jim je še posebno vtisnilo tam-
kajšnje srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Tržačani, veseli prijaznega sprejema, so bili presenečeni nad šolsko strukturo in vzdušjem na šoli. In če sami kdaj pa kdaj jadikujemo nad pogoji dela in se sprašujemo, koliko boljše je življenje in delo kje drugje, je morda prav, da se pogledamo z očmi vrstnikov iz Italije, ki so se nam po obisku svoje vtise strnili takole: Dijaki so nas sprejeli z veseljem, vsi so bili zelo vljudni in zelo prijazni, prav tako profesorji. Presenetil nas je odnos profesorjev do dijakov, saj smo bili prepričani, da so na velikih šolah dijaki samo številke, kot se to dogaja na italijanskih šolah. Šola je zelo velika in lepo opremljena, zanjo dobro skrbite. Razredi so veliki, bogato opremljeni in barviti. Imate veliko zanimivih dejavnosti in posebnih učilnic. Še zlasti nam je všeč, da med odmori poslušate glasbo.
Tudi mi bi želeli obiskovati pouk v takem okolju, v tako šolo bi raje hodili.
Šola je zelo lepo urejena, ne moremo je primerjati z našo, še dobro, da se naša ne zruši. Če jo primerjamo s svojo šolo, je vaša tisočkrat lepša od naše. Vzdušje na šoli je pozitivno. Zdi se, da je slovenski šolski sistem boljši od našega, saj omogoča veliko izbirnih dejavnosti, npr. gledališče. Italija daje šoli malo vrednosti, kar je grozljivo. Razočarani smo, ker obeh šol sploh ne moremo primerjati.
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Šport
Zmagovalci občinske lige: Ambrož Team
Kegljačem dvojna zmaga
V drugi polovici aprila je bilo na kegljiščih po Sloveniji čutiti veliko tekmovalnega duha. Odvijalo se je člansko državno prvenstvo posameznikov, ki za mnoge kegljače predstavlja vrhunec sezone. Tudi tokrat so kamniški kegljači sodelovali v dobri zasedbi, Marko Oman in Damjan Hafnar pa sta prišla do dvojne zmage.
Marko Oman in Damjan Hafnar sta na državnem prvenstvu prišla do dvojne zmage.
Leon Pirman
Kamnik - Končana je občinska liga v kegljanju. Tudi letos je zmagala ekipa Ambrož Teama. Zadnje
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški orientacijski klub in Orientacijski klub Komenda v nedeljo, 24. maja, v Kamniku organizirata državno tekmovanje v orientacijskem teku - v tem zelo zanimivem, a v Sloveniji manj znanem športu. »Pri orientacijskem teku je poleg fizične pripravljenosti zelo pomembna tudi miselna komponenta, ki zajema branje zemljevida in izbiro najbolj ustrezne poti med dvema kontrolnima točkama. Tekmovalec mora obiskati niz kontrolnih točk, ki so označene na posebej izrisanem zemljevidu, v naravi pa z oranžno-belimi prizmami,« nam je disciplino, ki izvira iz vojaške orientacije, predstavil Nejc Zorman iz Orientacijskega kluba
kolo je bilo le še formalnost, saj je bilo vse že odločeno. Ambrož Team je prvi poraz doživel šele v zadnjem kolu z ekipo Zarja elektronike s 6:2.
Komenda, nad to športno disciplino pa je navdušena tudi Mojca Flerin iz Vrhpolj, predsednica Kamniškega orientacijskega kluba in najboljša Slovenka v orientacijskem teku, ki tudi na domačem prvenstvu pričakuje uvrstitev v sam vrh. Misleči tekači, kot si pravijo udeleženci orientacijskih tekov, se bodo v Kamniku pomerili v disciplini sprint, katere značilnost je, da poteka v urbanem okolju, po mestnih ulicah in parkih. Start tekmovanja bo ob 10.30 na Glavnem trgu, tekmovalce pa boste lahko spodbujali na Šutni, v okolici obeh osnovnih šol in po ulicah starega mestnega jedra. Na tekmovanju pričakujejo okoli sto tekačev, priznanja najboljšim pa bodo podelili ob 12.30.
Peter Jantol
Kamnik - Med šestnajst najboljših v ženski in moški konkurenci se je preko kvalifikacij uspelo uvrstiti Marku Omanu, Damjanu Haf-narju, Klemnu Mahkovicu in Ireni Koprivc. Od omenjene četverice sta se izkazala Marko Oman in Damjan Hafnar, ki sta svojo zmagovito pot obdržala vse do medsebojnega finalnega dvoboja. Z vrhunsko in izenačeno kegljaško predstavo sta do zadnjega seta držala napetost na vrhuncu, v končnem delu dvoboja pa je razlika šestih kegljev (615:609) odločila, da je Marko Oman postal članski državni prvak, Damjan Hafnar pa državni podprvak sezone 2014/2015. Marko in Damjan sta s svojim odličnim rezultatom potrdila oz. ponovila lanskoletno dvojno zmagoslavje Gašperja Burkeljce in Klem-na Mahkovica. Vsekakor je to rezultat, s katerim se v moški konkurenci zelo težko pohvali še kakšen keglja-ški klub v Sloveniji.
Babnik postal mladinski državni podprvak
V mesecu aprilu je svoj najboljši rezultat dosegel tudi Andraž Babnik, ki je postal
državni podprvak na mladinskem državnem prvenstvu v disciplini sprint. Med mladinkami se je odlično odrezala tudi Anja Rutar, ki je osvojila 3. mesto in tako dopolnila uspeh kamniških mladink in mladincev.
Končni rezultati državne lige
V državni ligi so ekipe Keglja-škega kluba Calcit Kamnik v posameznih ligah nekoliko
zaostale za končnimi rezultati iz lanske sezone, ki je bila med najbolj uspešnimi. Z najboljšim rezultatom se lahko pohvali 1. moška ekipa, ki je sezono v 1. državni ligi zaključila na 3. mestu in si s tem prislužila nastop na evropskem NBC pokalu na začetku prihodnje sezone. Državni prvaki so postali Mariborčani, 2. mesto pa je osvojil KK Triglav Kranj. Tudi 1. ženska ekipa je na koncu sezone dosegla uvrs-
titev, ki je nekoliko pod pričakovano uvrstitvijo na začetku sezone. Končno 6. mesto v 1. državni ligi jih ne uvršča v nobeno evropsko tekmovanje, bo pa to vsekakor cilj za prihodnjo sezono. Državne prvakinje so postale predstavnice KK Lanteks Celja.
2. moški ekipi se je letošnja sezona rezultatsko na lestvici popolnoma ponesrečila, toda priložnost so dobivali predvsem mladi kegljači, ki so se s tovrstnim tekmovanjem v državni ligi prvič srečali. Mešanica mladih in standardnih članov ekipe je v 2. državni ligi dosegla 8. mesto in si zagotovila obstanek v ligi. Nekoliko bolj uspešne od moških predstavnikov so bile predstavnice novonastale 2. ženske ekipe. Ekipa, ki so jo sestavljale predvsem mladinke in kade-tinje, je osvojila 5. mesto v 2. državni ligi in tako dosegla lep uspeh za prvo sezono tekmovanja v državni ligi. Kljub neizpolnitvi visokih pričakovanj v ligaškem delu sezone pa se kegljači in keg-ljačice KK Calcit Kamnik lahko pohvalijo s kar petimi osvojenimi naslovi državnih prvakov v različnih disciplinah v članski konkurenci, kar je absolutno največji uspeh do sedaj.
Lokostrelska tekma za srednjeevropski pokal
Lokostrelski klub Kamnik je v soboto, 25. aprila, na nogometnem stadionu v Mekinjah organiziral 1. tekmo v nizu štirih za srednjeevropski pokal.
Blanka Štrajhar
Mekinje - Člani LK Kamnik smo pred štirimi leti pristopili k organizaciji teh mednarodnih tekem, ki vsako leto štejejo za srednjeevropski pokal in povezujejo loko-strelce in lokostrelke iz držav srednje Evrope, ki si na teh tekmah pridobivajo dragocene izkušnje v mednarodni konkurenci. Na tej vrsti tekem tekmujejo tekmovalci v dveh slogih, in sicer z ukrivljenim (olimpijskim) in sestavljenim lokom. Tekmujejo v treh starostnih kategorijah, in sicer kadeti/kadetinje, mladinci/mladinke in člani/članice. Z ukrivljenim lokom tekmujejo člani, članice, mladinci in mladinke na razdalji 70 m, medtem ko kadeti in kadetinje na razdalji 60 m. Tekmovalci s sesta-
Žiga Ravnikar je med kadeti stopil na najvišjo stopničko.
vljenim lokom tekmujejo vsi na razdalji 50 m. V Kamnik je tokrat prišlo 139 tekmovalcev iz devetih držav, in sicer iz Avstrije, Poljske, Slovaške, Madžarske, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije,
kar do sedaj predstavlja rekord po številu držav udeleženk na CEC-u v Kamniku. Tekmo je odprl podžupan Matej Slapar skupaj z v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Francijem Kramarjem in
predsednikom LK Kamnik Gregorjem Končanom. Iz LK Kamnik je tekmovalo štirinajst lokostrelcev in lokostrelk z ukrivljenim lokom, ki so se zelo dobro borili s konkurenco. Izpostaviti moramo predvsem tiste člane našega kluba, ki so na tako veliki mednarodni tekmi nastopili prvič: Eva Vene, Teja Slana, Miha Rožič, Matic Tonin in Anže Kališ-nik. Tekmovali so v konkurenci kadetov in kadetinj. Izreden rezultat je dosegel Žiga Ravnikar, ki je zmagal v kvalifikacijah med kadeti z rezultatom 671 krogov (od 720 možnih) in s tem rezultatom samo za tri kroge zaostal na državnim rekordom. Kasneje je v dvobojih prav tako pometel z vso konkurenco in osvojil prvo mesto. Kamniški tekmovalci, na katere smo izredno ponosni, so dosegli naslednje uvrstitve: člani: Den Habjan (2. mesto), Klemen Štrajhar (3.) in Jaka Komočar (9.); mladinci: Luka Gjurin (2.), Gašper Štrajhar (5.) in Luka Arnež (9.); kadetinje: Eva Vene in Teja Slana (9.); kadeti: Žiga Ravnikar (1.), Gašper Tonin (8.), Miha Rožič in Matic Tonin (9.), Žiga Pod-miljšak in Anže Kališnik (17. mesto). Čestitamo!
Člani zmagovalne ekipe (od leve proti desni zgoraj): Peter Ručigaj, Igor Zamljen, Mirjan Mlinarič, Primož Flerin in Matej Turk; spodaj: Boštjan Pohlin, Štefan Flerin, Uroš Stoklas in Štefka Flerin
Končna lestvica občinske lige 2014/15
1. Ambrož Team 6	S	O	1	1O
2. Kegelj Team 6	4	O	2	S
3. Zarja elektronika 6	2	1	B	S
4. DU Kamnik 6	O	1	S	1
5. Calcit 6	S	O	1	1O
6. ŠD Soteska 6	B	1	2	l
7. ŠD Policist 6	B	1	2	l
8. Mladinci 6	O	O	6	O
				
V Kamniku bo državno prvenstvo v orientaciji
Vaterpolisti: dvakrat izgubili, dvakrat zmagali
Kamnik - Na zadnjih tekmah so bili uspešni mladinci in ekipa U15 kamniškega vaterpolskega društva, ki so oboji igrali z Bonifiko iz Kopra. Kot nam je povedal Dare Homar, so mladinci zmagali s 14:6, v tej tekmi pa so gole za Kamnik dosegli Blaž Briški, Tadej Debevec, Martin Stele, Jaka Zorman in Rok Bergant. Ekipa U15 je Koprčane premagala s 18:9, med strelce pa so se zapisali: Luka Sokler, Blaž Belen-tin, David Lukič, Martin Kemperl, Martin Mihelič, Bor Peter-lin in Lukas Z. Gligorovski. Člani so dve tekmi izgubili. Čeprav so dobro igrali, jim ni uspelo premagati Zusterne iz Kopra, ki je bila boljša 10:5, v Mariboru pa jim je zmanjkalo nekaj športne sreče, saj so izgubili z 12:11. J. P.
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Sport
Pred ligo prvakinj
Čeprav so v četrti finalni tekmi končnice državnega prvenstva kamniški odbojkarji izgubili z ACH Volleyjem in se morali zadovoljiti s končnim drugim mestom, je bila po mnenju Gregorja Hribarja, predsednika Calcit Volleyballa, to najbolj uspešna sezona v zgodovini kluba. Tudi in predvsem zato, ker so si Kamničanke z naslovom državnih prvakinj priigrale pravico nastopa v ligi prvakinj.
Gregor Hribar / Foto:
Primož Mahkovec
Mekinje ponovno privabile tekače
27. april je v Mekinjah minil v športnem duhu, saj se je odvil že 27. mekinjski kros in 9. memorial Mira Petka. Tekači in tekačice so se pomerili v krosu, pa tudi v kolesarjenju in teku s pomočjo vlečnih psov (cani crossu).
Miha Štamcar
Kamnik - »Po moji oceni je bila letošnja sezona najbolj uspešna v zgodovini kluba. V preteklosti so bile naše ekipe že prve ali druge v domačem prvenstvu, prav tako so že bile prve v pokalnem tekmovanju in lani z žensko ekipo v srednjeevropski ligi, toda letos smo si prvič priborili pravico nastopa v ligi prvakinj,« je v uvodu pogovora poudaril Gregor Hribar, ki je na začetku tega tisočletja s Kamničani trikrat zapored slavil v državnem prvenstvu, zdaj pa je že nekaj manj kot desetletje predsednik najbolj uspešnega kluba v občini Kamnik.
Ali bodo Kamničanke tudi izkoristile pravico nastopa med najboljšimi evropskimi klubi?
»Do 15. maja se moramo odločiti, ali bomo sprejeli izziv ali ne. Za zdaj smo bližje temu, da bi šli v ligo prvakinj, vendar se ob tem pojavlja kar nekaj težav. Največja težava je ista kot že vsa zadnja leta, to je športna dvorana, ki v Kamniku ni primerna, zato bomo morali, če se bomo odločili za ligo prvakinj, pa mislim, da se bomo, tekme igrati v ljubljanski dvorani Tivoli. Druga težava so seveda finance, kajti liga prvakinj je draga, hkrati pa je tudi organizacijsko zelo zahteven projekt. Za nas bi bil to velik zalogaj, s katerim se v zgodovini kluba še nismo soočili. V vsakem primeru se bomo trudili, da bi finančno in organizacijsko to speljali, kot je treba. Obstaja pa še tretji vidik, kajti z ekipo, s katero
Nataša Planko
Kamnik - Za nas je bil zanimiv predvsem super sprint, saj sta Jan Škrjanc in Tjaša Vrtačič dokazala, da sta trenutno najboljša mlada dua-tlonca v Sloveniji. V sprint duatlonu pa je bila tekma zanimiva predvsem zaradi perspektivnega Matevža Planka, ki si je priboril absolutno 2. mesto in naslov državnega prvaka v kategoriji. Državni prvaki v sprint dua-tlonu so postali še: Andreja
smo osvojili naslov državnih prvakinj, bi bilo težko računati na kakšen rezultatski uspeh v ligi prvakinj, zato bomo morali ekipo okrepiti in tudi v tej smeri se dogajajo dejavnosti. O imenih, dokler so zadeve še v fazi pogovora, še ne bi govoril. Kot vsako leto se bomo skušali v čim večji meri okrepiti z domačimi igralkami, šele nato se bomo spogledovali s tujkami.«
Podobno kot prvi naslov državnih prvakinj je bil tudi letošnji nekoliko nepričakovan?
»Glede na to, kako smo sestavili ekipo, smo si želeli, da bi bili čim bolj konkurenčni Braniku. Vse kaj več je bilo prepotentno zahtevati. Seveda, želja po čem večjem je bila. To, da smo bili prvi v sezoni, ko je prvo mesto prinašalo še možnost nastopa v ligi prvakinj, je imelo še toliko večjo težo. Dekleta so, čeprav so imele v sezoni malo število tekem, s tekme v tekmo igrale bolje
Gradišar, Miro Kregar in Bojan Trojar. Drugo mesto je osvojila Urška Bernot, na tretjo stopničko pa so stopili Gaja Perko, Klemen Bojanc in Žiga Podbevšek. Zadnji aprilski konec tedna pa je v Čatežu potekalo tekmovanje v triatlonu in dua-tlonu, ki je štelo za Čateški pokal 2015. Lepo predstavo je pokazal Klemen Bojanc, ki je z 2. mestom v triatlonu in s 3. v duatlonu osvojil absolutno 2. mesto. Klemen je v kategoriji obakrat slavil
in presenetile vse poznavalce odbojke. Velike zasluge gredo strokovnemu vodstvu, ki je pravi trenutek našlo prvo formo in taktiko, da smo prišli do te zmage.«
Seveda ne smemo iti mimo moške ekipe, ki je državno prvenstvo končala na drugem mestu. Ob tem je v tej sezoni dvakrat premagala ACH Volley, v četrtfinalu pokala Slovenije pa je imela proti najboljši slovenski ekipi zadnjega desetletja celo dve zaključni žogi za uvrstitev na zaključni turnir?
»Z moško ekipo smo se v letošnji sezoni skušali čim bolj približati ACH Volleyju in glede tega imamo lahko popolnoma mirno vest. Prikazala je vrhunsko odbojko in tudi na vseh pomembnih tekmah je bila v končnici edina slovenska ekipa, ki je lahko konkurirala Ljubljančanom. Ne smemo pozabiti, da je letos ACH Volley po izpadu iz lige prvakov prvič v zadnjih letih zadržal celotno ekipo z vsemi tujci, saj
zmago, na stopničkah pa so stali še: Miro Kregar, Domen Obreza, Jaka Gerič, Žiga Podbevšek, Andreja Gradišar in Anja Herič. Trisportovci se veselimo uspehov tekmovalcev, najbolj pa smo ponosni na naše najmlajše, ki so se tako v Ribnici kot v Čatežu preizkusili v duatlonu. Nekateri so nastopili prvič, za kar jim še posebej čestitamo. Na stopničkah so stali: Ema Bernot (1. mesto Ribnica), Pija Šporn (3. mesto Ribnica
se je bal moči kamniške ekipe. Če ne bi na vseh tekmah igrali na vso moč, bi se končnica lahko razpletla tudi drugače. Veseli me, da smo vso sezono igrali na visoki ravni, brez kakšnih večjih nihanj in spodrsljajev. Seveda je treba omeniti tudi to, da se je v polfinalu končnice poškodoval Žiga Štern, ki je bil v tistem trenutku naš najboljši igralec. Z njim bi bila zadeva lahko tudi malenkost drugačna, čeprav bi bilo težko trikrat premagati ACH Volley. Tako da si tudi moška ekipa zasluži vse pohvale in drugo mesto je velik uspeh za našo ekipo.«
Ali se tudi v moški ekipi obetajo kakšne spremembe na igralnih mestih? »Želja je, da bi ostali z vsaj tako močno ekipo, kot smo jo imeli letos. Čeprav se že dogovarjamo glede sestave moške ekipe, je trenutno več energije in pozornosti namenjene sodelovanju v ligi prvakinj in ženski ekipi. V vsakem primeru se bomo v kratkem pogovorili z vsemi nosilci igre. Prvi razgovor je običajno še bolj informativne narave, drugi je že bolj konkreten in šele tretji pomeni zaključevanje. Pričakujem, da bodo do konca maja znani obrisi obeh ekip,« je še dejal Hribar, ki se je ob koncu razgovora zahvalil še vsem pristašem Calcit Volleyballa. »V imenu kluba bi se rad zahvalil vsem, od pokroviteljev do navijačev, da je Calcit Volleyball tudi v tej sezoni dokazal, da je v samem vrhu slovenske odbojke oziroma da je Kamnik najbolj odbojkarsko mesto v Sloveniji.«
in Čatež), Nik Belaj (2. mesto Ribnica in Čatež), Vita Škrjanc (3. mesto Ribnica), Aljaž Berlec (3. mesto Ribnica), Anže Dežman (3. mesto Čatež).
Triatlonci se bodo v maju pomerili na številnih triatlonih in akvatlonih po Sloveniji, vse osnovnošolce iz Kamnika in sosednjih občin pa vabimo na regijsko prvenstvo osnovnih šol v akvatlo-nu, ki ga TK Trisport Exo-term organizira 20. maja v Termah Snovik.
Jernej Ftičar
Mekinje - Tekači vseh starosti so se ponovno pomerili v teku skozi teren, ter se borili za nagrade in mesto na najvišji stopnički. Letos je bila proga lepo očiščena ter suha, tekmovalci pa so bili vsesplošno zadovoljni, saj se ni nihče poškodoval, gledalci pa so doživeto navijali za svoje favorite. Na cilju je bilo seveda tudi poskrbljeno za hrano in pijačo. 27. mekinjski kros so odprli najmlajši, dečki in deklice od leta rojstva 2008 naprej, ki so se pomerili na teku na 500 metrov, najmlajši udeleženec krosa pa je štel komaj leto in pol. Tem so sledili malo starejši otroci, ki
Tine Kropivšek
Vrhpolje - Hokejski klub Vrhpolje že več let uspešno nastopa v državnem prvenstvu v hokeju na rolerjih (in-line hokeju). V mesecu aprilu se je končala sezona 2014/15, v kateri sta se v finalu pomerila H K Horjul in HK Vrhpolje. Horjulci in Vrhpoljci so bili že po rednem delu prvenstva na prvih dveh mestih. Sledila sta polfinala Horjul-Prevoje in
so se pomerili na 500, 1000 in 2000 metrov, nato moški in ženske na pet kilometrov, najbolj vzdržljivi pa so se pomerili na 10-kilometrski progi. Najstarejši udeleženec je štel kar 75 let. Poleg tekačev je na progi nastopilo okrog trideset štirinožcev, ki so tekli poleg svojih lastnikov v disciplinah canicross ter bikejoring. Rezultate krosa si lahko ogledate na društveni spletni strani. ŠKD Mekinje se zahvaljuje prostovoljcem, donatorjem (posebna zahvala gre Občini Kamnik in podjetju Calcit), tekmovalcem ter tudi obiskovalcem, ki vsi skupaj prispevajo k vsakoletni tradiciji ter poskrbijo, da je dogodek vsako leto boljši.
Vrhpolje-Postojna. Zmagovalca polfinala sta se pomerila v finalu na dve dobljeni zmagi. Na koncu so Horjulci izkoristili prednost domačega igrišča in v tretji, odločilni tekmi doma zmagali in postali državni prvaki. Odlično drugo mesto je dokaz, da se na Vrhpoljah igra odličen hokej, čeprav klub nima pogojev za treninge v domačem kraju. Ker ni primernega poligona za trening, se pozna upad mladih igralcev.
Triatlonci začeli sezono
S prvo letošnjo tekmo v duatlonu v Ribnici se je pričela nova tekmovalna sezona 2015. Na štartu duatlona se je pojavilo rekordno število tekmovalcev, ki so se pomerili za naslove državnih prvakov na super sprint in sprint razdalji. Člani TK Trisport Exoterm so osvojili pet naslovov državnih prvakov.
V Mekinjah so letos tekmovali tudi štirinožci.
Na Vrhpoljah se igra odličen hokej
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Zanimivosti
Planinski kotiček
Bojan Pollak
Ne smetimo!
Sneg je v glavnem pobralo tudi nad gozdno mejo in na dan je prišlo marsikaj, kar je bilo prej skrito. Posebno še na zelo priljubljeni »romarski« poti do Svetega Primoža. Stanje je bilo sicer že dokaj v redu, v zadnjem času pa se je spet poslabšalo. Uporaba papirnih robčkov je verjetno res bolj higienična kot uporaba tekstilnih, ampak jih zato ni potrebno odmetavati po poti ali pod njo, čeprav naj bi v nekem času razpadli ... Kdor jih uporabi, naj jih tudi spravi nazaj in naj jih ne vrže na pot ali pod njo, saj je pot že povsem dovolj markirana z navadnimi planinskimi markacijami oz. dovolj shojena, da se ni bati, da bi kdo lahko zašel. Enako velja tudi za ostale reči, od plastenk do raznih vložkov, ki jim je mesto v smetnjakih, ne pa na poti ali ob njej.
Smučanje s Kazbeka
V času od 22. do 30. aprila se je v Gruziji (po gruzijsko Sakartvelo) mudila osem-
članska »odprava« kamniškega planinskega društva, turno-smučarsko-kolesar-skega odseka. Bila je to odprava »veteranov«, saj so skupaj šteli 439 let, kar pomeni povprečno starost skoraj 55 let. Z letalom so prišli v Tbilisi, nato so nadaljevali s kombijem. Ker je bila cesta zaradi novozapa-dlega snega zaprta, so šli kar s smučmi čez okoli 3000 metrov visoki prelaz v naslednjo dolino, kombi z opremo pa je prispel za njimi šele ponoči. Nato so se s terenskimi vozili prepeljali do okoli 2150 metrov in nadaljevali s smučmi do koče, ki je opuščena meteorološka postaja na višini 3653 metrov. Naslednji dan so se v dobrih osmih urah povzpeli na 5034 metrov visoki Kazbek. Ker razmere za smučanje niso bile ravno najbolj ugodne (klože, zas-trugi, trdi sneg, led), sta prav z vrha smučala Vital in Matjaž, drugi pa od nekaj sto metrov niže. »Odprave« so se udeležili: Matjaž Blejc, Andrej Ciglar, Bogdan Jam-šek, Lado Kladnik, Ivan Resnik, Robert Štupar, Vital Vek in Peter Zarnik.
Vabljeni na 25. nočni rokovnjaški pohod
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Planinskega društva Kamnik vabijo na 25. nočni rokovnjaški pohod, ki bo v soboto, 23. maja, s pričetkom ob 20.30 na parkirnem prostoru GP Trojane. Pot, za katero bodo pohodniki potrebovali enajst ur s počitki, je dolga 32 kilometrov, poteka pa po naslednji trasi: Trojane-Lipovec-Veliki Rakitovec-Češnjice-Lipa-Vrh nad Krašnjo-Brezovica-Kumerčev mlin-Sidol- Vaseno-Vranja Peč-Palovče-Zgornji Rudnik-
Gostilna Mlakar Duplica. Pohodniki morajo imeti obleko in obutev za gibanje po gozdnih poteh v nočnem času, zaščito proti dežju, baterijsko svetilko, organizatorji pa priporočajo tudi pohodne palice in rezervna oblačila. Avtobus bo iz Kamnika proti Trojanam krenil ob 19. uri. Prijave bodo sprejemali na samem startu, pri-javnina je 10 evrov, v ceno pa so vključeni stroški okre-pčila na okrepčevalnicah, organiziran prevoz in vodenje. Več informacij: Miran Jereb (031 395 094).
Adaline Bowman (Blake Lively) vodi osamljeno življenje, obkrožena le z najbližjimi družinskimi člani. Nikoli si ne dovoli stika s komerkoli, ki bi lahko razkril njeno skrivnost. Rodila seje leta 1908, potem pa je po nenavadni avtomobilski nesreči v telesu sedemindvajsetietnlce preživela skoraj celotno 20. stoletje. V trenutku pa se njena pretekelost, sedanjost in prihodnost združijo, ko po naključju naleti na karizmatičnega filantropa Ellisa Jonesa, ki v njej ponovno zbudi ljubezen do življenja. Adaline se znajde pred odločitvijo, ki bo njeno življenje spremenila za vedno.
MESTNI KINO DOMŽALE		Mestni 10 ^
Ljubljanska 61, Domžale	^ sledite nam tudi na Facebooku	Domžale
T 722 50 50		
vwvw.kd-domzale.sl	faceboolu»m/mestnlldno.donizale	
Na Kickstarterju presegli pričakovanja
Najbolj ambiciozen slovenski in prvi kamniški projekt na Kickstarterju SipaBoards, ki je kampanjo na platformi za množično financiranje začel 14. aprila, je presegel zadani cilj. Za zagon proizvodnje prvega samonapihljivega supa na svetu so v ekipi SipaBoards že po dveh tednih zbrali potrebnih 150 tisoč dolarjev, zbiranje denarja pa so več kot uspešno zaključili 14. maja.
Bojana Klemenc
Kamnik - Supanje ali Stand Up Paddleboarding je zabavna in sproščujoča aktivnost na vodi, pri kateri se stoji na veliki stabilni SUP-deski (supu) in uporablja vesla. Na prvi pogled je supanje zelo enostavno, vendar je potrebno z veslanjem dobro stabilizirati telo, kar je lahko zahtevno, a tudi dobro za oblikovanje telesa. Zato ni presenetljiva priljubljenost supanja, ki je trenutno najhitreje rastoči vodni šport na svetu. Tudi Kamničan Sebastjan Sitar je s svojo družino že dlje časa velik ljubitelj supanja. Lanskega avgusta je na dopustu na Korčuli, ko je mlajša hči zaradi utrujenosti komajda priveslala nazaj, prišel na odlično zamisel. Že kar na obali je poiskal informacijo na internetu, a je ni našel. In takoj začel z intenzivnim razvijanjem ideje. Pretežno kamniška ekipa SipaBoards, ki sedaj sestavlja že petnajst sodelavcev, je v zadnjih mesecih trdega dela razvila prvi samonapi-hljivi sup z električnim pogonom, kar predstavlja novost na svetovnem tržišču. Prednost supa, ki je dobil ime po sipi, je v prvi vrsti v tem, da je primeren tako za začetnike in otroke kot tiste, ki še niso suvereni v stoječem veslanju. Sipa-Boards ima električno baterijo, katere moč sup najprej napihne, nato pa uporabniku olajša veslanje in mu omogoča do štiri ure vožnje. Skrit potisni motor na dnu supa pomaga tudi pri ohranjanju ravnotežja in smeri, vsi uporabniki pa si bodo lahko pomagali z motorjem, ki ga upravljajo z gumbom na veslu. Zložen
Ekipa SipaBoards, ki je v zgolj dveh tednih zbrala potrebnih 150 tisoč evrov za zagon proizvodnje prvega samonapihljivega supa na svetu. / foto:
: arhiv ekipe
ne zavzame več prostora kot večji nahrbtnik. Namen SipaBoarda ni, da bi pri vožnji ves čas uporabljali električni pogon, temveč je to zgolj pomoč uporabniku, da lahko v rekreaciji uživa dlje časa. Za samonapihljivi sup, vgrajen pogonski del in kompresor imajo vložene tudi patentne prijave.
Uspešna kampanja na Kickstarterju
Od prve zamisli do začetka kampanje ni preteklo veliko časa. »Trdno verjamemo v svoj izdelek. Želel sem imeti celoten koncept, preden se predstavimo širši javnosti. Našo ekipo sestavlja petnajst članov in vsak je poznavalec svojega področja,« pripoveduje Sebastjan. Zavedali so se, da imajo dobre možnosti s svojo inovacijo in odlično predstavitvijo prodreti na svetovni trg. A ker je vsak začetek težek,
so se poslužili zbiranja sredstev na Kickstarterju. »Ne moreš priti z idejo in prototipom ter upati, da ti bo uspelo. Moraš biti zelo dober. Veliko je namreč kampanj s solidnimi izdelki, a ne uspejo, ker ljudje sploh ne vedo zanje," razmišlja Andrej Podbevšek. Na Kickstarter so prišli dobro pripravljeni, s testiranim izdelkom, ki zadostuje potrebam in željam trga. »Odzive smo pridobivali na različnih koncih. Najprej smo sup testirali v družinskem okolju, nato pa smo ga želeli še v bolj realnem okolju, da bi videli, kaj bo rekel trg,« dodaja Sebastjan. Med kampanjo so predstavitve SipaBoarda potekale na lokacijah v Sloveniji, Avstriji, Italiji in celo ZDA, trenutno tudi s pomočjo Kamničanke Žive Lavrinc v Avstraliji, celotno ekipo pa najbolj veselijo pozitivni odzivi industrije in poznavalcev športa.
Nova gospodarska priložnost za Kamnik?
Že med kampanjo je Sebas-tjan prepričan: »Zdaj ni nobenega dvoma več, da gre za vrhunski izdelek. To smo vedeli že prej, a zgraditi znamko in zaupanje vanjo je velik izziv.« Celotna ekipa se zaveda, da se bo pravo delo začelo šele sedaj, po uspešnem zaključku kampanje. »Čestitke in poslovne ponudbe prihajajo z vsega sveta, a ta hip razmišljamo predvsem o zagonu proizvodnje in čimprejšnji dostavi prvim podpornikom. Veliko kupcev je iz Slovenije, kar nas še posebej veseli. Tudi dejstvo, da so bili prvi podporniki ob začetku kampanje ravno Kamni-čani,« pravi Sebastjan in dodaja, da je bil SipaBoard do sedaj povsod, kjer so ga predstavili, uspešnica. Držimo pesti, da bo s proizvodnjo v Kamniku to dobra novica tudi za naše mesto.
Končana zimska liga v prstometu
Franc Svetelj
Duplica - Balinarski klub Duplica je lansko jesen oživil organizirano igranje prs-tometa na Kamniškem. Prs-tomet je zabavno-tekmoval-na igra, podobna balinanju, le da igralci namesto krogel mečejo gumijaste ploščke. Marsikje se je igranje prsto-meta že kar uveljavilo, igralci pa so povezani v Prsto-metno organizacijo Sloveni-
je, ki organizira tudi ligaška tekmovanja.
Balinarski klub Duplica je z željo, da oživi to športno panogo, po pokritju dveh balinarskih stez lansko jesen organiziral zimsko ligo v metanju ploščkov ali prstometu. V tekmovanju, ki je trajalo pet mesecev in so ga zaključili 15. aprila, je sodelovalo osem ekip iz Domžal, Škofje Loke, Ljubljane, Komende in Kamni-
ka. Skupaj je nastopilo več kot petdeset tekmovalcev. V polfinalu sta se srečali ekipi Brezar-B iz Škofje Loke in A-Banka iz Ljubljane (4:2) ter Planinski dom Komenda in BK Duplica (4:2). V finalni tekmi je s 4:2 zmagala ekipa Brezar-B pred ekipo Planinski dom Komenda, na tretje mesto pa so uvrstili igralci BK Duplica. Končni vrstni red zimske lige v prstometu je bil nasle-
dnji: 1. Brezar-B (Škofja Loka), 2. Planinski dom Komenda, 3. BK Duplica (Kamnik), 4. A-Banka (Ljubljana), 5. Gostilna Bunkež (Domžale), 6. Vinerji (Kamnik - Komenda), 7. Sport cafe (Kamnik) in 8. A-Banka 2 (Ljubljana).
Vsi sodelujoči tekmovalci so bili z organizacijo tekmovanja zelo zadovoljni, zato so izrazili pripravljenost sodelovati tudi v naslednji ligi.
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

Zanimivosti
V	šov po nove ideje
V	šovu MasterChef svoje kuharske sposobnosti uspešno dokazuje tudi Kamničanka Zala Šenk.
Larina unikatna moda
Kamniška mlada modna oblikovalka Lara Bernot odpira konec meseca vrata svojega prvega ateljeja v mestu, na fakulteti za dizajn zaključuje diplomsko delo na temo krojenje s kvadratom, hkrati pa že ustvarja nove kolekcije s svojim zelo izvirnim videzom in podpisom.
Bojana Klemenc
Mekinje - Lara je že zelo zgodaj ustvarjala lastne kolekcije za punčke Barbie, resneje pa se je lotila svoje oblikovalske zgodbe z izdelovanjem nakita. Od malih nog ji je popolnoma jasno, da bo uspešna modna oblikovalka. Pravi, da je zelo hvaležna za spoznanje, da le trdo delo in srčna vizija prinašajo rezultate. V modnem svetu si kljub rosni mladosti že utira pot med priznane modne oblikovalce, tudi v tujini, saj je denimo v Zagrebu že dobro prepoznavna. »Vedno poudarjam, da izdelujem unikate za suverene, intelektualne ženske, ki se ne bojijo biti drugačne. Velik pomen dajem krojenju, stremim k unikatnim formam, drugačnim oblikam. Sledim sebi, svoji notranji intuiciji in estetiki, kar želim in upam, da se opazi in daje neko rdečo nit mojemu dizajnu. Želim biti prepoznavna, drzna in unikatna,« pojasnjuje kamniška oblikovalka v modnem ateljeju. Larina ustvarjalna mladostniška zagnanost je navdihujoča. Ustvarja izdelke z zgodbo in poskuša s prikazom ponovne uporabe stvari omiliti nesmiselnost nepremišljene potrošnje. K ponovni uporabi materialov, s katerimi ustvarja modne dodatke, so Laro
Mlada kamniška avantgardna modna oblikovalka Lara Bernot si že vtira pot med vidnejše slovenske dizajnerje, prepoznavna pa je s svojimi prečiščenimi linijami oblačil in nakitom ter modnimi dodatki iz recikliranega materiala.
Ana Šubic
Kamnik - Tridesetletna
Zmaga prinesla nov zagon
Člana Ognjenih muzikantov, ki so s polko Našel te bom prepričljivo slavili na nedavni Slovenski polki in valčku, sta tudi Kamničana Samo Kališnik in Uroš Steklasa.
Ana Šubic
Kamnik - Ognjeni muzi-kanti so nastali pred dobrimi štirimi leti na pobudo Komendčana Petra Vidmarja. Ansambel, ki ga sestavljajo še Štajerca Aljoša Jur-košek in Gašper Salobir ter Kamničana Samo Kališnik in Uroš Steklasa, je v tem času nanizal že kar nekaj festivalskih uspehov: lani je na Ptujskem festivalu prejel strokovno nagrado za najboljši kvintet ter na Slovenski polki in valčku osvojil drugo mesto, konec aprila pa je na tem festivalu v kategoriji polk prepričljivo slavil z vižo Našel te bom. "Najverjetneje je bila ključna za zmago naša energija in sproščenost na odru. Mislim, da ljudje to še kako začutijo. Seveda smo tudi korektno odigrali zmagovalno polko, ki je delo našega harmonikarja in vodje
ansambla Petra Vidmarja, besedilo pa je prispeval Damjan Pasarič," je dejal Samo Kališnik, sicer sin legendarne Avsenikove pevke Joži Kališnik.
Kot pravi, je zmaga nanje vplivala predvsem motivacij -sko, saj jim je dala veliko zagona za nadaljnje delo, prinesla pa je tudi večje povpraševanje po ansamblu, predvsem za gasilske veselice. Letos naj bi tako imeli že več kot 60 nastopov, izvajajo pa tako narodno-zabavno kot zabavno glasbo. V tem letu so bili mladi glasbeniki zelo dejavni, saj so izdali prvo zgoščenko z naslovom Ognjeni med vami, na kateri je trinajst skladb, imeli so prvi samostojni koncert in posneli tri video-spote. "Nadaljevati nameravamo v podobnem tempu. Čez kakšen teden bo izšel tudi videospot za zmagovalno polko Našel te bom," je
napovedal Samo Kališnik. V začetku prihodnjega leta pa Ognjeni muzikanti že
prisilile okoliščine, saj v študentskih časih nikoli ni dovolj denarja, recikliranje pa predstavlja dober kompromis in rešitev. »Nakit, nahrbtniki in torbe so izdelani iz zanimivega odpadnega materiala. Zaljubila sem se v recikliranje - rešujem okolje in hkrati osrečujem ženske z inovativnim dizajnom in pristopom,« svoje delo opisuje Mekinjčanka Lara. V zadnjem letu je ustvarila tudi blagovno znamko za otroke, za katero je dobila navdih pri svojem enoletnem sinu. Izkazalo se je, da ni edina mamica, ki si za svojega malčka želi unikatna, estetska in udobna oblačila z zanimivimi kroji in vzorci. Seveda pa namenja največ ustvarjalne energije lastni znamki modnih oblačil lara-bernot. Larini unikatni kosi so avantgardni, izčiščeni, linije so prefinjene in elegantne.
V	trenutni kolekciji Lara v linijah in materialih izpostavlja kontrast med močjo in nežnostjo kot simbol kontrasta med moškim in žensko, a na način, da ženska v njih kljub temu izgleda ženstvena.
V	bližnji prihodnosti si želi večji prodor v tujino, vsem mladim pa svetuje: »Skrbno sledite svojim željam in zaupajte vase. Kar ne boste vi storili zase, ne bo nihče drug.«
načrtujejo izid nove zgoščenke in drugi samostojni koncert.
Zala
Šenk je po mesecu in pol, odkar je kuharsko tekmovanje MasterChef prišlo na male ekrane, še vedno v igri za 50 tisoč evrov, čeprav sama poudarja, da od šova predvsem pričakuje, da bo s kakšno jedjo presegla samo sebe ter s tem tudi prepričala in navdušila sodnike: "Pričakujem tudi, da bom dobila nove ideje in poglede na pripravo hrane in znanje, ki ga bom z veseljem uporabljala in nadgrajevala po šovu." Odločitve za sodelo-
vanje v MasterChefu ni doslej niti malo obžalovala, ji je pa žal, da na nekaterih dosedanjih izzivih ni pokazala še več znanja in idej, ki ji pod pritiskom niso prišle na misel. "Kuhanje v kuhinji MasterChef je kar napeto in zahtevno, saj smo omejeni s časom in ni prostora za napake," nam je zaupala. Zala v kuhinji rada kombinira nenavadne okuse. Najrajši pripravlja sredozemsko in azijsko hrano, zato ne čudi, da je bila priprava suši-ja zanjo doslej najbolj zanimiv izziv v šovu. "Delala
sem ga prvič. Med pripravo sem naredila manjšo napako in riž preveč namočila z riževim kisom, a je bil izgled perfekten, na kar sem bila zelo ponosna," pravi Zala. Najtežji izziv so ji predstavljali polži, s katerimi se je v kuhinji srečala prvič, a ga je vseeno uspešno opravila.
Nad kuhanjem se je začela navduševati že zelo zgodaj. "Vedno sem bila rada v kuhinji in sodelovala pri pripravi hrane. Bolj pogosto sem začela kuhati v srednji šoli. Eksperimentirati z okusi pa sem začela, ko sem do-
bila svojo kuhinjo. Priprava dobre in okusne hrane mi je bolj pomembna od hitrega načina prehranjevanja. Tudi sam izbor sestavin in način priprave mi postajata vedno bolj pomembna," je pojasnila Kamničanka, ki upa, da se bo s kuhanjem nekoč ukvarjala tudi profesionalno, zaveda pa se, da bo morala svoje znanje prej še dopolniti in nadgraditi. Zala sicer ta čas zaključuje študij krajinske arhitekture, veselijo pa jo tudi potovanja, izleti v naravo, plavanje, dobre knjige in filmi.
Zmaga na Slovenski polki in valčku je Ognjenim muzikantom dala veliko zagona za nadaljnje delo. V kratkem bodo predstavili videospot za zmagovalno polko
Našel te bom. / Foto: arhiv ansambla
Prvomajski golaž v Krajevni skupnosti Pšajnovica
■1
Krajane KS Pšajnovica je 1. maja zjutraj prebudila budnica, ki so jo organizirali vaški otroci z motorji. Dobili smo tudi obisk kamniške godbe in mažoretk. Po budnici pa se je začelo s kuhanjem golaža na igrišču Laseno, kjer se je zbrala vaška druščina. Marjan Zalogar / Foto: Marinka Škrlj
Zala Šenk v akciji / foto: arhiv pro plus
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Prireditve
Kamni
DELAVNICA IN GALERIJA LIK
Sreda, 27. maja, ob 19. uri, Grad Zaprice Predavanje Marka Trobevška: Razsvetljenstvo - vse po pameti
Cikel Kulturna zgodovina od srednjega veka do industrijske revolucije
Petek, 29. maja, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Javno vodstvo po novi razstavi Mož besede in duha
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 16. maja, ob 20. uri v Klubu Kino dom Nawar po Navvarju
Večer orientalskih in indijskih plesov. Vstopnina: 10 evrov
Nedelja, 17. maja, ob19. urivVeliki dvorani DKK Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov: 100 srčnih koncertov
Koncert narodnih, filmskih in popularnih pesmi
Vstopnina: 12 EUR v predprodaji / 15 EUR na dan koncerta, 10 % popusta za upokojence, študente in dijake
Četrtek, 28. maja, ob 19.30 v Veliki dvorani DKK Slovensko ljudsko gledališče Celje: Kruh
Komična drama. Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 EUR/12 EUR - mladi do 26 let in upokojenci
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Četrtek, 21. maja, ob 19. uri v KIKštarterju Kik Off- podjetniški večer
Predstavitev: KIKŠtarter, Geek House, SipaBoards
Vstop prost!
Sobota, 23. maja, ob 16. uri Pozdrav iz Kotla
Open mike, slackline, skatesešn, turnirja v namiznem nogometu in rubikovi kocki, dreamcatcher delavnica, KIKŠtarter predstavitev ... Zvečer koncert: Veseli tobogan, Spock studios, Matter Vstop prost!
sreda, 27. maja, ob 17. uri v kikštarterju Kik off - podjetniška delavnica
Potrebna predhodna prijava na kik.starter@kotlovnica.si Udeležba brezplačna!
Koncert v cvetju med rododendroni
Volčji Potok-V Arboretumu letos praznujejo pol stoletja od zasaditve prvih rododendronov, ki so jim letos dodali kar 250 novih grmov, s čimer je zasaditev rododendronov v Arboretumu postala največja v srednji Evropi. Vsi skupaj bodo v polnem obsegu zacveteli prav v teh dneh, zato so koncert, ki ga bodo jutri, 16. maja, ob 18. uri organizirali v parku, poimenovali kar Koncert v cvetju. Nastopili bodo Darja Švajger, Nuša Derenda, Anika Horvat, Maja Keuc in Big Band RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla. Sezonske vstopnice za koncert ne veljajo, število sedišč pa bo omejeno, zato organizatorji svetujejo, da si prinesete odejo ali stol. J. P.
Podjetje Sam z novo trgovino v Kamniku
Prireditve v maju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si
Sreda, 27. maja, od 17. do 20. ure Polstenje
Iz slovenske ovčje volne bomo izdelovali (filcali) uporabne izdelke Prispevek: 25 evrov
Informacije in prijave na: lik.kamnik@gmail.com ali po tel.: 031 645645
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Sobota, 23. maja, od 9. do 11. ure Mednarodna revija starodobnih vozil
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Sobota, 16. maja, ob 17. uri, Lončarjev muzej, Podboršt Kamniške pravljične poti
Predstavitev knjige s pripovedovanjem pravljic
Ponedeljek, 18. maja, ob 17. uri, Matična knjižnica Kamnik
V skrbi za zdravje v starosti
Strokovnjaki nefrologije in interne medicine nas bodo seznanili z dejavniki tveganja za bolezni ledvic in srčno-žilne bolezni. Predavanje je brezplačno.
Torek, 19. maja, ob 19. uri, Matična knjižnica Kamnik Primož Hieng: Vodnik po zdravilnih energijah
Knjiga Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije predstavlja vodne vire, studence, vrelce, energijske točke in zdravilne poti. V knjigi najdemo tudi kamniške posebnosti.
Sobota, 30. maja, ob 10. uri Kamniške pravljične poti
Pravljični piknik na jasi v Zgornjih Palovčah. Vabimo vas na pravljice, malico, ki jo bomo poiskali v Budnarjevi domačiji, in zabavo s starimi igrami. Vodi Irena Cerar. Pravljično pot smo pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom Kamn k.
Skupaj že petinšestdeset let
V četrtek, 16. aprila, je podjetje Sam d.0.0. Domžale uradno odprlo novo trgovino Sam Kamnik na lokaciji bivšega Gabra. Družinsko podjetje, ki je na domžalsko-kamniškem območju prisotno že preko 24 let, je v mesecu dni temeljito prenovilo trgovino s pomočjo lokalnih obrtnikov, jo opremilo in založilo v skladu z normami podjetja. Samova ponudba obsega barve in pribor za pleskanje, mešalnico barv,fugirne mase za keramiko, tesnilne mase, lepila, vodovod, elektro program, centralno ogrevanje, hišno kanalizacijo, ročno orodje in akumulatorsko ter električno orodje, širok izbor vijakov in pritrdil, zaščitno opremo, metalurgijo za ključavničarje, vse vrste gradbenih materialov, opeko, strehe, izolacije, fasade, mavčne plošče, betonsko železo in armaturne mreže in še mnogo več. V trgovini Sam Kamnik zaposlujejo 13 ljudi, celotno podjetje pa preko 140. Poleg Kamnika se njihova prodajna mesta nahajajo še v Jaršah pri Domžalah, Nazarjah, Latkovi vasi, Trbovljah, Ormožu. V Stranjah ostaja proizvodnja krivljenje armature in stremen. Zbrane je ob odprtju nagovoril lastnik Anton Sedeljšak skupaj z družinskim člani in sodelavci. Čestitkam ob odprtju se je pridružil župan Marjan Šareč in podžupan IgorZavbi. Podjetje ima posluh za lokalno okolje v katerem deluje in je ob tej priložnosti OŠ 27. JULIJ KAMNIK izročilo donacijo v vrednosti 1.000 EUR, za pomoč pri delovanju šole. Donacijo je v imenu šole prevzela ravnateljica Jasna Lampe. S kvalitetnim prodajnim programom in usposobljeno prodajno ekipo želijo biti dober partner kupcem, ki bodo prihajali v novo prodajalno.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Torek, 19. maja, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje razstave Zarisane izpovedi. Slikarstvo Dušana Lipovca.
Ob mednarodnem dnevu muzejev
Marija in Peter Štele iz Tunjic
Pri Birtu v Tunjicah pri Kamniku je bilo i. maja nadvse slovesno, saj sta Marija in Peter Štele praznovala 65. obletnico poroke.
Franc Stele
Tunjice - Zbrali smo se ob 10. uri v tunjiški farni cerkvi, kjer sta slavljenca ponovno prejela blagoslov svojega zakona. Jubilejno slovesnost je ob somaševanju domačega župnika gospoda Jožeta Razingerja vodil Štefan Štele, brat slavljenca. Štefan je kljub zrelim letom še pravi korenjak in Bog mu daj moči in zdravja, da bo lahko čez štiri leta daroval zlato mašo. Poroke smo se poleg faranov udeležili njuni sinovi in hčere z družinami. Pri poročni maši smo prepevali tunjiški cerkveni pevci, saj je Marija še vedno aktivna pevka v zboru (od
otroških let dalje), Peter pa vrsto let ključar in vsako nedeljo sodeluje pri maši s pobiranjem pušce. Sovašča-ni so jima pri Pikovc na poti k jubilejni maši pripravili prijetno presenečenje s pre-prego na za nas, Tunjičane, zelo popularno temo »tunji-ška kanalizacija«. Po lepi cerkveni slovesnosti smo se zbrali na praznovanju na Birtovi domačiji, ki je trajalo do večera, med drugim pa sta naša slavljenca tudi veselo zaplesala.
Vsi domači, sorodniki, sosedje in prijatelji jima želimo, da bi bila še dolgo tako čvrstega zdravja in da se dobimo čez pet let na njuni 70. obletnici skupnega življenja.
sreda, 20. maja, od 17. do 20. ure Izdelava mozaika
Zaradi narave dela smo delavnico razdelili na dve srečanji. Na prvem bomo spoznali rimske mozaike, si naredili načrt za mozaik, ki bo velik približno 15x15 cm, ter pripravili keramične kockice. Na drugem srečanju bomo keramične kocke lepili na leseno podlago in končali mozaik. Delavnico bo vodila Sanda Kurbus Zore. Prispevek: 40 evrov
Ta atlas vsebuje predvsem slike. Ko skušamo razumeti zgradbo ali lego določenega organa, nam nič ne pomaga bolj kot to, da vidmo, kateri in kakšni so sestavni deli organa oziroma kateri organi ga obdajajo. Anatomski atlas takov ključuje shematske, a dosledne in hkrati nazorne slike. Na njih so označeni posamezni deli telesa ali določenega organa, v kratkem besedilu zraven pa so razložene osnovne značilnosti.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
^Ïiir
* p<1 «mira
Gorenjski Glas
i0	Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015

POGREBNIK, d. o. o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje T: 04/25-21-424, GSM: 041 624 685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični urad)

Zahvale
Mali oglasi
1-sobno opremljeno STANOVANJE V KAMNIKU na Zikovi 6 ODDAMO. Stanovanje je prijetno, vseljivo takoj. Tel.: 040 47 17 90.
NEDOKONČAN VIKEND, 3 GR. FAZA V SOVINJI pECI
8 minut iz Kamnika na 800 m nadmorske višne, izjemen razgled, asfalt 15 metrov do objekta, slabih
1000 m2 parcela, tloris objekta 6,5 x 6 metrov, dve etaži, elektrika, gradbeno, voda poleg, lastniki 40 let, 25.000 EUR. Mitja 041 629 830
Sponzor nagradne križanke pIZZERIA Murka, ki je
bila objavljena v Kamniškem občanu (24. 4. 2015) z geslom Picopekova pica iz krušne peči, poklanja naslednjim trem nagrajencem darilne bone v vrednosti 6 evrov: Marjanu Koviču iz Domžal, Marijanu Žefranu iz Motnika in Silvi Mihelčič iz Kamnika. Nagrajencem iskreno čestitamo.
Razstava na Centru za socialno delo Kamnik
Kamnik - Od ponedeljka, 11. maja, je v prostorih Centra za socialno delo Kamnik na ogled likovna razstava slik potnikov Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik. Razstavljene slike s cvetličnimi motivi v akvarelni tehniki so nastale v okviru slikarske delavnice dnevnega centra, razstava pa bo v prostorih CSD na Usnjarski cesti v Kamniku na ogled še vse do konca meseca septembra. J. P.
Slavnostna akademija Avto-moto društva Kamnik
Kamnik - Člani Avto-moto društva Kamnik v letošnjem letu praznujejo sedemdesetletnico od začetka svojega delovanja. Slavnostno akademijo ob tem visokem jubileju bodo pripravili v petek, 22. maja, ob 17. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Po kulturnem programu in video projekciji bogate zgodovine društva bosta sledila tudi pogostitev in prijetno druženje J. P.
Trpljenje kratko skoro se konča,
ko v večni pokoj sprejme dušo grob,
in po viharjih in čereh morja
je smrt pristan,
po boju mir,
po delu sen sladak.
(Spencer)
Umrla je naša
Vesna Maligoj
upokojena učiteljica angleškega jezika Kolektiv OŠ Marije Vere
ZAHVALA
V 76. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Dominik
"v
Cernevšek
iz Podbrega 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se dr. Logarjevi, patronažne-mu oddelku ZD Kamnik in urgentni službi. Zahvala gre tudi g. župniku Simonu Lorberju za pogrebni obred, cerkvenim pevcem Šmartno za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi April 2015
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le ugasne luč življenja.
Ob nenadni, boleči izgubi naše drage žene, mame
Kristine Prijatelj
iz Mekinj
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iz srca hvala!
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Janezu Uršiču - Jaku
z Županjih Njiv
6. maja 2015 je minilo dvajset let, odkar te ni več med nami.
Radi se te spominjamo.
ZAHVALA
Končana pot je tvoja, konec je težav in boja.
V 83. letu je tiho odšel od nas
Stanislav Sušnik
28. 4. 1932-23. 4. 2015, iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki sočustvujete z nami in ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vso pomoč ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi dr. Jermanovi, osebju UKC nefrološki oddelek, članom Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik, g. Vrhovniku za govor in pa podjetju Kam Bus, Kamnik.
Žalujoči: žena Julka, hčerki Nives in Nataša, vnuk Jure
ZAHVALA
Srce je omagalo, Tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V 86. letu starosti se je poslovil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast in stric
France Golob
po domače Dolinškov France iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Demšarju, pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi April 2015
ZAHVALA
Ni nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba!
Umrl je
Lado Slatnar
z Novega trga v Kamniku
Od njega smo se poslovili v petek, 24. aprila 2015, na kamniških Žalah.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v življenju kakorkoli pomagali, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naša zahvala je namenjena tudi dr. Dolenčevi in sestri Jani, Tunjiškemu oktetu in trobentaču ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 67. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, oče in dedi
Bruno Sakelšek
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za besede sožalja in tolažbo, za sveče in cvetje. Od našega Matjaža smo se poslovili v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi Kamnik, april 2015
ZAHVALA
Spomin vsak dan ponovno zažari in nežno te ponese v dni nekdanje in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo le v naše sanje.
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Slavka Komatar
roj. Rak, iz Kamnika, Kersnikova ul. 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in darove svetih maš. Hvala g. župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Grm za ganljivo petje in trobentaču Timoteju Štritofu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni April 2015
■i l\J
i0
Kamniški OBČAN, petek, 15. maja 2015
Kamniški OBČAN
Sprehod po sivih conah
Urbani sprehod Jane s Walk je v nedeljo, 3. maja, v Kamniku zbral kakšnih petdeset sprehajalcev, ki so poznavali t. i. sive cone mesta in tudi razglabljali, kaj bi si kot pešci v Kamniku želeli imeti.
Udeleženci urbanega sprehoda pred podirajočimi se prostori nekdanjega Utoka
Jasna Paladin
Kamnik - Prav to pa je tudi bistvo urbanih sprehodov Jane s Walk, ki se imenujejo po ameriško-kanadski novinarki in aktivistki Jane Jacobs, potekajo po vsem svetu in širijo njene ideje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnih prostorov.
»Jane Jacobs se je borila proti temu, da bi v mestih prevladale velike gradnje, ki temeljijo izključno na ekonomskih podlagah, želela si je mesta vrniti ljudem in gradnje povezati s civilnimi
iniciativami meščanov. Vodeni urbani sprehodi, ki izhajajo iz teh pobud, so namenjeni povezovanju prebivalcev z mestnim središčem in spodbujanju pripadnosti območju bivanja, obenem pa boste danes vsi imeli priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se kot stanovalci dnevno srečujete, ter oblikovanje pobud, kako mesto narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje,« je zbrane na 2. urbanem sprehodu Jane s Walk v Kamniku, ki ga je tudi letos z lokalnimi partnerji organiziral Inštitut za politike prostora, nagovorila študentka
krajinske arhitekture Katja Mali iz Podgorja, ki je sprehod tudi vodila. Zanimanje je bilo veliko, saj se je na zbirnem mestu zbralo okoli petdeset Kamničanov, kar je desetkrat toliko kot lansko leto. Letošnji sprehod so naslovili Sive cone Kamnika, saj so organizatorji posebni poudarek želeli nameniti težavam in priložnostim starih industrijskih in zato močno degradiranih območij v mestu.
Sprehod se je odvil izpred šutenske cerkve do ruševin nekdanje tovarne usnja Utok, kjer je usodo tovarne predstavil Marko Kumer iz
Medobčinskega muzeja Kamnik, prostorske akte in načrtovane ideje pa podžupan Matej Slapar. Nekoliko bolj optimistično zgodbo so sprehajalci spoznali v nekdanjem Alpremu, ki se s pomočjo različnih najemnikov razvija v živahno družabno središče. Kaj narediti s Šutno, da bo zaživela, so zbrani razglabljali med sprehodom po ulicah starega mestnega jedra. S pogledom na Stari grad so se seznanili z možnostmi, kaj bi na gradu lahko uredili. Pot jih je naprej vodila do nekdanjega Svita na Žebljarski ulici, kjer so se spomnili
tudi večkrat prezrte tovarne Vesna, ki je delovala na tem območju. Skozi Keršman-čev park pa so se sprehodili še do nekdanje kamniške smodnišnice, največjega degradiranega območja v
mestu, kjer so se sprehajalci z zanimanjem zadržali tudi najdlje.
Predviden poldrugo uro dolg sprehod se je tako zavlekel na več kot triurno druženje.
Kamniška Festna Vesna
Bojana Klemenc
Kamnik - Iz majhnega je zraslo še več. Garažna razprodaja se je razširila in z združenimi močmi sodelavcev Reci-klarnice na Šutni in kultur-no-umetniškega društva Kufr obrodila kamniško Festno Vesno, ki je v soboto, 25. aprila, s celodnevnim programom odprla poletno sezono pestrega dogajanja v starem delu mesta. Pred Reciklarni-co na Šutni, v Parku Evropa in v Mestnem vrtičku na Kolodvorski ulici je bilo živahno od zjutraj do poznega popoldneva. Organizatorjem Festne Vesne je sicer malo ponagajalo spremenljivo spomladansko vreme, a zaradi
dobrih odzivov obiskovalcev obljubljajo, da bo postala prireditev tradicionalna.
V	Parku Evropa je cel dan potekala garažna razprodaja, na Šutni pa so dopoldne za vrtičkarje pripravili Zele-menjavo in predavanje Darje Fišter o balkonskem vrtnarjenju ter otroško delavnico, na kateri so se otroci seznanili s poučno pravljico o recikliranju, nato pa si izdelali hodulje iz pločevink.
V	času kosila so pekli palačinke, popoldne pa so popestrili z nastopom upokojenske improvizacij ske skupine Cvetk Marjetk in z delavnico o izdelavi visokih gred in posvetom o oblikovanju vrta na Mestnem vrtičku.
Primoža osvajali štiriindvajset ur
Zmagovalec letošnje prireditve 24 ur Svetega Primoža je Igor Alpner, ki je opravil dvaindvajset pohodov.

ff
Na prvi kamniški Festni Vesni so organizatorji pripravili zanimivo dogajanje za ljubitelje vrtnarjenja in ponovne uporabe stvari. / Foto: arhiv organizatorjev
KASKO
Brez obresti.
Ob menjavi staro za novo dodatnih 1000 € bonusa.
PROGRAM UGODNOSTI
KONCESIONAR LETA 2014
PEUGEOTmramKATOTAL Ponudba velja za nakup peugeot 308 s pomočjo Peugeot financiranja. Slika je simbolna. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo peugeot 308 (Active 1,2 PureTech 96 kW) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom Peugeot Financiranje je 16.185 EUR; mesečni obrok je 174 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 16. 04. 2015 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4 %; financirana vrednost 11.330 EUR; skupni znesek za plačilo 19.056 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,7 L/l00 km. Izpuh CO2: 109 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0231 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2;5 ter dušikovih oksidov.
PEUGEOT
(njegov rekord šteje še en vzpon več). Za kako izjemen dosežek gre, dokazujejo številke: v 24 urah je prehodil kar 162 kilometrov in premagal 8800 metrov višinske razlike. Med ženskami je medaljo za najboljšo prejela Helena Križanec, ki je Primoža osvojila dvajsetkrat. Udeleženci so sicer tekmovali v štirih kategorijah, rezultati pa so naslednji: tekmovalci
-	1. Igor Alpner (22 vzponov), 2. Mih Lindič (21) in 3. Matjaž Petrušič (19); tekmovalke - 1. Helena Križanec (20), 2. Brigita Burja (16) in 3. Jana Pavlic (13); pohodniki
-	1. Boštjan Kos (21), 2. Primož Frantar (19) in 3. Rudi Balantič (18); pohodnice - 1. Helena Bogataj (18), 2. Anka Hribar (16) in 3. Irena Pod-bevšek (15). Pokal za najstarejšega udeleženca je prejel 83-letni Franc Griljc, ki je opravil sedem vzponov, najmlajša pa je bila 10-letna Zoja Kranjec, ki je Primoža prav tako osvojila sedemkrat.
Jasna Paladin
Stahovica - Peter Uršič iz Okrepčevalnice pri Svetem Primožu je minuli petek in soboto organiziral že 9. športno-rekreacijsko prireditev 24 ur Svetega Primoža, na kateri je skrajne meje svoje vzdržljivosti preizkušalo kar 99 udeležencev -pohodnikov in tekačev, ki so Primoža v 24 urah skušali osvojiti kar največkrat. Preizkušnja se je začela v petek ob 17. uri pred Domom krajanov na Vegradu, zaključila pa 24 ur kasneje na vrhu Primoža s podelitvijo priznanj, na kateri so se udeleženci zbrali zadovoljni, a vidno utrujeni, ožuljeni, nekateri pa tudi poškodovani. Pohodniki so v tem času skupaj prehodili in pretekli več kot 7800 kilometrov, v vpisno knjigo na vrhu pa so se vpisali kar 1062-krat. Najbolj vztrajen med moškimi je bil letos Igor Alpner, ki se je na Primoža povzpel 22-krat
MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1 235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT