Ameriška Domovina
AMSKiCAN IN SMIKT	_
FORCIGN in LANGUAG€ ONLY	md IntemaH«iiK] Cireolatltta
___________________CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 5, 1959
SLOVGNiAN
MORNING NSWS?AP€fi
DELAVSTVO JE ZAVRNILO PREDLOG JEKLAR. PODJETIJ
Anton Erjavec	f
V petek zjutraj je preminul v ’ Cleveland State bolnišnici 74 let stari Anton Erjavec s 3620 Be-
Du Ponfova zmaga še dolgo ni - dokončna!
Glavno zvezno tožilstvo bo Po vesteh iz vladnih virov vložilo priziv proti odločitvi sodišča, da Du Pont lahko obdrži 23% delnic General Motors Corp.
CHICAGO, 111. _ E. I. Du Pont de Nemours & Co. Inc. je v deset let trajajoči pravdi z ■^ezno vlado dosegla lepo zma-S°> ki pa je še daleč od tega, da bi bila dokončna. Glavno zvez-*° pravdništvo bo vložilo brez dvorna priziv, ker.se hoče zava-r°vati, da bi odločitev sodišča °bveljala in bi bil s tem zakon Proti trustom dejansko mrtev.
Zvezna vlada je vložila proti u Pontu tožbo na temelju za-°na proti trustom, da bi ga pri-BlIila k prodaji 23% delnic Ge-beral Motors Corp. Du Pont ima preko 63,000,000 teh delnic °d skupnega števila 282,260,998 elnic z vrednostjo okoli treh 11 Pol bilijonov.
^ Zvezni sodnik Walter J. La-	|___ ________^ .........
bin« i6, ?dl°Cl1’ da Du Pont del'I WASHINGTON, D. C. — V tudi spremembo besedila pogod-IF	, ... , ,
b , vahko obdrži, ne sme se pa naši prestolici so imeli prvega be v taki obliki, da bi imela upra- J " .. J’ . V urtenbergu
uzevati volivne pravice, ki oktobra prav posebno in izredno vo bolj proste roke v pogledu do- era!s era'’ u'rorla včeraj
ba' J°.te deInice nudijo. S tem zabavo. Pred poslopjem glavne ločanja delovnih pogojev.	v Polyclinic bolnici, stara 82 let.
vnr bl bd onem°gočen njegov uprave za dohodnino je piketi-I Nova pogodba naj bi trajala |	3 ^ vdova’ ^nacij ji jo
lv na	General Motors	Corp.	ralo šest hišnikov. Poslala jih je dve leti.	umrl 1. 1956-	Bila	je	mati:
-----o------	tja njihova organizacija, da naj Včeraj je predlog zavrnil	izvr-	Cb;arlesa’ RudolPiba,	Williama,
hiel Castro začel ostro ta nadin Protestira proti nekemu šni odbor unije, danes pa bo o j^'^ian Freeman, Richarda in kritizirati kubansko	konkurenčnemu podjetju iz Chi- j njem glasovalo celotno	vodstvo	Ernsta’
Časopisie	kaga, ki jo je spodrinilo iz posla, na plenarni seji.	,T1
HAVANA	d • Piketiranje je takoj sprožilo'
Vsak teden ’ u ' SkoJ'aJ važno vprašanje: ali je davko-'	M ga ie uprava po-
ŠTEV. LVm.—VOL. LVEH
U-J A J C4 V V_ h) OU6U JDC-
Vodstvo Unije jeklarskega delavstva je zavrnilo yeide > doma iz Veternika v
predlog predstavnikov jeklarn za sklenitev no- boštanjski fari’ od koder Pri‘
ve kolektivne pogodbe za naslednji dve leti. f ““/fv 50 ‘fi p°7ini t i ... i. v J	J	bil pred leti navdušen društve-
Industnja zahteva se vedno spremembo delov- ni in narodni delavec. Bil je
nih pogojev,	čemur	se delavstvo Z VSO odloč-	član in	več let tajnik Društva
nostjo	upira.	—	{zgledi za sporazum so slabi.	Bled št.	20 SDZ in član direkto-
PITTSBURGH, Pa. — Izvršeni odbor Unije jeklarske- LlL Društva Najsv. Imena^fn ga delavstva je včeraj soglasno zavrnil predloge, kijih je pevskega društva'Zvon Dokler stavilo vodstvo podjetij za končanje sedanje stavke. Za- L šel l. 1945 v pokoj je bil zastopniki unije so dejali da v novem predlogu ni bilo nič bi- Lslen kot inšpektor pri Ameri-stvenega, kar naj bi delavstvo pripravilo do spremembe can Steel & Wire Co. Soproga
St3!IŠfa- .....	.	Frances	mu je umrla pred 14
Vodstvo industrije j^ ponu-	leti. Tukaj zapušča hčeri Fran-
dilo nekaj malega izboljšanja v ces Vadnal in Mary Scinkovec starostnem zavarovanju in dru- vnuke in pravnuke, v starem gih ugodnostih, zavrnilo pa je za kraju pa SeStri Amalijo Pirc in L leto vsako ne posredno zviša- Terezijo Lavše ter več drugih .Veka organizacija Ih i Š n i h n-'e Piade’ rned tem ko Je od de* sorodnikov. Pogreb bo iz L. Fer-lastnikov je poslala pikete iaVstva zahtevalo, da se odreče folia pogreb, zavoda danes zju-pred glavno poslopje davč- med dru§lm tudi ugodnosti po- traj 0b g;30; v cerkev sv. Lovne uprave proti neki drugi vezave Piad z indeksom cen, na renca ob devetih, nato na Kalva-konkurenčni organizaciji. temeBu katere so tekom prete- rij0.
—Novi davčni formularji. ,kkh tTrak ^_t._dobiilii17c- več na |	Marie Fink
No«jrobooi IHRUSCEV NALETEL SLABO;
IKE GA JE PUSTIL SAMEGA!
Iz Clevelanda in okolice
Poslopje glav. davčne uprave so pikefirali
Ko se je Nikita Hruščev tekom razgovorov s pred- važna seja—
sednikcm Eisenhowerjem v Camp David pre- J Druš. sv. Katarine št. 29 ZSZ močno razvnel, je Eisenhower enostavno zapu- ima v sredo, 7. okt., ob 7 30 zv. Stil sobo, svojim sodelavcem pa naročil, naj Ni- važno redno sejo v navadnih kito ignorirajo, dokler ne pride k pameti.	(prostorih. Odbor opozarja čian-
i'stvo, naj prinese seboj kupljene
WASHINGTON, D. C. — Predsednik sovjetske vlade listke!
Nikita Hruščev je tekom svojega potovanja po Združenih Seja—
državah nekajkrati močno vzkipel in grozil, da se bo vrnil' Podružžnica št. 14 SžZ ima domov, če ne bodo njegovi gostitelji z njim ljubeznivejši. Ti jutri ob sedmih zv. v AJC na so večinoma po nalogu Bele hiše in državnega tajništva sku-! Recher Ave. svojo redno sejo. šali storiti vse, da bi sovjetski gost ne imel priložnosti zajPo seji je zabava! nove pritožbe. Ko se je ta kljub vsemu temu razburil te-l Nocoj ob osmih je v AJC na kom razgovorov s samim predsednikom Eisenhowerjem v .Recher Ave. seja Kluba društev.
uro. Industrija zahteva vstrajno Marie Fink) ^j.	g
i	'	J	vin iii v a j L i	ilaolUUUV
in da jih ni pripravljen prenašati. Ko je Hruščev začel vpi-,Iz domovine— ti, je Eisenhower enostavno vstal, naročil svojim sodelav-' Na obisk k svojemu stricu Ja-cem, naj Hruščeva ignorirajo, dokler se ne umiri, in odšel *kobu ZuPancic je prišla iz Tr-iz sobe. Hruščev se je v desetih minutah obvladal, nakar ibove3;i v sl,°veniji gdč. Milena so razgovori potekali gladko. Nekateri trdijo, da sta se Ike|Forte-
in Hruščev celo prav sprijateljila in dobila drua do drugeva ' Za st-alno sta prišla k Mrs.
Minki Kasunic na 7510 Lockyear
12-krat stara mati m 9-krat prastara mati.
Taft-Hartley	1^ Ne+mliji0 Je. zaPu‘
Izgledi na sporazum so zelo s 1 a ses^r0 Emo Schmidt. Po-majhni in na splošno računata ^reb b° v sredo zjutraj iz Grdi-
da režim Fidel Castra d"	j Placevalec> ki ga je uprava po-! majhni in na splošno računata I ^reD D° v srecl0 zJUit^,aj iz Grdi-
faj hitreie nrav a] rV' " 2Vala na zaslišanje, obvezan, da ' obe strani, da bo predsednik nove@a pogrelb. zavoda na Lake ^'aturo. Pretehli teden^^C ° I6 prerine skozi bnijo piketira-j Eisenhower, ko se vrne is počit- Shore Hlvd. ob 9:15 v cerkev
n je ca-|nja Na upravi so se odgovoru'nic uporabil Taft-Hartleyev za-|sv- Viljema ob desetih, nato na
^ktatu
str0
;.tr° ostro napadadel na televizi- T rn	i oa8ovoru uporabil Iait-Hartleyev za- Uv- vu-!err
]1 dva vodilna havanska v • lzmakn)l1 ln vsakemu svetovali, J kon, da spravi zopet na delo pol KalvarlJO. čf>5	...	__ P naj se zaenkrat javi samo po te- miliiona ieklarskepa dplav«tva I	K*

V resni p; ... +	. ranja, akoravno ni ravno name-
ot. SZ:	. ‘ m r res' N«o njim v korist.
■n stvarno ni , Sfm° o “‘Tt Med ‘em so Pa "> “P«vi po-"ih odlokov T 7 'T vedali' da 80 2a 17 milijonov ma-
atLsoJisfSrS P* J^pp«— -‘iviii Francozi
kogumna da tet r +	nov ^ormuiar za davčno prijavo.
‘»da 7: dasta,Cas‘™ zmerno|Bo razumljivejši, toda radi tega
milijona jeklarskega delavstva za dobo 80 dni. Kaj se bo zgodi lo po tem, je odprto vprašanje.
De Gaulle Z. N. po zunanjem ministru
i3 atvaram "7,?a^1 "o ZTnV“ ‘ azuuiiji vejsi, toaa ram ti 'sv"° se dobro r.UTC. KT81 ne bodo davki nič ma"jši:
hostj
se dobro zavedata nevar-p take debate.
Je	0P0rekanja Castru
sje i 3 nenavacina: ostalo časopi-sa SJG Potegnilo z njima, časopi-Velik sta pa oez noč dobila £ ra.0 aieviio novih naročnikov.
Katarina Ivančič Umrla je 9 let stara Katarina Ivančič, hčerka Stanleya in Jean Ivančič z 1816 Drenik Drive, Wickliffe, Ohio. Poleg staršev je zapustila še bratca Jimmia in starega očeta Franka (na E. 61 St.)- Pogreb bo smatrajo predlog1 (jutri zj. ob desetih iz L. Orlan-Hmščeva za popolno razo- do pogreb, zavoda ročitev za nestvaren, do- Ave. kler ne popusti mednarodna napetost.	federacija mora plačati
združeni narodi, n. Y.— 70 ngi nijsloikov obresti
Francoski zunanji minister Cu- ( wASmNCTON D C - Fe ve de Murville je imel v ZN dolg , W^SHINGT0N> ^ C. Fe-
govor, ki so mu pripisali takoj deralna blaga]na PotrebWe nuj-
aupanje
Nikita Hruščev je izgubil nadzorstvo nad seboj in začel uporabljati neprimerno ostre besede, ko je hotel govoriti o sporazumu o trgovanju, pa mu je Eisenhower dejal, da nima smisla o tem govoriti, dokler Sovjetska zveza ne umakne svojega ultimata o zahtevi po ureditvi vprašanja Zah. Berlina.
Hruščev je začel grmeti, predsednik pa je stisnil ustnice in molčal. Nenadno je vstal in odšel pustivši Hruščeva sredi stavka. Kot razvajen otrok je Hruščev še nekaj časa rogovilil, potem pa se je pomiril in izgleda oprostil.
Iraški diklalor Kasem pred novimi ležavami
Ave. iz starega kraja njena sinova Ivan in Maks Strasner. — \sem je vse za pot uredila pot.
! pis. A. Hollander.
_____	j V bolnišnici—
t	v•.	1	„	,	Frances Stiftar-Pevec z 1095
zvrsitev Obsodlye nad 17 po- Addison Rd. je odšla pretekli hticnimi nasprotniki jeUgtek v ai , , .7
*—
j Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Ma-
Tunizija - Maroko pripravljena posredovali v spora Francija - Alžirija
______ *	*	.IVA	AllLi pilUiSČUl LČtKU I	v..	. T	T	•	-r-»
TUNIS, Tun. - Tuniški mini- več važnosti kot po navadi Mi- n° Stin blll;,0ne deaar;,a- Radl —u.----ji z 1	f£irr'5 je razpisala 2 bilijona do-
°bem T	uarocniicov.	run. — rumsKi mini- več važnosti kot po navadi Mi-
'° Udi casoPlsoma je potegni- strski predsednik Burgiba je v nister je očitno govoril po gene- f83 j s°v „	uSlednlh časopi- (ovojem govoru po radiju v a-1 ralovem nalogu in izražal njego- arjeV
Hruščev v Vladivostoku
WASHINGTON, D. C. — Po sem došlih vesteh se je Nikita Hruščev trudil pridobiti rdeče Kitajce za popustitev napetosti tudi na Daljnem vzhodu. Kaj je v tem pogledu dosegel, še ni znano, ker iz Peipinga še ni nobenih točnejših poročil o tem, kaj so (Ge sovjetski in kitajski vodniki Euclid menili in o čem dogovorili. Znano je le, da je obrambni minister gen. Lin poudarjal, da rdeča Kitajska ne bo opustila nobene možnosti, da “osvobodi” Formo-zo in obalna otočja v Formozan-skih vratih.
Iz Peipinga se je Hruščev podal v Vladivostok, glavno sovjetsko oporišče ob Tihem oceanu,
BAGDAD, Irak. — Iraški diktator general Kasem je dal, kot je znano, postreliti 17 svojih političnih nasprotnikov, kar je sprožilo cel val političnih pojavov, ki so diktatroju že začeli delati preglavice.
Nacijonalne struje so z njim
rije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Ranolda Cerak na 30. dan njegove smrti.
Pomagal si je sam
V Hullu v pokrajini Quebec v Kanadi so prebivalci nekega
av-AjuncLlllc 511 Uje BO Z njim	IlCKCg#
zmeraj bolj nezadovoljne, ker!I,ledeIa ug°tc,vili, da je ena izmislijo, da se je preveč naslonil!llied cestndi svetilk nenadno na komuniste. V tem naziranju mkam nenavadno otemnela. Po-
jih podpihuje še Naserjeva propaganda iz Kaira in Damaska. Nezadovoljstvo se kaže v zme-
licija je stvar preiskala in ugotovila, da je stanovalec v bližnji hiši, ki ga je luč ponoči motila
V WAJOU v u	!\C1Z.C Y Zine-	0 J	^	IllULUct
raj bolj očitnem godrnjanju pro- Pr3 sPanju, popleskal s črno bar-ti sedanjemu režimu, posebno vo'
v nK U A°"	—““ waoujji-1------J—. s— 1C.UIJU V U- lamvem nalogu in izražal ni ego-	^	1	u J 1 . C
. eh Amerikah, posebno v rabskem jeziku zelo pohvalil ge-1 Ve misli, ki so bile za ZN deloma n3 P3 V 0bhgacijah> kl zapadejo jet. deželi	I«—1_	..	’ 1	56 mesecih. Za zadnjo vrsto'
kratkoročnih, 2 bilijo- kjer je bil nad vse slovesno spre-
^=rdS-Bss silil,
S1 Pred okeMem 1? ''l “rT P° SV°ilh	kjerk0li in ka' šitev a'a'rijotega vprašanja. 'iker "j hote' d»v«li« “'ij'inistra-
na EucMAve in E 107 ^ 7 f m“ b° ?onudila .1^«- Francoski zunanji minister ni C‘i‘-| da °™

Za zvezdoslovce se začelo oblačiti — politično nebo
Berkley, Calif. — Mednarodna astronomska zveza je skle-
^,-srKsa:te.>:rs-a «	ssi.’zrsz’t -’rjfw.r.t
med oficirji in inteligenco, in v padanju ugleda komunistične stranke. Ljudje ne berejo več toliko komunističnega časopisja, izstopajo iz komunističnih in fi-lokomunističnih organizacij in celo javno napadajo vidne komuniste, ki jih policija sploh več ne brani.
Kasem vpošteva tako ljudsko razpoloženje in je baje dal vtakniti v ječo 300-400 komunistov, da tako pokaže svojo nepristra-nost. Vse to seveda zelo razburja iraške komuniste, ki jim trenutno ne pomagajo dosti niti tisti ključni položaji v upravi, ki so prišli na nje tekom zadnjih 14 mesecev. Opaža se, da so močno poživili delo svojih podtalnih organizacij.
Luč je bila visoko nad cesto, možak je zato navezal čopič na drog, da jo je lahko dosegel.
za čim hitrejšo spravo med
Wool	vreur, JC gl UZIi, aa V 1
skozi okno steklenico nil _ _	^
ktHiya rina, strahovitega raz- obema nasprotnikoma.
Upnica je bila prestrašenajš^sredi”1 ■b°'franC°Sk!‘	¥
VAJNOVEJšE VESTI
BONN, Zah. Nem. — Državni tajnik zadnje demokraitske administracije Dean Acheson je predložil širšo povezavo Atlantske skupnosti, NATO po njegovem ne zadostuje sedanjim potrebam. Po “Ache-sonovem načrtu” naj bi se v to skupnost vključile tudi skandinavske dežele, Švica, Avstrija in morda še katera izmed držav.
CLEVELAND, O. — Stavka v Chryslerjevi tovarni v Twins-burgu je bila včeraj končana. Vodstvo je v nekaterih točkah popustilo delavstvu-
% je“odlovoHlfr!JSir!Sma’|Šla Sredi °kt0bra pred parla- in dokler ne Postanejo vsi pri-I nim! 7 l ’ da.tollko | ment in tam razložila svoj načrt zadeti že vnaprej na res učinko- V1S°ko °breStn0 mer°
A1Žiriie’. Tak° 1,0 daM Vl'	^ Ookler ne'	------------
n,natonQ i f. k 1 $2’500 prilika vsem tistim Francozom,
- častem § ° odPeli,al ^ lzglnil- ki so nezadovoljni z generalovo
izsledi d°S ^ 86 ni P0- j politiko, da jo na edino pristoj
Vremensk
prerok
pravi:
dne oblačno in možnost Ajvig- 0P°ldne jasno in toplo. 119 temperatura 85.
nem mestu skritizirajo.
tovariša Hruščeva'. Rekel je, da 00^st“1 ™en noce Iuace P09'
........ ■
ore; na	prišli, bodo kongres bojkotirali,nost ni namreč več tako velika,
rdeči kitajski tovariši.	|k°t ie bila prve mesece po lan
Zveza si beli glavo, kako bi
bo več zaupanja med narodi, je razorožitev nemogoča. Zato je rekel, da je najbolje, naj se ruski predlog o razorožitvi pošlje
Veliko?
V mesto New York pride
j ski revoluciji.
zapusti vsak dan okoli 5,000 to- Pregnala oblake
političnega videla, da
v O CA IV VA CA Al	U	LU"
vornih avtomobilov. Čie pomisli- ne‘:>ai' ^ rada
niško vodstvo težave s svojimi prenapeteži, ki bi se najrajše borili s francosko armado v Alži- nost ZN. riji tako dolgo, dokler ne napoči j Minister je v vseh ostalih pe-dan alžirijske svobode. Vkljub rečih mednarodnih problemih težavam na ’ '	1	’	- - 1
s tesiSAr...................
ro t 7N	^ r J naselbino v Ameriki, ki ima 2,-	-0-
pismo e na-
V ruiiciift.1, ima z,-600 prebivalcev, vsak dan samo en tovorni avtomobil! Gotovo bi se preje spraševali, kako, da sa-
obeh straneh vlada 1 zastopal stališče, ki ga je svoje lS<? Pr!]e sPrasevall> kako’ da sa‘ povsod upanje, da bo končno 1 dni razložil na konferenci zuna-1-m° eden’ k0t da bi 86 CUdili Ve'
vendarle prišlo do sporazuma.
----o--------
Če »i brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da »e boi zaradi tega kesal!
likemu tovornemu prometu.
njih ministrov v Ženevi.	__________________________
Ker se De Gaulle gotovo skla- meljil na njih. Tisti, ki kar sleda z vsemi temi nazori, je malo'po upajo, da bo do sestanka pri-verjetno, da bo pristal na se-(šlo brez velikih težav, se najbr-stanek na vrhovih, ki ne bi te-j že zelo motijo.
Admiral Burke pravi, da je mornarica pripravljena za pomoč Laosu
WASHINGTON, D. C. — Dne 14. septembra, torej ravno takrat, ko so pri nas odobravali pozive tovariša Hruščeva na mirno sožitje, je admiral Burke, ki ima veliko besedo pri naši
pomaga Laosu tako, kot smo pomagali Formozi ali Libanonu.
lu radia so sovjetski znanstveniki poslali včeraj proti Luni 614 funtov težko raketo, ki naj bi slikala zadnji del Lune, ko bi enkrat zakrožila okoli nje, potem pa se vrnila proti Zemlji in postala njena nova umetna luna. Sovjeti so gotovi svojega uspeha, med tem ko v Ameriki znanstveniki čakajo, ali bo sovjetski poskus res uspel ali ne.
iti v Laos.
Pisma s tako vsebino seveda takrat ni bilo mogoče objaviti, * objavili so ga šele pretekli te-1 den, ko je bil tovariš Hruščev že 1 daleč na Kitajskem.	|
di stavke pristaniškega delavstva v pristaniščih ob Atlantiku in Mehiškem zalivu ter bo verjetno v najkrajšem času uporabila proti njim določila Tafti-Hartleyevga zakona-	i
mam
4meri$ka Bommm
*	» »/!<- * "V-
6117 St. CUir At«. <-« HEnderaoa 1-0S28 — Cleveland 3, Ohio

National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
£& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $T.OO za pol leta; ?4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 191 Mon., Oct. 5, 1959
Odmevi obiska Hruščeva po svetu
Novice o obisku tovariša Hruščeva so prinašali vsi večji časopisi po vsem svetu. V tem pogledu je Hruščev dosegel stoodstotno svoj cilj. Ni pa vse časopisje komentiralo obisk po moskovskem receptu. Vsak časopis ga je presodil s stališča, ki ga ima do komunizma. Komunistično in sopot-niško časopisje je pelo hvalo kar po programu iz Moskve, mimogrede pa se še obregnilo ob ameriško nerodnost in “neolikanost.” Desničarsko časopisje je od samega začetka smatralo obisk kot velik cirkus, ki ga je Hruščev priredil v svojo slavo in komunistično propagando. Časopisi so po navadi vpoštevali koristi, ki bi jih obisk prinesel njihovim deželam, niso pa dosti dali na možnost, da bo obisk rodil tudi take koristi. Zato so v posameznih državah različno reagirali na vse, kar so zvedeli iz Amerike.
Časopisje za železno zaveso je poročalo strogo po navodilih iz Moskve. Priobčevalo je samo to, kar je bilo za komunizem ugodno, vse drugo je bilo omenjeno samo mimogrede ali pa sploh prezrto. Proti koncu obiska so se pojavili tudi prvi kritiki. Niso kritizirali Hruščeva, ampak Ame-rikance češ, da ne poznajo nobene olike in ne vedo, kako se je treba obnašati proti tako imenitnemu gostu, kot je Hruščev.
Zanimivo in značilno je, da je podobno pisalo tudi angleško časopisje, toda bilo je tudi precej častnih izjem. Tudi v Angliji so zelo hvalili Hruščeva in njegove besede in zamerili ameriškim časnikarjem, podjetnikom, delavskim zastopnikom in sploh vsakemu, ki je s svojo radovednostjo razburjal komunističnega gosta.
V	tem pogledu so midno sekundirali komunističnemu časopisju, akoravno z drugega vidika; Amerika naj se pride učit v Anglijo, kako je treba sprejemati neprijetne in ne-zaželjene goste!
Človek lahko razume komunistično časopisje, ne more pa razumeti angleškega. Angleško časopisje bi že moralo vedeti, da v Ameriki ne silijo nobenega gosta, da se pojavlja v javnosti. Skoraj iste dni je bila pri nas na obisku nizozemska prestolonaslednica princesa Beatrix, ki se ni pokazala v javnosti in je ravno radi tega bila predmet splošnih simpatij. Nikita pa si je vbil v glavo, da mora nastopati v javnosti. Angleško časopisje bi moralo z njim vred vedeti, da je to pri nas tvegana stvar. Amerikanci nimamo navade držati jezik za zobmi, kadar se kdo prikaže v javnosti. Ali je to gost ali ni, to nas ne briga. Ako se boji neprijetnih vprašanj, naj nikar ne sili v javnost! Nikita vsega tega ni upošteval, morda o tem ni niti vedel, toda to je njegova stvar: če je hotel v javnost, je moral računati s tem, da jo bo skupil.
Sicer pa je nenavadno zanimanje za Nikito na Angleškem razumljivo. Konservativci so prepričani, da je njihova taktika pripravila Eisenhowerja, da je povabil ruskega gosta in da to lahko samo koristi svetovnemu miru. To pa ravno potrebujejo za volivno propagando, briga jih malo, ako so slučajno na isti liniji z Moskvo.
V	ostalih državah po vsem svetu so časopisi komentirali obisk po svojih odnosih do komunizma in po koristi, ki bi jo od obiska lahko imele njihove dežele. V Franciji so obisk cenili že pred tedni zelo nizko. Potek obiska so razumeli tako, da so bila njihova predvidevanja pravilna. V tem duhu so se glasili francoski komentarji, med vrsticami pa je človek lahko bral misel, da, ameriška diplomacija ni pridobila na ugledu, ko je spravila Hruščeva v Ameriko.
V	Bonnu so bili zelo previdni. Skušali so biti še manj kritični kot nekateri ameriški glasovi. Njihova želja je bila, da Eisenhower in Hruščev nič ne popustita vsak od svojega stališča. Mislimo, da se jim je ta želja uresničila, vsaj, kolikor se tiče nemškega vprašanja.
V	ostalih NATO državah so bila poročila nepristranska, toda strankarsko pobarvana. Skupna jim je bila samo misel. da obisk vsaj ne bo rodil ničesar slabega, ako že ne bo rodil kaj dobrega. V državah angleškega imperija so se držali na splošno načina poročanja londonskega časopisja, pri tem so pa Ameriko malo manj kritizirali. Posebnega upanja na uspeh obiska pa ni izražal skoraj nihče.
Še bolj oprezno je bilo časopisje v raznih afriških in azijskih državah. Bolj iz vljudnosti kot iz prepričanja je povdarjalo upanje, da bo obisk mnogo pripomogel k ublažitvi hladne vojne. Obenem je tudi začelo poročati o prihodnjih jubilejnih slavnostih v Peipingu in podčrtavalo, da bo prišel tudi Hruščev tja. Z drugimi besedami: treba je počakati, kako bo Hruščev ocenil svoj obisk, ko bo govoril v kitajski prest'cUci, potem šele se bo pokazalo, koliko je bil vreden njegov obisk v Ameriki.
Najbolj zanimivo je bilo poročanje socijalističnega časopisja v tistih državah, kjer so socijalisti na vladi ali pa imajo nanjo nekaj vpliva. Socijalistični časopisi šo vsi potegnili z voditelji ameriških delavskih unij, ki so Hruščevu brali levite v San Franciscu. So tudi komentirali razgovor
Hruščeva z delavskimi zastopniki tako kot tisto ameriško časopisje, ki je unijam naklonjeno. To se je videlo posebno dobro v skandinavskih državah, kjer so socijalisti na vladi.
Podobno stališče so zagovarjali tudi razni levičarski, toda protikomunistični časopisi. Zdi se, da so ravno ti časopisi dali Hruščevu veliko boljše odgovore kot konservativno protikomunistično časopisje. V tem pogledu tudi nemško socijalistično časopisje ni delalo nobene izjeme. Komunisti so zopet lahko videli, da so jim levičarski protikomunisti praviloma veliko bolj nevarni kot desničarski konservativci ali navadni kapitalisti.
Ako posnamemo vse skupaj, moramo reči, da bo obisk odšel veliko hitreje v zgodovino, kot smo mislili. Le malokdo je pričakoval kaj od njega, le malokdo se je urezal pri svojih pričakovanjih, čim preje svetovna javnost pozabi na to mešanico uspehov in neuspehov, tem bolje.'.

BESEDA IZ NARODA

Joliet, 111. — Ta teden je nastopil mesec oktober. Mi Slovenci mu pravimo tudi “vinotok.” Menda iz razloga, ker ta mesec Slovenci preša j o in teče iz stiskalnic dobra vinska kapljica. Ah, kako lepo je dišalo te. kom tega meseca po slovenskih goricah okrog zidanic in vinskih hramov! Kdor tega vonja še nikdar ni “poduhal,” saj ne more vedeti niti imeti pojma, kako prijetno diši in kako lepo je blizu nebes.
Naši belokranjski očanci so v oktobru radi povdarjali: “Grozdje je oktobra sladko, sonce sije nam že kratko. . .” Yes, smo sredi jeseni. Zadnje pridelke spravljamo in se na zimo pripravljamo. Ta mesec bomo imeli te le posebnosti:
2: oktobra bo mlaj (mladi mesec).
8. oktobra bo prvi krajec.
16. okt. bo ščip (polna luna). 24. okt. bo zadnji krajec, in 31. okt. bo zopet mlaj.
V četrtek 2. oktobra bo letos tudi drugi popolni sončni mrk. Ampak ne v Jolietu ne drugod po Zdr. državah ne bo viden, ker po našem čaisu bo to ob 3:49 zjutraj, ko bo sonce še tam nekje nad turškimi griči., Videli ga bodo pa po južnih delih Evrope in daleč gori po Evropi, po vsej Afriki in velikem delu Atlantika.
* KAKOR GREDO MIMO NAS raznoteri dogodki in novice, tako gre mimo nas in to silno hitro tok časa. Saj se mi zdi, kakor da je bilo še včeraj, ko sem prišel z mojim “punkelnom” na Bluff Street, ki je bil tedaj še zelo malo podoben, kaki moderni ulici. In po tisti grapovi stezi' sem hodil s “pelico” po pivo na Broadway. Stari “bordarji” pri Zajčkovih so me pošiljali po pivo in učili angleščino, katero so pa tudi oni sami “obvladovali” le s kakimi petimi ali desetimi besedami, kot: “šur,” “Jese-ri,” “Tacol,” “Jubet,” “Šurmajk” in malo zaklet je pa znal po angleško vsak. Taki “kampeljci” smo bili. Bog se nas usmili, ker včasih smo bili malo sitni; drugače pa “fejst in dobri” ljudje! Ni bilo takih za vsakim vogalom. Starih belokranjskih korenin je zdaj med nami leto za letom manj in manj. Ko smo pred petdesetimi leti -prirejali kake piknike in veselice, je bilo na našem hribu in doli okrog sv. Jožefa toliko Belokranjcev, kakor da se je zlila v Joliet vsa Belokra-jina. Zdaj so prireditve tudi dobro obiskane, ampak večinoma je zdaj že vse po amerikansko. Tistih starih korenin, tistih Antonov, Martinov, Matijev, Jako-
Vse se je nekam uneslo.
Pred kakimi petinpetdesetimi leti je bilo. Jolietčani smo priredili veliko slavnost. Takrat so se slavnosti začenjale s paradami. Z bando, včasih dvema in tremi, smo jo mahnili na ulice v i živahne in pestre povorke. Društva so se udeležila povork korporativno z zastavami pod vodstvi veščih ponosnih maršalov. Najprvo zbrani v dvoranah, od-tam skupno h službi božji, potem iz cerkve zopet v povorko na izletniške prostore, ali kjer se je že prireditev vršila. Na slavnost so povabili tudi društva iz sosednih naselbin, kot iz Chicago, Waukegan, La Salle, itd. Po naselbinah so imeli tiste čase uniformirana društva. Pri nas smo imeli Viteze sv. Jurija, v Waukeganu z istim imenom in v La Salle Viteze sv. Martina. Z uniformiranimi člani v povorkah so bile take slovesnosti kaj pestre.
Tistokrat so povabili uniformirane Viteze iz Waukegana. Polnoštevilno so se odzvali. Možje in fantje v ličnih uniformah, s pripasanimi sabljami — je bilo res nekaj za pogledati. Vse je šlo kakor po “žnorci.” Ampak v dvorani so kajpada prodajali pijače, ki so dajale ljudem korajžo, besedo in veselje. Par vitezov je začelo praviti, kako so v njihovih soldaških letih “selcira-R” pri soldatih. Nekateri so bili bivši “dragonerji” in ti so povdarjali, da nihče ne zna bolj sukati “bridkih sabelj,” kakor baš dragonerji, ki nosijo sablje pripasane pred “fruštkom” po “fruštku,” nato ves dan in menda so v njihovih časih še spat hodili z opasanimi sabljami.
Na take načine in v tem prav-cu so se junaško postavljali. Belokranjski fantje in mladi možje so povdarjali:
“Bone, mi smo mi!”
Waukeganski Vitezi, ki so bili večinoma rodom od Vrhnike, Borovnice, Horjula in tamkajšne okolice, so pa po svoje odgovarjali:
“Mi smo pa mi . . .!”
Junaški vzkliki in vmes tudi kaka groba opazka je dala menda povod, da je nekdo prvi potegnil iz nožnice “bridko sabljo,” nakar so jih potegnili še drugi.
Par previdnih mož je hitro obvestilo policijo, ki je prihitela s policijskim vozom, kakoršne so imeli tiste čase. Naložili so par mož in fantov in jih odpeljali na policijo in jim tamkaj odkazali začasni “kvartir”, v tedanji jo-lietski policijski “špehkamri.” Dolgo pa v tistih “vicah” niso bili. Pokojni Anton Nemanich, starejši, katerega beseda je tedaj v Jolietu nekaj zalegla, je šel do policijskega šefa in postavil za vse poroštvo in fantje in
časa smejali in Collinsovo hrabrost, ki je bila večinoma le na papirju šaljivo občudovali. Druge nesreče pa ni bilo. Za povedati o vsem je bilo pa seveda zelo dosti. Drugi dan še so domačini in nekateri gostje od drugod o vsem tako vneto in s zanimanjem pripovedovali, da so bili baje naprej in naprej žejni. Žejo so kajpada pridno gasili v Nemaničevi gostilni in ko so se zadnji zunanji gostje poslavljali, bila sta to menda pokojna pijo-nirja Petkovšek in Umek iz Waukegana, je Petkovšek dejal: Nemaniču:
“Tone, niks pozameren!” Saj veš, špasi morajo bit!”
In bilo je tako. Jolietčani in Waukegančani so po tem dogodku postali še boljši sosedje med seboj. Drug drugemu so vedno radi pomagali, se radi imeli in bili veseli. Celo “fajmoštre” smo si izposojevali med seboj in dobro ssoedstvo krepko in močno živi med nami. Da bi le še dolgo bilo tako!
*	PAR OKROGLIH IN TAKIH IN TAKIH:
*	Učiteljice in učitelji so imeli vedno težave z otroci, posebno še v prejšnjih časih, ko ljudje zlasti po kakih oddaljenih podgorskih vaseh niso upoštevali snage in čistote. Tako se je godilo tudi neki učiteljici v neki vasi. Pobarinov Šimen je prihajal vedno z umazanami nogami v šolo. Učiteljica ga kar ni mogla pripraviti do tega, da bi si umil noge. Nekega dne pa pride s snažnimi nogami v šolo. Učiteljica ga pohvali:
“Priden, šimen, po dolgem opominjanju si jih vendar umil.”
Nato Šimen: “Ne, ne, sem samo zelje tlačil . . .”
*	Pripoveduje se, da v vasi Butala so v prejšnjih letih živeli brihtni ljudje. Na svet in življenje so gledali po svoje, župan Umenič je gledal med neko nevihto skozi okno. Nenadno za-blisne in zagrmi, župan pa je napravil velike oči skozi okno in debelo gledal in vzkliknil:
“Hudika, še le enkrat je treščilo, pa že na treh krajih gori.”
*	V neki fari so imeli pri mašah neke nedelje kolekte za zamorčke v Afriki. Na svetu so pa seveda vedno ljudje, ki so, kakor pravimo malo “stisnjeni,” kadar je kaj za dati ali prispevati za kake zbirke. In tako je bilo tudi v tem slučaju. Z očetom je šel k maši tudi malo sinko. Gledal je z zanimanjem, kako so farani spuščali v puščico krajcarje. Pri očetu pa je opazil, da je spustil v puščico knof. To je med vso mašo premišlja-val, čemu bo tisti knof? Ko sta se vračala iz cerkve domov vpraša očeta: “Oče, kajne, zamorčki nimajo obleke?”
Oče: “Tako je.”
Sinko: “Kam bodo pa prišili tisti knof, ki ste ga spustili v puščico?”
— Pa še drugič kaj. Dotedaj pa vsi lepo pozdravljeni!
Tone s hriba.

Še k premestitvi slov. župnika v New Yorku
New York, N. Y. — V Amer. Domovini od 10. sept. je “Faran” napisal lepe besede v slovo odi-šlemu župniku g. patru Kalištu. Dobri farani ljubijo svojega župnika, sodelujejo z njim, so mu hvaležni in zato žalostni, kadar jih zapušča. Saj se v gotovem smislu trgajo vezi lepe ljubezni do dobrega pastirja. Taki odno-
si župljanov so za vsakega du-možje so prišli drug za drugim' hovnika spodbudni in gotovo iz ravno ne preveč zaželjenega najlepša zahvala in priznanje za
vso pastirsko skrb.
Vendar moramo zadevo premestitve g. župnika patra Kali-sta gledati tudi z vidika posebnih razmer, ki so bile nedvomno
“kvartir j a” na prosto in sonce.
Policijski šef po imenu če se ne motim neki Collins, Irec seveda, je novico povedal poročevalcu lokalnega lista. Ta pa je na široko poročal tisti ponedeljek ju- j odločilne za odpoklic g. patra
j KaHsta in z vidika načrtov sa-(	mega g. patra Kalista. Pri ko-
pa ni več. Ej, kako glasni so bi-'ponoči zajel skoro polovico av-1 slovilnem večeru v župnijski
strijske armade. To menda za-'dvorani je bilo povedano, da je to, ker društva sq imela večino-1 odhod g. župnika posledica nje-ma tedaj po avstrijskih vzorcih 1 gove prošnje na vodstvo v Le-narejene uniforme.	jmontu, da se mu omogoči dopol-
Dogodku so se po mestu nekaj nitev teološkega študija višje
bov, Janezov, itd., ki so prišli: tro, da je za mir in pravico ved-semkaj iz naše Belokrajine — no skrbni in čuječi šef Collins
li včasih. Peli so kakor škrjan-čki. Na sejah so debatirali včasih, da so se kar dvorane zibale. Zdaj so naše seje tihe in tistega borbenega duha ni več toliko.
stopnje 'v Rimu. Tako bi mogel prevzeti za tem tudi višje naloge. Tako gledano, pomeni odpoklic za g. župnika v bistvu uslišanje njegove prošnje in izpolnitev davne želje. To željo in prošnjo je bil predložil svojemu redovnemu predstojništvu ob priliki, ko je vodil duhovne vaje v Lemontu, ko je bil že župnik pri slovenski fari v New Yorku.
Vodstvu Lemonta so pri srcu vse fare, ki iso mu izročene v upravo, tako tudi mala slovenska fara na Osmi v New Yorku. Zaradi te skrbi mora isto vodstvo voditi račun za bodočnost teh župnij, to je za duhovniški naraščaj samega Lemonta in vseh župnij, ki jih ima Lemont na skrbi. Osnovno za duhovniški naraščaj je bogoslovje, ki ga mora vodstvo Lemonta sedaj obnoviti. Na ta cilj so usmerjene skrbi vodstva v Lemontu in v zvezi s tema nalogami je moral biti odipoklican s slovenske župnije v New Yorku g. pater Ka-list. Z isto ljubeznijo, kot se je bil vživel g. pater v slovensko župnijo, z isto ljubeznijo se bo vživel v svoje nove naloge za pouk in vzgojo duhovniškega naraščaja za frančiškanske župnije, med njimi tudi slovensko v New Yorku.
Z odpoklicem g, patra Kalista je Vodstvo Lemonta istočasno poslalo za novega župnika takega naslednika, ki se bo z enako ljubeznijo in vztrajnostjo poskušal vživeti v slovensko župnijo, kot njegov prednik. In bo tudi novi župnik po razmerah in potrebah rad “vzel popotno pastirsko palico in šel pogledat za ovčicami, če se po varnem pasejo. “Saj je tudi naslednik sin dobrih slovenskih staršev iz znane katoliške družine v Be-, tlehemu, pozna dobro slovenski jezik in ljubi slovenske duše, zakaj raVno to ga je gnalo v duhovniški poklic. Saj v ta namen je svoje bogoslovne študije v znatnem delu delal v Sloveniji. Novi župnik se tudi zavedaj da je slovenska župnija kljub malemu številu župljanov v gotovem smislu misijonsko področje — zaradi velike razsežnosti teritorija in raztresenosti župljanov. In zato v žrtvah in ljubezni do duš ne bo hotel zaostajati za svojim prednikom g. patrom. Kalistom. Na župljanih pa bo, da se naporom novega župnika za dvig fare odzivajo z enakim razumevanjem in privrženostjo, kakor so se odzivali odi-šlemu č. župniku. To razumevanje bo ustvarilo naj lepšo harmonijo med župnikom in župljani in ohranilo božji blagoslov slovenski župniji v New Yorku.
D. F.
*
Op. ured. — Slov. komisariat O. F. M. se je nedavno dogovoril z vodstvom hrvaške in slovaške province O. F. M. v Združenih državah iza ustanovitev skupnega malega semenišča, in bogoslovja. Med tem ko bodo za malo semenišče skrbeli Hrvatje in Slovaki, bodo slovanski frančiškani organizirali in vodili bogoslovje. Za bogoslovno učilišče je namenjen p. Kalist, ki odide ob bližnji bodočnosti končat svoje študije ro Rim.
vrsto nesreč s človeškimi žrtvami.
Druga nadloga, ki dela skrbi EucUdčanom je poplava kleti ob vsakem večjem nalivu. Kljub ponovnim pritožbam prebivalstva in lastnikov hiš, je v tem pogledu treba še veliko storiti.
Kandidat Eckart je pokazal na stanje ob mestni jezerski obali, ki da je skrajno zanemarjena in neurejena. Edini park ob obali je bil uporabljen za postavitev naprav za uničevanje odpadkov in smeti.
Po mnenju kandidata je vzrok vsem tem težavam in nedostat-kom treba iskati največ v enostrankarskem političnem sistemu mestne uprave. Pomanjkanje pozitivne in konstruktivne kritike v samem mestnem svetu je očito. V kolikor je do te le prišlo, ni bilo na njo pravega odziva od strani mestne uprave.
E. Eckart je poudaril, da je bil sedanji sistem vlade odobren junija 1951 pri posebnih volitvah, ki se jih je udeležilo komaj L' 800 od 25,000 upravičenih volivcev. Od teh jih je glasovalo za sedanji sistem 1,300.
Kandidat je obljubil, da bo storil vse, da dobi mesto pošteno upravo. Vse mestne uslužbence je zagotovil, da se jim ni treba bati odpusta iz službe, če bi bil on izvoljen za župana!
Edward Eckart je pozval volivce, naj se mu pridružijo, naj podpro njegovo zahtevo “Skrajni čas je za spremembo!” s temi da 3. novembra oddajo zanj svoj gias.
Zborovanja se je udeležil0 preko sto članov Slov. dem0' kratskega kluba. Odbor je P° tslal vsem prijavljenim kandida tom-demokratom za urade v Eu clidu pismeno vabilo na sesta' nek. Udeležili so se ga in dobih podporo sledeči:
Edward J. Eckart za župana,
Stanley W. Minotas za predsednika mest. sveta,
Willard A. Schutt za odborni' ka 1. varde,
Frank S. Laine za odbornik3
2.	varde,
Petar J. Kotorac za odbornik3
3.	varde,
Michael J. Boich za odbornik3 na splošno,
Robert H. Stevenson za odbot' nika na splošno,
Barney Barnes za odbornik3 na splošno.	P-
Župni upravitelj od Sv« Duha pri Krškem se zahvaljuje
Dragi svetoduški rojaki in drm gi slovenski dobrotniki! — 2e ie to dni bo skoro poteklo, odkar j® naš svetoduški rojak, duhovn
g. Alojzij Hribšek objavil v
Kaj hoče £. Eekari, kandidat za župana Euclia?
Euclid, O. — V sredo, 23. septembra, so se zbrali v AJC na Recher Ave. pristaši skupine demokratov, ki zahtevajo konec sedanjega koalicijskega sistema in uvedbo dveh strank, kot je V Ameriki povsod navada. Na tem zborovanju je Edward Eckart, ki je s tem geslom nastopil proti dosedanjemu županu Simsu kot posebni demokratski kandidat, opozoril na težave sedanjega položaja in razložil precej obširno svoj volivni program.
Posebno se je ustavil pri vprašanju prometnih poti skozi mesto. Cdste so preobremenjene v vseh smereh. Železniški pre-
A' bi*
meriški domovini poziv k n3; . ralni akciji za pomoč svetodu3 cerkvi. Ni mi mogoče vsakem posebej se zahvaliti za prispev^e’ ki ste jih poslali č. g. Hribšku za našo cerkev. Pametnim ljuderl1 v domovini je zelo dobro zna,I1(^ da se je treba za zaslužek povS° truditi, tudi v Ameriki. Zato 1 ^ tudi dobro znano, da so vaši d3^ rovi za našo cerkev, pritrgam ° ust, toliko več vredni.	■
Po vaši naklonjenosti je seo3 že luč v naši cerkvi zasveb Z glavnega oltarja gleda sv. ^ ^ preko Marije in apostolov tu ^ na vas in vam kliče: “Kar ste rili kateremu mojih najmanj5^ bratov (cerkvic),’ ste meni, mojo čast, storili.”
Naj bodo ti vaši prispevki vZ ti tako, kot bi bili sv. Duhu s^ memu storjeni. Naj vas, dr3^ dobrotniki, vodi in razsvetliLl.^ sv. Duh tudi iz naše prijazne^ lepe cerkve, da boste varno h° ^ li preko vseh življenskih te , in srečno dospeli do svojega njega cilja, ki je srečna večn0_ To je naj večje plačilo za tve in odpovedi sebi, za vso bežen izkazano bližnjemu, ^ , naj vam v obilni meri nak Tolažnik sv. Duh.
Vaš celoten prispevek je z šal 106 dolarjev. Bog vam P ^ čaj! Za dobrotnike daruj6
hbdi so slabo zavarovani, kar je j vsak mesec sveto mašo.’ n v preteklih letih povzročilo že Rozman Franc, župni upravh6-1 •

FR. MlLCINISjKI:
Mladih zanikarnežev lastni životopisi
Poziv k “Združeni kampanji” za dobrodelne ustanove
UVOD.
Zločinstvo mladine izvira iz raznih vzrokov.
Nekateri so od narave bolj Ognjeni k zlemu.
O onih revežih, ki so bolnega Urna in ne ločijo, kaj je prav in kaj n'i prav, niti ne morejo urav-nati svojih dejanj po preudarkih, ne govorimo; ti niso odgo-v°rni za svoja dejanja.
Ali so drugi, ki često dobro Vedo, kaj smejo in česa ne sme-
Drugi mladoletniki so postali hudodelci vsled zunanjih vplivov.
Starše in rejnike uboga vsak otrok, njih zgled in ukaz sta pr e- j pričevalnejša in odločilnejša od ^ najlepših besedi učiteljevih in propovednikoviih, niti zapovedi sv. pisma in cesarske postave jima niso kos.
Pa tudi zgled tovarišev odločuje. Družba ubija poštenost posameznika. Mi odrasli imamo
1°, tudi imajo željo in namen, stranke, katerih tiskani in de-koditi pravo pot. Toda njih vo- janjski terorizem nam davi čut ^ja je prešibka, njih preudarek pravičnosti, zanemarjena mla-Premalo negovan; tako zmagu-! dina! ima klape: pesem je ista. Njo naravni nagoni, močni in Pet otrok, vask zase je priden, Neovirani. Mladi človek bi bil j pošten, ubogljiv; združeni pa so rad pošten, ali ugodna prilika,1 potepuhi in tatje. vabeča izkušnjava prevladata z | Med zunanje kvarne vplive Nočnimi vtiski vse pomisleke,' spadata tudi stiska in beda. Kdor
zatemnita vse prejete poduke in Svarila, zakrijeta pogled na posledice — in določita dejanje, kipeti se pogostoma, da mladi Srešnik kleči pred sodnikom, se Nka, obljublja poboljšanje — in solze, kes, obljube: vse je prist-1)0 in ni hlinjeno; pa prestopi INag sodne hiše in vse je poza-bil in črez eno uro ali dve je že Zopet v starem grehu! Potem sNo seveda sila ogorčeni nad za-Nkarnostjo in nepoboljšljivost-N mladega človeka, češ, ve, kaj N prav, ve, kaj ga čaka, pa le INeši! Zato lop po njem! — Ne razumemo mladega grešnika in ~~~ mti ne potrudimo se, da bi ga razumel'i!
Oglejmo si malo ostreje le sa-Nih sebe in na rešeto denimo °dporno silo svoje lastne volje,
ki
že:
smo starejši, zrelejši, izobra-Nejši, krepkejši od onih frko-Nov in frfelj, katerih °ijšljivost nam zbuja z§ražanje. Kaj vidimo?
Nervozni državni pravdnik 116 hi smel kaditi cigaret, zdrav-
nepo-
tako
bik
mu jih je resno prepovedal.
glej, proti drugim tako stro-® gospod državni pravdnik sa-sebe ne more premagati, ^bha jih in puha 'in toži o svo-h živcih in o nočeh brez spa-zraven pa s prepričanim asom grmi zoper mlekozobe mtaline, ki jim moč volje tudi 1 bila kos vabečim kvarnim na-
kanom.	:
„ pa rejeni gospod okrožni ravnik, ta ne bi smel jesti ^ruha in močnatih jedi, tudi pi-^ mu škoduje: to vse dobro > ima tudi trdno voljo, se drža-dijete, ali kaj, ko se ne more Nernagati, baš kruhek ima naj-isi in hak sladek prigrizek in ako mu diši pivo — pa je in in se tolaži: “Samo še da-s^s> jutri pričnem z dijeto!” in tako tolaži že pet let, kakor tolažijo mladi zločinci: “Zdaj ytato gotovo nikdar več!” p v°Zetjenja, nagoni, strasti so Sqc iahko čisto nedolžne, kakor iahko kočljive ali nevarne;
- boj zoper nje je Pa se ne smemo,
e?! ali take pit^0 težak!
h0j. tmg ve kako ponašati z ne-^.^bstjo svojih poželjenj in
gr02,
vsakdo ima svoj kotiček
ju ni izkusil, ne pozna njune sile in bo rad krivično sodil. Talmud uči: Sodi naj le, kdor je že bil v enakem položaju z onim, ki je obtožen! Stiske so lahko gmotne ali duševne. V čitankah se slave junaki, ki so ostali pravični tudi v najtežavnejšem položaju Ali vsakdo ni junak. Niti ne smemo zahtevati, da je junak. Država, ki z zakoni uravnava življenje, ne vzgaja junakov; cilj in vzor njene vzgoje so pošteni, bogaboječi državljani . . .
Obsebi se ume, da so zunanjim vplivom laže pristopni oni, ki so boleznivega duševnega razpoloženja. Tako zavzema neugodnejše stanje duha prvo mesto med viri zanikarnosti. Ali to ne sme plašiti. Pri vsakem mladem zanikarnežu, naj je tudi duševno abnormalen, da le ni j naravnost umobolen, je upati, da postane, ako ne koristen, vsaj neškodljiv član človeške družbe, ako se mu pravočasno loti telesne in dušenve brige vešča roka. Že s sedanjimi nedostatnimi sredstvi se dosega 70% uspehov, ko je zdravilna pedagogika še v povojih.
Lombroso pripoveduje o naravoslovcu, ki je v svoj akvarij dal karpe in jih s šipo ločil od malih ribic, kakršne karpi radi žro. Skraja so se karpi zaletavali proti malim ribicam, pa so butali ob šipo; slednjič so spoznali brezuspešnost teh poizkusov in so jih opustili. In živeli so mirno drug ob drugem tudi potem, ko se je odstranila ločilna šipa. Iz navade so postali sicer ne pravični, pač pa neškodljivi.
Izrezal sem si iz dnevnika tudi zabaven člančič: “Kako se krote bolhe.” Ameriški krotitelj bolh Nokes pravi, da so bolhe še precej inteligentne in da imajo dober spomin. Da se ukrote in izuče, se morajo najprej privaditi mirnemu sedenju. V ta namen jih postavi gospod Nokes pod steklen zvon. Tu ostanejo kake tri tedne in se v tem času
Obzirnost je bila zanj usodna
Mrs. Albin Karlinger v unifor- tem delu je spoznala tudi pomen
mi skavtinj pregleduje kampanjsko gradivo.
Cleveland, O. — V dneh od 19. do 29. oktobra bo v našem mestu zopet združena kampanja za dobrodelne ustanove, katerih vzdrževanje je vezano na prostovoljne darove prebivalstva. Pri tej kampanji sodeluje na stotine in stotine ljudi, med njimi tudi Mrs. Albin Karlinger s 4029 St. Clair Ave. Ta je pri tem delu kot prostovoljna pomočnica že 19. leto. Peto zaporedno leto je že med vodniki posameznih mestnih delov.
Mrs. Karlinger je začela kot vodnica skavtinj 1. 1939 pri fari Brezmadežnega spočetja na E. 40. St. in Superior Ave. Nalogo je prevzela le začasno, dokler ne dobe stalnega voditeljice. Pri
in agencij “Rdečega
Lik “poštenega” tatu, ki jemlje samo bogatim, revežem, pa prizanaša, je doslej obstojal samo v romanih. Sedaj pa je policija v Frankfurtu ujela nekoga, ki zasenči vse tatinske “gentle-mane”, ki so jih ustvarili pisatelji. Sicer pa morda ni izključeno, da je Rihard G., ki sedaj čaka, da ga pokličejo preč sodnike, nekaj - takih romanov prebral.
To je zaradi tega še bolj verjetno, ker je mož nekaj časa i obiskoval gimnazijo, dokler ni j vrgel knjige v kot ter postal va-jjenec v neki državni trgovini j v vzhodnem delu Berlina. Tam I je bržkone spoznal predmete svoje bodoče poklicne delavnosti, kot ure, nakit in podobno. In državo okrasti, to tudi za sicer poštene ljudi ni sramota, si je morda dejal. Pomislimo samo j na številne korupcijske afere, v katere so zapletene znane javne osebnosti na visokih položajih. Vendar se je Rihard nekaj časa še upiral skušnjavi. Ko je slišal, da se« v Zapadni Nemčiji bolje živi, je prešel mejo zasedbene cone in postal zidar, kajti spričo živahne gradbene delavnosti v okviru “nemškega gospodarskega čudeža” so bili zidarji zelo dobro plačani. Toda delo je bilo
ustanov peresa.”
Iz začasnega posla je postal .težko,inzaslužek-iekmavluskoP-
stalen. Od onega časa je Mrs. A. Karlinger stalno povezana s to
; nel. Tako je Rihard končno skle-| nil, da se zopet vrne k svoji pr-
organizacijo, trenutno je načel-|Vckrk s^r°ki, k uram, nakitu in niča metropolitanskega okrožja drugim vrednostnim predme-skavtinj, član direktorija skavtske organizacije in član raziskovalnega odbora skavtinj.
Prijateljice Mrs. Karlinger vedo, da jo morajo klicati po pol osmi uri zjutraj, ko je zajtrk mimo in je njen mož Albin odšel na delo. Ko opravi doma gospodinjske posle, se poda na enega izmed mnogih sestankov.
Poleg svojega sodelovanja pri Združeni kampanji in skavtih je Mrs. Karlinger tudi članica županovega državljanskega komiteja in trdna podpornica Kosmo-politanske demokratske lige Cuyahoga okraja.
Oiavm urad Sl Olafr Savings prenrejisjej®
Cleveland, O. — Glavni urad je nekdaj pripadalo Stakich grad. St. Clair Savings & Loan Co. so-podjetju. V celoti bo prostor
začeli temeljito preurejati. Po besedah predsednika Paula J. Schnellerja bo preureditev stala $150,000 in bo končana do 15. januarja 1960.
Sedanji prostori na 813 E. 185. St. zavzemajo okoli 3,900 kv. čevljev. Nov prostor bo dodan na oglu Kildeer Ave. in E. 185.
popolnoma odvadijo skakati, ker St. Razširitev bo zavzela tudi
ki k6’ ^ePrav §a skriva; in če
misli deiania-
bi živeli
S| . sarn'imi zločinci! Ali tega lsmo svesti; in ko niti sebe y. kN^amo, kako naj razume-£re ° ®re^nika, ki ga loči od nas kriv'^ ^ razmer- Tako smo
lcni in ^-ega njtj ne iSiutimo.
v1 ee opravičujem mlade še jy®’ ne zagovarjam jih ne, bv ani Pa, da bi jih postavljal 11 zakona
“ zakona in njegove brige, Xj)r’naj delajo, kar hočejo. Na-So	Ker so slabejše volje,
6 potrebni vzgojne bri-drugi. Ukrepiti jim je Sl^.. voljo do pravega! Temu 10 razna sredstva. Pogla-N’ da so dobra in uspešna;
vit:
ho
sr,
ak0
če
jim
je ime, je manj važno,
Se kateremu izmed teh
l>or ev pravi kazen ali celo za-Nča, zaradi tega ga še ni
sodna kazen, smo-izvrševana, je vzgoja.
se vedno boje, da se ne zadenejo v stekleno steno, katere s svojimi očmi ne morejo razločiti. Potem se bolha lahko nauči raznim drugim lepim stvarem. Vleče voziček ali pa hodi po drobni žici itd. Krotilec mora imeti veliko potrpljenje. Če bolha ne uboga, jo za nekaj časa obesi na majhen krožek iz žice, ki se priveže na nit. Tako ji zatre trmo.
Pa da bi se spričo takih uspehov ne posrečilo dan na dan čudovito napredujoči vedi tudi človeška bitja tako ukrotiti in vzgojiti, da vsaj ne bi bila škodljiva skupnosti?!
Važno, .nemara' celo važnejše od reševanja posameznih slučajev bo seveda preprečevanje mladinske zanemarjenosti in zlasti boj zoper one okolnosti, ki kvarno vplivajo na stanje in razvoj duha našega naraščaja, boj zoper socialno bedo, zoper bolezni, zoper zlorabo alkohola. (Dalje prihodnjič)
razširjen na 7,400 kv. čevljev.
Preureditev izvajajo tako, da redno poslovanje ne bo nič prizadeto.
Predsednik je dejal, da je razširitev potrebna zaradi nagle rasti denarnega zavoda. Od kar je bij pred sedmimi leti odprt urad na E. 185. St., je zavod porastel za blizu 300% od $8,630,000 de-
okoli 50 čevljev na pročelju, ki i cembra 1951 na $34,500,000
ju-
tom. Toda ne več kot nastavlje-nec, ampak se je osamosvojil.
Postal je tat in vlomilec. Vendar se je pri tem svojem delu Rihard držal strogih „moralnih pravil”, zaradi katerih je dobil pridevek “prijazni Rihar d”. Svoj posel je opravljal ponoči. Vendar ako je prišel v kako stanovanje, skozi okno seveda, pa opazil, da stanovalci niso ravno premožni ljudje, se je zadovoljil š koščkom klobase iz hladilnika, dočim je vse ostalo pustil in odšel tako neslišno, kot je bil prišel. Pa tudi kavalir je bil. Večkrat se mu je zgodilo, da je na svojih nočnih pohodih prišel v sobe, v katerih so spala mlada dekleta. Priznal je: “Bile so tako lepe v spanju, da mi je milo storilo.” In po prstih je odšel, ne da bi se dotaknil deklet ali blaga.
Najrajši je obiskoval vile. To pa zaradi drugega njegovega načela, da je treba na nek način izravnati prevelike premoženjske razlike med reveži in bogar tini. V vilah ni nastopal samo samozavestno in sigurno, ampak se je ondi počutil skorajda kot doma. Potem ko je z napornim delom prebrskal pritličje kake vile in pobral vse, kar je bilo Vrednega, med tem ko so v gor-
njem nadstropju nič hudega sluteči lastniki spali spanje pravičnega, se je tudi on zleknil v bližnji naslanjač — in s polnimi žepi ukradenega blaga — zadremal za kako urico pod eno streho s tistimi, ki jih je okradel. Malo pred svitom se pa je svež in spočit odpravil naprej.
Nekoč ga je pri takem spancu zmotil domači psiček. Toda ne za dolgo. Riharda so živali namreč imele rade, kajti bil je z njimi tako prijazen. Psičku je postregel z ostanki zrezka, ki ga je bil malo prej vzel iz hladilnika v kuhinji, da potolaži svoj lačni želodec. Bilo pa je za oba dovolj. In potem je še kužek zadovoljen in sit zadremal poleg njega.
Neki študent, ki je še ob 3. uri zjutraj v stanovanju staršev se-
S poštenjem se pač ne pride naprej, tudi ne pri — kraji.
------o-----	i
Okoli sveta
Indijski profesor in filozof Jai-swal je 4. aprila 1952 skočil na kolo in se odpravil na pot okoli sveta. V sedmih letih je prevozil 99,500 milj skozi 85 držav. Sedaj se je ustavil v Rimu. Na potovanju se je poklonil abesinskemu cesarju, Naserju, Hruščevu, Churchillu, Eisenhcwerju, ki so svetovnega popotnika prijazno sprejeli. Svoje vtise o deželah in osebah bo indijski filozof na kolesu popisal v posebni knjigi.
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska; srednje starosti, ki hoče dom bolj kot plačo. Lahko hišno delo in skrb za 4 otroke, ker je mati v bolniš-
del pri knjigi, bil je ravno čas niči. Na južno vzhodni strani, izpitov, je bil močno presene- MI 1-1857. čen, ko v sobo stopi “prijazni
nija 1959. Ko je bil urad na E. 185. odprt je bilo v denarnem zavodu $7,250,000 hranilnih vlog. Od tedaj so narasle na $29,400,000.
Posojila na domove so narasla v tem času od $6,800,000 na $28,-500,000.
BRHKI MEHANIK — Igralka in: mmielcinka Rita Mueller je navdušen mehanik, levi jo vidimo v New Yorku, ko popravlja'av to, na desni, ko se je oblekla za nastop.
Na
Rihard”. Študent, ki je bil dobro vzgojen mladenič, je prišlecu ponudil stol, kar je ta prav prijazno sprejel. Kot povračilo za izkazano vljudnost je nato kar sam izpraznil žepe in položil na mizo vse, kar je bil prej pobral po raznih predalih v stanovanju. Pol ure sta se potem še oba pogovarjala o raznih perečih sodobnih vprašanjih in nočni obiskovalec je svojemu gostitelju radevolje dal nekaj zelo koristnih nasvetov, kako se je treba zavarovati pred vlomilci. Pri tem: se mu je grlo osušilo in zaprosil je za kozarec vode. Študent je bil tako gostoljuben, da mu je prinesel kozarec jabolčnega soka. Študenta je še zanimalo, kako je njegov nočni obiskovalec oborožen. Pri tem je Rihard prišel v hudo zadrego. Imel je res pištolo, a bila je samo za — brizganje vode. Pri tem se je Rihard štele spomnil, da ni šel na pot zato, da si krajša čas s pogovori. “Moram na žalost, moram oditi,” je dejal, me čaka danes še delo.” Pri vežnih vratih sta študent in vlomilec sklenila še naslednjo pogodbo med poštenjaki: Študent se je obvezal, da ne bo telefoniral policiji, Rihard pa zato ni porezal telefonskih žic.
Neko drugo noč je po zunanji strani splezal v šesto nadstropje neke hiše v središču Frankfurta in zlezel skozi okno v neko stanovanje. Vsega je premetal in pobral, kar se mu je zdelo vredno, le eno sobo je pustil na miru. Tam je namreč bila zbrana vsa družina, in zaverovano buljila v televizijski aparat.
Nato je šel na sprehod po strehah in se nekaj hiš dalje ustavil pri nekem drugem odprtem oknu. Toda stanovanje se mu je zdelo bolj bomo, zato ga je pustil na miru.
Kljub vsej svoji dobrosrčnosti pa je mladi mož samo v Frankfurtu in okolici pokradel denarja, nakita in drugih vrednostnih predmetov v znesku 60,000 š. Toda pota usode so čudna. Ni bil surovi pohlep po tujem blagu, ki ga je spravil v roke pravice, ampak prav prevelika obzirnost.
V nekem hotelu je nekemu spečemu gostu izmaknil tolsto denarnico. Ko pa je potem na cesti pri poulični svetilki pregledal njeno vsebino, je opazil, da ni tolsta zaradi tisočakov, ampak nabita raznih dokumentov, legitimacij in drugih uradnih papirjev. Zanj so bili brez vrednosti, okradenec bi pa gotovo izgubil tedne s tekanjem po raznih uradih, da si nabavi nove. In Rihard ni brez potrebe delal sitnosti soljudem. Splazil se je nazaj v sobo svoje žrtve ter položil denarnico na staro mesto. Nato je odšel domov ter se vlegel k počitku v sladki zavesti, da je opravil dobro delo. Iz mirnega spanja ga je zbudil policaj. V temi je bil namreč dobrosrčni Rihard v hotelu pomotoma pustli lastno denarnico, v kateri je bila tudi njegova legitimacija, obdržal pa ukradeno.
(193)
Iščemo čistilko
Šest noči v tednu. Znana avtomobilska agencija. 2223 Superior Ave. — Vprašajte za: gdč. Matus od 10. do 12. dop. (192)
MALI OGLASI
NA PRODAJ
Na East 73. cesti, 7-sobna hiša v dobrem stanju, nov fumez, bakrene cevi, klet, 4 spalnice. Hiša je vredna, cene od $11,500.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-503«
;	(191)
Stanovanje se odda
Štiri velike sobe, zaprt porč in garaža se odda odraslim na 7213 Hecker Ave., tel. HE 1-2258.
-(192)
Naprodaj
Televizijski aparat 21 inč, stoječi, za $60, 9x11” rožnata preproga in podloga za $45, beneški zastori 50c vsak, na 1149 E. 71 St.	(191)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo na 6301 St. Clair Ave. Kličite EN 1-9061.
(192)
Stanovanje se odda
Štiri sobe s kopalnico in por-čem se oddajo na 1106 E. 64 St. Pokličite HE 1-4114.
—(30, 2, 5 Oct)
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
15335 Waterloo Rd-,
ima avditorij in spodnjo dvorano na razpolago za Novoletni ples ali veselico.
Kličite IV 1-5378 v ponedeljek, sredo ali petek od 7 do 9 zv.
(194)
Sobe se oddajo
Tri neopremljene sobe se oddajo nasproti cerkve Marije Vnebovzete na 15412 Holmes .Ave- '	(193)
Naprodaj lepa domačija
Posestvo IVz akrov, hiša, gospodarsko poslopje, 2 milji od Bleda. Skupaj ali samo hišo. Oglasite se na 961 E. 67 St. ali kličite UT 1-8387.
—(192)
Stanovanje oddajo
Petsdbno stanovanje na E. 172 St. v bližini Grovewood. Kličite EN 1-2258.
-(193)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaestro ali trgovino« obrnit« se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St HE l-6f0f
||	KRIŠTOF KOLUMB
rj Odkritje Amerike	||
Ifc	ZGODOVINSKA POVEST	i|
Pozdravljen z zvonenjem, igodbo in klici prebivalstva, je Kolumb prišel k dvoru.
V veliki dvorani sta bila kralj in kraljica s princem Hhanom, obdana od velikašev in višjih dostojanstvenikov Španije-Ko se je približal Kolumb,
je kraljevska dvojica vstala, kakor bi pozdravljala drugega kralja, ki ju je počastil z obiskom. Kolumb je spoštljivo -pokleknil, da poljubi roke kraljevski dvojici.
— Vstanite, vstanite gospod! ; — zaklical je kralj. — Pozdrav-
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL
HELP WANTED MALE
PAINT SPRAYERS PRESS FEEDERS
Good rates — Steady work — Paid holidays Literal Benefits
These jobs are for our Day or Night Shift Apply Personnel Department
BENJAMIN ELECTRIC MFC. CO.
Ijava vas, ne kot prostega pod-I ložnika, temveč kot podkralja indijskih dežel! . . .
Na dano znamenje so Kolumbu dali naslonjač, da se je vsel, | v tem ko je kraljeva dvojica sedla na prestol, — redka čast, katera je le malofcaterega doletela.
Ko se je vsel na naslonjač, je admiral z njemu lastnim na-i vdušenjem jel pripovedovati, 'kaj je vse doživel. Z žarečim pogledom je opisal novo odkrile otoke, njih prirodo, prebivalce, rastlinska in' rudninska bogastva in kazal na velike koristi, katere morajo v bodoče dona-šati nove dežele.
Res !še nisem našel naseljenih indijskih mest, — končal je Kolumb, — a pridelki otokov, katere sem našel, so tako dragoceni, v njih tleh je toliko zlata, da morejo obogateti Kastilijo in Aragonijo. Sedaj morajo u-molkniti vsa; zasmehovanja in ugovarjanja pred velikimi znamenjem milosti božje, ki je o-mogočila meni neumnežu in sanjaču — kakor so mnogi rekli — izvršiti svoj načrt. Uspeha svojega podjetja ne pripisujem sebi, temveč edino trdni veri in sreči njiju veličanstev, ki sta verovali po bojjjem navdahnje-nju v stvar, ki je nedosegljiva človeškemu umu. Gospod izpol-
ni, kar ga prosimo v trdni veri, delili grb, na katerem je bilo je papež izdal bulo, katera do-če se to tudi kdaj človeku zdi rodbinsko ime Kolumbovo pre- loča mejo med španskimi in por-nemogoče. Talko se je posrečilo Spleteno z grbom Ka stili j e in Le- tugalskimi odkritji. Zemlja naj z božjo pomočjo podjetje, ki ona, in naslikan zlat otok na se razdeli kakor jabolko; zapad-
temnomodrem morju.	1 na polovica naj pripada Španiji,
A Castilla y a Leon Nuevo vzhodna Portugalski.
Vzlic papeževemu dekretu se je bal kralj Ferdinand, da bi Janez I. ne poslal ekspedicije na novo odkrite otoke in jih zašel. Zato je ukazal hitro odpraviti ekspedicijo in kmalu je imel Kolumb pod svojim poveljstvom šestnajst ladij. To i;e ni bilo več brodovje za odkritje, temveč cela mornarica z izsel-niki, ki so hoteli uporabljati
presega človeške sile-Kraljevska; dvojica je ginjena
poslušala Kolumbov govor. Ko Mondo dio Colon (Kolumb je je on končal, sta kralj in kralji-1 bal novi svet Kastiliji in Leča pokleknila in s solzami mo- onu.)
lila zahvalno molitev Bogu in |' Na ta način je Kolumb dose-njegovi milosti. Vsi navzoči so | gel vrhunec svoje slave. Vsled posnemali kraljevo dvojico in z znamenja vladarske milosti je ginjenim glasom so zapeli “Te pozabil prejšnje potikalsko živ-Deum laudamus”. (Tebe, Bog Ijenje, a kmalu se je prebudil hvalimo.)	,in dejanstvo se mu je pokazalo
Obsipan s kraljevo milostjo v pravi luči. je Kolumb delal čudne načrte j’ Da prehiti Portugalce, je Špa-za bodočnost. Dne 28. maja 1493. ni ja hitro naznanila papežu A—svoje moči na zemlji Novega leta je dobil potrjenje vseh svo- leksandru VI. načrt svojih od-.sveta. Peljali so tja domačih ži-jih predpravic kot admiral in’kritij in razširjenja kristjan- vali, ključev, vinskih trt itd. Za-podkralj- Ta čas so mu tudi po- stva. Že dne 4. maja 1493- leta dostno število uradnikov m vo-
_____jakov se je odpravilo za organi-
--------------------------------1 zacjj0 jn za vzdrževanje reda.
PITTSBURGH PA. Kot duhovnik ekspedicije je od-
_________ f	’.notnval Bernard de Bojle bene-
’' diktinec iz Monserata; v Kata-
loniji, ki je dobil dostojanstvo (vikarja novih španskih posestev.
| Dne 28. septembra 1493. le*3 je brodovje odšlo iz KadiksS’ | proti Kanarskim otokom. Sedaj je Kolumba spremljal njegov sin Dijego. Potovanje se je h' vrišilo brez vsakih posebnih d°' 'godkov. Dne 13. oktobra so Pr'" šli okrog Ferra na široko morje in od tam je Kolumb jo nagnil bolje proti jugu kakor PrV* pot in dne 30. oktobra se je zopet pokazala zemlja, katero s° pozdravili z veselimi klici. (Dalje prihodnjič)
PITTSBURGH, PA.
Obzirno
“Peter,” pravi učitelj, “ali mi (lahko na kratko poveš, kaj razumeš pod besedo ‘karakter’?” “Da — gospod učitelj. Karak-' ter je to, če ne napravim nalog6 ) in se vi naredite tako, kakor da tega niti ne opazite.”
Northwest Hiway & Seegers Rd.
Des Plaines (191)
CHICAGO, ILL.
Senior Electronic Engineers Key Positions
OPEN IN NEW
INDUSTRIAL MACHINE DIVISION NOW BEING ORGANIZED ~BY LARGE PROGRESSIVE INTER-NATIONALLY KNOWN IN THE AUTOMATIC MACHINE FIELD
ELECTRONIC DESIGN ENGINEER To assume responsibility for development of automatic machine controls. Requirements include M.S. in electronics, familiarity with analysis and synthesis of electronic control circuits, instrumentation and servo mechanisms. Must have a sound background and work experience in circuit design, computer, and machine control equipment. Alagneric Tape Control experience valuable but not essential.
ELECTRONIC PRODUCTION ENGINEER To assume prime responsibility for Production Design of present breadboard equipment for design of test equipment, and for set-up of pro-du’ction line. Requirements ifidude a B.S. in electronics broad, production experience in the Eelctronic Industry, plus a strong background in circuit design.	,
ELECTRONIC TEST ENGINEER
To assume responsibility for Test Program and Trouble Shooting of electronic equipment. Requirements include: B.S. cr M.S. in electronics and good practical experience in test of electranic epuipment.
MR. W. R. WOOD, PERSONNEL MANAGER CALL WEBSTER 9-5385
American Machine I Fccmdry Go.
BUSINESS OPPORTUNITY
T. V. STORE — SERVICES Sporting goods. Established five years. Phone CRestwood 2-1343; evenings IDIewood 3-0530.	(193)
1104 S. WABASH AVE.
(192)
INSPECTORS
Interesting opportunity for men experienced in precision inspection methods. Will inspect piece parts using measuring tools and blue prints. Liberal employee benefits.
APPLY PERSONNEL DEPT.
BENJAMIN ELECTRIC MFC. CO.
NW Hwy. and Seegers Rd.
Des Plaines
(191)
HELP WANTED — FEMALE
IMMEDIATE OPENINGS FOR
SECRETARIES
AND
GLERSC-TYFISTS
These are permanent positions available NOW in our engineering departments. This is a young, dynamic research and development division of large national corporation, which will be re-located after October 1st in Niles.
APPLICANTS MUST BE U.S. CITIZENS Experience with Electric Typewriter essential. Knowledge of shorthand and general office detail desireable but not necces-sary. 5 day, 40 hour week. Excellent employee benefits. For information regarding these openngs, contact Personnel Mgr.
CALL WEBSTER 9-5385
American Machine & Foundry Company
(Mechanic Research Division)
CLEANING and TAILORING SHOP — Good established business. Complete equipment. Living quarters. Rent $00.CO month. 2238 Lincoln Ave. LAfayette 5-2982.	(194)
AUTO REPAIR and storage garage — North Side. Well established business. High yearly gross. Call UPtown 8-1726.	(192)
TAVERN - LIQUOR STORE—Good established business. 303 and 305 ^annheim Rd., Bellwocd. Phone Linden 4-2058'.	(193)
BARBER SHOP — 2 chair and building. Established 15 years. Excellent 4-room living quarters'. Brookfield. Call HUnter 5-6392.	(193)
GRlOCE/RY-,D,EUrCATES?|ENi-,Lai1gte corner store. Complete equipment, fixtures in excellent condition. One block South of Lawrence. A good neighborhood business. Established 20 years. 4732 Damcn. Phone LOngbeach 1-4189.	(193)
Enjoy a Beautiful Drive, then DINE in Downtown Everett CORNER RESTAURANT Specializing; ’• Chicken Platter • Children’s Portions • Popu’iar Prices BREAKFAST — LUNCHEON — DINNER
Open Sunday 7 A. M. to 8 P. M.	V;
151 E. Main St., Everett. Pa.	Phone 155M	j
REAL ESTATE FOR SALE
Garlow Hgts.-Plum Boro Homes built by P. & M. Bldrs. Come and compare prices construction quality and financing. We have ranches, 1%-story and 2-story brick. 4-5- and 0 room homes. Ceramic tile baths, subfloors, birch units, white pine,trim, exhaust fan and other items at no extra cost. Prices from $13,100 up. Total cash needed is $650 V.A. and F.H.A. Call for appointment anytime . . . Sycamore 3-5330.	(191)
ELIZABETH TWP. — Buff brick, 6-room ranch. Over 1 acre of ground. Hardwood floors, wall to wall carpeting, birch cabinets, built-in oven and furnace. House only 2 years old. Room for garden, fruit trees. Call Elizabeth 2378.	(192)
KANE HOSPITAL VICINITY —New 5-room, bath, ranch type brick. —
REAL ESTATE FOR SALE
This is a real nice home for only $15.500. Deal direct with owner. Call today Bridgeville 6-1954.
(192)
MONROEVILLE — 6-room inselbric, 2-story, garage, landscaped lot. 60x 432. Walking distance to shopping center. $12,000. Drexel 2-3859.
■ (191)
ANTIQUE
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ANTIQUE GRIST MILL — Only one or two in the country. Better hurry. Price starts at 52,000. 160 years old, water driven. Usable for historical pu'rposes. Call Somerset, Twilight 3-3573.	(192)
OCTOBER
19 5 9
t ■ I W I F J
I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
BARBER SHOP—2 chairs, eastblish-ed 25 years. Income building. SVa ■room apt. up, 2J4 on first. Full dry basement, gas heat, 2-car garage. By owner. ARmitage 6-0911.
(193)
REAL ESTATE FOR SALE
1104 S. Wabash, Chicago 5, 111.
(192)
ASSEMBLERS
Top Rates	Many Free Benefits
Steady Work
APPLY PERSONNEL DEPARTMTNT
BENJAMIN ELECTRIC MEG. CO.
LISLE WOODED ACRES
Lot 234x300. 9-room brick English type estate. Slate roof. Her-itge built. 4 spacious bedrooms and bath on 2nd floor now rented as 2 2-room kitchenette apartments- One bedroom and bath on 1st Fireplce, 2-car garage, full basemnt. Near Tollway and Burlington R.R. $39,750 Terms. Woodland 9-2943-	(194)
MALE HELP JANITORS
Excellent jobs for men up to 50, who want steady work with good working conditions. Increased wages and employee benefits. Good health required. Passavant Hospital, 320 Bu‘ Huron St.	(192)
Northwest Hwy. and Seegers Rd.
Des Plaines
(191)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — School boy, Gy2 and pocale. Housework, light cooking, white, live in. Must speak clear English. Florida winters. Top pay. 18 to 40. Call DElaware 7-1923.
(192)
OKTOBER
11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom.
11. — Baragov dom - Prosvetni' odsek priredi ob 3:30 popol-j dne v farni dvorani sv. Vida SlomSkovo proslavo.	|
17.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.”
18.	— Dramasko društvo LILIJA priredi okusno večerjo in domačo zabavo za proslavo 40-letnice obstoja društva.
18. — Podružnica št. 25 SŽZ ima ob dveh pop. v cerkveni dvorani' “card party.”
24. — Marijina legija fare sv.
novili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
21.	— Korotan priredi pleš v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer.
22.	— AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
29. — Pevski zbor PLANINA
priredi v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave svoj jesenski koncer. Pričetek ob 4. uri popoldne.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert.
Vida priredi Paul Claudel- 6. — Dramatsko društvo LILIJA
priredi Miklavževo opereto v Slov. domu na, Holmes Ave.
JANUAR
10. — Dramatsko društtvo LILIJA poda igro (dramo) v Slov. domu na Holmes Ave.
ovo: Marijino oznanjenje, ob pol osmih zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Igrajo igralci iz Toronta, režira g. V. čeku-ta.
25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave.	^	, ,	, v, T TT T
svoj jesenski koncert. Zače- 30' “ Dramatsko društvo LILI-
tek ob 6:30 zvečer.
25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev.
31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave.
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
•UIT St. Ctatr Ave.
Cleveland S, Ohio

HE 1-0628
november
1. — Glasbena Matica poda Verdijevo opero H Trovatore v Slovenskem narodnem domu1 na St. Clair ju ob 3:30 pop,
8. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi Slomškovo proslavo v šolski dvorani.
14—Društvo Slovenec št. 1 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. ples.
14,—Zdruieni fewlci bodo po-
JA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave.
FEBRUAR I960
20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu.
27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado.
MAREC
6.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Avel. “PUSTOVANJE”.
APRIL 1960
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert y novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
INDIJSKI VPLIV — Italijanski ženski krojač Bartoli ^ Milanu je pripravil za jesen in zimo gornji večerni oble ' > izdelani pod vplivom indijskega šari. Obe sta izdelani iz