3. marec 2000
številka 3 letnik XXXI
Časopis občine LOGATEC
Loa>aš£e> ■
novice
novi
www.mali.si
Ženska, ženske, ženski...
Če vprašate mene, sem rada ženska. Dobro se počutim v svojem ženskem telesu in prav veselim se ženskega pogleda na svet. In ga mnogokrat soočam s svojim nasprotjem. Z moškim. Oba sta potrebna za ta svet, oba prispevata v celoto, ki ji pravimo življenje. Ko v teh dneh sprašujejo ženske ali praznujejo osmi marec ali praznujejo materinski dan, večina odgovarja, da si ženske zaslužimo več pozornosti vsak dan, ne samo ob prazničnih dnevih. Ne v obliki rožic, ampak v obliki konkretnih dejanj. Da bomo zares lahko enakopravno kandidirale za delovna mesta, in da ženskam ne bo potrebno več podpisovati, da se za nekaj let odrekajo materinstvu, da bodo naše plače take, kot so plače moških kolegov, da bo kdaj v vladi toliko ministric kot moških kolegov, da bomo lahko opravljale tudi sicer za moške rezervirane poklice ... Ženskam smo namenili tudi nekaj tem v marčevski številki Logaških novic. Janja Peterlin je sicer iskala resnico o ženskah, ki delajo v podjetju Evex, a resnici ni mogla priti do dna. Po eni strani ženske sklonjene nad šivalnimi stroji ure in ure hitijo doseči visoke norme in potem mesec in več čakajo na plačo, po drugi strani direktor podjetja prikazuje svojo stran resnice, a izjav zaenkrat ni želel avtorizirati, zato bomo EVEX vzeli pod drobnogled v naslednji številki. Karmen Osredkar predstavlja moškega v ženskem poklicu. Mitja je odličen vzgojitelj v vrtcu Kurirček in mu niti za minuto ni žal, da se je odločil za docela ieminiziran poklic. Dušan Cernigoj se je pogovarjal z Milojko Kolar, "mamo DDV-ja", kije uspešna v svojem poklicu, zadovoljna mama in žena ... Nekaterim je torej vendarle uspelo preseči tradicionalno gledanje na ženske. Drugi bodo za praznik prinašali rože. Z rožami ni pravzaprav nič narobe. Le govoriti ne znajo. Zato kakšna prijazna misel ta dan ne bo odveč! Morda se bo prav zaradi nje več žensk odločilo, da vendarle nekaj naredijo zase: si izborijo višjo plačo, več časa za porodniški dopust, boljše pogoje dela, ustrezno politiko upokojevanja, možnosti šolanja, iskanje zaposlitve ...
Morda jih bo več reklo: Ja, rada sem ženska! Čestitki ob 8. marcu in materinskem dnevu, ki sta jo narisali in napisali Raja in Manea, se pridružuje (udi uredništvo Logaških novic.
V imenu uredništva
Pustno društvo CERKNICA
vabi bralce Logaških novic v nedeljo, 5.3. 2000, ob 12.30 uri na pustni karneval po ulicah Cerknice
Koledar kulturnih prireditev
11. marec
Gregorjev sejem
Ves dan v centru Logatca
14. marec
Lutkovni abonma DPOM Logatec Trije prašički
Gostuje Gledališče Ciciglej iz Medvod Narodni dom Logatec, ob 17. uri 25. marec
Praznovanje materinskega dne Narodni dom, ob 19. uri Organizator: Župnijski urad Dolnji Logatec 31. marec
Občinska revija odraslih pevskih zborov Narodni dom Logatec, ob 20. uri
Pustujmo s Kljukcem!
0 tem, kar vidite na fotografiji, se na različnih nivojih pogovarja in dogovarja že zelo dobgo. Prometni kaos na Pavšičevi ulici pa je iz dneva v dan večji. Veliko pisem, pritožb in predlogov o ureditvi je romalo na Občino, k ustreznim inšpekcijskim službam ... Premaknilo pa se ni veliko. Zato imajo vedno več dela policisti, nekatere službe pa ga praktično ne morejo opravljati korektno. Pluženje snega, posipavanje cestišč, odvoz komunalnih odpadkov je zaradi parkiranih avtomobilov izjemno težko in večkrat se zato zgodi tudi nesreča. Kaj bo, ko bo zaradi nepreglednosti poškodovan kak otrok, raje ne pomislimo.
Kaj bo, če izbruhne večji požar? Je omogočen dostop intervencijskim vozilom? Izkušnja izpred nekaj let s požarom na strehi enega od blokov je še vedno živa.
Kdo je pravzaprav dolžan urediti stvari? Stanovalci sami, občinske službe, tisti, ki urbanistično načrtujejo stanovanjske soseske? Na ta in podobna vprašanja iščemo odgovore novinarji Logaških novic. Objavili jih bomo v aprilski številki.
Morda bomo pomagali rešiti kaotično situacijo na Pavšičevi ulici in opozorili, da se pri načrtovanju in gradnji novih sosesk (kar nekaj se jih načrtuje) ne bi naredilo podobne napake.
foto: A.M
Najboljše pustne krofe bodo letos spekli v Kljukcu, na Stari cesti 3, v Logatcu, Z njimi se bodo mastile tudi najbolj izvirne maske po izboru uredništva logaških novic. Izbrali jih bomo na pustnih plesih v 05 d talcev in Tabor.
%. mi
r/
J74M,BtipCArl. iN sesTMM ŽE
LfPO POtlLAb-VEL/KO 51
tu
r
i
K
Počitnice so za šolarje vedno prekratke. Kljub temu, da v Logatcu in okolici v času počitnic ni bilo snega, pa tudi ledu za drsanje ne, je bilo priložnosti za prijetno preživljanje prostega časa kar nekaj. Počitnice na snegu so preživeli člani Smučarskega kluba, kar nekaj otrok pa je smučalo s svojimi starši. Tik pred počitnicami se je s smučarske šole na Arehu vrnila tudi druga skupina učencev 5. razredov OS 8 talcev, tako da lahko rečemo, daje v letošnji zimi smučalo kar precej učencev. Za vse ostale pa se je tudi našlo kaj zanimivega.
Veliko otrok je obiskovalo knjižnico. Surfanje po internetu, reševanje kvizov in branje so bile dejavnosti, s katerimi so zapolnili počitniški čas. Počitniški utrip je dopolnilo tudi Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec, kije organiziralo vrsto delavnic - od izdelovanja pustnih klobukov, do oblikovanja različnih materialov in odkrivanja skritega zaklada v Vojnem muzeju v Gornjem Logatcu.
Priložnosti so torej bile, ponudili so jih usposobljeni mentorji in organizacije. Samo zgrabiti jih je bilo treba. In če jih niste, ne zamudite naslednje priložnosti.
Vsem šolarjem in učiteljem želimo veliko dobre volje, da bodo lahko premagali težaven pomladni čas in nalogi;, ki jih čakajo do konca šolskega leta.
prelom Logaških novic narejen na grafični postaji
ITlIaco
computers
Kako do J J dovoljenja za gradnjo?
stran
Ženska s pravo mero
stran .'$
JComevoi v tetu 2000
Mnli   »alkarada u
.r.n-'iU. M v-      (NAPOVEDAN  JE  OBISK  Z MARSA)
Booi.d. m i.,ol     ^ sc$^0,t 4(Me 4, fc&umtia 1939
moeno  BUMrf* OBLEKA POLJUBNA   -   MASKE DOBRODOŠLE
DAMSKA PREOBLACILNICA S FRIZERKO NA RAZPOLAGO
stran 6
novice
Boste gradili hišo?
Prejeli smo pismo bralke M.P. iz Logatca, v katerem se in nas sprašuje, zakaj je postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja tako dolgotrajen.
Odgovarja Helena Mihevc - vodja Oddelka za okolje in prostor:
»Po statističnih podatkih je v Lpravni enoti Logatec, od dneva, ko investitor da vlogo 15 % zahtev rešenih v enem mesecu, 35 % v dveh mesecih, 40 °/o v 3-4 mesecih, pri 10 % vlog pa je treba na rešitev počakati več kot šest mesecev, v tem primeru lahko tudi več kot eno leto. Poudariti moram, da investitorji ponavadi menijo, da je začetek pridobivanja dovoljenja takrat, ko se v njem porodi ideja, da bi gradil na nekem zemljišču, vendar se pri Lpravni enoti postopek začne šele v trenutku, ko ima investitor že izdelano lokacijsko dokumentacijo in dokazilo o lastništvu. Pri nas se sicer postopki odvijajo zelo hitro. Izvajamo jih po Zakonu o splošnem upravnem postopku, in ta zakon nam narekuje, da moramo v dveh mesecih, ko je vloga popolna, izdati odločbo. Toda 80 % vlog, ki jih dobimo, niso popolne. To pomeni, da moramo
potrdi župan občine Logatec. Po vložitvi vloge je razpisana ustna obravnavo, povabi se vse sosede mejaše na seznanitev z izdelano lokacijsko dokumentacijo, pridobi ustrezna soglasja in izda odločbo. Ce je primer enostaven, je vloga rešena v dveh mesecih. Ko je lokacijska odločba pravnomočna, to je v petnajstih dneh po vročitvi vsem strankam v postopku, in v primeru, da na odločbo ni pritožbe, lahko investitor pri nas vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, kateri mora predložiti gradbene projekte, pravnomočno lokacijsko dovoljenje in ponovno dokazilo o lastništvu zemljišča. Med samim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja pa mora investitor pridobiti od Občine potrdilo o plačilu sorazmernega dela stroškov komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča ter dokazilo o plačilu odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Koje vloga popolna, lahko izdamo dovoljenje. Se pa zgodi, da stranke v teku
foto; A.M.
stranko pozvali na dopolnitev - manjkajo npr. določena soglasja, ne dostavijo dokazila o plačilu sorazmernega dela stroškov komunalne opremljenosti zemljišča ... Pri zadnjem strokovnem nadzoru, ki smo ga imeli, so nas opozorili, da postavljamo predolge roke za dopolnitev vloge - 60 dni, tako da bomo morali le-te skrajšati, kar pa morda ne bo najbolj razveseljujoče za nekatere investitorje. Ko je vloga pri nas popolna - lo pomeni, da so predložena vsa potrebna soglasja, potrdilo o lastništvu se v večini primerov odločba izda v roku dveh mesecev. V tem času razpišemo ustno obravnavo, pridobimo vsa zahtevana soglasja in izdamo odločbo.«
Od želje do realizacije ...
" V postopku pri izdaji dovoljenja za gradnjo se mora investitor najprej obrniti na Občino Logatec, kjer dobi informacijo o zazidljivosti parcele. Občina lahko izda potrdilo o namembnosti zemljišča, na podlagi katerega investitor pri gospodarski družbi ali samostojnem podjetniku, ki se ukvarja z urbanističnim načrtovanjem. Lahko naroči izdelavo lokacijske dokumentacije. Le-la mu izdela lokacijsko dokumentacijo v skladu z veljavnimi dokumenti, ki veljajo na prostoru občine Logatec. Med tem časom mora pridobili dokazilo o lastništvu. Pri Upravni enoti se postopek lokacijskega dovoljenja začne, ko investitor predloži dokazilo o razpolaganju zemljišča, na katerem namerava graditi in izdelano lokacijsko dokumentacijo. Vlogi mora tako predložiti: dokazilo o lastništvu, ki je lahko zemljiškoknjižni izpisek ali pa kupoprodajna pogodba in izdelano lokacijsko dokumentacijo, ki vsebuje tudi inapno kopijo z vsemi potrebnimi soglasji in pogoji gradnje ter jo
postopka nekatere stvari želijo narediti drugače, zato predložijo vlogo za spremembo lokacijskega dovoljenja. To zopet podaljšuje postopke, kajti osnova za izdajo gradbenega dovoljenja je pravnomočna lokacijska odločba, in če spreminjamo lokacijsko dovoljenji;, moramo zopet počakali petnajst dni. da je odločba o spremembi lokacijskega dovoljenja
pravnomočna,«
Postopki se podaljšujejo ...
"Na podlagi opravljenega strokovnega nadzora s področja urejanja prostora, ki je bil 12.1. 2000 in ga je izvršilo Ministrstvo za okolje in prosim ter na podlagi novega zakona o splošnem upravnem postopku, ki bo začel veljati s prvim aprilom, bomo morali tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja predhodno izvajati ustne obravnave. To pomeni, da se seznani vse sosede mejaše s predvideno gradnjo investitorja. To bo sicer malo podaljševalo naše postopke.«
Draga bralka, kakor ste lahko prebrali, se postopkov ne da skrajšati, pospešite pa jih lahko sami, (Se v rim krajšem rasu predložile vsa potrebna soglasja in zahtevano dokumentacijo, koristno je (udi, da zaprosile za enotno gradbeno dovoljenje, to pomeni, da upravni organ izda eno odločbo - lokacijsko in gradbeno dovoljenje skupaj. V tem primeril se namreč postopka delno združita - pridobljena soglasja so enotna, ustne obravnave pa so razpisane samo enkrat.
Kes pa je tudi, da so mnogi investitorji zelo nestrpni in ob pojavitvi ideje želijo gradili tukaj in /.daj. Razumljivo. Vendar pa izgleda, da se bo nestrpnost po prvem aprilu še nekoliko povečala.
Janja Peterim
Prijazen nasmeh prenovljene Mercatorjeve trgovine
V prejšnji številki Logaških novic smo pisali o otvoritvi prenovljene trgovine Mercator Pod Nakloni, na Tržaški cesti, v tej pa bi vam jo radi podrobneje predstavili. 4. februarja so jo po malo manj kot mesečnem preurejanju odprli. Logatčani smo si oddahnili, saj je trgovina največja v Logatcu in smo se medtem, ko so jo prenavljali, drenjali v ostalih. Konec marca lahko pričakujemo še otvoritev blagovnice, ki bo poslovala v prostorih pod trgovino, kjer je bil prej diskont.
Ze dolgo se je v Logatcu kazala potreba po večji trgovini in tako je Mercator leta 1979 odprl trgovino na mestu, kjer je sedaj. Pred petimi leti sojo prenovili, letos pa so se zaradi želja in potreb kupcev odločili, da jo bodo polepšali in blago bolj funkcionalno razporedili. Svojim strankam so želeli ponuditi nekaj več, in uspelo jim je. Na približno 300 m2 so razporedili več polic, tako da so izdelki na njih bolj pregledno razporejeni, postavili pa so tudi nove, bolj priročne skrinje. Devetnajst prijaznih prodajalk in prodajalcev vas bo hitro postreglo ali pa vam pomagalo pri izbiri. V prenovljeni trgovini je več med seboj funkcionalno ločenih oddelkov. Na sredini so police z raznovrstnimi artikli, okrog pa so razporejeni delikatesa, mesnica, oddelek s sadjem in zelenjavo, hladilniki m skrinje z zmrznjenim programom. [zbirate lahko praktično med vsemi živili, ki jih potrebujete vsak dan.
Z veliko izbiro izdelkov in z raznimi ugodnostmi pri Mercatorju Že dolgo razvajajo svoje kupce, saj se držijo pravila, da je kupec kralj. Čeprav diskontne prodajalne, ki je bila v prostorih pod trgovino, ki jih sedaj preurejajo v blagovnico, ni več. pa lahko še vedno kupujete ceneje. Pri približno polovici izdelkov je na listku S ceno na levi strani napisana diskontna cena, pod njo pa številka, ki pove najmanjše število kosov, ki jih morate kupiti, če želite plačat! manj. S tem pa se ugodnosti ne končajo. V Mercatorju
so se že pred časom lotili mnogih akcij.
Tako imajo trajno nizke cene, ki jih lahko izsledite po tankih rdečih plastičnih okvirčkih, suiicr cene, ki so v širših rdečih karlonastih
okvirčkih, pripravljajo pa tudi redne mesečne akcije znižanja cen izdelkov, kijih spoznamo po rumenih okvirčkih. V dogovoru s proizvajalci občasno pripravijo tudi akcijo določenega proizvajalca. Kot pozdrav novemu tisočletju letos poteka še posebej ugodna akcija - V 51. letu Mercatorja 51 odstotkov popusta - vsakih deset dni se na posebni polici znajdejo izdelki, ki so znižani za več kot polovico cene. Ugodno lahko nakupujemo tudi, če se odločimo za Mercator blagovno znamko, se pravi za izdelke, ki jih proizvaja Mercator in jih spoznamo po njihovi nalepki. Lahko pa se odločite za nakupovanje z Mercator Pika kartico (prijavnico zanjo dobite pri blgajni), s katero pri nakupih nad 3000 tolarjev zbirate pike (točke), za različno število zbranih pik, pa vam dajo popust.
Dandanes se vsi trudimo živeti čim bolj zdravo in našemu načinu razmišljanja se je pridružil tudi Mercator. Ob vikendih so pripravili akcijo za zdravo življenje - določene vrste svežega sadja in zelenjave lahko vsak konec ledna kupile ceneje.
Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure.
Palm Ttf.ck
V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in smo zapisali, da je bila otvoritev trgovine 4. januarja. Slovesna otvoritev je bila seveda I. Februarja. Prizadetim se iskreno opravičujemo.
Zato se skupaj z vami veselimo
s o vinarji Logaških novic smo veseli, da smo z vašimi vprašanji in našim iskanjem odgovorov nanje premaknili nekatere od obravnavanih problemov.
klančine pred trgovino Mercator. razmišljanja   o   začetku   drugačne \ kategorizacije zemljišč na Planinskem
polju,
odstranitve ruševine ob cesti Levica.
4^ novice
Imeti zdrav razum in pravo mero
Milojka Kolar, diplomirana ekonomistka, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, prva pooblaščena revizorka poslovanja podjetij v SFRJ, cenilka podjetij, članica strokovne komisije za podeljevanje licenc pooblaščenim revizorjem, Logatčanka s "poreklom", žena , mati...
Večina ljudi vas pozna kot "mati DDV-ja". Kaj vse počnete kot sekretarka na Ministrstvu za finance?
"Vzdevek "mati DDV-ja" so mi dali novinarji in izgleda, da se je v javnosti kar prijel. Včasih se zgodi, da me npr. v Ljubljani, ko grem po ulici, meni neznani mimoidoči pozdravijo s tem vzdevkom. V takšnih primerih seveda odzdravim, se nasmehnem, včasih tudi s kom malo poklepetam.
Na Ministrstvu za finance sem, kot državna sekretarka, zaposlena že sedmo leto. Med moje delovne dolžnosti spada skrb za davčni in carinski sistem, koordinacija z davčno in carinsko upravo, reševanje vprašanj, ki so vezana na proračun, kot tudi tistih iz naslova upravljanja in privatizacije državnega premoženja. Vedno pa me angažirajo, kadar je potrebno reševati težavnejše naloge oz. probleme, ki so vezani na javne finance."
ml
v
Torej ste neke vrste "krizni manager"? Ali za to, poleg plače, prejemate tudi kakšne dodatne nagrade oz. ste deležni kakšnih posebnih ugodnosti?
"Edina in največja nagrada zame je moralno zadovoljstvo, ki ga občutim ob uspešno opravljenem projektu. Med njimi sem posebno ponosna na uspešno ustanovitev enotne davčne službe leta 1996 in projekt uvedbe DDV-ja, ki ni povzročil napovedanih pretresov v gospodarstvu in javni upravi, za kar so nas pohvalili tudi tuji strokovnjaki.
Prav tako sem vodila finančni del organizacije ob obeh obiskih papeža v Sloveniji." Ali vas kdaj moti, da opravljate delo, ki je na nek način nehvaležno, saj so za večino ljudi davki nepopularni?
"To, da davki niso ravno priljubljeni, seveda čutim na vsakem koraku. Tako ob pogajanjih znotraj vlade kot pri pripravljanju zakonodaje na davčnem in carinskem področju. Dejstvo pa je, da mora v vsaki državi nekdo skrbeti za zbiranje javnih prihodkov, saj država brez njih ne more financirati zdravstva, šolstva, sociale česar se v Sloveniji, žal, ne zavedamo dovolj. Vsi se predvsem jezimo nad drago državo, ki nam na vsakem koraku samo jemlje, v isti sapi pa bi vsi radi večjo zdravstveno in socialno varnost, brezplačno šolanje, višje plače in pokojnine. Pri vsem tem je zelo pomembno, da se z razpoložljivimi sredstvi dosežejo pozitivni učinki v največji možni meri."
Kolikor vas poznam, ste po duši bolj gospodarstvenica kot uradnica. Ali se to pri vašem delu odraža kot prednost ali kot slabost?
"V gospodarstvu sem delala sedemnajst let in si na to področje želim čim prej vrniti. Včasih imam, zaradi drugačnega pogleda, tudi težave. Vendar pa imam sposobnost, da na probleme gledam iz obeh plati, kar se največkrat izkaže kot prednost. Ob pripravi vsakega zakona vztrajam, da pri tem sodelujejo tudi predstavniki stroke in različne interesne skupine, ki jih posamezni zakon zadeva. Tako lahko že predhodno poskušamo doseči kompromis med potrebami in željami npr. gospodarstva ter potrebami javnih financ, kar pa ni vedno enostavno."
Vaši nastopi v javnosti in parlamentu so odločni; človek dobi občutek, da ima opraviti s trdo, brezkompromisno osebo.
"Bo kar držalo. Kar se tiče delovnih nalog, ne poznam odstopanj. Kar si zamislim, običajno tudi uspešno izpeljem. Kadar pa zaradi
preobremenjenosti pride do kriznih trenutkov, se znamo s sodelavci tudi sprostiti in pozabavati."
Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Kaj vi, kot nedvomno uspešna ženska, menite o tem? Ali velja tudi obratna trditev?
"S tem se popolnoma strinjam. Pomembno je, da se s partnerjem pogovarjamo o problemih in skupaj poiščemo rešitev zanje. Pri tem gre za vzajemen odnos, torej tudi obratno drži."
Pri nas je zastopanost žensk na najpomembnejših javnih funkcijah relativno majhna. Kje je po vašem razlog za to?
"Razlogov je po mojem mnenju več. Dejstvo je, da je ženska običajno, poleg redne službe, obremenjena tudi z družinskimi opravili in zato težje "lovi tempo" z moškim. Obenem se v "moškem svetu" ženska težje uveljavi, saj mora za uspeh vložiti več napora in energije, da bi ji
moški priznali status enakovrednega sogovornika."
Smo torej patriarhalna družba?
"Mislim, da v določeni meri to še vedno drži."
Boste praznovali katerega od prihajajočih praznikov - dan žena in materinski dan?
"Takih praznikov ne praznujem, saj menim, da si ženske zaslužimo pozornost skozi vse leto in ne le na določen dan."
Vaše delo je nedvomno zelo naporno. Ali vam ostane sploh kaj časa za družino in hobije?
"Res je, da med tednom prihajam domov zelo pozno, zato so vikendi rezervirani samo za družino. Takrat sem čisto običajna gospodinja, ki rada kuha, peče slaščice, obdeluje vrt... Pozimi si občasno nataknem tekaške smuči in se zapodim okrog Sekirice."
Kako gledate na trenutno družbeno in gospodarsko situacijo v naši občini? Kaj menite o razvojnih možnostih Logatca?
"Situacijo v Logatcu težko ocenjujem, ker je pač ne utegnem spremljati sproti. Vendar pa vedno prelistam Logaške novice in občasno pogledam, kaj je novega na LEP-u. Zdi se mi, da se na občinskem svetu preveč in brezplodno razpravlja o povsem vsakdanjih zadevah. Občinski problemi se, po mojem, rešujejo na silo in v skladu s potrebami trenutne politične situacije, kar pa nikakor ni dobro, še manj pa razvojno naravnano in ne vodi k trajnejšemu napredku občine.
Nujno bi bilo potrebno pripraviti pet oz. desetletni strateški načrt in na njegovi osnovi operativne načrte za vsako leto posebej. Ugotoviti in določiti bi morali prioritete in jim slediti. Občutek imam tudi, da v Logatcu ni dovolj pravega družabnega in kulturnega življenja. Prav tako manjkajo prostori, kjer bi se zbirala mladina. Edina alternativa, ki je trenutno na voljo, so, po mojem mnenju, preštevilni gostinski lokali, kar pa zagotovo ne more biti prava perspektiva zanje."
Kaj pa politika?
"Sama nisem strankarsko opredeljena. Menim, da ni pomebno, s katero politično opredelitvijo simaptiziraš, pomembno je, da imaš zdrav razum in pravo mero."
Ali bi se bolj aktivno vključila v logaško družbeno in politično dogajanje?
"Trenutne delovne obveznosti mi tega sicer ne dovoljujejo, vendar pa bi, v okviru svojih zmožnosti, z veseljem priskočila na pomoč odgovornim občinskim strukturam, če bi me le-te potrebovale."
Dušan Černigoj Joto: A. M.
Pomoč na domu
Zakon o socialnem varstvu je že leta 1992 v 15. členu opredelil pomoč družini na domu kot samostojno socialnovarstveno storitev, ki jo kot javno službo zagotavlja občina. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je občine opozorilo, da morajo to službo kot redno dejavnost organizirati najkaseneje do začetka tega leta. V Logatcu pomoč na domu kot redno dejavnost že od sredine leta 1998 izvaja Center za socialno delo, katerega je za to določil Občinski svet /. odlokom, ki so ga sprejeli konec leta 1997.
Pravzaprav pa program takšne oblik naši občini poteka že od leta 1993, ko ga je uvedel Republiški zavod za zaposlovanje kot eno izmed oblik javnih del. "'Pomoč na domu je bila na terenu zelo dobro sprejeta in je sčasoma poslala tako potrebna in nepogrešljiva, da sojo uvedli kol redno dejavnost, občina pa je za izvajanje le-te podpisala pogodbo z nami, nam je povedala Lidija Obreza, direktorica Centra za socialno delo. Pomoč izvajata dva redno zaposlena laična delavca, ki sla se ustrezno usposobila za negovalca oseb na domu.
Kaj je pravzaprav pomoč na domu in komu je namenjena.'' Predstavlja eno izmed oblik družbene skrbi za Starejše občane, njen namen pa je predvsem prispevati k varnemu življenju v njihovem domačem okolju. Veliko starejših
ljudi je aktivnih do pozne starosti in lahko ob
pomoči svojcev ali organizirani družbeni pomoči pri negi in oskrbi živijo doma brez večjih težav. Marsikomu lahko podaljša čas odhoda v dom ali mu v celoti zadovolji vse potrebe, ki nastanejo s staranjem. Gre predvsem za osebe, starejše od 65 let, ki so nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida in druge invalidne osebe, kronični bolniki in osebe z dolgotrajnimi
11	
1 \	
okvarami zd	avja. Pomol
hudo bolne	otroke in z
razvoju.	
V Logatcu je	bilo lansko 1
■ organizirana ludi za otroke z motnjami v
so potrebovale pomoč. Stanujejo na področju Gornjega in Dolnjega Logatca, Laz in Grčarevca, na Centru pa že razmišljajo, kako bi pomoč razširili na celotno občino. Za storitve zaprosijo občani sami. o ljudeh, ki so potrebni take oblike pomoči, pa Center za socialno delo opozorijo tudi iz Zdravstvenega doma ali Socialne službe Kliničnega centra. Pomoč, ki jim jo nudita dva zaposlena, je gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; običajno gre za dostavljanje toplega obroka, nakupovanje in podobnih stvari, ki jih starejši težko opravijo sami. Opremo za raznašanje kosila (tridelne posode) je kupila Občina, hrano, ki jo pripravijo v Domu Marije in Marte, pa negovalca raznašata vse dni v mesecu.
Pomoč na domu subvencionira Občina, lani so Centru na podlagi izstavljenih računov nakazali nekaj manj kot 3 milijone tolarjev, delno pa stroške, glede na svoje prejemke, pokrijejo občani sami (polna cena ure je 700 tolarjev). Lidija Obreza nas je opozorila na brezplačno izposojo raznih ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov (invalidski vozički, sobna stranišča, invalidske postelje ...), ki jih že nekaj let zbirajo. Pomoč družini na domu je le ena od oblik pomoči, ki jih občanom nudi Center za socialno delo, prav gotovo pa je zelo pomembna za tiste, ki jo prejemajo, saj omogoča boljšo kakovost življenja. Oskrbovanci so zadovoljni, saj lahko tako dalj časa preživijo domačem okolju, ki so ga navajeni, in od katerega se je vedno težko posloviti.
Petra Trček
Marec na OŠ 8 talcev
9.marec:
šolsko tekmovanje iz angleškega jezika, ob
5. uri
13. marec:
govorilne ure po predmetnih področjih
14. marec:
govorilne ure pri razredniku (RS), ob 17.uri, roditeljski sestanek za 3. razred : predstavitev   projekta   CAP (preventiva zlorabe otrok),
roditeljski sestanek za 4. razred: predstavitev šole v naravi, lć.marec:
ocenjevalna konferenca za PS, ob 13.30 uri Vegovo priznanje - šolsko tekmovanje 18. marec:
Cankarjevo priznanje - državno tekmovanje
20. marec - 24. marec
6. razredi v CŠOD v domovih Rak in Kavka
21. marec:
ocenjevalna konferenca za RS, ob 12.30 uri
Društvo upokojencev Logatec
vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 10. marca, ob 15. uri
v avli Osnovne šole 8 talcev v Logatcu.
io^L novice
Mitja Ajdič
Moški v ženskem poklicu
Ste kdaj pomislili, da bi vaša deklica rekla, da bo strojevodja, ko bo velika? Tako kot smo razdeljeni na moške in ženske, tako smo si razdelili tudi poklice. In nenavadno je, ko se za poklic, ki je docela feminiziran, odloči moški. Enega takih smo našli tudi v vrtcu Kurirček v Logatcu. Mitja Ajdič že leto in pol dela kot vzgojitelj predšolskih otrok.
Kako da ste se odločili za
ta, za moške nenavaden poklic?
"Po končani osnovni šoli sem se vpisal na srednjo strojno šolo, ki sem jo tudi končal in se zaposlil v KLI-ju Logatec. V meni pa je vseskozi tlela želja, da bi delal z otroki, zato sem se ob delu vpisal na višjo vzgojiteljsko šolo in jo tudi opravil." Kaj je botrovalo tej odločitvi? Zakaj ste se tako odločili?
"Ze od nekdaj sem bil rad tudi v družbi mlajših. Nikoli mi ni bilo odveč, saj sem se v njihovi družbi dobro počutil, pa tudi okolje je bilo tako -večinoma so bili mlajši. Zelja je bila torej res že dolgo v meni."
Nekaj izkušenj že imate. Je delo takšno kot ste pričakovali, bolj naporno kot ste mislili da bo?
"Malo sem ga podcenjeval. Na šoli dobiš določene informacije, vendar v praksi je «slika« precej drugačna. V praksi je težje. To delo je psihično precej naporno. Vseskozi moraš biti prisoten, na razpolago; ni oddiha, tudi med počitkom si prisoten, odgovoren. Vsak trenutek čutim, da pomagam, da sem potreben. Ker se precej razdajaš, je lahko lastna družina malo prikrajšana.
"Trudim se, da doma ne mislim na delo in se družini popolnoma posvetim."
Imate kdaj občutek, da bi vam bilo lažje, če bi bili ženska ali pa morda, da bi kot ženska drugače sprejemali, delovali, dajali otrokom?
"Ne. Sprva morda, ko sem začel, sem težje pokazal svoja čustva, a sedaj tega ni več. Sicer pa ni razlike. To je odvisno od posameznika - tu spol ni pomemben."
Kaj vam je pri tem delu najbolj pri srcu? Kdaj imate najlepše občutke?
"Ko vidiš, da gre otrok od tebe zadovoljen."
K pogovoru sem povabila tudi njegovo sodelavko. Anuško Blaško, vzgojiteljico, ki že od začetka sodeluje z njim. Vpeljala ga je v delo in pravi, da gre Mitji delo dobro od rok. Imel je začetniške težave kot vsak, ki prvič začne neko delo, neglede na spol. Težko je bilo sprva tudi zato, ker je bilo delo popolnoma v nasprotju z delom, ki ga je opravljal prej. Tu je bil "okupiran" z vseh strani. Kar naenkrat 24 ljudi, ki želijo pozornost - in to je precej naporno. Gospa Anuška pravi, da so ga v kolektivu normalno sprejeli, imajo ga za enakovrednega. Kes pa je, da ga »izkoristijo« za kakšno opravilo: Prosim, zamenjaj žarnico v diaprojektorju, odpri barvo ipd. Sodelavke ga imajo za enakovrednega, res pa je, da otroci včasih pri zaposlitvi sami opredeljujejo njihove vloge. Naprimer do njega gredo, ko je treba kaj sestaviti, narediti avion ... Zasmejala seje, ko seje spomnila, kako je bilo otrokom sprva nelagodno, ko je želel obrisati ritke. Sedaj so navajeni tudi tega.
Zanimalo me je. kako otroci sprejemajo vzgojitelja. Kličejo ga kar Mitja. Povedali so, da rad riše, sestavlja in pripoveduje pravljice. Kad se smeje in strog je le, ko gredo počivat. - Takrat je treba počivati,« pravi Matej. Na vprašanje: Ali šivam zdi, da je bolj kot mamica ali bolj kot očka, so za trenutek obnemeli in začeli razmišljati. Matej se je opogumil: »Kot mami!« /Men pa: »Jaz mislim, da kot oči. Ker ima lako frizuro.« Zanimivo, kajne?!
Mitja in Anuška sta mnenja, da ne gre za materinski čut, gre za čut ljubezni in danes se vse več moških bolj posveča otrokom. Ni jih sram pokazati čustev tudi javno, fantom, ki se odločate za podoben poklic, Mitja svetuje: »Ne narediš napake, če se odločiš za ta poklic. Le pogumno!« Vzgojiteljica Anuška pa pravi: -Zamižat, stisnit zob
;t
Ob stari meji
Mirovna pogodba, podpisana v letovišču Rapalo na Ligurski obali novembra 1920, je za četrt stoletja med drugim odrezala od Slovenije kraje od Porezna do Novega Sveta pri Hotedršici, oz. do Kale.
V knjigi Ob stari meji, prof. Tomaža Pavšiča, rojenega v Otaležu, nekdanjega poslanca in konzula v Trstu, lahko preberemo, da je že kot otrok boleče občutil krivično mejo, kije razdelila sorodnike, prijatelje in znance, začel je spoznavati, da je meja kot nož zasajena v srce naroda.
Avtor je knjigo predstavil 15. februarja tudi v Rovtah (pred tem jo je že na Tratah in v Hotedršici). Predstavitev, ki se jo je poleg domačinov udeležilo tudi veliko Logatčanov, je popestril s številnimi diapozitivi. V knjigi opisuje mejo in dogodke ob njej. Z opisi prične na vrhu Porezna, ki je mejna gora med Primorsko in Gorenjsko, nato nadaljuje od Laniš do Kociana in Vrsnika, Žirovnice pod Ledinami, Raven, Lanevš, Trat. Novega Sveta in Hotedršice, do Kale. Predstavlja številne močne utrdbe, ki so simbolizirale moč italijanske države in njenega režima, predvsem pa njeno nepremagljivost. Kljub vsemu se mali ljudje ob veliki meji niso
vdali in so vedno našli dovolj duhovne in fizične moči. Knjiga je zelo zanimiva za ljudi iz navedenih krajev, ker se te nenaravne meje še spominjajo. Stara meja ostaja le zgodovinska epizoda, ki je zapustila sledove v naši kulturno-zgodovinski dediščini. S pomočjo knjige pa spomini na preteklost ponovno oživijo.
tekst in foto: Franc Bogataj
A Tribute To Matjaž Albreht
Oktobra lani je v Logatcu, predvsem med ljubitelji logaške godbe, pa tudi med godbeniki samimi, završalo. Izvedelo se je namreč, da je dotedanji dirigent Pihalnega orkestra Logatec, Matjaž Albreht prenehal z dirigiranjem. Najbrž je večina mislila, da gre le za šalo ali pa za trenutno krizo, ki se bo slej ko prej uredila. Vendar na žalost ni bilo tako. Matjaž je res končal svojo 10-letno dirigentsko kariero.
Matjaž je bil dirigent orkestra celih desetici, od leta 1989, koje prevzel dirigentsko palico, do leta 1999. ko jo je predal. V tem desetletju je iz logaškega orkestra naredil to. kar ni pred njim uspelo še nikomur. Orkester je iz III. kategorije popeljal v 1. - koncertno. Nanizal je vrsto uspehov, kijih ne bomo nikoli pozabili; najbolj odmevne so nedvomno tri posnete zgoščenke, koncert januarja 1999 v Filharmoniji, z dirigentom Albertom Brunnerjem, zlato odličje na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Ostravi na Češkem leta 1995 in zlato odličje na tekmovanju v I. težavnostni skupini v Krškem leta 1999. Vmes je bilo še veliko uspehov; v povprečju se je orkester vsako leto "dvignil" za eno težavnostno stopnjo, in za vse te uspehe se lahko zahvalimo le Matjažu. Zakaj je potemtakem, po tako uspešnem desetletju, odnehal.''
Za vsemi uspehi, zgoščenkami, zlatimi plaketami, koncerti itd. se skriva trdo delo. neskončne ure vaj, ogromno vloženega truda, vztrajanja in upanja. To zadnje je znal Matjaž ohraniti tudi v najtežjih trenutkih, ko so mnogi videli le še pot navzdol. Kot dirigent je nosil zares veliko breme odgovornosti - tako veliko, da je po desetih letih morda postalo preveliko. Nesebično je razdajal sebe in svoje neizčrpno glasbeno znanje. Dajal je in tudi dobival - prvo več, drugo občutno manj
Ob takem tempu dela, vštevši, da je od leta 1996 še ravnatelj Glasbene šole Logatec, bi se vsakemu spraznile baterije. Tudi Matjažu so se. Za seboj pa je pustil sledi, ki bodo za vedno ostale zapisane v zgodovini Pihalnega orkestra Logatec. Pogrešamo ga vsi: tako godbeniki kot predani poslušalci logaškega orkestra. Upamo, da bo spet prišel čas, ko bo v roke prijel dirigentsko palico in nadaljeval z delom, ki ga tako dobro obvlada.
Dve tisočletji star latinski pregovor pravi: Ad impossibila nemo obligatur - nihče ni dolžan storiti, kar je nemogoče. Pustimo Matjažu, da si oddahne: navsezadnje siji- (o pošteno zaslužil. Matjaž, hvala Ti za vse!
line l učko
e m si reci - pa ka], ee sem edini:«
Karmen Osredkar
Uspešni mladi glasbeniki
Ena od pomembnih dejavnosti v učenju instrumentov so tudi tekmovanja. Čeprav za mnoge nadarjene učence udeležba na tekmovanju pomeni veliko dodatnih ur dela in vadbe, je veselje ob uspehu toliko večje.
Februarja so v Sloveniji potekala Regijska tekmovanja mladih glasbenikov. Učenci logaške glasbene šole so se odlično odrezali in dosegli naslednje rezultate: violončelist Bert Logarje prejel zlato priznanje (njegova profesorica je Alenka Naveršnik), zlati so bili tudi kitaristi, ki jih poučuje profesorica Eva Hren: Mario Kurtjak, Andreja Čuk in Simon Mineva
Srebrno priznanje pa je prejel pihalni trio, ki ga sestavljajo: fagotistka Danaja Kek, oboistka Živa Loštrek in klarinetist Rok Sekirnik, ki jih mentorsko vodi prof. Zoran Mitev. Glasbeniki, ki so prejeli Zlato priznanje, se bodo 30.in 31. marca udeležili letošnjega Državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Želimo jim veliko uspeha.
So hazarderji res samo mladostniki?
O odvisnostih - tistih družbeno sprejemljivih ali onih, ki se jih s strahom otepa večina odraslih (predvsem staršev), ne mislim razglabljati. Vem premalo. Se mi je pa ob prebiranju članka v prejšnji številki Logaških novic utrnilo kar nekaj misli.
Če že zaradi drugega ne, se oglašam tudi zaradi številnih (ponavadi nam odraslim nepoznanih) stisk in tegob, s katerimi se srečujejo mladi danes. Tisti, ki so šele na začetku poti, ki ji pravimo odraščanje. In osamosvajanje. Poti spoznavanja odraslih, njihovih navad in moralnih norm. In onimi, ki so ta (včasih kar preveč pridobitniško naravnan) svet že temeljito izkusili. Z vsemi obremenitvami. In stresnimi situacijami. In pričakovanji odraslih. Neuspehi. Razočaranji. Nenazadnje tudi omamami. Tistimi, kijih lahko kupiš v trgovini. In onimi, ki so v prosti prodaji
prepovedane, a se kljub temu intenzivno (pre)prodajajo.Torej je treba nekaj ukreniti. In berem. »Na nas je torej, da če že ne ustavimo, pa vsaj ublažimo to norost, preden mladim mamilo utegne postati nadomestilo za reševanje vsakdanjih težav, problemov in premagovanje neizogibnih življenjskih prepirov, s katerimi se vsak dan srečujejo. . ,«
A vas vprašani: Pa kdo za vraga je zdaj listi, ki naj bi ustavljal in blažil'.'' Le kdo od listih polnoletnih osebkov, ki si za novega leta dan dajejo duška z nalivanjem alkoholnih pijač, je sploh sposoben reševati, kar se je po moje zalomilo že na samem začetku? Odrasli, ki se ob neznanskem hrupu vseh mogočih pirotehničnih sredstev neizmerno zabavajo in veseljačijo? Ali tisti, ki si zaradi nenehnega pehanja za materialnimi dobrinami ne zmorejo (in ne znajo) več vzeti ure ali dve za
pogovor s svojim otrokom.'1 Da bi mu prisluhnili. In ga slišali. Ne pa ga pitali dan za dnem le s puhlimi vprašanji in večnim moraliziranjem. In ga ob tem še kritizirali. In poniževali. Namesto, da bi ga spodbujali. Mu zaupali. Ca resnično poslušali. Mu dali možnost, da se svobodno izraža. Mu dovolili povedati, kar sam misli, občuti in želi ... Ga opogumljali. Mu dali vedeti, da jim veliko pomeni. In nenazadnje - da ga imajo radi. Zato, ker je lak, kakršen je. Ker je edinstven.
In s|.....miti- se odrasli kdaj pa kdaj naslednje
misli Alberta Sehvveizerja: ('Tudi takrat, ko se pripeljete z avtobusom v Logatec in se kot ovce zapodite čez cesto, proti domovom seveda, nedaleč stran od prehoda za pešce, še preden avtobus sploh spelje s postaje!) "Obstajajo tri metode, s katerimi vzgajamo otroke - Prva: z zgledom. Druga: z zgledom. In tretja: z zgledom." 'Torej le drži, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kar bi lahko veljalo tudi za odvisnost, mar ne?
l.itli/ii Oštir
Problematika mladih v Logatcu danes, in koliko časa še?
1. marca so se za okroglo mizo srečali tisti, ki se zavedajo neurejenih možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa mladih v Logatcu. O tem smo večkrat že pisali tudi v Logaških novicah in veseli smo, da so se odgovorni zganili.
Okroglo mizo je sklical Iniciativni odbor za oblikovanje mladinskega kulturnega centra v Logatcu, na njej pa so želeli osvetliti problematiko mladih z različnih zornih kotov, kot so: socialni, kulturni, medicinski, z vidika različnih interesov.
Okrogle mize so se udeležili tudi naši novinarji, prispevek o tem pa boste lahko prebrali v aprilski številki.
frgtfc ilovice
5
Izšel je Žvrgolač, glasilo OŠ TABOR
Tudi letos v začetku februarja smo na osnovni šoli Tabor izdali novo številko glasila Žvrgolač. Glasilo ima na naši šoli že dolgoletno tradicijo, prej smo ga imenovali Mladostni žarki, leta 1998 pa so mu učenci zbrali novo ime - ŽVRGOLAČ. V zadnjih petih letih smo ga z novim pristopom osvežili do te mere. da se lahko povsem primerljivo kosa z najboljšimi glasili v Sloveniji. To nam dokazujejo tudi vsakoletna priznanja: leta 1997 za kvaliteto, priznanji za likovno opremo leta 1998 in 1999: in priznanje, ki smo ga prejeli v Celju na republiškem tekmovanju šolskih glasil v okviru Zavoda za šolstvo maja leta 1998.
Koncept našega glasila je zastavljen tako. da je v ospredju timsko delo - sodelovanje učencev in učiteljev nižje in višje stopnje ter likovnega krožka pod vodstvom Marije Cchajič: tako da je naše šolsko glasilo sestavljeno iz dveh elementov: besede in risbe, torej iz besedne in likovne govorice otrok. Vzgojni moment, ki ga ves čas zasledujemo vsi, ki smo v to vključeni, je: narediti nekaj trajnega, kar ostane in kar otrok vzame v roke in reče: to je moje, to je naše. Glasilo se na ta način dopolnjuje s šolskim radijem, ki ima značaj hitre, aktualne informacije.
Naše številke so tematsko zaključene (npr. Vsaka mladost je polna sreče. Kruh naš vsakdanji. Sonce, sreča, smeh ...) In kaj lahko preberete v tej številki;' Začeli smo jo z mislimi o domovini in nagrajenim sestavkom Pismo prijatelju iz EU, sledita dva intervjuja: z ravnateljem in z učencem iz 5. razreda Jurijem Svajneerjem, prvim mladim zgodovinarjem - lastnikom Vojnega muzeja v Gornjem Logatcu, v sredini pa objavljamo prvo zgodbo učenke (>. razreda Ane Kavčič - Pasji problemi. Tudi prispevki v angleškem jeziku so tu. pa pesmice ... In za pokušino še resnična šala iz I. razreda, ki je nastala ob poslušanju šolskega radija.
V prazničnem programu šolskega radija je bilo zastavljeno nagradno vprašanje: "Imenuj vsaj dva slovenska razsvetljenca!"' Učenec     12.   a   razreda  je   po pozornem poslušanju izstrelil kot iz topa: "Svetilka in budilka!"
I >elo ob glasilu nas povezuje - učitelji- in učence -in kakšna sled tudi ostane.
Brez odličnih sodelavcev - učiteljev nižje in višje stopnje - bi bilo to nemogoče, prav tako nas vseskozi podpira vodstvo šole. In nazadnje vloga mentorja: navdušili in pritegnili čim več otrok, povezati, poiskali listo, kar je v danem trenutku dobro.
/ id(f Maliele
Lipe v Logatcu
I čenči in učitelji Osnovne šole 8 talcev so '2'h februarja predstavili projekt, ki ga je vodila profesorica Anita Oaralolj s sodelavci in naj bi bil prispevek pri popularizaciji bogate narav ne dediščine I lOgatca. Projekt je nadgradnja že utečenih naravoslovnih in kulturnih dni na temo drevoreda Napoleonovih lip. Ob zaključku projekta so pripravili razstavo in predstavili publikacijo Lipe v Logatcu, v kateri so strnili svoje izsledke raziskovanj. Tako se Logalčani lahko pohvalimo z novim knjižnim delom, ki bo zapolnilo vrzel v pomanjkanju literature o I .ogatcu.
Podrobneje bomo knjigo in projekt Lipe v LogatCU predstavili v aprilski številki Logaških
novic.
To imamo v družini
\ soboto, 12. februarja, okoli pol osme ure, je v Domu krajanov v Itnviah. Kulturna sekcija športnega kulturnega društva Vrh odigrala iskrivo komedijo Kava Cooneva To imamo v družini Nastopilo je dvanajst oseb, vse dogodivščine pa so se zapletale in odpletale * bolnišnici. Komedijo je zrežiral franci Jereb, asisirni je liil Rafael Krrina, za masko in frizuro pa sla poskrbeli Julijama Leskovec in Anita Mivšek, Igralci so se v svojih vlogah res >odštekano< našli. Za dve uri smo kar pozabili na vse okoli sebe, saj smo se oh zanimivi predstavi res iz sna nasmejali To imamo v družini so v soboto, 26, februarja člani dramske skupine kšli Vrh odigrali tudi \ logaškem Narodnem domu.
Kako rastejo novinarji
Dopisniški krožek na Osnovni šoli 8 talcev vodi učiteljica Milena Herblan Gostiša. Ko   sem   jih   obiskala   na njihovem tedenskem   srečanju,  so   sklonjeni nad papirje hiteli s pisanjem. Krožek obiskujejo učenci 2., 3. in 4. razreda. Ideje za pisanje iščejo v aktualnih dogodkih na šoli, učijo se sestavljati anketne vprašalnike, dopisujejo v šolsko glasilo, otroške revije. Lrijo se v pravopisu, pravorečju in ustvarjalnosti ter tako bogatijo besedni zaklad. Milena Herblan Gostiša je na vprašanje, kateri cilj jo vodi pri delu z mladimi ustvarjalci odgovorila, da sproščenost v govoru in pisanju. Opaža, da so učenci zelo nesproščeni, da imajo strahove in se o določenih stvareh res težko ustno izražajo. Sicer jim je proza ljubša od poezije. Večina rajši piše zgodbe, predvsem doživljajske. Učenci so povedali, da radi obiskujejo krožek in se pohvalili, da so v tem šolskem letu pripravili tudi radijsko oddajo o božiču in novem  letu, kjer so pripovedovali, kako potekajo v šoli priprave na praznovanje in opisali svoja razmišljanja, želje ... Predstavili so tudi igrico Sovica Oka, ki so jo odigrali v vrtcu.Povedali so, da svoje izdelke vedno pregledajo, analizirajo in izboljšujejo. Simpatični, tile mladi dopisniki, ni kaj. Bodite ustvarjalni in polni idej. Pa srečno, bodoči kolegi!
Ob odhodu so mi mladi dopisniki podarili tudi dva prispevka za objavo v Logaških novicah.
Bela odeja
Bela odeja je hribe prekrila, V njej se je kapljica solze izlila. Deklica jokala je na odejo, zraven pa zibala belo je vejo.
liela je veja se ji zasmejala. deklica pa je solze prelivala, ker se je zlobnega duhca bala in se je s svojimi sanmi odpeljala.
Sedaj pa se deklica nič ne boji. pravkar pripravlja si svoje sani. Odpravlja se sankat v naravo, kjer bo čakala na zajčjo zabavo.
Imi Skvarča
Prometna nesreča
Vekega dne se ji' peljala moja babica s kolesom. Naenkrat je naredilo: "Buuuum!"In
kaj se je Zgodilo? Prometna nesreča! I OZnik je peljal preblizu roba in jo zadel. Potem je ustavil in jo odpeljal A' zdravnika. Domov je prišla grozna: z razbitim čelom, čisto pololčena. Na nosu je imela obliž, nogo povilo s povojem, okoli oči je bila modra in imela je povit mezinec. \a srečo si ni razbila očal.
Eva Cemigoj, 2.r.. dopisruški krožek Karmen Osredkar
Obiskali so nas Marsovci
Gledališka predstava OS Tabor Logatec
V mesecu kulture se je na osnovnih šolali dogajalo marsikaj. I čitelji in učenci so pripravili zares pester program kulturnih prireditev. Nekatere so na ogled ponudili tudi staršem. Med
le sodi tudi igrica Bojane Levinger Obiskali so nas Marsovci, ki sojo uprizorili 18. februarja v Kultni nem domu 'Tabor.
Bred nami je zaživela zgodba v izvedbi mladih igralcev. Na obisk k Zemljanom so prišli trije prav simpatični Marsovčki, ki jim niti približno nI bilo jasno, da morajo otroci na Zemlji hoditi v šolo. Njihovo srečanje z Otroci na Zemlji se zapleta in odpleta, postanejo vse večji prijatelji in na koncu se prav težko ločijo ...A treba je nazaj, tja daleč na Mars in domov, k mami in v šolo. A prijateljstvo ostane in prijatelji ostanemo, tudi če nas ločuje milijone kilometrov ...
/godbo o prijateljstvu je zrežirala učiteljica Mira Lapanje - Prinčič, do končne izvedbe pa sta ji pomagali tudi Boža Nagode in Dubravka Sertič. Skoraj premajhen je bil oder za izvedbo zanimive dramaturške izpeljave predstave. K uspešnosti pa so seveda pomagali tudi odlični mladi igralci, med katerimi sta bila igralsko najbolj prepričljiva čarovnik (Jurij) in Marsovček (Andreja).
Obujena Zdravijica
Prešer'n'rollanje na Valu 202
foto: Goran Antlev
Zoranu Predinu seje leta 1986 utrnila zamisel, da bi Zdravljico posneli v rockovski različici in zamisel je uresničil isto leto s pomočjo takrat še njegove matične zasedbe Lačni Franz in prijateljev. Zdela se mu je dobra, veseljaška reč in kot tako so jo tudi posneli. Zdravijica je kmalu postala primerna za dvigovanje nacionalne zavesti in le pol leta zatem jo je takratni predsednik SZDL Jože Smole predlagal za slovensko himno. Se preden so jo uzakonili, pa so se dežurni dušebrižniki prestrašili, da so rokerji umazali to svetlo, narodnostno dvigajočo pesem in jo umaknili z radijskih valov. Roekerska Zdravjiea je romala v "BUNKER"!
""Prav to je razlog, da jo ponovno obudimo in objavimo z dovoljenjem dedičev pokojnega skladatelja Stanka Premrla. Zdi se mi. da bo doživela novo pomlad." je povedal Zoran Predin, ki je posnetek ponovno izdal na retrospektivni plošči Tretji človek in bil tudi pobudnik letošnjega Prešern'rollanja na \ alu 202. V veliko zadoščenje mu je bilo že tedaj pismo skupine učiteljev, ki so mu bili hvaležni, ker znajo otroci Zdravljico na pamet, ne da bi jih kdo silil, da sejo naučijo. "Ce je ponovno izšel posnetek, naj oživi tudi v živo!" je menil Andrej Karoli in predlagal, naj na Prešernov dan izvirni akterji na Valu 202 v
živostopijo skupaj in ponovno zapojejo Prijatli obrodile so trte vince nam sladko... In zgodilo seje 8. februarja v Studiu 14 Radia Slovenija, z neposrednim prenosom na valovih Vala 202. Prešernrollanje je potekalo pod taktirko Jureta Longvke, ki je spretno povezoval in zasliševal predstavnike CK (centralnega komiteja), kot seje naslovila druščina, kije leta 1986 prvič zakrivila Zdravljico: Pero Lovšin-Gnus, Zoran Predin, Vlado Kreslin z Malimi bogovi, Drago Mislej-Mef, Jani Kovačič, Boris Cavazza. Grega Tome, skupina Lačni Franz z Janezom Zmazkom-Žanom. Vsakdo izmed omenjenih je seveda zagodel kakšno skladbo iz lastnega repertoarja in kakšno Prešernovo, razen Lovšina, ki je uglasbil pesem Puškina. Boris Cavaza ni zapravljal igralskega talenta in je odrecitiral nekaj zamolčanih stvaritev velikana slovenske poezije. Kitarist spremljevalne skupine Petra Lovšina pa je v maniri Jimija IIendri\a na kitari odigral slovensko himno. Prešer n rollanje je bil dogodek, ki bi ga morali vpisali z zlatimi črkami v slovensko zgodovino popularne glasbe in ga vsekakor še kdaj ponoviti. Pohvalno je, da se je zgodil ravno v Prešernovem letu in to v mediju, ki je cenzuriral rockovsko izvedbo Prešernove Zdravljice!
Ksimeroni I rbelič
EGO MALFUNCTION
Guiltv Ali Over (Statera reeords)
Iz dolgega zimskega spanja se je. hvala bogu, prebudila ljubljanska zasedba Ego mallunetion. ki je nase opozorila že z izdajo prvenca Ego mallunetion leta 1996. Po uspešni predstavitvi in gostovanju v oddaji Izštekani na radiu Student je začasno prekinila z delovanjem, doživela nekaj kadrovskih sprememb in 23. decembra lani presenetila z izdajo odličnega albuma Cuiltltv ali over pri Ijuhljanskn-hriški založbi Statera Reeords. Na plošči je deset avtorskih skladb, v katere je vpletena široka paleta glasbenih zvrsti (heavv metal, solil, lunkv.groove-rock.blues...), zaradi česar je glasba težko opredeljiva. Besedila so v angleškem jeziku in so produkt temnopoltega pevca Garya C. Franklina. Poleg Larva skupino figo mallunetion sestavljajo kitarist Robert Rislič-B.B.. temnopolti basist Thierno "Voodoo Diallo, (njegov oče prihaja iz. iste afriške države kot "'naš (larli ) in bobnar Bok Plešnar. ki je skupaj z Robertom deloval v letu 1991 razpadli skupini Ouad massacie. Zahtevni aranžmaji, ki so produkt celotne skupine, zahtevajo večkratno poslušanje, kar je pogoj, da vam glasba priraste k srcu. Obvezna je tudi udeležba na koncertnem krivljenju. Ego mallunetion so črni in beli, tihi in glasni, veseli in otožni, tvoji in moji .... krivi vsepovprek.
Ksimeroni l rbelič
F.CO MALFUNCTION
G I i i I T   A   1  1   O v C 1
rti:t«ct)9 ■ i
m -j»6ii>*' U9Jm
Piti ti
Prav hudo bi bilo, če bi bilo res, kar se nam je zapisalo v uvodniku zadnje številke Logaških novic. Čakali bi nas vsaj še dve svetovni vojni, atomska bomba, pa tudi zanimive reči kot sta rojstvo rock'n'rolla in pristanek na Luni ... Saj veste, škrat nam je pojedel dvojko pred stoletnico rojstva Franceta Prešerna. Letos, ko praznujemo Prešernovo leto, mineva torej 200 let od Prešernovega rojstva.
Hočete ploščo?
Podarjata vam jo založba Statera Reeords in Logaške novice.
Odgovorite na naslednje vprašanje: Koliko albumov je do sedaj izdala skupina Ego Mallunetio?
Odgovore pošljite na dopisnici do 20. marca na naslov:
Logaške novice, Cevica 4, Logatec
Izžrebani srečnež bo ploščo skupine Ego Mallunetion prejel v trajno last!
stro.*
novico
JCcmteuai v leta 2000
Noie možlcgrode iz prej Jo ji h let Vam jamčijo v vsakem pogledu tudi letos užitkapoln veder v močno rarširjenlh ''i   prostorih ¥
DAMSKA PREOBLACILNICA S FRIZERKO NA RAZPOLAGO
(NAPOVEDAN JE OBISK Z MARSA)
ix so&ota, dne 4. je&uiaifa 1939
OBLEKA POLJUBNA - MASKE DOBRODOŠLE
Res je, prav ste prebrali in čisto nič se ne motite. Zgornji naslov vabi na tradicionalno maškarado inje iz leta 1939. Karneval je potekal v Logatcu, organiziral pa gaje veselični odsek Sokolskega društva Dolnji Logatec. Prirejali so ga več let ob pustnem času in je bil zelo priljubljena prireditev, saj so se vsako leto spomnili kaj novega; tako so med drugim imeli tudi Pustno noč v Šanghaju in Tutankamonovo noč. Maškarade so obiskovali celo Ljubljančani, Kranjčani, Celjani in Vrhničani.
Tako je bilo pred drugo vojno. Karnevalski duh v Logatcu pa tudi po drugi vojni ni čisto zamrl. Dve leti zapovrstjo, 1965 in 1966, so se zbrali logaški železničarji in se kakšne dva tedna pred pustom začeli pripravljati. In pripravili so karnevalski sprevod, ki je potekal od železniške postaje, po Cankarjevi ulici, do Krpana. Kakšnih 30 jih je bilo. našemljenih v najrazličnejše oprave - imeli so celo več kot 10 metrov dolgo raketo, na njej pa pravega astronavta. '"Najbolj zanimiv za otroke in odrasle pa je bil kanon, iz katerega smo streljali žoge. Letele so od postaje pa vse do "stare" trgovine, kjer so jih otroci pobirali in nosili nazaj," nam je povedal Anton Antončič. eden takratnih organizatorjev, ki se še dobro spominja pustnih vragolij, ki so jih zganjali. "Sedem avtobusov, ki so vozili delavce iz KLI-ja, je takrat moralo počakati, da se jim je povorka, ki seje začela ob 14. uri. umaknila. Kakšne tri ure smo potrebovali, da smo prišli do Krpana." "Na pustni torek pa je pri Krištof na železniški postaji Pust na parah ležal, da so ga ljudje lahko hodili kropit. Drugi dan, na pepelnično sredo smo ga na postaji zažgali." Ni kaj, prav gotovo so uživali mladi in stari.
Danes v Logatcu pusta ne spremljajo več karnevali, pač pa se vsakdo, ki se hoče, našemi, gre na ulico ali v bližnji lokal in zganja norčije. Otroci na srečo le pridejo na svoj račun, saj osnovne šole in Društvo prijateljev otrok in mladine za njih že precej let pripravljajo maškarade. Malce bolj odrasli pa se ponavadi zapeljemo do Cerknice ali Cerkna.
Dandanes je šemljenje lc še nekakšen gledališki nastop, niti tisti, ki se zakrijejo s tradicionalnimi maskami, se ne zavedajo pomena, ki so ga naši predniki pripisovali maskam. Prvotno so bili maskirani liki utelešenje nadnaravnih sil, predstavljali so duhove rajnih ali različne naravne like in sile, ki so se jih ljudje bali. Zaradi svojega razumevanja dogajanja v naravi so ljudje menili, da maskirani liki odganjajo zimo in zle duhove, ki naj bi bili povezani z njo. In vsako leto znova se jim je posrečilo - v deželo je prišla pomlad, življenje je bilo spet lepše.
Petra Trček
PUST 2000 "™ LAUFARIJA CERKNO
GLAVNI TRG V CERKNEM
NEDEUA S. 3. 2000
14.00 - Nastop pihalnega orkestra ETA Cerkno 14.30 - Sprevod Laufarjev po ulicah 15.00- PUSTNA OBSODBA 17.00 - Zabava z ansamblom NANOS
TOREK 7. 3. 2000
15.30 - Sprevod Laufarjev po ulicah 16.00-PUSTNA OBSODBA -eksekucija
Za pestro gostinsko ponudbo bodo poskrbeli cerkljanski gostinci Pridite v Cerkno "DE BO RIPA BEL DEBIELA"
Vabi društvo Laufarija Cerkno
Robova 6,1360 Vrhnika tel.: 061/ 75 04 283
AUDUM
Stara cesta 10,13/0 Logatec tel.: 061 / 742 995
sedaj tudi v Logatcu Stara cesta 10 (Možinova hiša)
Ponujamo vam: pestro izbiro zlatih izdelkov, popravila, zamenjavo staro za novo, odkup lomljenega zlata, graviranje. Vabljeni
Februar - višek sezone alpskih smučarjev
Za Smučarski klub Logatec to nedvomno velja. Tekmovanja so v polnem teku. Vsi mlajši čalni kluba tekmujejo v okviru "Notranjskega pokala", v katerem nastopa več kot 170 otrok iz 9 klubov celotne notranjske regije. Po 5 tekmah (od predvidoma 7) je SK Logatec v ekipni razvrstitvi na drugem mestu za klubom iz Postojne. V trenutni razvrstitvi naši tekmovalci branijo kar nekaj vidnih mest. Prva mesta branijo: Vanja Mesec (predšolska cicibanka), Rožle Jereb (predšolski ciciban), Zala Turk (starejša deklica) in Anže Zorman (starejši deček). V kategoriji cicibanov je Ro'le Menart trenutno drugi in Miha Šumer tretji.
V naslednji sezoni bi radi v klub pritegnib še nekaj novih članov. Da bi bila odločitev otrokom in staršem lažja, smo razpisali možnost, da se otroci seznanijo z našim delom na snegu. Tako smo organizirali skupno učenje smučanja in treniranje v času šolskih počitnic na smučišču Cerkno. Zaradi izrednega zanimanja (skupno kar 39 otrok), smo le-te morali razdeliti v dve skupini. Vsaka skupina je imela tri dni možnost smučanja v okviru smučarskega kluba. Skupaj s klubskimi otroci je na Cerknem smučalo vsak dan cca. 45 otrok, za katere je skrbelo po šest učiteljev smučanja. V okviru vadbe so se prav vsi
naučili vožnje z vsemi napravami, premagovali vse vrste terena ter se podali tudi na pravo tekmovalno progo.
Tudi odrasli člani kluba niso mirovali. V klubu smo pridobili tri nove učitelje smučanja L, dva pa sta pridobila naziv učitelj smučanja II. stopnje. Upamo, da bomo lahko v prihodnji številki Logaških novic že poročali o končnem vrstnem redu Notranjskega pokala, v primeru ugodnih snežnih razmer, pa bomo izpeljali tudi občinsko prvenstvo.
Matjaž Mesec
Pustni krofi po receptu moje babice
Življenje pa je lepo tudi za nas. ki se vsako leto našemimo ali vsaj uživamo ob pogledu na domiselne maske. Da bi letos še bolj uživali, vam predlagam, da naredite čisto prave pustne krofe po receptu moje babice. Potrebujemo:
I kilogram moke, 7 dag masla, stepenega v pol litra mleka, kvaseč (pripravimo ga iz 7 dag kvasa, malce moke in malce mleka), 7 rumenjakov, 7 dag sladkorja v prahu, malo soli in naribane limonine lupinice. Vse sestavine dobro pregnetemo, zamesimo testo in ga vzhajamo. Nato ga razvaljamo pol centimetra debelo in izrežemo kroge -polovico večjih in polovico nekoliko manjših (v trgovini dobimo modelčke). Na vsak večji krog damo po žličko marmelade, ga pokrijemo z manjšim in kroi še enkrat pritisnemo z manjšim modelčkom, da so robovi dobro stisnjeni. Krofe pokrijemo s krpo, da še enkrat dobro vzhajajo, nato pa jih po nekaj naenkrat ocvremo v vročem olju. Pri pripravi krofov je zelo pomembno, da vse delo opravimo v toplem prostoru brez prepiha, saj le tako res lepo vzhajajo. Dober tek in lepo poštovanje.
Petra Trček
Vozili smo Picassa
Na uredništvo Logaških novic je v mesecu februarju prišlo vabilo Avtohiše Merlak z Drenovega Griča, na testno vožnjo novega Citroenovega modela Xsara Picasso. Seveda smo se novinarji z veseljem odzvali vabilu in tako preizkusili zmogljivosti novega jeklenega konjička. Pravzaprav že samo ime pove za kakšen avtomobil gre. Picasso nas je presenetil s perfektno sintezo med enoprosto-rnim vozilom In udobno limuzino, poleg tega pa zbode v oči njegova avantgardna in elegantna
Pustni karneval
Društvo prijateljev otrok in mladine I .ogatee vabi male in velike maškare
4. marca od 13.00 dalje
na  pustni sprevod,  ki  se  bo začel pred
Notranjsko II v Logatcu
in pustno rajanje pred knjižnico Logatec.
Otroška maškarada
7. marec od 16.00 dalje
v Kulturnem domu Gorenji Logatec
Organizator Osnovna šola Tabor
Pustni ples
7. marec od 16.00 dalje
V OŠ 8 talCeV Logate(
zunanja linija, katere vrlina je predvsem dobra aerodinamika. Seveda pri Citroenu nikakor niso pozabili na že vsem znano udobnost njihovih vozil. Za volanom se človek pravzaprav počuti kot v domačimi fotelju, izredno domiselna pa je prestavna ročica, ki je Vgrajena v armaturno ploščo. Preseneča tudi vgrajeni računalnik, ki voznika sproti obvešča praktično o vsem, vozniku pa tako ostaja "zgolj" užitek. Izredno prostoren je tudi prtljažnik, kamor so Citroenovi idejni možje vgradili ludi potrošnikom prepotrehni zložljivi voziček. V primerjavi s Pieassu podobnimi vozili
(Scenic, Multipla, Premacv, Zafira), so ghivni
argumenti zanj v prvi vrsti velik prtljažnik, boljša oprijemljivost eestišča. odlična vidljivost in ravno dno vozila, ki omogoča svobodno gibanje. Sicer pa je \sara na voljo v vrč izvedbah. Najšibkejši model ima vgrajen |.(, litrski motor, izbirali pa je mogoče  še   med   It)  veiililjskim   1.8 bliskim
.....lorjem In dvalisoč kubičnim turbo dizelskim.
Seveda so modeli opremljeni z zračnimi varnostnimi blazinami, klima napravo, zavornim ABS sistemom in servo volanom. Zmogljivosti Picassa pa lahko preizkusile tudi sami. V avlohiši
Merlak na Drenovem Griču se namreč lahko
dogovorile za testno vožnjo, a pozor - citroen je avto, ki vam zleze pod kožo.
\l,n,, Podjtd
io^L novice
7
Tekaški smučarski klub Logatec
Najboljši v Sloveniji
Sneg pod Sekirico je sicer pobrala prihajajoča pomlad in z njim tudi tekaške proge, ki so letošnjo zimo nudile veliko užitkov tekmovalnim in rekreativnim smučarjem. Tudi domačemu smučarskemu tekaškemu klubu so omogočile odlične priprave in zato tudi boljše rezultate. Čas pred koncem zimske sezone smo zato izbrali za pogovor s klubskim trenerjem, Pavletom Dornikom.
Kdaj ste pričeli z delom trenerja v TSK Valkarton Logatec in kakšna je bila takrat situacija v klubu?
"Z delom v klubu Valkarton Logatec sem pričel leta 1985. Tedaj sta v klubu treninge vodila Miro Leskovec in Vojko Prezelj. Sprva sem bil bolj strokovni svetovalec, leto kasneje pa sem trenersko krmilo v celoti prevzel jaz. Pričel sem z načrtno vadbo mladih smučarjev tekačev. Ekipa mlajših in starejših deklic ter mlajših in starejših dečkov je štela okrog 15 tekmovalcev. Starejših ,,m perspektivnih tekačev praktično ni bilo. Začel sem vzgajati mlade z generacijo Jureta Smoleta, Urške Fečur, Irene Petkovšek ..."
Ste že od začetka profesionalni trener?
"Prve štiri leta sem bil še zaposlen. Ves svoj prosti čas pa sem z velikim veseljem in vso predanostjo posvetil teku, s ciljem, da iz mladih športnikov vzgojim dobre tekače oziroma vrhunske tekmovalce. Potrebno je bilo veliko osebnega odrekanja, usklajevanja različnih interesov, dogovarjanja, potrpežljivosti in spretnosti, da so bili treningi na dane pogoje kvalitetni in obenem zanimivi za otroke. Kot proiesionalni trener sem pričel z delom leta 1991."
Kakšna je bila prva usmeritev kluba?
"Ob mojem prihodu v Logatec je bila usmeritev kluba bolj v biatlon, kajti lažje je bilo priti do dobrih rezultatov. Tekači niso bili najboljši. Tako sem sprva tudi sam zabredel v biatlon in postal celo selektor pionirske in mladinske reprezentance Slovenije v biatlonu. Resno smo delali. Vse smo imeli urejeno, od priprav do mednarodnih tekem. Poudariti moram, da je iz takratne ekipe prišel današnji vrhunski tekmovalec Janez Ožbolt."
Kmalu po vašem prihodu ste večjo veljavo pričeli pripisovati teku na smučeh? "|)a. Biatlon smo počasi opustili in pričeli s trdim delom   v   disciplini   tek   na   smučeh. Dober
Najboljši tekmovalec kluba Vasja Rupnik s trenerjem Pavlom Dornikom
biatlonec postaneš hitreje kot dober tekač. Uspeh tekača pogojuje samo izjemna fizična priprava, medtem ko pri biatlonu lahko slabši tek popraviš z dobrim streljanjem."
Kdaj so se pričeli pojavljati vidnejši rezultati v teku na smučeh?
"Prvi dobri rezultati so se začeli že kmalu ob uvedbi tekmovanja za pokal Žito in pokal Emona. Hitro smo se dvigovali strmo navzgor. Prvi nosilec kolajne v deški kalegoriji je postal Jure Smole. Poleg njega sta zelo zgodaj pokazala dobre rezultate Urška Fečur in Jožko Petkovšek. Slednja sta bila tudi prva, ki sta ime Uogatec uspešno zastopala na domačih in mednarodnih tekmovanjih v tujini. Naj omenim le njune zmage v Italiji na pokalu Topolino, ki je nekakšno neuradno svetovno prvenstvo dečkov in deklic.
Bila sta vodilna tekača in člana reprezentance Slovenije vse do članske kategorije. Tudi ekipno smo vztrajno napredovah iz leta v leto, tako da smo od leta 1990 naprej vseskozi najboljši klub tekačev v Sloveniji." Kako je danes ?
"V štirinajstih letih mojega dela oz. v desetih letih profesionalnega treniranja se je izboljšalo toliko, da smo dobili bolj urejen vozni park in organizacijsko smo boljši. Bivši tekmovalci so pričeli delati z določenimi mlajšimi kategorijami dečkov in deklic, kar je vzpodbudno za dobre uspehe tudi v bodoče. Sprememba je tudi ta, da imamo danes osemnajst tekmovalcev v mladinskih in članskih kategorijah. Vseh tekačev, ki tekmujejo, pa je danes kar 38."
Tek na smučeh je najtežji šport, saj zahteva vsakodnevno vadbo preko celega leta, tudi v dežju, snegu in mrazu. Kako trenirate ? "Res je, v smučarskem teku ni tako enostavno priti do dobrih rezultatov. Potrebna je izjemna volja in disciplina, da o odrekanjih in usklajevanjih s šolo, starši in še s čim sploh ne govorim. Treniranje teka na smučeh je dolgotrajen večletni proces kontinuirane vadbe. Starejši tekmovalci (nekako od vstopa v mladinske kategorije) morajo trenirati vsak dan dve do tri ure in sicer v vsakem vremenu, za razliko od nekaterih drugih športov, kjer so treningi lahko na suhem in toplem. Treningi so praktično preko celega leta. Tudi v prehodnem obdobju ni počitka. Zmanjšata se le intenzivnost in obseg vadbe. Pojavi se večja raznolikost treniranja, kot so: pohodništvo, kros, kolesarjenje, rolke ipd. V drugem delu pripravljalnega obdobja pa se ponovno začnejo težji specialni treningi hitrosti, moči, eksplozivnosti in vzdržljivosti."
Ste najboljši špotni klub v Logatcu. Kam sodite v državnem merilu in kam v svetovnem ? "Od vseh športnih klubov v Logatcu imamo prav gotovo tekači najboljše rezultate. Naši tekmovalci, od najmlajših do članov, že nekaj let uspešno tekmujejo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Torej od pokala Topolino (Italija) do svetovnega pokala na najvišjem nivoju. Zadnje
desetletje smo najboljši tekaški smučarski klub v Sloveniji. Trenutno je najboljši tekmovalec kluba Vasja Rupnik, ki je že nekaj let član reprezentance Slovenije in redno nastopa v svetovnem pokalu.
Njegov najboljši letošnji rezultat je 35. mesto v Skandinaviji. Svojo prvo točko v svetovnem pokalu je zgrešil le za nekaj sekund. Veliko obeta tudi mladinec Matej Jakša, ki je kljub predhodni bolezni na mladinskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem (Visoke Tatre) osvojil odlično 19. mesto v šprintu. Če ne bi zbolel, bi se po vsej verjetnosti boril celo za medaljo. Dobrim rezultatom sledita tudi mlada tekmovalca, Uroš Godina in Florijan Ambrožič. Kar nekaj mlajših tekmovalcev je tudi v perspektivni selekciji Smučarske Zveze Slovenije. Redno posegamo po medaljah v pokalu Žito in Emona. O vseh rezultatih bomo tako pisali ob koncu sezone."
Kako je z organizacijo tekem in urejanjem tekaških prog v Logatcu ?
"TSK Valkarton Logatec vsako leto izvede vsaj eno medklubsko tekmo za pokal Žito ali Emono. Imeli smo tudi že mednarodno tekmovanje tekačev za interkontinentalni pokal (ICC). Za organizacijo tekme smo bili deležni lepih pohval. Vsako leto, če je le dovolj snega, organiziramo tudi tradicionalne Novoletne teke, ki so namenjeni tudi rekreativnim ljubiteljem teka na smučeh.
Tekaške proge (cca 20 km) redno vzdržujemo v zadovoljstvo mnogih, ki zadnja leta prihajajo na treninge v Logatec. Prav pa bi bilo, da bi na progah vladalo več športne kulture. Pogosto se namreč pojavljajo tekači, ld jim ni mar smer teka, sprehajalci, ki »tacajo« po smučini, čeprav imajo za sprehajanje posebej urejene poti in pa celo psi."
Denarja je v klubih vedno premalo. Kako je s financiranjem vašega kluba?
"Kljub temu, da precej prispevajo starši (vso opremo), pa brez sponzorjev ne bi zmogli. Veseli smo, da nam Valkarton veliko pomaga. Zavedamo pa se, da se moramo še naprej truditi za dobre in najboljše rezultate, kajti vsem naj bo jasno, da uspešna podjetja kot je Valkarton, podpirajo resnično dobre in odmevne rezultate. Tekači jih v Logatcu imamo."
Želim vam uspešne treninge in dobre rezultate.
Roman Rupnik
Za obstoj odbojke se ni bati
Odbojka je sorazmerno mlada športna panoga, a v svetu izjemno razširjena in priljubljena. Tako je denimo leta 1993 mednarodna odbojkarska zveza povezovala kar 212 nacionalnih odbojkarskih organizacij, kurje celo več od nogometa. Tudi v Logatcu ima ta tehnično izredno zahtevna igra zelo bogato tradicijo. Učitelj na OŠ 11 talcev, Kostja Šmiic je pričel s treningi leta 1975. Od takrat dosegajo zelo lepe uspehe predvsem mlajše selekcije, saj starejši dečki uspešno ohranjajo stik z največjimi slovenskimi odbojkarskimi centri, v odbojki na mivki pa je bila logaška ekipa (1'ivk, Cotič, Tomaži*') leta 1993 celo druga v državi.
Tudi zadnja leta logaški odbojkarski klub v Sodelovanju z obema osnovnima šolama ne zanemarja dela z mladimi. Tako za naraščaj na OŠ Tabor skrbi Boštjan Marlinčič. ki tudi uspešno nastopa za člansko ekipo, na OS 8 talcev pa večletno plodno delo sedaj nadaljnji' Gašper Podjed.
Treningi potekajo v sklopu interesnih dejavnosti na šolah, tako da je glavna težava prezasedenost telovadnic in s tem pomanjkanje terminov za trening, ki sedaj potekajo le dvakrat tedensko, kljub temu pa trenerja ne skrivata tekmovalnih ambicij, saj Boštjan, ki skrbi za odbojkarje petega m šestega razreda, upa na ilražavni pollinalni turnir v mini odbojki, kar pa bo nakoliko teži' za starejše dečke, za katere skrbi Gašper. Sam pravi, da ji' realen domet zdajšnje ekipe državno četrtfinale, kar pa bi bil vseeno lep
Uspeh, glede na (o. da Logalee tekmuje v skupini skupaj z odličnimi odbojkarji iz Brezovice. Portoroža. Izole In Kočevjem. Posebej pa razveseljujejo letošnji rezultati že prej omenjene ekipe v mini odbojki, saj logaški tekmovalci, v konkurenci najboljših ekip ljubljanske regije, zaenkrat prepričljivo vodijo in so si tako >e pred koncem tekmovanja zagotovili uvrstitev med šestnajst najboljših
'P
SI
ovemji.
Velika
a.
zdaj zat
leureeničljiva želja odbojkarskega kluba, Katerega delo članov in igralcev je večinoma
Prostovoljno,   je   razšutev odbojkarskega
opismenjevanja na sosednje osnovne šole (Rakek, Vrhnika, Horjul ...), kar pa je seveda povezano s linančnimi sredstvi. Tu pa se, tako kot ponavadi, ta zgodba ludi konča.
Materi Podjed
Tek za zdravje
Smučarski tek, ki združuje učence, učitelje in starše OS Tabor
5. februarja 2000 je bil že četrti Pokljuški maraton za osnovnošolce, srednješolce, starše in učitelje. Na prekrasno februarsko soboto se je na Rudnem polju zbralo več kot tisoč tekačev iz vse Slovenije. Tako kot vsako leto doslej, se je s 75 člansko ekipo maratona udeležila tudi OŠ Tabor.
Na startu maratona je bilo zbranih 26 ekip iz osnovnih šol in 4 ekipe srednješolcev. Izbirali so lahko med različnimi dolžinami prog, na 2, 3, 5 ali 7 km, vsak po svojih zmožnostih. Bistvo lega maratona ni, da prideš čim hitreje v cilj, temveč, da izbrano progo pretečeš do konca. Na koncu so zmagovalci vsi, ki prismučajo skozi cilj. Za nagrado dobi vsak udeleženec spominsko medaljo, malico in topel čaj.
Ce pa ima še malo sreče, je lahko tudi med nekaj stotimi nagrajenci, ki jih naključno izbere računalnik. Seveda vsako leto nagradijo tudi šole, ki na maraton uspejo pripeljati čim večjo ekipo. OS Tabor se lahko pohvali z vsakoletnimi nagradami za številno udeležbo. Po treh zaporednih zmagah v preteklih letih smo letos osvojili 2. mesto, kar pa je še vedno izvrsten uspeh. Z osvojitvijo visokih mest dobi šola vsako leto nekaj kompletov smučarske opreme, ki je še kako dobrodošla.
Doseženi uspehi so prav gotovo izvrstna motivacija za učence, njihove učitelje in starše, da se vsako leto znova udeležujejo te množične športne prireditve. Največja pridobitev za vse pa je prav združevanje in sodelovanje na drugačen, prijetnejši način in z željo, doseči kar
najboljši rezultat s skupnimi močmi. Odrasli, tako starši kot učitelji, se z roko v roki trudijo, da bi v otrocih vzpodbudili pravi športni duh, podajo se skupaj z njimi na progo, solidarno pomagajo drug drugemu, če ima na progi težave in se veselijo skupnega uspeha. Na takšnih prireditvah se stkejo tudi povsem drugačne vezi, kot so običajne v šoli. Vsi, učenci, starši in učitelji se trudijo kot eden in to je tisto najbolj dragoceno, kar nam prinese maraton vsako leto znova.
Vsi se zavedamo, kako pomemben je šport za zdravo življenje. Smučarski tek je prav gotovo eden izmed tistih zimskih športov, ki je med najbolj zdravimi, poleg tega je tudi dostopnejši večjemu številu ljudi kot vsako leto dražje alpsko smučanje. Na OŠ Tabor si že dolga leta prizadevamo, da bi ta čudoviti šport čim bolj približali svojim učencem. V zimskem času tako učenci med poukom športne vzgoje večkrat tečejo s šolskimi smučmi na progah v neposredni bližini šole. Na smuči stopijo že prvošolčki in v naslednjih letih ni že skoraj nikogar med njimi, ki vsaj za silo ne bi obvladal osnov smučarskega teka.
Vsakoletni Pokljuški maraton, na katerega se prijavlja tudi vsako leto več najmlajših učencev in njihovih staršev, je dokaz in potrditev dobrega dela športnih in razrednih pedagogov z mladimi na OS Tabor.
Bojana Levinger
novice
ww.mali.si
stran
u*, novice
LITERARNI NATEČAJ KULTURNEGA DRUŠTVA TABOR ZA NAJBOLJŠO PESEM V POČASTITEV 200-LETNICE PREŠERNOVEGA ROJSTVA
Kulturno društvo Tabor je novembra 1999 razpisalo Literarni natečaj za najboljše pesmi, ki naj bi jih napisali logaški osnovnošolci. Do 14. januarja 2000 je prispelo 98 pesmi učencev od 1. do 8. razreda vseh treh osnovnih šol. Strokovna komisija v sestavi Marcel Štefančič, Anica Perpar, Ljudmila Treven in Milena Herblan Gostiša je izbrala dvajset najboljših. Avtorji izbranih pesmi so za svoje literarne dosežke prejeli knjižne nagrade, ki jih je prispevala Občina Logatec.
Strokovna komisija je imela težko delo, saj je bilo dobrih pesmi zares veliko. Razveseljivo je, da je sodelovalo tako veliko število otrok, da so za svoje pesmi izbirali zelo raznovrstne teme, jih obdelali na izvirne načine in da so se preizkusili tudi v iskanju rim. Mogoče smo pogrešali nekoliko več stalnih pesniških oblik, ki pa so verjetno za osnovnošolce le še preveč zahtevne.
Namen natečaja je dosežen. Veliko mladih se je preizkusilo v literarnem ustvarjanju, se primerjalo s svojimi vrstniki in prav mogoče je, da bo kdo med njimi zrasel v pravega pesnika.
Na občinski proslavi v počastitev kulturnega praznika je bilo predstavljenih le nekaj nagrajenih pesmi. Ker si želimo, da bi nagrajene pesmi prebralo kar največ ljubiteljev lepe besede, in ker javna objava vsakemu ustvarjalcu veliko pomeni, vseh dvajset nagrajenih pesmi objavljamo v tem prispevku. Iskreno se zahvaljujemo g. županu, Janezu Nagodetu, da nam je to omogočil. Zbrala in uredila: Bojana Levinger
RAČKA
Račka šla je na potep, kam odnesla bo svoj rep?
Preko trate, zelenice, nič se ne boji lisice.
Preko ceste že hiti, se tudi avta ne boji.
Je do ribnika prišla, bo veselo plavala.
David Kogovšek, 3,r., OŠ Rov te:
LEDENE SVEČE
Temni oblaki, mrki možaki,
prevlekli so zimsko nebo. Sonce zakrili, potlej spustili so kapljice k nam na zemljo.
Kaj so zaspale kapljice male, po strehah nič več ne polže? Niso zaspale, tu so ostale,
zdaj v svečah ledenih žive.
Tina Skvarča, S.r., OS Rov te
MOJ DEDEK
Moj dedek je srečen, ker mene ima, da nahrbtnik na rame in v hribe greva.
Pojeva, vriskava, kakor se da, ker smeh in sreča sta pri nama doma.
Ko komaj že hodiva, sedeva na tla, nahrbtnik odpreva in obilno se mastiva.
Doma naju čaka le še postelja. Hitro zaspiva in do jutra sanjava.
Matej Šimenc, S.r., OS Rovte
DNEVNIK
V dnevnik male Daniele se je napisalo že kar nekaj skrivnosti, ljubezni
ter veliko prijateljstva.
V dnevnik male Daniele se je napisalo že kar nekaj skrivnosti;
po temnih poteh se je vse lepo končalo.
Darja Lukančič, 4.r., OŠ 8 talcev
MOJ BRAT
Imam starejšega brata,
ki me do nezavesti živcira,
me nenehno nadira, se ne uči
in gleda in gleda v ekran TV-ja ali PC-ja.
Mama in oče godrnjata, se prepirata saj ne vesta, kaj naj naredita.
Ne zanima ga ne branje,
ne učenje, ne pisanje,
saj on ima drugačno življenje.
Z elektriko se ukvarja,
radije popravlja,
v sobi se iskri in stoka,
od veselja mu pa pamet poka.
Učenje mu je ena figa, napeto življenje dela meni,
očku, mamici, dedku in babici.
Luka Nerad. 4./',, OŠ 8 talcev
PRELEPA JESEN
Jesen je najboljši slikar vsega sveta. Pobarva drevesa, kolikor se jih pač da.
Jesen je bogata in lepa, zrele pridelke v kite spleta.
Noči nam daljša in dneve krajša, živali umirja, ljudi vznemirja.
Vse je nared za zimo spet.
JercaKorče, 4.r., OŠ 8 talcev
JUTRI JE NOV DAN
Še en skoraj že pozabljen dan, še en večer, tih in zaspan, še ena noč grozljivih sanj. In spet se z jutrom vse prične, kot v peklu leskeče se. Tiho drevje tam samotno oznanja nov napor kot tihi bor, ki pravi: ['Ne omagaj, pojdi naprej, pred koncem pa še enkrat poglej in povej, ali je res težko,
kot praviš ti in kot vidijo tvoje oči?" Ne, ker JUTRI JENOV DAN!
Katja Smrtnik, 7.K, OŠ 8 talcev:
NASTOP
Sedim, čakam, čutim utrip stotih ljudi.
Dvignjena roka.
Uprem pogled v širjavo črt.
Zamah, nagib.
Moj trenutek je tu, igram.
Kot v brezčasju letim, slišim aplavz, stojim.
Nataša Vidmar, 7r., OŠ 8 talcev
PRIJATELJU
Ustavi svoj korak, prijatelj, postoj, poglej okoli sebe in se nasmej.
Svet ni črn, kot se zdi,
ni sestavljen le iz vojn in skrbi.
Če veselo je srce,
v življenju vse lepo ti gre.
Smej se in bodi vesel
in življenje boš s polno žlico zajel.
Vzemi si čas za lepe stvari, saj v življenju premalo je dni, da bi kradle ti jih skrbi.
Ustavi svoj korak, prijatelj, postoj, poglej okoli sebe in se nasmej.
Eva Kosmač, 7.r., OŠ 8 talcev:
KAKO NAPISATI PESEM
Šola, igra, zabava,
nobena stvar ni prava.
Za nobeno besedo ne najdeš rime,
pa naj razmišljaš pol zime.
Pri šoli se na učenje rima samo lovljenje. Pouk in lovljenje!? Ne, to ne gre!
Kaj se rima na besedo igra? Ne najdem besede kot - dva tigra. S kom se igrata dva tigra? Z mano? Ne, s tigri se ne igramo.
Kaj se rima na zabava?
O, narava!
Le ta povezava
je lahko prava,
ker je meni narava zabava.
Na narava
pa se rima - krava.
To sicer meni ni zabava,
ampak le tako prideš do pesmi.
Samo, če pomisliš na zabavo, lahko napišeš pesem pravo.
Nika Maček, 7,r., OŠ 8 talcev
ZIMA
Teta je zima k nam zdaj prišla, z belo odejo prekrila je tla. Otroci veseli so ven pohiteli, razširjenih rok so zimo objeli.
Sanke, drsalke in tudi smuči, so zapustile podstrešja, kleti. Mladost razigrana v bregove hiti, veselo se driča, se kepa, nori.
Še starčki s pogledi objemajo breg, spomin na mladost jim prikliče nasmeh.
Ko sonce se skrije, tetka zima zaspi, a v otroških glavicah v snu še bedi.
Eva Skvarča, 7r., OŠ 8 lalcei
SANJE
Prišel si v moje sanje, še sama ne vem kdaj, čisto tiho in počasi, kot bi bil slučaj.
Nisi imel vstopnice, nisi vprašal, ali smeš, živel si v mojih sanjah, a tega niti sam ne veš.
Eva Oorenc, 7. v, OŠ 8 talca
KJE JE SREČA
Če praviš, dana svetu ni sreče, si v zmoti, poglej, kako lepo raste cvetica ob poti. Sreča je sonce, ki zemljo ogreje, sreča je ptica, ki leta od veje do veje.
Sreča je pomlad, je poletje, je jesen, tudi zima ima svoj čar in pomen. Morja imamo, polja, gozd in potoke, veselo srce in pridne roke.
Priznaj, da si srečen, da tuj ti je prepir,
da hočeš le delo in mir.
Naj vsak ve, da rad si vesel, saj si
Slovenec,
deželo pa našo, kot krona, obdaja prelep gorski venec.
Zala Turk, 7. t:, OŠ 8 talcev
NAJLEPŠE JUTRO
Najlepše jutro je, ko ti prebudiš me, na uho šepetaš, da rad me imaš.
Vsak dan si lepši, vsak dan si slajši in moje srce te ima vsak dan rajši.
SabinaŽeleznik, 7.r., OŠ 8 talcev
KOZA LIZA
Moja koza Liza rada me ima, v hlevu meketa in veselo skakat zna.
Kadar me zagleda, z repkom pomiglja in s smrčkom povohlja.
Moja roka pa jo boža, seno in kruh ji dam, da mladiča bi vzredila in se skupaj veselila.
Muko Petkovšek, 2. r., POŠ Holedršicu, oš Tabor
MOJE OTROŠTVO
Ko eno leto star sem bil, kozarec sem razbil, se mami razjezila je, sem po riti jih dobil.
Ko imel sem tretji rojstni dan, sem hotel snesti torto sam, mami dovolila ni, sem začel se jokati.
Pri šestih letih, gromska strela, osnovna šola me je ujela. Zdaj hodim v hišo učenosti, učenja nikdar ni zadosti.
Sašo Brus, 4r, POš Hotedriica, oš Tabor
MOJIH DESET LET
Ko sem se rodila, sem glavico dvignila, milo zajokala, ko me je mamica držala.
Prišlo je prvo leto, začela sem hoditi, malo žlobudrati, nato že govoriti.
V drugem letu starša sta rokavčke mi kupila, ker nisem znala plavati, da ne bi se utopila.
Tretje leto prvič sem se usedla na kolo. Dvakrat, trikrat res sem padla, a potem je šlo gladko.
V četrtem, petem letu sem se plavati učila, ker sem z mamico v Šolo v naravi hodila.
Potem prišla je šola in človek tam spozna, da znanje je več vredno, kakor kup zlata.
Pred nekaj dnevi praznovala sem deseti rojstni dan, svoje skrite želje pa nikomur ne izdam.
Kaja Lipovec, 4. r., POŠ Hotedršica, OŠ Tabor
MAČKA IN MIŠKA
Muca miško je lovila, vse dni jo je podila, a ko končno jo je ujela, se miška je zasmilila ji. Pa pravi mačka:
»Oprosti, miška, da sem te lovila, a tako bi mi teknila. Zdaj bom rajši jedla travo, da zbistrim si glavo.« »Nič zato,« pravi miška, »oprostim ti," a za drugič vedi, da mišk se ne lovi!« Tako je mačka jedla travo, a potrebovala je meso, malo miškino slastno. Ko je miška se hranila, se muca k njej je priplazila in takrat jo je - ubila.
liana Kavčič, G.r.. OŠ Tabor
LJUBEZEN
Ljubezen je nekaj lepega, Je pesem srca. Ustavi se na tvojih laseh. Blešči se v tvojih očeh, Elipsasto kroži po tvojih dlaneh. Za vedno ostane del tebe, Enim v srcu, Nekaterim v spominu.
NinaSodja, 7.r., OŠ Tabor
KO JE LISTJE ZAPUŠČALO VEJO
Lep čas po vročem poletju, a še pred travnikom v zelenem cvetju, še pred belo zimsko odejo, takrat, ko je listje zapuščalo vejo.
Takrat je v moje življenje stopila princesa in s poljubom me sladkim popeljala v nebesa.
Z rokami močno me je k sebi prižela in mi vse misli vzela.
Zemljo prekrila odeja je bela, nama pa vsak dan bolj je sreča cvetela. Ljubezen je rasla, ustavi se ne, vedno ljubilo me je njeno srce.
Zelena je trava, rože cveto,
ljubezen pa uniči vse hudo.
Drug drugemu sva stala ob strani,
v dobrem in slabem - ona na moji, jaz na
njeni rami.
Prišel je mesec, mesec po maju, bil sem zaljubljen, bil sem v raju. Ljubila sva se bolj in bolj, nikoli nama ni bilo dovolj.
Lep čas po vročem poletju, a še pred travnikom v zelenem cvetju, še pred belo zimsko odejo, takrat, ko je listje zapuščalo vejo.
Takrat naokrog je loto prišlo, polno ljubezni in sreče je bilo. A tudi ljubezen se enkrat konča, nič več nisva skupaj midva,
lhuki> Koreni, 8 v. Oš 'Tabor
novice
stran
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
OBOKI
Enota za kmetijsko
svetovanje Logatec
Rubriko ureja: kmetijski svetovalce ing. Roman Rupnik
Prva opravila na travnikih
Ko sneg skopni in toplo sonce prebudi naravo iz zimskega mirovanja, je potrebno travnike pripraviti za novo rastno dobo. Prebujajočim poganjkom travne ruše moramo zagotoviti optimalne rastne pogoje za velik pridelek kvalitetne voluminozne krme.
To dosežemo z naslednjimi oskrbovalnimi ukrepi:
Čiščenje travne ruše: da bo mlada travna ruša hitreje in laže pognala, moramo pograbiti ostanke onesnaženja z listjem, vejevjem, kamenjem . stare trave in plevela. S tem bomo novim, nežnim travam, deteljam in zelmi dali optimalne pogoje (več zraka, svetlobe in toplote) za nemoteno rast in razraščanje. Nikakor pa stare nepokošene trave ne zažigajte. S takim nestrokovnim dejanjem lahko ogrozite sebe in naravo. Nič koristnega pa ne boste naredili niti za novo travinje. Nasprotno, poškodovali boste rastne vršičke kakovostnih trav in hkrati toplotno obdelali seme plevelov in gospodarsko manj vrednih vrst trav. ki potem hitreje vzkalijo in zasenčijo rast nežnih kakovostnejših trav in detelj. Toplota ognja uniči v gornji rodni plasti zemlje tudi koristne žuželke in mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v rastlinam dostopna hranila. Krmo, ki je onesnažena z zemljo, živali tudi manj požro.
Hraiianje: je obvezno potrebno na zelo težkih, zbitih tleh, kjer je dolgo ležala snežna oddeja. in kjer je polno krtin. Le travne ruše ne branamo lahko pride zemlja in ostanki hlevskega gnoja s travno maso \ silos in s tem tudi bakterije klostridiji (silaža se pokvari -zaudarja). Njihova kasnejša prisotnost v mleku pa povzroča napihovanje sirov. Krmo. ki je onesnažena z zemljo, živali tudi manj požro.
Valjanje: /, valjanjem pritisnemo od zmrzali dvignjeno travno rušo nazaj ob tla. Tako dobijo rastline hitreje stik z zemljo in hranilnimi snovmi. Poškodovane rastline se s tem hitreje ponovno ukoreninijo.
Gnojenje: <.e nočemo kmetijske zemlje osiromašiti, potem ji moramo z gnojili vračati toliko branil, kolikor smo jih odvzeli s pridelkom. Za vsako tono sena odvzamemo tlem: Hi kg N. (> kg P205 in 27 kg K2(). Na podlagi kemične analize zemlje najlaže ugotovimo založenost tal z glavnimi branili in tako določimo kaj in koliko bomo gnojili- Pri tem pa moramo upoštevali še način rabe travne mše (enokosni. dvokosni ali večkosni travniki, paša ) . Hlevski gnoj trosimo na travniki- jeseni, če pa ga že moramo spomladi, potem naj bo povsem zrel. Količina hlevskega gnoja ali gnojevke za enkratno gnojenje znaša 20 m3 na njive in 10 m3 na travnike.
Apneiije: izvajamo praviloma jeseni.
Vsejevanje travno deteljnih mešanic v obstoječo travno rušo jo nujen oskrbovalni ukrep, ko je travna ruša zaradi različ ml, vzrokov (napadi talnih škodljivcev, posledice suše ...) degradirana oziroma daje malo k,m,., s|.,j(1. kvalitete.
Zavedajte se: botanični sestav travne ruše je rezultat rastišča in načina rabe, je Ogledalo podnebja, oskrbe In izkoriščanja travinja.
Razpis občinskega tekmovanja MLAIH »N KMETIJSTVO
Tričlanske ekip«' mladih s podeži-lj;, vaj občinsko tekmovanje -Mlad, „, k„„
„,| JT let (-top"]« P -""-iiihna), se cm, prej
..    ■ l.'noto kmeti ske svetova in-   I    i     ■ .
FJ™*telefonski števiffi^fc^60-VeČ
iiino, da se prijavijo na OJStvo«. (!e niste starejši
" Pomemb
informacij1
933.
Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 796 020
E-mail: vitra@guest.arnes.si
SVET
ENERGETSKO UČINKOVITA ZASTEKLITEV IN OKNA
Lansko leto smo že pisali o oknih, okenskih okvirih, steklih, tesnenju, senčilih, pobčkah in sanaciji vgrajenih roletnih omaric. Ker gre tehnološki razvoj na področju oken izjemno hitro naprej, se bomo danes spoznah z nekaterimi novostmi in nekaterimi "železnimi" pravili.
Okno je sestavljeno iz različnih elementov, ki imajo različne vplive na izgubljanje energije. Pri nakupu novih oken izberite taka, ki imajo K manjši od 1,3 W/m"K (pri termopanu ali vezanih oknih je K 3,0 W/m"K). Za okna na severni steni priporočamo K 0,8 W/m2K (trojna zasteklitev z dvema nizkoemisijskima nanosoma in plinskim polnjenjem). Za plinsko polnjenje med stekli se uporablja žlahtni plin (argon, ksenon. kripton). Seveda lahko zamenjate tudi sama stekla pri obstoječih oknih. Toplotne izgube skozi energetsko učinkovito zasteklitev so do 2.7 krat manjše kot skozi navadni termopan ali vezano okno. So pa 10 do 15% dražja. Razlika v ceni se povrne s prihranki pri energiji v 3 letih. Pri oknih bodite pozorni tudi na okenske okvire. Prevladujejo predvsem les, PVU in aluminij. Leseni okenski okviri zahtevajo redno vzdrževanje in zaščito pred atmosferskimi vplivi. Toplotna prehodnost se giblje med 1.6 in 1.9 W/m"K. Z debelino se veča izolativnost in manjša koeficient toplotne prevodnosti (K). PVC okenski okviri so se na trgu uveljavili zaradi manjšega vzdrževanja. Prenos toplote skozi okvir omejuje večje število komor. Slabši PVC prolili imajo K okoli 2.0 W/m2K, trokomorni profil ima K okoli 1.6 W/m"K. medtem ko dosegajo petkomorni profili K okoli 1.2 W/m K. Okenski okviri iz aluminija so priljubljeni zaradi dobrih mehanskih lastnosti, enostavnega vzdrževanja in visoke trajnosti. Relativno moteča slabost pa je visoka toplotna prehodnost. Zato je dopustno uporabljati le okvire s prekinjenim toplotnim mostom. Toplotna prehodnost znaša med 2.4 in 3.4 W/ufK.
Za praktično uporabo se pri stavbnem pohištvu uporablja K za celotno okno in ne za posamezne elemente. Ta ni seštevek, pač pa skupno toplotno prehodnost okna določimo kot povprečje okna oz. zasteklitve v celotnem oknu.
glede na povi
Upoštevati je potrebno tudi dodatne toplotne izgube na stikih. Tako ima na primer okno srednjih dimenzij iz 5-komornega PVC profila (K = 1.2 W/m2K) in z zasteklitvijo (K = 1.1 W/mJK), skupni K okoli 1.1 W/irfK.
Bodite pozorni tudi na senčila. Kot senčilo so poleg rolet uporabna še polkna ter notranje ali zunanje žaluzije. Bolelne omarice vgradite na zunanjo stran okna. nikakor ne nad okno. V družini se dogovorite, da prvi ki zvečer prižge luč, dosledno spusti rolete na vseh oknih. Popolnoma brezplačen ukrep doprinese po nekaterih podatkih 4 - 7 % prihranek. Vgradnja energetsko učinkovite zasteklitve K= 1.2 W/m"K pri
lanacijah in energetsko učinkovitih oken pri
radnjah ji
ukrep, ki je ekonomsko zelo zanimiv in dolgoročno edino pravilna odločitev. Dobra naložba v kvalitetno in energetsko učinkovito okno ima vračilno dobo okrog tri leta. Potem vas pred strupenim zimskim mrazo varujejo le dobro naložene obresti. I činkovila raba energije je predvsem način vlaganja v realne, lahko izračunljive in donosne posege. Vse kar vas zanima iz področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec. V prostorih družbe NAKLO d.o.o.. Notranjska II. 1370 Logatec, je pisarna odprla vsako sredo od 17 do 20 ure. Za pogovor z. energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 na tel. 796 020. Le podvizajte se!
Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin, arh
TUDI VI MECETE DENAR SKOZI OKNO?
ZA BREZPLAČNI NASVET, KAKO ZMANJŠATI STROŠKE OGREVANJA POKLIČITE NA BREZPL. TEL. ŠT. 080 12 -44
KLI LOGATEC, cl.d.
clruibu ni Ume in strojno proizvodnjo, trgovino in inlenirins
Pomlad je tu
LOGATEC
Zivtjenje z naravo
Konec februarja in v začetku marca lepo vreme prebuja še zadnje zimske zaspance okenskih in balkonskih rož. Cas je da jih presadimo, pognojimo in temeljito očistimo in obrežemo. takoj po presajanju je priporočljivo zalivanje s fungicidom (oetave + previcur), da preprečimo pojav koreninske gnilobe, odrezane vršičke lahko še vedno potikamo v zemljo za potaknjence aH v šotne tablete.
Pršice Tripsi
Za hitrejše ukoreninjenje uporabimo hormonski preparat za zelene potaknjence. Takoj ko potaknemo ali pa kasneje ko koreninice prerastejo ovojno mrežico sadimo lahko še v šotne lončke. Tako vzgojene sadike so močne in odlično prenesejo presajanje v korita, saj ne doživijo šoka zaradi poškodb koreninske grude. V tem času pa moramo biti zelo pazljivi na škodljivce in bolezni, ki se radi pojavijo na prezirnujočih okenskih in balkonskih rastlinah. Posebno nevaren je napad bele mušice (rastlinjakov ščitkar), resokrilcev in raznih pršic, pa tudi listne uši niso tako nedolžne, če se preveč namnožijo. Po presajanju, čiščenju in obrezovanju moramo napadene rastline temeljito poškropiti z ustreznim insekticidom in škropljenje ponoviti po določenem času ko se razvije tudi zalega. Rastlinam moramo zagotoviti dovolj svetlobe, da se ne prelegnejo in dovolj svežega zraka, ki kroži ob listih, da ne pride do okužbe z raznimi boleznimi. Na pelargonijah se v tem času pogosto pojavljajo rjave hraste na spodnjih delih listov. Pojav imenujemo plutavost in je fiziološka motnja, ki nastane zaradi preobilnega zalivanja in s tem prevelike zračne vlažnosti v predelu zelenega dela rastline. Od plutavosti napadenih listov ne odstranjujemo preveč, dokler se ne posušijo, ker bi sicer preveč zmanjšali listno površino rastline in s tem lahko povzročili njeno odmrtje.
Bel
■le musiee
Plutavost bršljank
Po nasvet ali pomoč pri vzgoji rastlin lahko pridete v Agrodom vsak delovni dan od 8.00 - 12.00 in od 13.00 -19.00. v soboto pa od 8.00 - 12.00 ali pa nas v tem času pokličete na tel.: 790-630.
J.N.
TRGOVINA "SABINA"
Nakup mineralnih gnojil po vaši želji
Mineralna gnojila proizvajalcev: KUTINA in IIYDRO.
HYDRO Slovenija vam po dogovoru določene količine tudi zmeša.
Trgovina "Sabina", Petkovec 13, 1373 Rovte, tel.: 061 / 7501 035, GSM: 041/ 695 021
stran
topašL novice
Znamenja na Logaškem
Veharška ali Erženova kapelica
Prav tam, kjer so se ne tako davno, denimo, še po prvi svetovni vojni, križale pomembne poti na vse štiri strani neba: iz Idrije prek Jeličnega Brda proti Logateu ali iz Vipavske doline prek Godoviča proti Skolji Loki, natanko na Veharšah je stalo trdno gospodarstvo Erženovih. Po pripovedovanju Dolfeta Bogataja-Režiškega je postavil v dvajsetih letih tedanji gospodar Franc Eržen, gruntar, trgovec in gostilničar, na svojem posestvu - ob pomembnem križišču - kapelico Materi Božji v zahvalo za srečno vrnitev z vojske in iz štiriletnega ruskega ujetništva. Ljudje so jo različno poimenovali: najčešće Veharška kapelica, pogosto tudi Erženova kapebca, pa tudi Kapelica na Veharšah ...
Do sredine devetdesetih let jo je močno načel zob časa. Na pobudo Pavla Kržišnika-Trpinovega so vaščani z gmotnimi prispevki in delom leta 1995 kapelico obnovili zaradi spomina na preteklost, pa tudi zaradi tako upodobljene želje popotnikom, da bi srečno popotovali skoz veharško križišče.
Tudi Veharška kapelica (dimenzije: širina 135cm, dolžina 140cm, višina - v slemenu 370cm, v kapu 240cm) je grajena in obnovljena v tipiki notranjskih znamenj: dvokapna streha z opečno kritino, obojestransko ometani zidovi. V obokanem »oltarčku« (52x125 cm), zavarovanem s kovanimi vratci, je kip Matere
Veharška kapelica, loto F. Bogataj
Božje, darilo Ivana Leskovca-Metoda, ki tudi pridno oskrbuje to križiščno znamenje.
Marcel Stefan&č
Kdo je kaj za kaj?
Poimenovanja, nazivanja in službovanja v Cerkveni skupnosti - prvič
Redovnik- brat ali duhovnik in redovnica- sestra
Vse se začenja že sila preprosto, denimo, med redovniki so redovni bratje raznotere izobrazbe ali brez nje. Živijo v redovni skupnosti, in ker niso duhovniško posvečeni, opravljajo različna laična -neduhovniška dela in opravila; lahko se ukvarjajo tudi z znanostjo, umetnostjo ipd. Podobno je tudi s sestrami-redoviiicaini, ki so glede na izobrazbo in usposobljenost razporejene k delom in opravilom v redovni skupnosti ali zunaj nje (šolske sestre, bolniške sestre, usmiljenke ... Med redovniki pa so tudi duhovniki s teološko izobrazbo, za katere je obvezen enoletni noviciat (pripravnica za življenje v redovniški skupnosti) pred študijem teologije. Za vse redovnike in redovnice velja, da morajo predvsem živeti duha ustanovitelja, na primer: frančiškani se zgledujejo po sv. Frančišku.
Teolog in bogoslovec
Med teologe spadajo vsi, ki diplomirajo iz teoloških ved (bogoslovje). Študij traja šest let. Diplomanti so lahko laiki, ki ne stopijo v nobeno od redovnih skupnosti in niso posvečeni za službo cerkvi. Tisti študentje, ki se odločijo za duhovništvo, so posvečeni po končanem petem letniku teologije (takrat zapojejo tudi novo mašo). Najpogosteje se v vsakdanjem jeziku besedi teolog in bogoslovec enačita. Natančnejša definicija pa bogoslovca opredeljuje kot študenta teologije, ki se opredeli že med študijem za duhovniški poklic in v času študija živi v posebnem bogoslovnem domu - semenišču.
Kaplan in k ura I
Diplomirani teolog opravlja praviloma najprej službo kaplana, neke vrste pripravnika za župnijsko službo. Kaplan je razporejen za pomočnika v določeno župnijo, kjer se dvakrat po tri leta (v dveh različnih župnijah) seznanja z življenjem in delom v župniji. Po opravljenem kaplanskem »stažu« opravi kaplanske izpite. Kurat je (lahko že kot kaplan) določen za pastoralno delo, za oskrbnika v posameznih okoljih, ki so praviloma izvzete iz župnij (brez župnij). Tako opravlja kurat pastoralno delo v vojašnicah (tudi na frontah), v zaporih, v bolnišnicah in še kje.
Duhovni pomočnik
Duhovnik, ki ie brez župnije (podobno kot kaplan), prihaja   pa na  pomoč v župnije samo občasno, si' naziva duhovni pomoćnik. Lahko pa duhovni pomočnik opravlja razne službe (z večini? vezam; na versko oz. cerkveno življenje), občasno pa pomaga v tej ali oni župniji. (Prihodnjič od župnika, prek dekana in kanonika do arhidiakona.)
mM
ma
li
offset tisk:
vizi tke
dopisi
prospekti
knjige
časopisi
mape
Čevica 4, 1370 Logatec, Telefon: 06 1 790 660, Faks: 06 1 790 664, NMT: 0609 625 688, GSM: 04 1 625 688, El. pošta: tiskarnaCmali.si
Tisti gospod,
ki bi stopil v partijo, ko bi sekretar hodil k maši
In ostala sta vsak na svoji strani ideološke razmejitvene črte. Dokaj drugače je bilo kasneje s cerkveno oblastnimi ločnicami, saj se škofijske razmejitvene črte ne menijo za občinske upravne okvire. In tudi nič ne pomeni, da logaška občina tako rekoč scela sodi pod ljubljansko (nad)škofijo; Medvedje Brdo izjemoma ne. Že od nekdaj so Medvejci bili zavraški farani; Zavratec pa od rapalske pogodbe 1920, ko je bil upravno in cerkveno priključen k Italiji, ostaja sestavina neke »Primorske«, ta pa ima svojo škofijo v Kopru. In kakor Medvedje Brdo samo zase ni fara, se dogaja da Zavratec, ki je »svoja« fara, nima »svojega« župnika v svojem župnišču, pač pa je stacioniran na Gorah, kjer mu je bila dana sočasna župnijska oblast. Torej gospod z Gor in iz Zavratca ter temu podružnično podrejenega Medvedjega Brda.
Ta dvojni župnik je Danilo Kobal, ki bo letos na sv. Petra in Pavla dan srebrnomašnik. Rodil se je v Sanaboru 5. februarja 1950 v fari Gol, kjer je tudi končal osnovno šolo. V vipavskem malem semenišču (cerkvena gimnazija) je maturiral 1969. leta. Med študijem teologije, sredi tretjega letnika, so ga vzeli k vojakom. Ko so ga tam snubili za vstop v partijo, je bil pripravljen ustreči snubcem, če bi v zameno njihov sekretar hodil k maši (Bi rekli: mat v eni potezi!). Ostala sta tako vsak pri svojem: sekretar v partiji. Danilo pa je 1975. pel novo mašo na Colu. V zaključnem študijskem letu je - tedaj že gospod - obiskoval Kobjeglavo kot nedeljski kaplan. Nato je kaplanoval v Solkanu in v Komnu. Naslednjih enajst let pa je župnikoval v Sebreljah. Leta 1991 mu je koprski škof zaupal kar dve župniji: na Gorah (nekdaj Magdalenska gora nad Idrijo - cerkev je posvečena sv. Mariji Magdaleni; krstne knjige segajo do leta 1730!) in v Zavrateu (s farnim zavetnikom sv. Urhom). Obe župniji skupaj zmoreta toliko duš. kot mnogokje ena sama in še manj. Zadnji »samo zavraški« župnik je bil Ivan Kobal. Zavratec bi, denimo, zmogel komaj kakih 200 laranov, če bi jih ne bilo prav toliko še z Medvedjega Brda. nad katerim bedi v podružni cerkvi sv. Katarina (s sv. Cecilijo ob strani, nikakor pa ne s sv. Gabrijelom, kot se celo v kaki imenitni knjigi rado napačno navaja). K nauku, kot pravijo tod verouku, bodi 15 Medvejčkov, od teb jih bo letos tretjina pri birmi. Zadnja dva duhovnika je dala lata 1984., in sicer: Lojzeta Kržišnika in Evgena (Jantarja. Resnično: obojih laranov je malo, zato se pa Liri obsežno raztezata od idrijskega konca do Zale in od tod do doline Sore. Toliko je vsega sveta, da bi lahko imel gospod svoj lov, kot se rad pošali župnik Kobal. (listo resnobno pa pravi, da so
Danilo Kobal župnik gorski, zavraški in tudi medvejski.    foto: Franjo Bogataj
ljudje tod pridni, delavni, pripravljeni na mnoge žrtve, zalo je mogoče mnogo prej priti do potrebnega denarja kot pa do potrebnih soglasij spomeniškega varstva za obnovo cerkva: že samo za obnovo kake strehe.
Gas zunaj ozko službenih potreb namenja gospod Danilo delu v škofijskem odboru za mladino, ki se posveča zlasti mladinski pastorali, medžupnijski pripravi na krst, srečanjem školijske mladine ... In kol že rečeno: veliko časa velja tudi skrbi za vzdrževanje cerkva. Župnike sicer premešča školijski ordinariat, pač, po potrebi. Toda če bi lahko sam izbiral, kako bi se odločil? »Ostal bi kar tukaj. Veste, na deželi je vendar tako lepo. Pa tudi ljudje so radi z roko v roki; zamere niso ravno vsakdanji gost, zato je moč mnogokaj storiti za skupno dobro.« pravi gospod župnik brez zadržkov. Ob slovesu pred župniščem, ki zaradi lesenega oboja še najbolj spominja na planinsko kočo, je dobrodušni gospod še ljubeznivo vabil: »Pa kaj kmalu na svidenje. Ge prej ne, pa tedaj, ko boste po »Poli slovenskih legend« prisopihali k meni po kontrolni žisr.«
Seveda, seveda. Na svidenje! Pa ne samo zaradi kontrolnega žiga.
Marcel Stefančič
Knjižne novosti v logaški knjižnici
strokovni; knjige
Ali >S ne pozna meja
CUANDA, S.: Prva odločitev SI ovencev za Slovenijo
KAHBA, I'.: B aziskiijemo in primerjamo Emono m Pompeje
KliOlT, P.:   Vzgajanje bralca: naj vas otrok postane bralce za vse življenje MENNEN, P: Kako tO lepo (iisi: odkrivali svet z vsemi čuti
ODDALJENI pogled na Breginjski kot OTROKOVE pravice v Evropi \VILMES-\L, B.: Kje je doma tišina.'': starši in otroci odkrivajo poli do sprostitve
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
GRASS, (i.: Pločevinasti boben KUNTNER, T.i Moja jablana KUREISHI, IL: Intimnost MESTNIK, L: Vikend sredi vasi PERPAR, V: Nekdo kliče tvoje ime SAMARAGO, .1.: Zapis o samostanu SKRINJ AR-T. V.: Na svoji žlahtni zemlji SMOLE,, M.: Hrast sem in breza v srcu VREL, M.: Obkoljena zver ali Moj boj z ra.šeo (rakom)
Miinicfl
LOGATEC
MLADINSKA LITERATURA
BAN. J'.: otrok ustvarja
GARLE. E.: Petelinčekje šel po svetu
COLEMAN, M.: Gregor i Simona
GA DEŽ. L: Čas metuljev
M A KAROV I G,   S.: Smeliščni muc in druge
zgodile
NEUGEBA1 I R.L.: Najlepše darilo
PREŠEREN, I)()(za domišljijsko potovanje
in domače branje
RINGA raja: izbor otroških pesmi
ROWLING, J.  K.:  I Li. i v  Potter. Kame,,
modrosti
S\ I I IN \. P.: Lila mesto STOK-V., N.:  Prijatelji meseci
VEL LIHI. |S, M.: Torta za medvedka
ZUPAN, D.: Modri kamen i.....bosli
llenka Furlan
novice
stran
PREJE
PREJELI SMO
Cenjene bralke in bralci!
Prostorske možnosti za objavo vaših pisem so omejene, zato vas prosimo, da nam pošljete največ 20 tipkanih vrstic, tako da bomo lahko objavili čim več vaših mnenj, pripomb in pohval. Ce bo dolžina presegla predpisano, si bomo v uredništvu skladno z veljavnim Zakonom o javnih glasilih vzeli pravico in jih ustrezno skrajšali ali priredili. Vaše pismo mora biti opremljeno s pravim imenom, polnim naslovom in telefonsko številko, na kateri bomo lahko preverili avtentičnost. Objavili bomo le ime, priimek in kraj bivanja. Naš naslov: Logaške novice, Cevica 4, 1370 Logatec ali e-mail: novice@ mali.si
Grapnčk ne Grampovčnik!
Ko zaslišim ime Grampovčnik, mi je tako. kot bi me nekdo zbodel. Ne vem. kdo si je to ime izmislil. Ime naj ostane takšno, kot ga govorijo domačini. Sama sem bila doma na Griču. Spominjam se, ko je imela mama god, smo otroci šli nabirat zvončke čez Kugejev vrt in Gaber ter največkrat gazili po snegu, ki nam je segal skoraj do pasu. Na drugem bregu je žuborel studenček in se vil po dolini. Kjer je sonce stopilo sneg, so se pokazali pivi zvončki ... Vedno smo hodili tja in nikoli nismo rekli drugače kot Grapnčk. Vsi starejši ljudje lahko to potrdijo. Ne vem sicer, od kod izvira ime. Mogoče tudi iz besede grabenček. Vem pa, da Grampovčnik ali še kako drugače, ni bilo nikoli. Ta beseda je kot kitajska, da si lahko jezik zlomiš. Zakaj spreminjate imena'.'' Naj ostane ime takšno, kot ga govorijo domačini. Mislim, da še ni prepozno, da se to ime še lahko popravi in da ne bo ostalo nekakšna "pokveka".
/. U. Logatec
DELO DOBI
ZAPOSLIMO
- KV ZIDARJA
- POMOŽNEGA DELAVCA
LAZO d.o.o.
Informacije: tel.: 0609 620 850
mam
1981 EhU
Čevica 4, 1370 Logatec, Telefon: 061 790 660, Faks: 061 790 664, NMT: 0609 625 688, GSM: 041 625 688, El. pošta: tiskama(c'>mali.si
Zadnja ura je odbila
in črna zemlja je
pokrila nje telo.
Svetlo sonce se je skrilo,
ki ji vedno je svetilo,
v nas pa velik žarek je pustilo.
ZAHVALA
Ob izgubi mame in stare mame
Frančiške Modrijan
iz Rovt
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč in darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Skvarču za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
Zahvala
Ob nenadni smrti
'-■Si
/    ! *
Jakoba Oblaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku Selanu za opravljeno sv. mašo ter pogrebni obred. Pomladnemu odmevu za lepo petje, pogrebnemu podjetju Menart in g. Kuncu za lepo organizacijo pogreba.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Zahvala
Ob nepričakovani izgubi mož; očeta, starega očeta in tasta
Janeza Dolenca
se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno ustno sožalje, darovano cvetje iu sveče.
Posebna hvala Lovski družini Logatec za izpeljavo pogreba in Združenja šoferjev in
avtomehanikov Slovenije. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi, oiganislki, ter g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči žena Mirni, sin Bojan in hčerka Jana z družinama
V srce zavel leden je veter,
ker z nami več te ni.
v duši ujeta bolečina
za vedno v nas zdaj spi,
in vendar boš med nami
kot večna zvezda tja do konca dni
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka in strica
Petra Gostiše
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za številne pisne in ustne izraze sožalja ter podarjene svete maše, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo članom Združenja šoferjev Logatec, osebju ZD Logatec, Pogrebnemu zavodu Menart, pevcem Pomladnega odmeva in g. župniku Selanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi sestre in tete
Pepce Lukančič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravnicama dr. Turkovi in dr. Likarjevi. sestri Branki in ostalemu osebju zdravstvenega doma, sestram v Domu sv. Jožeta v Gor. Logatcu, socialni delavki ga. Obreza, g. Gregorju Obreza za nuđeno pomoč, župniku g. Tonetu Komparetu in g. Viktorju Kastelicu za lep pogrebni obred ter župniku g. Janezu Selanu za opravljeno mašo v domu sv. Jožefa v Gor. Logatcu. Lepa hvala tudi pevkam zbora upokojencev in Menartovim za organizacijo In opravljene storitve.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi mame. babice in
prababice
Frančiške Poženel
iz Laz 34 se    iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ste jo pospremili na njeno zadnjo |
darovali   cvetje   In   sveče tel izrazili sožalje.
Zahvaljujemo   se osebju upokojencev  Vrhnika  in g< župniku Stanislavu Škufci.
Hvaležni vsi njeni
vseni
lOt, nam
I loma BDodu
mj> m/M
Procesorji
m/on 550 5X100 s/t Mtoii 600 62.900 sit Athlon 650   74.900 s/t
oujejo ODV
m $941 35/00 s/t ASUSK7M 46390 sit Lucky $t«r K7A759 $1709 sit
ponudba meseca!
pii mm* - 36J00 $it
Velika izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium lil) ter AMD (K6-2/3, Athlon)!
Domači računalnik
M/NIATX235W, LUCtO/ STAR VA693A 133MHZUDMA66, 64MB RAM, INTEL CELERON 466, MAXT0R 10.1GB, FDD, V00D003 2000 16MB AGP, CDROM 4SX IDE, ZVOČNA 32BIT STERE0, 200W ZVOČNIKI, MODEM 56KB V90 AMR, TIPKOVNICA, MIŠKA LOGITECH PILOT S PODLOGO 143#30U Sit
imm n RIVA Tim M64
W#I|LD I6mb agp/jc
S3
Diamond Viper II1200
32MB agp so. soo sit ATI Rage Furv Maxx
64MB agp    6y%00 ,/f
PLEXTOR 8M2A in 12/4/32$
EDEN IZMED 1IAJBOLJ ZANESLJIVIH ZAPISOVALCEV TOKRATNA IDE KRMILNIKU TERZ8X HITROSTJO ZAPISOVANJA,
61500 sit
TER NAJNOVEJŠI IN NAJHITREJŠI ZAPISOVALNIK
HITROS1JO ZAPISOVANJA TER S 5MB PREDPOMNILNIKA.
SUOOsit
rfllaco
c o m p u t e r s
Opekarska 51A, Ljubljana
t:061/33?315 *061/339314 prodaja@mlacom.si, wvw.mlacom.si
fyašL novice
Po nakupih!
Kartica BA/Maestro u nagrajuje.
ljubljanska banka
Velja do:
Maestro
Veljavna v Sloveniji / Valid only in Slovenia
Vsi imetniki kartice BA/Maestro imate marca priložnost za privlačno nagrado! Od 1. do 31. marca lahko sodelujete v akciji, ki nagrajuje najzvestejše uporabnike kartice BA/Maestro. Z vsakim plačilom s kartico BA/Maestro, ste marca bližje bogati nagradi.
Kartico BA/Maestro imajo vsi imetniki tekočih računov. Zdaj pa jo lahko s pridom izkoristite tudi za plačevanje na vseh prodajnih mestih z nalepko BA in Maestro. Plačevanje s kartico BA/Maestro vam bo prihranilo zamudno pisanje čekov!
Kartica BA/Maestro vam omogoča popolno kontrolo nad stanjem na tekočem računu, saj jo lahko obremenite le do dejanske višine sredstev na računu. To je prednost tudi pri večjih nakupih, saj kartica BA/Maestro nima tedenskih ali mesečnih limitov, temveč vam omogoča izkoristek vseh sredstev na vašem računu.
Na območju podružnice Vič - Notranjska bo nagradna akcija potekala v trgovini Pekarne Vrhnika, na Cankarjevi 5 v Logatcu.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Podružnica Vič - Notranjska
Vedno prava rešitev
AVTO SOLA
Tečaj cestno-prometnih predpisov
A,B,C,E,F in H KATEGORIJE BO 14. 3. 2000, OB 18. URI.
Možnost plačila ur vožnje na več obrokov
brez obresti in bančni kredit od 6 mesecev do 5 let,
POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE,
IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI LJUBLJANI.
Inf. in prijave:
AVTOŠOLA, Stara c. 23, Vrhnika tel.: 061 / 750 40 40 ( vsak dan od 7. do 19. ure) GSM: 041 / 739 838
URADNE URE:
torek od 12. do 17. ure sreda od 11. do 18. ure četrtek od 12. do 17. ure
Zaposlimo inštruktorja za poučevanje v Ljubljani in Postojni. Pogoj: inštruktorski izpit
SEMENARNA CVETLIČARNA
K nam prihaja pomlad.
Nanjo smo se skrbno pripravili, saj želimo
strankam ponuditi raznovrstne kvalitetne artikle.
Na zalogi imamo:
-semenski krompir,
- semena različnih proizvajalcev, -zemljo,
- različna gnojila (za travo, vrt, za cvetoče in zelene rastline),
- različno orodje in pripomočke za obdelavo vrta.
Sredi marca, vas čaka velika izbira sadik sadnega drevja in okrasnega grmičevja.
Vsak dan imamo na votjo sveže sobne rastline, ki lahko razveselijo vaše najdražje, še posebej ob praznikih, kot sta 8. in 25. marec.
Vljudno vabljeni v trgovino SONČNICA, vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Pričakujemo vas na Stari cesti 4, na Vrhniki in v Sinji Gorici 18.
Za ostale informacije pokličite na telefon: 061/ 750 45 88 in 061/ 750 5918
IDA PETROVČIČs.p.
NOV)Q
MINI SEMENARNA
izdelujemo svečane in žalne aranžmaje, . aranžiramo darila,
• pestra izbira lončnic in rezanega cvetja
OB NAKUPU NAD 5.000,00 SIT NUDIMO 10% POPUST
8. MARCA ODPRto OD 8. DO 19. URE
Vsem ženam čestitam ob njihovem prazniku.
CVETLIČARNA
JOLI
Jolanda Vidmar s.p. Stara cesta 10,1370 Logatec tel ,:061/742 352
NEODERMA BIOPILING
Kombinacija čistih izbranih zelišč z mehaničnim in biološkim učinkom daje odlične rezultate pri:
aknah, brazgotinah, mastni koži, razširjenih porah, pigmentacijah, pegah, gubah,
utrujeni koži.
Kozmetični salon Lepota & zdravje, Prešernova 9, Logatec, tel.: 061 741 379 Lidija Kern, višja medicinska sestra, kozmetik
KOZMETIČNI SALON
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova 9, 1370 Logatec tel.: 061/ 741 379
mw\ 1
LIDIJA KERN
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, KOZMETIK
DELOVNI ĆAS:
Ponedeljek, sreda, petek od 16.30 do 22.00 ure, torek, četrtek in sobota dopoldan po dogovoru.
i,f,šL novice
ZAKAJ VOZITI „KONJIČKA" NA POPRAVILO V LJUBLJANO,
ČE LAHKO TO OPRAVITE NA VRHNIKI ?
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠEVCO 14 tel.:(061) 751-005
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa:
- osebna vozila,
- mala dostavna vozila,
- kombije.
!!! Izdelava športnih izpušnih sistemov !!!
POC
Q|L_I
L
MAVRICA
SERVIS IZPUŠNIH SISTE
POD HRUŠEVCO 14
T cz^
Uradne ure:
_t 1 pon. : 7 -15
tor.  : 10 - 18
sre. : 12 - 18
čet. : 7 - 15
pet. : 12 - 18
sob. : 8 - 12
Tomi     CASERMAN PAVEL s.p.
BLATNIK,
a
VRTNARIJA 16
VRHNIKA-center
flamingo    1360 VRHNIKA
TEL.:(061)752-455 Ljubljana —FAX: (061) 756-188
VELIKA RAZSTAVAB3CITROEN XSARA
NAJPREJ JE BIL NAVDIH
BERLINGO
simpatičen avto za simpatične ljudi
po ugodnih cenah letnik 99'
V našem servisu vam zagotavljamo dostavo rezervnih delov v 24 urah, sodoben servis in pestro izbiro dodatne opreme za vaš avto. V primeru daljšega popravila vozila, nudimo nadomestno vozilo, strokovno usposobljen kader pa bo poskrbel za vaše vozilo. «-
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
CITROEN
MERIAK
A
Drenov Grič 99,1360 Vrhnika tel./fax: 061 751 007, 753 807
fitnes studio d.o.o.
PETER KLEPEC
Rimska 33, Log pri Brezovici, tel. (061) 653 - 188
se ob svoji 5. obletnici delovanja zahvaljuje vsem, ki so in še obiskujejo naš fitnes. Vse, ki še oklevate, pa vabimo, da se nam pridružite in se sami prepričate o vseh možnostih   in   pozitivnih  učinkih   rekreira nj a,  kot so:
FITNES
programi hujsanja, pridobivanje kondicijo ali mišične mase;
PACE krožna vadba
hitro zmanjševanje telesne teže, pridobivanje kondicije, vadba primerna za vso družino;
STEP AEROBIKA
zmanjševanje telesne teže, pridobivanje kondicije, izboljšanje koordinacije gibov;
SOLARJjJ
za rahlo zagorelo polt skozi vse leto ali za podlago pred morjem.
Z voljo in vztrajnostjo se lahko učinkovito soočite z odvečnimi kilogrami, odpravite posledice slabe telesne drže m poklicnih okvar, pridobite na kondiciji, pa tudi okrepile in pridobiti* na mišični masi. Z veseljem vam
bomo stali ob sirani.
Podrobne|še lnformacl|e so vam na voljo med 16.00 in 22.30 uro na tel.: 061 / 653 188, do 16. ure pa na tel.: 041 972 169 ter na Internetu www.PeterKlepec.8m.com
Vabljeni
NEVERJETNO UGODNA CENA
PRI NAKUPU OPEL CORSE
ZA 1.399.000,00 SIT
DO 31. MARCA 2000 samo pri
AVTOSERVIS
□PEL-©-
URBAS
Postojnska 37, 1381 Rakek;   tel.: 061/ 701 725, 701 735
C O R S A
OPEL.-®-
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO]
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA; IZBIRA RABLJENIH VOZIL