pür Posamezna itevilka stame 20 ¥,
Sl. številka.
Maribor, dne 19 aprila 1918
Letnik X.
laročnina listu: —
Celo leto . . K12 — leta . . k , G — $Wrt leta . . , 3— ČSesečno. . . . 120 Statai J&wstrli« s— Odo Selo . •	* 15-—
Ä6asffi»B2S8« Številke
ms» m viuasrfev. -.
%
fgr«d«*®fv0 in upravniStvo • Maribor «»rolka ulica. 5. — Telefon št. 113.
l3
Ins er ati ali oznanila
se računajo po 18 od čredne petitvrste:
1 večkratnih oznanilih i — popust
„Straža“ izhaja v poa» deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vrača}*
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I	-gaff
Listek.
Botba mm svetovno nadvlad©. •
Najdrznejša domišlU’a imperializma si nikoli upala sati j ati o možnostih, o katerih sev zdi, da se u-tegnejo ?daj uresničiti. Razsul ruske armade )_e pre-vrgel razmerje moči v Evropi. Zvišal je moč "Nemci e taki da ka" takega ni nihče slu.ii. Dočim .nemške armade na zapadu porivajo nazaj velikanske armade Anglije in Francije, so na vzhodu nemške čete zavzele Èelsingfors, Charkow in Odeso, se istočasno nemški bataljoni bojujejo pri Jeruzalemu.
Zdi se, da se sedaj postalo možno to. kar si nemški imperializem ni nikdar drznil upati : nesped-bojno vladstvo Nemčije v Evropi, nemški imperij od Severnega ledenega morja do Perzijskega zaliva.
Mir, sklenjen v Brestu-Litovskem, je spravil pod nemško interesno siero Finsko, Estonsko, Livon-sko, Kuronsko, Litovsko, Belo Rusijo, Poljsko in U-krajirio. Od finskih morskih obal Severnega in Belega morja do ukrajinske obali Črnega morja se v teza ozenlje, obljudeno z 60 milijoni prebivalcev, o zemlje ©dem naroanosti, katero m podrejeno nemškemu vrhevnemu armadnemu poveljstvu,-
Na tem ozemlju bi se naj ustanovile male in arednjevelike države, ki bi naj ..bile z gospodarski političnimi in vojaškimi pogodbami trajno zvezane z Nemčijo. Tem sledi Rumunija, kjer si Nemčija zasi-
Cmrmìm&w pad#c* !
I
Bridka žalost in kipeči gnev sta prešinila vse \ nacionalne nemške, stranke od krščansko-socialne do : vse nemške in nemškutarske. S solzami se mešajo psovke in kletvice. Za svojim ljubljencem, za grofom Gzerninom jokajo, tiste pa, ki. so povzročili njegov padec, preklinjajo.
NemškonaciOnalnemu razpoloženju daje duška „Marburger Zeitung“ s svojo znano odurno in surovo pisavo, ki je odsev nemškonanionalno kulture na Spodnjem Štajerskem. V svojem uvodniku dne 17. a-priia. piše: „Ne po svoji, marveč vsled krivde neodgovornih Činiteljev je padel grof Czernin, in kakor vsikdar, kadar se veselijo naši nasprotniki, se v Avstriji vsled Ozernjinovega padca, veselijo in vriskajo javni gobci (kakšna omika?) Cehov, Jugoslovanov in boUševikov . . . Sedaj pleše dvorna kamarila, plešejo češki in jugjosdovianski Masaryki, laški farji in politika spodnjih ženskih kril.“
Iz nemškonacionalnega gneva in jada more in mora spoznati vsak, če bi tudi bil udarjen z umsko slepoto, kaj je bil Czernin Nemcem. Bil jim je voditelj, kakor ga že dolgo .nišo imeli na ministrskem sedežu. Bil.je kot zunanji minister nemškon aniona-lni agent, ki je oskrboval n emškon acio n ahi e imperialistične, politične in gospodarske posle. Kot nemškiona-cionalni politik je skušal tudi posegati v avstrijsko notranjo politiko ter je oviral in očrnjeval upravičene zahteve Slovanov, zlasti Cehov in Jugoslovanov.
Mož takih nazorov ni nikdar sodil za avstrijsi-kega zunanjega ministra. Zato je tudi moral odstopiti po preteku 16 mesecev. Skoda, da ni šel že prej. Ce bi se ga bilo prej pahnilo z ministrskega sedeža, bi morda mir v Brestu-Litovskem imel drugo obliko in (fugo vsebino in splošni svetovni mir ne bi bil še tap daleč odmaknjen sedajnosti.
Kr vda Czerninovega ministrovanja je bila v tem, dahi dosledno izvajal mirovnega gesla našega cesarja: brez aneksij in odškodnin, brez političnih in gospodarskih nasilnosti. Preslab je bil, ker prepoln nemškonacionalne ideologije in prereven pravega . avstrijskega političnega duha, da bi se bil odloč-
no ustavljal aneksion igličnemu gibanju na Nemškem. Mirovna resolucija nemškega državnega zbora z meseca julija 1917 bi mu bila služila kot dragocene in močno sredstvo in orožje za boj proti vsenemškemu aneksionizmu. Pa je bil prevelik slabič za tak boj. Zavezniško vdanost napram Nemčiji, katero je venomer povdarjal, je smatral kot tako dolžnost, da je Nemčiji puščal pri določitvi pravjcev za zunanjo politiko popolno prvenstvo. Tako se'je jačil vsenemški aneksionizem ter je dosegel v miru v Brestu-Litovskem zmagoslavje, o kakršnem prej niti sanjar ni. Ta mir je vse drugo samo ne mir brez aneksij in odškodnin, brez političnih ih gospodarskih nasitnosti. Zato tudi ni čuda, da je od tega miru dalje vedno bolj rastla nezadovoljnost našega cesarja s Czernino-vo politiko.
Czernin je to čutil. Vedno bolj se je oddaljeval od mirovne naloge, ki jo je sprejel od svojega cesarskega, gospoda. Z zmago vsenemškega aneksionizma je bilo pokopano vsako upanje na skorajšnji sklep miru v Evropi. „Kaj pomaga“, piše ,„Arbeiter Zeit.“ (16. aprila), „,v,sa diploma,tična mirovna strategija, kaj pomagajo vsi mirovni govori, s katerimi se naj iščejo stiki in zveze, če pa se je v velikem glavnem stanu sklenila in zapečatila velika ofenziva, ki bi naj vse strla in priborila aneksije? Nemčija, ki nadvladuje vsej öetverozyezi, hoče svoj zmagoviti mir (Siegfrieden), in kdor hoče zmagoviti mir, mora vojno nadaljevati.“ Vojna za svetovno nadvlado med Nemčijo m Angleško ter Ameriko je stopila v zadnji, odločilni Stadij. O miru še ni sledu.
Tako je Czernin postal nervozen. Dne 2. aprila — drugim ljudem se to rado pripeti 1. aprila — je Czernin ojbsede) na limalpicaii lajstae razburjenosti?. V svojem govoru pred zastopniki dunajskega mestnega svetaS je hotel: ljudsko nevoljo, Id je proti njemu začela dvigati svojo glavo, 'uravnati v smer proti notranjim sovražnikom ter je z nečuveno drznostjo napadel voditelje češkega naroda in s tem tudi češki narod sam. Drugo strelico pa je naperil na francoskega ministrskega predsednika, kojega mirovni poizkus je diskreditiral pred svetovno javnostjo. Od trde kože Clemenceaujev© pa je ta pušica priletela naz j
j ter je Czernina samega smrtno ranila. V svoji nerod-! nosti je Czernin v razpravo o mirovnih poizkusih tudi vpletel osebo našega miroljubnega cesarja. Tajto se je izkazala njegova popolna nesposobnost zavele-važno službo v tako resnih in odločilnih časih. Dne
14.	a rila — torej ne celih 14 dni po onem ponesrečenem govoru — je dal ostavko, ki je tudi bila sprejeta.
Jugoslovani smo vedno bili odločni protivniki Czerninove politike ter smo jo obsojali kot neavstrijsko. Z zadovoljstvom vzamemo na znanje, da so u-pravičenost naše sodbe sedaj tudi spoznali na Kompetentnem mestu. Usodo naše države v razmerju do drugih držav ne sme več voditi človek, M gori za prvenstvo in nadvlaido Nemcev in Madžarov" v naši monarhiji, marveč mož, ki je odločen, odkrit m dosleden pristaš sporazumnega miru na temelju pravičnosti za Vise narode in prava o samoodločbi vseli narodov. S črnimi oblaki je Czernin —- nomen est omen - zatemnil naše zunanje-politično obzorje. Naj bi se
li.egovemu nasledniku posrečilo pregnati te črne oblake ter na naše obzorje kmalu pričarati solnce miru!

» »«vi-*»—1.1
gura petrolejne izvirke, železnice in pristanišča, in končno Turčija, kjer so že v mirnih časih nemški ča-stniKi vežbali turško armado, nemški uradniki organizirali upravo in nemški kapitalisti gradili želežni-če. Na ta način bi naj bil na vzhodu velikansk prostor podložen nemškemu vplivu.
Tam na Litovskem, v Beli Rusiji, na Poljskem in v Ukrajini se nahaja neizčrpljiv' rezervoar delavskih moči, ki sc poceni, so brez vsakih zahtev, in te hoče prusko junkerstvo spraviti na svoja polja in nemški premogovni magnutje v svoje premogovnike. Tam v rodovitnih ozemljih z naglo naraščajočim prebivalstvom se odpirajo nemšKi industriji novi trgi za, tovarniške izdelke kot nadomestilo za izgubljene trge v Angliji in onkraj Oceana. Tam se nudi nemškemu kapitalu prilika za industrijska in druga, bogu-te dobičke obetajoča podjetja Se je treba posekati gozdu ve na Finskem, razviti pridelovanje sladkorja v U krajini in dvigniti skrite zaklade rujd v Armeniji. Vzhodno morje bi naj bilo s kanalom zvezano s Črnim morjem.
Po tem kanalu bi naj Nemčija v bodoči vojni dobivala žito iz Ukrajine, volno iz Anatolije, bombaž iz Mezopotamije in Cilieije incavo iz Arabije. Ko bo vse to izvršeno, bi se Nemčiji ne trebalo bati noten e blokade več!
Med tem pa, udarja Hindenburg na zapadu na sovražne armade; tudi tamkaj bi se naj moč Nemčije povečala. Na rudah bogato ozemlje francoske Botarmene bi naj pripadalo Nemčiji in Franciji bi o-stali le še rudniki v Normandiji, ki bi za kako velike industrijo ne zadostovali Belgija bi naj bila s trdnimi pogodbami žv6žarih/ z Nemčijo, rta bi Franci-
Ceš&o ^ligoslovnijaska - Tzajemiiost.
V Pragi se je vršilo v soboto, dne 13. : veliko protestno zborovanje proti znanemu grofa Czernina. Kraljevska Praga je preživela dovini malo tako slavnostnih dni. Bil je to dan dne prisege, da ostane vse ljudstvo verno in zvesto-ideji svobode in samostojnosti češko-slovaškjega naroda. Ta dan pa se je tudi slovesno obnovilo češko-jugoslovansko bratstvo. Zborovanje se je vršilo v praški mestni posvetovalnici. Poleg velikega števila Cehov iz vseh čeških pokrajin in zastopnikov slovaškega naroda so došli na zborovanje tudi Jugoslovani. Razven predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca in poslanca Gostinčarja so prišli sledeči poslanci hrvatskega naroda: dr. Pavelič, dr. Kovačevič. Peršič, dr. S. BudisavljeVič, Valerijah Pribičevič, pl. Hrvoj, zajstopnik hrv. seljačke stranke^ Stjepan Radič, nadalje predstavitelji raznih kulturnih organizacij, med njimi dr. Lazar Car in prof. Oton Kuce-ra, zastopnik mesta Zagreb Milan Kre-šič, posebno
ja, izpostavljena istočasno na severu in na vjzhodu. nemški moči, si ne upala več pričeti nobene vojne z. Nemčijo.
Na ta iiačin bi se naj območje Nemčije raztezale od Antwerpna do Kuweits. ob Perzijskem zalivu, oč Helsingforsa do 'Sinajskega polotoka. Nekoč se je reklo: Naša bodočnost je na morju — danes se pa bere tc drugače: Ce bi Nemčija morala prepustiti nadvlado na morju Anglosaksonom, ji pa mora vsaj kontinent biti podložen. Nemški imperializem sanja sedaj o sistemu gospodstva, kakoršnjega še svet ni videl, odkar je razpadla svetovna država, starih Rimljanov.
Temu se pa. protivita .Anglija in Amerika. An-glosaksi, ki iso iz male Anglije ven obljudili vso veliko Severno Ameriko in Avstralijo, Južno Afriko še j le nedavno s silo zavzeli, zatem priklopili k Angliji z j modro državno umetnostjo, ki so si podjarmili Egipt, veliko Indijo z njenimi 300 milijoni prebivalcev, ki obvladujejo vse velike ceste svetovnega prometa z o-gnjem svojih obrežnih topov in ki z učinkujočo privlačno silo svoje demokratične civilizacije kakor tudi z še bolj učinkujočo silo zlata vežejo n anse ljudstva Južne Amerike in Vzhodne Azije — ti so dosedaj bili gospodarji sveta in so upali, da, bodo vsled ogromno naraščajoče energije Severne Amerike vedno boli neoporečeno gospodovali nad svetom.
Sedaj pa ne marajo trpeti vedno bolj naraščajoče moči svojega miai šega tekmeca za svetovno nadvlado Ce zmaga on na suhem, ostanejo ti gospodarji na morju. Ce na suhem zasede vedno več novega o-zemlja, mu zapre njihovo vojno brodovje uvoz bombaža in pšenice, niklja in bakra. Tako se torej borijo
odposlanstvo hrvatskoga narodnega ženstva z gospemi Frahgeševo, Kovačevičev» in Ivekovteevio, razni zastopniki jugo/sloVapskega časopisja itd. — »Smeta-nova dvoran a je bila slikovito okradena.
Jugoslovani prihajajo.
iTik pred 11. uro so vstopih v spremstvu dr. Samala jugoslovanski odposlanci, na čelu jim poslane« dr. Korošec. V dvorani se je dvignila burja odu-lovljenja in zadoneli so gromki klici „Živeli jugoslovanski bratje!“ Zunaj na zvoniku so zvonovi naznanjali 11. um. V tem trenutku so zabučale velike or-: gl je na estradi in mogočen zbor najboljših praških pevcev je zapel stari češki koral „Kdo iste Boži bojovnici . . .“ Ginjena v dno srca je nepregledna m-nožioa poslušala akorde častitljive pesmi, ki je spremljala 'davne prednike k boju in zmagi. Svečano so donele orgije in narod je v duhu primerjal davne dni svojega boja, veliko svojo preteklost z veliko in uso-i : depotno svojo Sedajn jostjo.
Predsednik Češkega Svaza poslanec Stanek je v navdušenem govoru pozdravil došle goste, posebno brate Jugoslovane. Rekel je med drugim: V dno duše vzradoščeni kličemo „dobrodošli ! “I našjim mijlim bratom s slovanskega juga, našim dragim, zvestim ,
! zanesljivim sobojevnikom bratom Slovencem, Hrvatom In Srbom! (Zborovalci se dvignejo raz sedeže in z r i bornim ploskanjem pozdravljajo goste.) Odlični tòva-j j arifll v skupnem boju so dospeli med nas, v da z nova j: j jposvedočijo svpje edinstv» in svojo vzajemnost z jna-p; ai, da ojačijo in pohodijo nas in sebe, da se. ogrejejo z nami pri jskupnem ognju svetega žarečega navdušenja za skupno stvar, za skupni ideal in skupni cilj. V imenu celega naroda Vas pozdravljam kar ! i najsrčnejše ! Češki narod in narod slovensko-hrvats-; ko-srbski sta verna zaveznika, ostaneta zaveznika V I trpljenju in žalosti, v boju in zmagah, dokler ne do-’ sežeta cilja,-ki sta si ga postavila. (Burno pritrje-1 vanje.) Mili prijatelji s slovanskega jugal!, Reede ; vsem svojim bratom, da so danes naše duše in naše j misli pri njih in da ostanejo pri njih v slogi in edinosti. Recite jim, da vihra nad Vami in nami ena, j zastava, da imamo eno geslo, eno taktiko, eno pove-I lje: za Vašo in našo svobodo, za Vašo in našo prar vico, za Vašo in našo samostojnost in enakopravnost,
: za Vašo in našo bodočnost! (Zborovalci se znova dvi-! gnejo in oduševljeno pozdravljajo jugojslovanske za-! stopnike.) — Glede na, Czerninove izbruhe je rekel Stanek :	„Mi nismo veleizdajnik!, mi smo le verni
služabniki svojega naroda. Mi trdno verujemo, da narod vstane kakor zid in vsklikne enega glasu : j Kvišku srca! V tesnih vrstah naprej! Naj bije grom in Šviga strela, naša bo bodočnost, naša bo zmaga! “ (Burno vsklikanje in ponavljanje zadnjih govor niko-; vih besed je za orilo po dvorani))
Prisega češko-slovaškega naroda.
Nato je stopil pred narod (slavni češki pisatelj ; Alojzij Jirasek, najbolj popularni mož češkega naroda. Jirasek je z nekoliko tresočim, pa vendar jasnim i glasom čital prisego češkega naroda. Cenzura je be-! sedilo prisege v časopisju skrčila do polovice. Bese j dilo, dovoljeno od cenzure, se glasi:
„Strašna vojna, celega sveta se približuje svo-
; Nemci in Anglosaksi za moč na suhem in za vjadst-; vo na morju, kontinent in ocean za svetovno nadvla-; do. .Vsi manjši narodi in vse manjše države so za-pletene v svetovni metež. Bojujejo se, ne da bi vedeli m kaj; trpijo v zaledju pomanjkanje in umirajo na i bojiščih, privezani s tisočerimi sponami na mogotce tega sveta, vendar niso v stanu, 'da bi jse odtegnili temu svetovnemu sporu.
Narodom se ne more povedati,, za kaj gre. Poljudne besede zakrivajo prave cilje. Tukaj gre samo za obrambo ogrožene domovine, tam samo za svobo-i do malih narodov, za rešitev meščanske omike pred ; oboroženo silo. Toda nemški domovini, 'ki steza svoje ; roke po nadvladi nad vsem kontinentom, že davno ne preti več nevarnost poraza in od pete do zobov oboroženi, ljudi moreči britski imperializem,, se že davno bojuje več za svobodo narodov in za svetovjni mir.
Treba je torej vreči med množico besedo „Alzacija— 1 orena.“ Zopet zavzeti Metz, Ki Je nemški po zgodovini, pravici in jeziku in le surova sila ga je iztrgala — ta cilj mora francoske kmete podžgati.
Strassburg, nemško Goethejevo mesto, braniti, po katerem sega francoska poželjivost — ta cilj bi pa naj nemško delavstvo držal skupaj in pokonci, kar kor da bi Francozi imeli sedaj, ko se nahaja Hindenburg pred mesti Bethune, Amiens, Soissons, še kaj upanja, da bi kdaj marširali v Alzacijo! Kakor da M Anglija in Amerika zaradi vprašanja kake meje, za katero se nista nikdar brigali, doprinašali tako težke žrtve na krvi in denarju! Pred enim letom je bila Alzacija-Lorena morda še res predmet spora, a dandanes se pa vrši borba za Čisto nekaj 'drugega, za neskončno večjo ceno.
Kakšen bo izid te svetdvne borbe? Naj Hindenburg prodira še tako daleč, blokade ne bo mogel streti in ne prekoračiti morja, ne bo mogel premar pati Anglije in Amerike in ne bo mogel izvojevati Nemčiji bombaža in kož, bakra, niklja, debelolistnio in kavčuka, ki ga potrebuje. Anglija in Amerika na* obroč blokade zožita Še tako, naj narode, ki v svetovati metež še niso zapleteni, še tako utesnita., te da
feti "	.......
jemu višku. V bolesti in grozotah trpi nepregledna, i množina češkoslovaških mož in žena. V potokih je te- j kla in še teče češko-slovanska kri na bojiščih. Naš s narod, oprt in utrjen v trpljenju, je veroval in veru- j je, da bo iz viharja svetovne vojne končno tudi njemu vzcvetelo boljše, novo življenje ter da bodo tudi njegove splošnočloveške težnje posvečene s splošnim mirom, M bo človeštvo za vsikdar obvaroval, da bi se današnja katastrofa ponovila. Nismo zahtevaj! in tudi sedaj ne zahtevamo nič drugega nego da živimo svobodno, samostojno življenje, da prosti in svobodni zagotovimo svoj obstanek, za čemer teže vsi zavedni narodi celega kulturnega sveta. To je naša najsvetejša pravica, naše narodno in mednarodno pravo, pravica naroda, ki si je pridobil zajslug za civilizacijo sveta in ki je s svojo izobrazbo, s svojo nravno močjo in svojim'gospodarskim razvojem ponosno stopil s svojim delom v prve vrste svetovnih demokratičnih narodov. Taka je edina in složna volja naroda! Češkoslovaški narod! Zbrali smo se tukaj, da kot tvoji poklicani zastopniki majnifestujemo, da je ves narod edin tako, kakor še nikdar v zgodovini ! Kakor skala trdno stoji za vsem, kar je njegovo zastopstvo izjavilo v svoji slovesni in zgodovinski deklaraciji. Tako stojimo tukaj ! In v trdnem, neomajnem zaupanju v končno zmago svojin najsvetejših pravic, v zaupanju na zmago pravice, na zmago pravice najd nasiljem, svobode nad suženjstvom, demokracije nad privilegiji ter resnice nad lažjo, Ju ob velikem mejniku: svetovne zgodovine dvigamo rokió in pri dragem spominu na naše očete prisegamo za. danes in vso bodočnost v jmogočnem soglasju naših “duš: Ostati hočemo na stališču, katero smo zavzeli! Zvesti v delu, zvesti v boju, zvesti v trpljenju, zvesti do groba! Vstrajati hočemo vsi do zmage! Vstrajati hočemo, dokler ne pozdravimo samostojnosti svojega naroda! Živio češkoslovaški narod! Bodi močan in stanoviten, tvoj Čas bo prišel! Rasti, cveti svoboden na svojih domačih poljanah v veliki bratski družini svetovnih narodov v lastno srečo in v blagor bodočega osvobojenega človeštva*
Ves narod je zagrmel kakor en mož: „Prisegamo! Prisegamo!“ Burja navdušenja ni hotela potihniti. Zabučale so orgije in mogočno je zadonela pesem: ,.By vali Cehov©.“
Pozdrav bratov Hrvatov.
Pozdravljen z mogočnim ploskanjem se je nate dvienil poslanec v hrvatskern saboru dr. Ante Pavelič ter je, pooblaščen od vseh jugoslovanskih zastopnikov, izjavil v imenu jedncrtnega naroda Hrvatov, Slovencev in Srbov:
„Slavni narodni zbor! Kot predsltavitelj enot-' nega naroda Hrvatov, Slovencev in Srbov se Vaan v tem velikem trenotkh najprvo zahvaljujem za, prisrčne pozdrave. Pred vsem izjavljam, da podpisujemo vsako besedo, ki ste jo izgovoril. (Burna pohvala.) Prišli smo k Vam, da bi se okrepili v boju proti s-Kupnim Sovražnikom. (Burno pritrjevanje.) Mi Hrvati, Srbi in Slovenci imamo ž Vami Cehi eden'cilj, s-kupno in z istimi sredstvi se moramo zanj bojevati ! Iskreno in pošteno Vam podajamo svojo bratsko roko. Popolnoma se Zavedamo, da gre za politično vj-prašanie prvega reda. Grof Czernin je vrgel svojo
rokavico pred vsem Vam. Mi tu JzjavljaaBjo, da Jo je. vrgel tudi nam in mi sprejemamo boj. (Burna pohvala.) Strnimo svoje vrste in nastopimo V?xt jednotna, nerazrešljiva Češfco-jugošlbviaiuska jeđitota. (-(Hàuèev-Ijeno pritrjevanje.) Mi nismo prehvali krvi, da ostanemo robovi. Jugoslovansko vprašanje ne; more in n* sme biti rešeno le deloma. Pravo samoodločbe mora-biti realizirano za oba naroda, Češki in jugoslovanski, ki ostaneta za vso bodočnost za vedno tu nera*-ločljivo združena!“
Dri PaveličeVemu/govoru je sledil ai terja pritrjevanja, Ki se je se stopnjevala, ko je stbpil pred z-borovälc© načelnik Jugoslovanskega kluba dri Korošec. Navzoči so navdušeno vsklikali „Slava!“ in je trajalo zelo dolgo, predno je dr. Korošec mogel povzeti besedo.
Govor dr. Korošca.
Mladi narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, M se nevzdržno razvija višje in višje, je od nekdaj z občudovanjem gledal na. bratski narod češki Učil se je od njega kulturnega in gospodarskega dela, pa i v politiki nas je mnogokrat združila usoda. Toda od trenutka, ko se je našemu narodnemu življenju bližala naj večja nevarnost, smo se v politiki za vedno združili k skupnemu pohodu. (Navdušeno pritrjevanje.) Skupno trpimo, toda tudi skupno delamo za osvo-boienje izpod tujega jarma, za zlato svobodo svojih narodov. (Dolgotrajno ploskanje.) Ne strašimo se no benih groženj, nobenih obtožb V nas in v Vas .se je uveljavilo prepričanje, da je z grozotami svetovne vojne tudi za, nag prišel veliki tremitele, ko moramo Anemu svetu in sebi 'dokazati,; da smo vredni svobode, po kateri smo, naši očeti« in mi, tako » dolgo zaman hrepeneli. Zgodovinski trenutek nas je združil za vedno, za vso bodočnot ne le nas zastopnike, temveč naše narode. (Zborovalci oduševljeno pritrjujejo in vsklikajoü Navdaja nas srečra zavest, da smo si edini v težkem boju. Češki narod je ravnokar slavnostno prisegel, dia v tem boju za neodvisnost ne odneha, naj pride karkoli. Mi, ki ®no priče Vaše prisege, Vam v tem svečanem trenutku obljttbijamo, da ostanemo Vaši zvesti sobojevniki. Hočemo Vam dokazati, 'da smo Vam zvesti bratje. Skupaj Smo trpeli, skupaj se bojujemo, skupaj bodemo smagali! (Cela. dvorana v nepopisnem navdušenju pririjuje in slavi bojno zavezništvo Cehov in Jugoslovanov. Orgije zadonijo in slavnostno se razlega jugoslwanska himna „Lepa naša domovina.“)
Nato še je,, pozdravil Jugoslovan* dr. Kramar, Slovake pa predsednik češkega sociademo>kra{5jfaega kluba dr. TTaberman. Češko Ženstvp pa poslanec KIo fač
Slavnostno zborovanje je zaMju.il posl. Kta-nek. Ob koncu je tisočeri zbor zapel z nepopisnim navdušenjem himno „Kje domov moj?“
Zunaj na trgu je množica prirejJa posebno jugoslovanskim odposlancem in mojstru Jiräsekn burne ovacije ter spremljala Jugoslovane v hotel. Ulice so bile tako polhe ljudstva, da je moaJ biti promet električne cestne železnice nsta/vtion. Fred hotelom „n zlate Husi“ je pozdzavil nešteto Krtekc množico poslanec hrvatskega sabora Stjepan
Cehi in Jugoslovani so ta dan natopili složno
ne bi prišel mernik pšenice in tudi, ne funt bombaža v Nemčijo, naj nadaljujeta vojno Še toliko let - ~ Nemčije vendar ne bosta mogli izstradati, ker seda: razpolaga nad rodovitnimi deželami med Vzhodnim in Črnim morjem. Tako se bo torej ta grozna borba vendar morala končati ha podlagi pobotanja in prar vičnega sporazumi) en j a. Toda čeprav bi se zgodilo to, kar ni verjetno, če bi po naključbi končno zmagala ta ali ona država, kako dolgo bi se veselila te zmage? Na vsem svetu se narodi probujajo. Noben umeten vladni sistem se ne bo mogel dolgo držati. Nemcu so narodi, ki šteje 70 milijonov duš. Njihov poskas-zavladati nad vso Evropo, bi se končno moral končati lavnotako, kakor se je končal Napoleonov. Anglosa-ksov je komaj ena tretjina prebivalstva Indije;» nespametno bi bilo, Če bi se mislilo, da bi mogli trajno gospodovati svetu, ' kajti že davno in z vedno večjo silo narašča nezadovoljstvo zoper evropsko gospodstvo na vseh vzhodu od Irana do reke Jangisokiang.
Svetovni mogotci se borijo še enkrat za gospod stvo n ajd narodi, toda v dnu srca narodov že davno naraščajo sile, ki bodo strle jarm vsake tuje vlade.
Naj v tem trenutku slavi zmago nemški ali pa britski imperializem — bodočnosti pa kljub temu nima noben sistem nadvladja, pač pa ima bodočnost — mirovna: zveza svobodnih narodov!
„Arbeiter-Zeitung.“
Kako izgleda v Ukrajini?
Imeli smo priliko, da smo govorili z nekim prijateljem, ki se je vrnil te dni iz Ukrajine. Marsikaj, kar nam je ta prijatelj pripovedoval, bo gotovo zanimalo tudi Čitatelje „Straže“, katerim podajemo v naslednjem. kratek izvodek:
Ko smo prišli v Ukrajino — je pripovedoval ta naš prijatelj — nas so vpraševali:
— Bo kaj ste prišli k nam?
—	Prišli smo, da napravimo red!
—	A kdo vas je klical? Mi ne.
== Ja, prišli smo. ker smo bili policah j.
Morda vas je poklicala Rada. A t nas nič na briga- Mi vas ne potrebujemo. Napravim si že sama red,
Rada nima nikake avtoritete pri udstvu In za njene ukaze se nihče ne briga. Priprosl kmet se še čuti Rusa in pravi, da je Rus. Enako >a tudi inte-Kcenca
—	Kaj je Ukrajina? - To je sara ruska provincija in ukra.jinstvo provincijalizmu.
Tako misli in govori inteligenca.
A ta inteligenca jc danes popolatila pasivna. Kakor v vsej Rusiji, vladata danes tui v Ukrajini teror najnižje sodrge in — Židje.
—	Prisostvoval sem proslavi oblfnice revolucije v nekem ukrajinskem mestu — jepripovfedoval nadalje naš prijatelj — in kdo se je uBležil te proslave? Sami Židje in najnižjn sodrga, mroda ni bilo poleg.
—	Kako je z živili?
-— Živil je v Ukrajini dovolj Ttovine z jestvinami so zelo dobro založene, toda chginja je naravnost neverjetna. V slaščičarnah s dobiva najfinejše pecivo in slaščiče, toda po naratost fantastičnih cenah. Bela kava s kruhom stanai, pr. 3 rublje, obed v gostilni 20 rubljev.
Fini, beli Kruh se prodaja javnepo uhcah, toda mali hleb niški funt, 40 dkg -stane že en rubelj !
= Torej bomo vendarle dobili tu mi iz Ukrajina obljubljena Živila!	f if f (
—	Živil je v Ukrajini dovolj, koor že rečeno, toda delajo (se nam pri izvažanju vsakca Vagona velike težkoče. Tudi našega papimategaientója se ti ljudje vedno bolj branijo. V zadnjem asu so začeli kmetje zadrževati živila nazaj in jih trivafi. Posebnosti nam iz Ukrajine z ozirom na osane raannens paš ai pričakovati.
Stran f.
afffÜB llttjB«;.'' '-~r~T".7'. ' :	'V'
in ustanovili nepremagljivo falango proti vsem našim narodnim sovragom. Dan 13. aprila! ostane v zgodovini Češlro-jugoslovanski zaznamovan lcot pomnile narodnega trpljenja, pa tudi kot prorok bol j.šli h in src-ènejSSh dni Severo- und Jugoslovanov,
.. ..... _ ..... ^ .............................
Stefan baron Badai —
CMmittov Masl^dstik*
Cesar je na- mesto odstopi všega zanaojeg? I ministra grofa Czernina dne 16. april» imenova i dosedanjega skupnega finančnega ministra barom | Banana za ministra cesarske hiše iti za ministra zunanjih zadev. Obenem ina je poveril tudi vodstvo ; skupnega finančnega ministrstva. V lastnoročnem ! pisma se cesar grofu Czeroinu zahvaljuje za nje- j govo dosedanje delovanje ter mu v zah valo podel ; ! briljante k velikemu križu sv. Stefana.
Novi zunanji minister Stefan baron Burian j pl. Rajecz je bil rojen due 16 januarja 1851 ter i izhaja iz stare ogrske plemenitaške rodovine. Bu > Han je od 1882 do 19. julija 1900, ko je postai j skupni finančni minister, bil v avstro ogrski diplo ] matični službi. Ko je bil meseca februarja 1912 i imenovan grof Berchtold za zunanjega ministra, je j baron Burian odstopil kot finančni minister. Dne ?
13.	januarja 1915 po odstopu grofa Berchtolda ! je bil baron Burian imenovan za ministra zunanjih ! zadev. Pred Božičem 1916 (dne 22 decembra) je | mer ai Burian napraviti prostor grofu Czerninu. Po j dobrih 15 mesecih je baron Burian zopet zavzel Czerninovo mesto.	i
Imenovanje barona Buriana pri Slovanih ni našlo prijaznega odmeva. Saj nam je še predobro znano, kako je od 1. 1900 naprej gospodaril kot. upravitelj Bosne in Hercegovine, Burian je skoz ! in skoz Madžar in kot tak sovražnik stremljenja ! Slovanov po svobodi. Poleg tega pa se s posebnim j povdarkom naglaša, da je baron Burian ožji pri j jatelj železnega grofa Tisze in kot tak tudi ves za ljubljen v zvezo z Nemčijo.
Listi domnevajo, da je Burian zategadelj ob držal vodstvo skupnega finančnega ministrstva, da ob primernem času v uradu zunanjih zadev na pravi prostor drugemu možu.
francesi® bojišče.
Težišče bojev se sedaj nahaja v južnozahod nem delu belg jske Flandrije in sicer na fronti severno, vzhodno in južno od mesta Ypern nekako na črti LaDgemarck—Hollebecke. Nemcem se jena tem delu fronte posrečilo dvoeči nekaj vspehov in iz trgati Angležem ozemlje, katero so zavzeli v lan ski ofenzivi. Zasedli so sledeča važnejša mesta in kraje: Pashendaele, Langemarck, Zonnebe* ke, Var neton in Bailleul. Mestu Ypern preti velika ne varnost, ker se že nahaja v območju nemških topov in ker je že obkoljeno od treh strani.
Lord George o yoinera položaju
Na neko vprašanje poslanca Dilona v, angleški spodnji zbornici o vojnem položaju je dne 16. aprila odgovoril angleški ministrski predsednik lord George sledeče:
Ravnokar sem govoril z nekim generalom, ki se je vrnil s fronte. Rete! mi je, da je videl generale, ki so se nahajali v boju. trna popolno zaupanje. Izgubili smo sicer ozemlja, toda izgub®! nismo nič, od česar bi bilo naše življenje odvisno. To ni le mnenje naših generalov, tega mnenja je tudi general Foch, ki je ravnotako miren in poln zaupanja. General, s katerim sem govoril, je tudi njega videl tistega popoldne. Ima absolutno zaupanje. Sovražnik računa z uničenjem angleške armade; čuti, da bi bila pdt do zmage prosta, če bi mogel premagati le samo to armado; toda ni še premagal te armade. Je res prizadjal, kakor moram žalibog priznati, angleški armadi težke izgube, toda te izgube niso ; nič v primeri z izgubami, katere je on imel. Francoska armada je nepoškodovana, ameriška pa prihaja v velikih množinah. Naj sd bo razpoloženje up anobio, naj si bo obupno, treba le, da gr emo skupaj tr dno i p odločno, da se ne udarno strahu, -in paniki, da smo le pripravljeni, ukreniti vse potrebno, da vse stran, ke_v Angliji, da v Angliji in na Irskem , stoje sku paj, tedaj bodo Irci na Irskem z onimi Irci, ki v milijonih prihajajo Čez morje, iz vojevali ta boj skupno
7.	angleškimi četami. Ge bomo to storili, bomo končno ■.zmagali.- -
Lloyd George je nato zapustil dvorano mčif velikim odobravanjem. *
. P,-: P..... STB. A Z A*tr .■
p ; |- T.Y- 11 " - ~rC'—1 1 ■■ IW ■■>■■■"■"    '
TuiSlri
:	: i :	'	'	.	•
‘.Spe 1$. marini I. 1. je inief-nai 'Dunaju o tem predmetu predavanje carigrajslri tprški žurnallst M. Ali Tewfik Bey. Ker ne zria neniSM, je govoril francoski in so posnetki njegovega govora izšli v posebni brošuri (v korist otomanskega Rdečega križa). — Njegova izvajanja merijo na to, .centralnima državama dokazati, kako viteški nesebičen je bil cel nastop Turčije v tej vojni na njiju strani in kake naravnost rešilna je bila za njiju obramba Dardanel. Opetovano S je predavatelj n oglašal, da vsled tega računa Turčija, „na zvestobo in lojalnost velikih zaveznikov.*' Ves govor doni tako, kakor da računa na pomoč — na diplomatsko pomoč zoper Bolgare, ki jih nikjer niti ne omenja, ab pa na vojaško pomoč) zoper Angleže v Palestini? Za nas slovanske narode je važno slišati, kaj je turški gospod pravil nemškim gospodom o svobodi: „Za narod kakor za individuum je
tem je tudi veliko pridobila vzgoja otrok. Pač pa fo nemški sistem, ki ga hoče obraniti in ohraniti Šušteršič et comp., ogrožal in še vedno ogrožuje tudi na» še verske interese. Zlasti obmejni Slovenci občutimo z vso bridkostjo, da se z nemško mislijo v naših o-K-rajih tudi širi protestalitovska propaganda in da narodnemu odpadu pogostokrat tudi sledi verski odpad-Stvarnih razlogov torej ni nobenih za ustanovitev kakšne katoliške zveze. S to zvezo Šušteršič n« bo zvezal našega ljudstva, temveč zvezal se bo samo s svojim škofom =» kanonikom Lampetom in z neko terimi trabanti, ki mu sledijo ali iz sebičnih namenov. deloma pa tudi s- dobri veri, ker ne razumejo velikega pomena sedanjega časa za slovenski narod. Kakor se vsa. politika celokupnega slovenskega naroda osredotočil j e in združuje v Jugoslovanskem, klubu, tako se tudi vsi katoliški elementi na Kranjskem, bodisi med ljudstvom, bodisi med inteligenco, zbiraj« v Slov. ljudski stranki. Za kranjsko katoliško ljudst-: vo je torej edina katoliška zveza: S. L. S.!
Jugoslovanska deklaracija.
svoboda naravnost pogoj življenja, materijalnoga in moralnega razvoja in napredka. Življenje brez svobode nima čara niti užitka in ni vredno, da ga živimo Turčija torej hoče živ eti neodvtsna in svobodna. To je naš najvišji ideal in tak je naš glavni vojni cilj. Hočemo jasno povedati vsakomur, kdor hoče poslušati: Nočemo več te navidezne neodvisnosti in tega lažnega kipa svobode, ki smo ga imeli doslej. Tega položaja mora biti konec!“
Dr« Šušteršič pclaga limanice»
Odkar je Šušteršič izstopil iz Jugoslovanskega kluba ne iz ljubezni do naroda in megove blago sti, marveč nemški vladi in nemškemu sistemu na ljubo, je šel med ptičarje, ki lovijo na Umani co kaline. Najprej je v zvezi z Lampetom na lovilno palico namazal lim kmetske stanovske orga nizacije. Pred petnajstimi meseci se je mali Lampe razkoračil pred katoliško inteligenco ter je kričave vzklikal : Jaz pa držim s kmeti ! Kmetje skupaj ! Ustanovili so za svojo potrebo kmetsko stranko, toda niso našli kmetskih kalinov, ki bi bili šli na Šušteršič Lampétovo limanico. Kmetje so ostali zvesti svoji stari voditeljici in braniteljici, Sloven ski ljudski stranki.
Treba je torej bilo položiti novo limanico. Zato je Šušteršič 8. aprila v deželnem dvorcu priredil nek zaupni sestanek svojih vdaaikov, na ka terem se je sklenilo pokopati mrtvorojeno dete Kmetsko stranko, ter spraviti v življenje drugo stranko pod imenom Slovenske katoliške zveze To je torej najnovejša Šusteršičeva limanica, s katero bi rad lovil nerazsodne ali preveč boječi politične kaline. Pa tudi s to limanico ne bo u speha. Bilo bi res žalostno in slab dokaz za versko izobrazbo in razsodnost katoliškega kranjskega ljudstva, če bi se katolicizem postavil pod zaščito političnih desperadov, kakor sta Šušteršič in Lampé ki hočeta rešiti ne katoliške vere, ker tega ni tre ba in zato tudi nista poklicana, marveč sama se be in svojo politično karijero.
Če sta Šušteršič in Lampé res tako dobra katoličana, da sta njuni srci prešinjeni s katoliško vnemo do zadnjega dna in dq skrajnega kotička, zakaj pa se ne pokorita političnim pravcem svo jr ga katoliškega škofa? Ali ni kričeče protislovje v tem, da se advokat Šušteršič in kanonik Lampé v političnih stvareh nočeta pokoriti predstavnikoma cerkvene oblasti, kakor sta to škofa Jeglič in Mahnič, temveč zahtevata, da se naj škof Jeglič pokori katoliškima avtoritetama, kakor sta Šuster-š.C m Lamj.é?! Gospoda kalinelovca, vajino početje ne bo uspelo, ker so naši ljudje preveč izo braženi in preveč zavedni, da bi se dali porabiti kot kalini za politične svrhe potapljajočih se političnih elementov.
Katoliški interesi med našim narodom dandanašnji niso ogroženi. Liberalizem med našim narodom nikdar ni bil domače-rastla rastlina, temveč im-portirapo blago iz nemških šol. Ogroženi narodni interesi in velevažni boj *za narodno samostojnost in boljšo bodočnost so združili vse slovenske stranke. Napadi na vero in cerkev in cerkvene naprave mirujejo. Mnogoteri, ki so vsled političnega sovraštva poprej zanemarjali krščanske dolžnosti, jih sedaj zopet izpolnjujejo. Odstranjeno je marsikatero pohujšanje, ki ga je poprej povzročalo- nekrščansko časopisje. S
Jugoslovanske m u k Tu b u so došle nadalje sledeče izjave za majniško deklaracijo: Žene in dekleta iz župnije Sv. Petra na Medvedovem selu (325}, Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri iSv. Petru na Medvedovem selu, krajni šolski svet Sv. Peter na Medvedovem selu, kn.šk. župnijski urad Sv. Peter na Medvedovem selu, Kmetijska, podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu, Hranilnica, in posojilnica pri Sv. Petru na Medvedovem selu, žene in dekleta župnije sv. Petra in Pav- j la v Ptuju (238), slovenske žene in dekleta iz občine Slivnica pri Mariboru (82), občinski odbor občine Si- j kole, okraj Ptuj, slovenske žene in dekleta iz občine Podov,a-Brezula (240) ; žene in dekleta, možje in fan- i rje občine Rogoznica, okraj Ptuj (387), občinski odbor Crmljenšak, okraj M ari tor :	občanski odbor in j
posestniki občine Trnovska vas pri Sv. Bol fenku v • Slov. sor.; občinski odbor Videm ob Savi; občina Vrhole pri Slov. Bistrici :	vsi duhovniki celjske de-
kanije : družinski zastopniki občine Veliki Boč in občine Vurmat župnije Sv. Duha na Ostrem vrhu; možje in fantje občine Pođvincfi, okraj Ptuj (101); { občinski odbor občine Ragoznica»; občinski žastop v -Kalobju: begunci iz Primorskega v ptujskem poli tič- | nem okraju (slede podpisi):	občina Kostrivnica pri
Rogaški Slatini; žene in dekleta občine Kostrivnica (330); žene in dekleta občine Brejnislavci, župnija Ljutomer (32); begunci in begunke iz Primorskega , stanujoči v občini Pekel, okraj Maribor (105): možje in fantje, žene in dekleta občine Pekel, okraj Maribor (130) : begunci (36) ter žene in dekleta vasi Sp.— Poljčane in Podboč, župnije Poljčane (151); žene in dekleta, občine Poljčane, okraj Maribor (58): žene in dekleta občine Stanovsko, okraj Maribor (96); žene in dekleta občine Lušečka vas, okraj Maribor (116); možje in fantje, žene in dekleta občine Očeslavci v Kapeli pri Radencih; občani občine Boračova v Kapeli pri Radencih (100); slovenski begunci iz Goriškega v Ljutomeru; odbor občine Sv. Tomaž pri Or-j možu; Kmetijska podružnica pri Mali Nedelji, okraj Ljutomer; možje in mladeniči župnije Sele (187); Občinarji občine Sv. Marjeta (62); Žene in dekleta mesta Celovec (101); Občinarji malonedeljske občine Muravci (77); možje, žene in dekleta občin Smart in in Legen pri Slovenj gradcu (1005); občinski odbor občine St. Danijel; zastopniki libuške občine; obč. odbor blaški; krajni šolski svet v Tunelu;) krajni šolski svet v Vogrčah; možje in Žene, mladeniči in dekleta iz župnije Rožek na Koroškem (61); Občinarji občine Ledenice (258); prebivalci vasi Dob, Brega, Vidernovas in Komel občine Blato na Koroškem (215); prebivalci vasi Cirkovče in Novčevas občine Blato na Koroškem (74); možje in žene, fantje in dekleta občine St. Danijel pri Prevaljah (388); Občinarji občine St. Janž v Rožu na Koroškem (280); prebivalci fare St. Lenart pri Sedmih studencih občine Podklošter (285); prebivalci fare Podkrnos pri Celovcu (58); Občinarji občine Ojstrica na Koroškem (400) : odborniki občine Ojstrica (9).
V	S m i k 1 a v ž u pri (Slovenjgradcu je podpisalo deklaraeijo»95 žen in mladenk ter 73 mož in mladeničev.
V	obmejni župniji G p r n j a S v, Kungota se je 226 župijanov z navđušenj'em podpisalo za ustanovitev samostojne Jugoslavije pod habsburškim žezlom. Mnogi so celo sami prihajali k nabiralcem in so s podpisom dali duška želji po osvoboditvi slovenskega rodu izpod nemškega jarma. Obmejno ljudstvo je dovolj dolgo bilo suženj oholih tujcev.
V	župniji Sv, Barbare niže Maribo-r a je Mjub nasprotovanju nekaterih nemčurjefv in bedakov podpisalo .876 župijanov jugoslovansko deklaracijo.
Za Jugoslavijo pod habsburškim žezlom se je izdavila občina Donačka gora pri Rogatcu» Sonokoisalo je dotično izjavo Še tudi 75 mladenk iz Rogatoa.
Za jugoslovansko deklaracijo so se izdavile iz župnije Podčetrtek razim že omenjenih občin Imeno in Podčetrtek Še sledeč^ korporacije: Hranilnica in posojilnica, krajni SoJski svet, Izobraževalno društvo, Požarni hrambi "
Imeno in Podčetrtek ter žene in dekleta: 264 podpisov, in sicer: Trg Podčetrtek 40, Imeno 04, Slake 58, Imenska gorca 42, Golobinjak 30.
■	--- imn—MtwMiliimi n—n—r----“°—
Politične vesli.
Kje Je v Mariboru — cesarja Karla trg? Mariborski mestni svet je dne 17. t. m. sklenil prekrstiti Magdalenski trg v „trg cesarja Viljema.“ Vprašamo; Kje pa je v Mariboru trg cesarja Karla? Saj je vendar nam prvi naš avstrijski cesar Karel, potem gele pridejo drugi. Mi Slovenci z vso odločnostjo u-govarjamo proti temu, da bi se kaka mariborska ulica ali trg imenovala po kakem tujem vladarju, dok-lér Še nimamo ulice ali trga, ki bi se imenoval po našem cesarju. Od vlade zahtevamo, da razveljavi tozadevni sklep mariborskega mestnega! sveta. Vlada, povej mariborskim mestnim očancem, da vladajo Avstrijo, pod katero spada tudi Maribor, Habsburžani, in im Hohenzollernoil
Shod pri Sv. Emi pri Pristavi za nedeljo, dne
14.	aprila t. 1. je bil prepovedan. Veličastno bi bilo zborovanje ob ogromni množici ljudstva. Zborovalci so prišli iz vseh sosednjih župnij. Ko je došla tik pred zborovanjem brzojavna prepoved shoda, se je shod vršil po paragrafu 2. Seveda ni mogla v prostore niti tretjina zborovalcev, ki so pa ostali zunaj ves čas zborovanja, zlasti ; anc goStevilne žene in dekleta so vstrajale do konca. Imeli so tudi oni zunaj svoje posebno zborovanje. Kako je prišlo do tega? V zborovalne sobe sta se vrinila dva najhujša Štajercijanca, Zupančeva agenta iz Pristave, znani Otorepec, ki sta že prej grozila shodu, zlasti poslancu dr. Jankoviču. Vse mirno prigovarjanje, naj se sama odstranita, je bilo zastonj. S surovostjo, kakor je lastna le ljudem štajerčijanske baže, sta se prerekala z našimi moži. Ko jim je bilo tega dovolj, je zadonel klic: Proč z njima! Vun s šta-jerčijanci! V trenutku sta sfrčala pri vratih vun in pri stopnicah dol. Zunaj pa jih je ostala množica, zlasti ženstvo sprejelo, kakor sta zaslužila. Smeh, ploskanje, klici: Le bežita izdajalca, agenta ! jajčjega barona, sram vaju bodi, danes sta našla, 1 kar sta iskala i. t. d. Ali sta odšla zđaj mimo? Kaj še! Zunaj sta začela kleti, zmerjati naše ljudi, j besneti od jeze in sramote, kakor znajo le šta ' jerčijanci v vsej svoji podlosti in nesramnosti. Dolgo časa je množica omilovala ta sad štajerči janstva in narodnega izdajstva, doker se ji ni I zdelo dovolj Ležala sta na tleh, bila sta tepena, I ljudstvo ju je zapodilo od sebe proč s klici zani če vanj a. Vsa osramočena in besna sta se izgubila v krčmo pod cerkvijo. Med tem se je v zboro-valni sobi mirno vršil shod. Poslanec dr. Janko* vič je govoril o vseh, zlasti danes pomembnih I in važnih zadevah. Navdušeno pritrjevanje, pa tudi silno ogorčenje mož zborovalcev je pričalo, da jim je govoril do srca, da umevajo vso resnobo sedanjega časa in jo bridko občutijo, predvsem v raznih nasilnih in krivičnih rekviziciiah, v zatiranju naših narodnih pravic in zahtev, v preganjanju našega ljudstva tekom vojne. Kot hladilni balzam vpliva na človeka kot rešitev iz vseh teh grozot in krivic le trdno prepričanje in upanje na bodočo svobodno, samoupravno jugoslovansko državo — habsburško. Župnik Bosina utemeljuje in predlaga resolucije. Enoglasno in navdušeno je sprejel zbor deklaracijo, je izrekel zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, zlasti dr. Korošcu kot voditelju in prejšnjemu poslanca okraja, je protestiral zoper nameravan krivični vinski davek, je zahteval z vso odločnostjo orne-jitev sedanjih nasilnih rekvizicij, in je izrekel željo po skorajšnjem, častnem, sporazumnem miru v smislu izjav cesarja Karla, ki ga je zbor pozdravil z navdušenimi živio-klici. S trdnim prepričanjem, da bo res nastopil enkrat tudi za slovensko ljudstvo dan svobode in rešitve, se je shod zakliučil.
Nemški Volkstag v Celju se je, kakor soglaša-jo vsa došla nam poročila, obnesel zelo klaverno. U-deležencev je bilo samo 145 (v „ISlov. Gospodarju“ je iiskovni škrat napravil iz 145 kar 345). Ce ne bi bili prignali delavcev iz Štor fn iz Weste nove tovajrjne, i se shod sploh ne mogel vršiti, ker so se večinoma vsi odličnejši Celjani absentirali. Sli jso raje na sprehod v lepo slovensko okolico, nego da bi Šli poslušat nesimpatične ip v$iljjive. vsenemške govorai-tea: 'Marokhla, 'dr, Mravlagga, dr. Ambrožiča i. dr. ffilMjfe amenjenih delavcev sd bili na shodu skorosa-
I mi uradniki. Dr. Ambrožič, katerega je ta dan pustil na cedilu tudi župan dr. Jabornegg, se je pred shodom silno bal, ua bi Slovenc* vrnili nemčurjem napad v St. Janžu. Svoje zborova UŠČe v WaVdhausu so dali skrbno zastražiti z oroSništvom: A Slovencem se še vredno ni zdelo motiti peščico Nemcev. Ce bi hoteli lahko onemogočimo Nemcem in nemčurjem na Sp. Štajerskem vsako zbiranje, a smo prepošteni in pre-olikani, da bi rabili tako slabo orožje v boju proti \ našim narodnim nasprotnikom, Volkstag Je zopet ja I sno pokazal, da je vsehemšfcvo v Celju že dogospn-! darilo.
Nemcem dovolijo hujskanje — Slovencem pa j prepovedujejo shode. BeljašSi okrajni glavar je pre j povedal nameravani veliki ljudski shod pod milim i nebom v Št. Jakobu v Rožu. Nemcem in nem-
I* škutarjem je dovoljeno hujskati na svojih volka .tagih in zborovanjih pod milim nebom proti Slovanom, zabavljati tam čez Avstrijo, c. k. cenzura dovoljuje, da sme »Marburger Zeitung« vabiti nemške pretepače na slovenski shod z namenom, da se povzročijo nemiri in poboji, a mirni Slovenci še zborovati ne smemo. Tako pravico nam delijo!
„htajerc“ preklinja. »Sto vragov, sto hudičev» tako preklinja »Šiajerc«, ko se spominja hudih batin, ki so jih njegovi nemškutarski bratci dobili na shodu v št. Janžu. Zakaj pa so se nemškutarji dali od hudiča zapeljati, da so šli razgrajat na slovenski shod? Po storjenem grehu ne pomaga nič hudovanje nad hudtčemr marveč samo pokora in trdni sklep poboljšani»
Slovani ob Adriji. V Dalmaciji živi 610.666 Sr-bo-Hrvatov in le 18,028 Italijanov, v Istri 224.000 Hrvatov in Slovencev in 145.517 Italijanov, na Goriškem in Gradiščanskem 155,039 Slovencev in 90.000 I-: talij anov. Torej živi v celem Primor ju, katerega sila-; stijo Italijani, 1,052.082 Jugoslovanov in 372,623 Itar hjanöv. Ce pomislimo, da so Lahi fabricirali v Italijane na tisoče in tisoče Jugoslovanov, lahko smelo trdimo, da je pravih Lahov v Primorju polovico manj kot jih je v uradnem izkazu. In kljub temu si lastijo Vahi naše jugoslovansko Primorje kot svojo posest!
Pred novo delitvijo Poljske? Aneksionisti in Poljakožrci so razvili svoje načrte v pruski gosposki zbornici pri razpravi o spomenici glede izvršitve zakona, kako pospeševati nemško naseljevanje v pokrajinah Zahodna Prusija in Poznanjsko, Komisija trdovratno vitraja pri svojih načelih, da je treba Poljake na njih lastnih tleh izpodriniti z nemškimi naselitvami. ITo jim pa še nikakor ne zadostuje. V dejstvu, da za bodočo Poljsko Še niso končno določene prave meje, vidijo Nemci sredstvo, da se obogatena Škodo svojih sosedov. To svojo zahtevo prikrivajo pod krinko vojaških potreb in vojaškega zavarovanja Vrhu vsega tega pa Prusi tudi nič več ne priznavajo načela „brez odškodnin“, temveč se ogrevajo za čim večjo vojno odškodnino po sklepu miru. Pri zavojevanju in upravljanju ruskih pokrajin naj nastopa Nemčija, kakor se je izrazil župan Korte, enako kakor v svojih kolonijah v Afriki in na otokih v Tihem Oceanu. Nemčija, M je strahovala zamorce . bo mogla strahovati tudi 9,000.000 Poljakov. Prusija pa je poklicana, da to izvrši. Tudi pruski poljedelski minister je bil istega mnenja, samo* boji se, da bi mn utegnil pruski parlament zmešati Štrene, zato naj vlada to .aneksionistično delo kar sama vzame v roke. Celo „Frankfurter Zeitung“ je to divjanje pruskih' vojnih in aneksionističnih hujskačev preneumno ter pravi, da naj pruska zbornica nikar ne misli, 'da ima odločevati v državni politiki, ker niti v Pruski sami nima v rokah vse moči. Boji se. da se bo Število Poljakov v Nemčiji na ta način pomnožilo morda celo za dva milijona, torej na nekako pet ji n pol milijona in da, bo narodnostna borba zadobila (nezaslišane oblike. Tako bi se ustvarih^ le novo ognjišče za novo vojno in zlasti Avstrija bi bila zainteresirana na afrontu proti Nemčiji. List poživlja državni zbor in državno vlado, da naj označi ta svoje stališče ne samo v poljskem vprašanju, temveč v vprašanju vseh pokrajin, ^ki se naj odtrgajo od Rusije.
tz cesarskega dvora. Cesarjev višji dvorni mojster princ Hohenlohe je šel na dopust. Na njegovo mesto je imenovan cesarjev krilni pribočnik grof Hunyadi, ki |e Madžar.
Angleška vojaška postava sprejeta. V angleški spodnji zbornici se je dne 16. aprila vršilo gla sovanje o novi angleški vojaški postavi. Zakonska predloga je bila sprejeta s 301 glasom proti 103 glasom. Homerale vprašanje (samouprava Ir ske) bo sedaj bržčas rešeno in sicer tako, da bo vojaška zavezanost za Irsko veljavna še le od tedaj, ko bo homerale zakonska predloga postala zakon za Irsko ter da bi sedanja angleška vlada odstopila, če bi zgornja zbornica odklonila home rule-zakonsko predlogo. Lloyd George je v spodnji zbornici izjavil; da se mora Ircem zasigurati pravo samoodločbe, za katero se Anglija vojskuje na vsakem bojišča
j Tedenske novice.
f	’	■ ”
iz finančne službe. Davčni upravitelji Alojzij Kovačič, Franc Waida, Ivan Škoflek, Franc Stiplov-šek in Oton Kordon so imenovani za višje davčne u-pravitelje.
Iz justične službe. Za višje sodne ofieijale so imenovani sledeči oficijali: Josib Radolič, Schweiger Ivan Alojzij Stanek in Anton Vrez v Mariboru, A-dalbert Kopač in Ivan Vrečko v Celju, Ivan Kolar v Kozjem in Jurij Hudritz v Slov. Bistrici; za ofieijale kanoelisti: '(Ignacij Kramberger v Ptuiu, Alojzij Lupša v Rogatcu, Jakob Peteršinek v Kozjem, Mih. Prelog v Laškem, Ivan Leitner v Mariboru, Frane Smole v Ptuju in Ivan Vidmajer v Ormožu.
Iz južae železnice. Pristav Martin Knez v Wil donu je premeščen v Laški trg, nadalje L, Dekleva od Sv. Petra na Krasa v Nabrežino, Stefan Gričar od Sv. Jurja v Ljubno in Josip Florjančič is Laškega trga v Lebring,
Odlikovanje za 40 letno zvesto službovanje.
Organist pri Sv. Petra pod Sv, Gorami, Jožef Novak, je bil odlikovan s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
Glas iz sekovške škofije. Slovenec iz cmureS-fce župnije nam piše: Z velikim zanimanjem sem Sitai pondeljjkovp „(Stražo“ ,(z dne 15. aprila) o zapostavljanju slovenskih vernikov v sekovški Škofiji. Že sam sem se večkrat čudil, ko sem prišel v Maribor da je v tamošnjih cerkvah toliko nemške službe božje — za Slovence. Saj je znano, koliko Nemcev zahaja v cerkev. In kak» je pri nas v Cmureku? Imeli smo staro pravico slovenske službe božje v cerkvici sv. Patricija. Cerkvica je bila navadno nabito polna. Celo cerkveno petje je bilo slovensko. Graški Škof jè nalstavljal v Cmureku vedno duhovnika, ki je bil Slovenec ali vsaj vešč slovenskega jezika, da je lahko pridigoval Slovencem in jih spovedoval. Noben Nemec se ni spodtikal nad tem. Na kričanje verskih odpadnikov, ki so tožili župnika Lopiča, se ni nihče zmenil. Novi g. Župnik pa je naenkrat odpravil slovenski evangelij, slovensko pridigo in slovensko tepo-vedovanje. In na stotine Slovencev in Slovenk je v naši obširni župniji, Id ne razumejo ne nemške pridige, se ne znajo nemško spovedovati in so torej primorani živeti po krivdi nemške zagrizenosti kot nekristjani, ali pa iti daleč k Mariji Snežni ali v kako drugo še bolj oddaljeno župnijo k sv. zakramentom. Pa tako se ne godi samo nam Slovencem v Cmureku, temveč tudi v drugjih krajih, Kakor je pisala zadnja „Straža.“ Mislim, da je opravičena naša zahteva: Ce nam graški škof noče dati slovenskih ali vsaj slovenščine zmožnih dušnih pastirjev, pa se bomo obrnili na višjo cerkveno oblast, da nam da duhovnike, ki bodo vešči našega jezika.
Trstenjakov sklad. Dr. J, Sandra, duhovnik v pokoju v Rogatcu, 10 K;; Mat. Ljubša, kurat v pok-v Gradcu, 5 K; dr. Matej Osenjak, dvorni in sodni odvetnik y Gradcu, 1100 K; Gothard Ferme, župnik v Novjštifti, 20 K; Pavel Životnik, kaplan v Ljutomeru, 15 K; dr. Josip Tominšek, ravnatelj c. kr. gimnazije v Mariboru, 10 K; Fr. Špindler, župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, 5 K; Franc Pišek, državni poslanec v (Orehovi vasi, 10 K ; Feliks Vršič, kaplan pri Sv. Tomažu, 100 K; dr. Ivan vitez Žolger, c. kr. minister na Dunaju, 100 K. Zadnji izkaz 3192.20 K, sedaj 3!75 K. Skupaj 3567.20 K. — Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Zgodovinsko društvo ima izredni obüni zbor dne 21. aprila ob 4. uri popoldne v mariborskem Narodnem domu (t starih èitalniikih prostorih). Na dnevnem redu je sprememba društvenih pravil, Z občnim zborom je združeno javno predavanje g. dr. Medveda o slovstvenem in socijalnom delovanju dr.
J 1. Kreka. K obilni udeležbi vabi odbor.
Za slovensko Šolo v Mariboru so začeli zadnji čas prav pridno pobirati prispevke po vsej slovenski domovini. Skandal je, da Maribor, ki je vfenđar po večini in po svoji zgodovini slovensko mesto, nima niti ene slovenske ljudske Šole.
Vojaški novinci vpreženi v voz kakor živjina,
Iz ptujske okolice poročajo; Te dni smo videli Žalostno sliko. V težke vojaške vozove, na katerih je bilo po 2 metra drv, so bili vpreženi 171etni mladeniči-vojaški novinci. Voziti so morali Ornigova 'drva iz St. Janža na Dravskem polju 12 km daleč v Ptuj. In poleg vozov je korakal < fe mož s e- in kričal nad vpreženo krščeno živino: Hi! Hi! Nekaterim so se potrgale vrvi, za katere so vlekli. Ljudje pripovedujejo, da so jih celo tepli. Ali prehajamo morda zopet v dobo gospodstva nemških graščakov in valpetov?!
Thalerhof pri Gradca - konrentraoijsko taborišče za vojne vjetnike, vračajoče se iz Rusije. Thalerhof, Id je zaslovel v vojni z žalostno posčiMfiostj^, da je ondi pomrlo m pegastim legar)«» sÉm in-
torniranih 'Avstrijcev in so ondi nazadnje p^biv.aU italijanski vojni vjetniki, Aio izpremenjen v koncentracijsko taborišče za vojne v jetnike, kì se vračajo iz Rusije domov. Proti temu bi ne bilo prav ničesar u-govarjati. Zahtevati pa se mora, da se z domov se vračajočimi našimi vojaki ne bo ravnalo tako kakor 7 interniranci in da ne bodo trpeli pod ravno takimi prehranjevalnimi razmerami kalkdr vojaki v prosjku-lem Lebringu.
Pfememba posesti. Veleposestvo »Mnrhof< v Selnici ob Mari, last lesotržca Bonifacija Piussi, je kupil za. 80.000 K Slovenec veleposestnik g. Karel Gornik. Murhol je bil dosedaj vedno v tajih rokah.
Vrnil se Je. Dfl dne 12. avgusta 1915 ni Jula Pečovnik iz Brezna več slišala o svojem sinu vo-. jaku Mihecu drugega nego enoličen odgovor poizvedovalnih uradov: Pogr šan! Njegovo obleko je .vse razdelila, naročevala zanj sv, maše, jokala in mojüp. Letos pa se na Veliko soboto prikaže njen Mih§Oj-zdrav in Čvrst v Breznu. Vjet dne 7. septembra lm5' pn Tarnopolu je bil v Voliniji 32 mesecev; mpd'tèmi razen prvih dveh vedno zaposlen v neki ni. Hrano je dobival dobro in zadosti kruha ;>n&'dan je služil 20 kopejk. Dvakrat je bil pisaL,: ćjpa ! ker bilo odgovora, je malodušno obmolknil,,,)-Rač poštne ležave ! Domotožje ga je premagalo. PonWA 'p všel in na Svečnico »rečno (civfilno oblečeni jM-eslopili avstrijsko mejo blizu Cernovic. Sedaj (Éircr ft Celju pri 87. pp. To v tolažbo onim. ki še p&gnSSSjb koga izmed svojih dragih.	;i}ia$gtr
Begunska in vojaška podpfl^jDsrednji odbor »a Dunaju, I, Bankgasse 2, poroči';. Beguncem so o-blastimje takoj ustavile takozvajna ' vojaško podporo (firispevèk sìa preživljanje)., kakor hitro so prišli v državno oskrbo, to je v taborišče, ali da so začeli prejemati begunsko podporo. Ako je znašala zastala vojaška podpora za celo dobo več nego prejeta beguna ska podpora, pa so slednjo odbili od prve kot nekak predujem. Notranji minister se je postavil že pred kratkim na to stališče w odgovoru na neko vprašanje grofa Lasockega. Upravno sodišče je govorilo in odločilo drugače. Dne 5. marca 1917 je izreklo s strokovnim plenarnim sklepom pravni nazor (Reehts-ansehauungj, da se beguncem ne sme vštevati begunska podpora gli naturalno preživljanje v, taboriščih v prispevek za preživljanje (die den Flüchtlingen gewährte Barunterstützung oder Natural Verpflegung tu den Unterhaltsbeitrag nicht eingerechnet werden kann). Dalje utemeljuje : Prispevek za preživljanje je določen po zakonu, do katerega ima polno pravico i vsak begunec. ,Ako pa ta dobi še. kako podporo zaradi begunstva, je to bila prostovoljno naklonitev države,ki pa ne more prikrajšati tega, kar beguncem liče 'po zakonu. Visled tega je upravno sodišče tudi razveljavilo ono odštevanje begunske od vojaške podpore. — V tem smislu je upravno sodišče razsojalo v vsakem posamičnem slučaju. Toda rdzsodhe upravnega sodišča nimajo eksekutivne moči in vlada je ‘do-
Hor&e diurnae ima na razpolago Cirilova tiskarna v Mariboru v dven velikostih. Tisak jc lop in čist, vezava usnje z zlato obrezo. Velikost 12/» krat 8 cm stane K 13.60,
Gospodarske novice.
) Rekvizicija ostane pri starem. Državni prehran-f ievalni svet je v svoji seji dne 17. t, m. sklenil, l da ostane tudi 1. 1918 pri starem načinu rekvi-zacije, zavrgli so se razni drugi načrti, tako tudi sistem glavarja Krausa, po katerem, bi se naj vsak pridelovalec že vnaprej zavezal, koliko bi oddal v jeseni. Vojaštvo bo še torej tudi pri re kviziciji 1. 1918 glavni činitelj. Zahtevamo, naj vlada strogo naroči rekvizicijskim komisijam, da bodo postopa to ' norm?noma iwavilno.
Popisovanje obdelanih zemljišč leta 1918. Urad za ljudsko prehrano je odredil, da se bo tudi 1. 1918 popisovalo obdelana zemljišča, pri katerih pa bodo pred Vsem sodelovali lam (hov,-ilei sami, dja se tako preprečijo pomote, ki so se zgodile lansko leto. V vsaki občini bo imenovana posebna komisija, Id bo sestavljena iz župana ali njegovega namestnika, popisovalnega komisarja, ki ga določi okrajno glavarstvo, in več krajevno preizkušenih Občinarjev. Komisija ho imela nalogo,da 1. dožene posestno stanje obsojanih njiv (posestnike in najemnike).. -, 2. dožene, kaj je na posameznih kosih vsejano in 3. da napravi pregleden seznam o svojem delu.
Ustanovitev kmetijskih komor. Na Dunaju se vršijo prihodnji pondeljek, dne 22. aprila, posvetovanja deželnih odborov in kmetijskih družb, katere je sklicalo poljedelsko ministrstvo, o vladini predlogi glede ustanovitve kmetijjskih komor. Nameravajo osnovati slično obrtnim in trgovskim tudi kmetijske komore, Id bi naj prevzele v svoje področje vse zadeve, ki spadajo sedaj v delokrog raznih kmetijskih organizacij. V vsaki deželi bi naj bila po ena, ali če sta dve narodnosti v deželi, dve komori, oziroma ena komora z narodnostnima sekcijama.
Poraba petroleja še bolj omejena. Glasom razglasa štajerske cesarske namestnije postane s 14. t.
m.	odredba o porabi petroleja v zimskih mesecih neveljavna in se z novo navedbo poraba petroleja še bolj omeji. Zasebnikom se sme dati petrolej le v izjemnih slučajih (razsvetljava, kleti, podzemskih stanovanj, za slučaj bolezni itd.) Grof Clary res že ne ve več, kje bi ubogo štajersko prebivalstvo še bolj — pritisnil.
Deželni urad za oblačenje opozarja, da so do-kaznice potrebe (izkaznice za dobavo obleke) javne listine in da vsaka sprememba izkaznic, tudi če se nanaša le na čas veljavnosti, ‘se kazensko-sodnijsko kaznuje kot prevara, kar se je že v mnogih slučajih tudi zgodilo. Ker vse dokaznice dospejo končno k deželnemu uradu za oblačenje in se tam natančno pregledajo, je zagotovljeno natančno nadzorovanje. Isto-
öUHiuyw xtAxxxuyv OAUOJVUU» i tv- i i t v/v F III VJ.U-UOI	uu- glCUaiJiU, ,1*5 ZiagUlU V1JC11U liaUDlkliU .11 čbv	U V tUllJC. JLÖILT
slej Še povsem na negativnem stališču. Osrednji od- f časno se opozarja, da je oddaja blaga proti zglasitvi
bor vlaga v vsakem njemu poverjenem slučaju posebne vsklice na, domobransko -ministrstvo, v katerih se na drobno sklicuje na razsodbe upravnega sodišča, Zdaj čakamo na uspeh in razrešitev tega zanimivega spora.
Prijava vojnih vjefnikov. Štajersko cesarsSkio namestništvo razglaša: Ker se sedaj vračajo vojni vjetniki iz Rusije in Ukrajine in je treba tozadevne sezname o padlih, vjetih in ranjenih v marsičem izpopolniti, so dobile okrajne politične oblastji, kakor i županstva takozvane zglasilne pole, v katere morajo vpisati ime, Šaržo, vojaško krdelo itd, dotičnoga vojnega vjetnika, ki se je vrnil iz vjetništva.
Obresti vojnih posojil in poštna hranilnica. Izvanredno pomanjkanje uradniškega osobja pri poštni hranilnici je povzročilo, da se je plačevanje obresti vojnih posojil nekoliko zakasnilo, vsled Česar sio marsikje krivega mnenja, češ, obresti vojnih posojil se sploh ne bodo izplačevale, Temu nasprotno se v radno naznanja, da so vse tozadevne vesti brez vsake podlage ter da se bodo obrelsti vojnih posojil spet redno izplačevale, kakor hitro bo imel poštnohran iliri Čni urad na Dunaju na razpolago .zadostno Število uradniškega osobja, kar se pa bo zgodilo v najkrajšem času.
Izdaja poštnih zalepk ustavljena. Trgpvsko ministrstvo je odredilo, da bo izdaja poštnih zalepk popolnoma ustavljena. Nadalje je določilo, da bodo dobivali poštni uradi od sedaj naprej samo eno tretjino liste množine poštnih dopisnic, katero so dobivali do sedaj. Izginile bodo iz poštnega prometa tako priljubljene poštne zalepke in sčaisoma Še tudi poštne dopisnice.
Železniška nesreča na Koroškem. Pri Špitalu Ob Dravi je dne 17. t. m. predpoldne skočil tovorni mlak iz tira in se je prekucnil Čez strmino. Izpod razvalin so potegnili Že več mrtvtih. (Vlak je zavozil na napačen tir, kar je povzročilo nesrečo. Radi te nesreče je imel koroški osebni vlak, Ki pripelje okoli y* 7. ure zvečer v Maribor, v sredo, dne 17. t. m.; 7 ur zamude.	!	: ijjpff*"'
Zopet eksplozija t Blnnrtt-n. V smodnišnici Blmnau pri Danajskem Novem Mesta je zletel v zrak dne B. aprila del delavnice za razstrelilne sno-
potrebe enaka oddaji brez dokaznice potrebe in se mora ovaditi. Vodstvo urada.
Konjske dirke prepovedane. Vrhovno armadno poveljstvo je izročilo avstrijski in ogrski vladi po* ziv, da naj bodo konjske dirke za tekoče leto vsled velikega pomankania krme popolnoma prepovedane.
Cene za špirit, rum in žganje. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega glavarstva razglaša: „Na podlagi § 1 c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 10. februarja 1918, drž. zafe. štev. 56, so se najvišje cene za obdačen, čiščen Špirit, luzemski rum m Žganje za točenje do nadallnega določile kot sledi: L Za prodajo obdačen egu, čiščenaga špirita v množinah: a) nad 2j5 litrov (100 stopinjskega.) 7.70 K za 1 liter, b) nad 1 liter do všievši 25 litrov (94 stopinjskega) 8.50 K, e) od 1 litra in manj kot 'I/liter (94 stopinjskega) 10.50 K. V ukazu c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 11. aprila 1917, drž. z. Štev. 133, za prodajo tuzemskega ruma in žganja za. točenje določene najvišje cene ostanejo neizpremenjene. Najvišje cene znašajo torej: II. Za prodajo tuzemskega ruma (najmanj lOstopinjskega) v posodah: a) nad 25 litrov 6.20 K, b) od % do vStevŠi 25 litrov in nadalje za prodajo v v trgovini navadnih zadelanih posodah po manj kot % litra, vendar pa v skupni množini po najmanj 5 litrov 7.80 K, c) v množinah po manj kot % litra 9.40 K. III. Za prodajo žganje za točenje (najmanj 25stopinjskega) v množinah: a) nad 25 litrov 3.29 K, b) od % litra do vštevši 25| litrov: nadalje za prodajo v v trgovini navadnih zade-. lanih posodah po manj kot % litra, vendar pa v skupni množini po najmanj 5 lttrov 4.20 K, c) v množi-nan po manj kot % litra 5,40 K za i liter, jpod žganje za točenje je razumeti le pitno žganje. Za drugo Žganje, m pr. slivovko, likerje in enajko ne valjajo te najvišje cene. Pridelovalcem, prodajalcem in točil-oem je pri prodaji dovoljeno okrožiti odlomke vinarja na celi vinar, Prestopki navedenih ministrskih u-kazov ter ž njimi določenih najvišjih cen se kaznujejo z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do 0 mesecev, ako dejanje ni podvrženo strožji kazenski določbi. Ta razglas je v vseh prostorih, v katerih se prodaja Špirit, tuzemski rum ali žganje za točenje.
•m Mrtvih iflnn nraijncm it«v9w uk	I Prity5ti na razločno vidnem mestu. Razkazniee (tab#
i! P nradnem lzka5ra 35> težk0 *«*!«“* ie>, katere sestavijo stranke same, sé moi*äb òkraj-P* ^ 086D.	J glaVMrstite v potrditev prčffloriti. *
Dopisi.
Maribor. Te in prihodnje dni bo usmiljeni brat Ivan Bratuša iz Gradca pobiral v našem mestu milodare za uboge bolnike v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, V bolnišnici usmiljenih bratov je bratske sprejet vsakdo, ki rabi zdravniške pomoči, V 1. 19115 je bilo v graški bolnišnici usmiljenih bratov 289$ bolnjkov vseh veroizpoviedanj in narodnosti.
Maribor. V Gradcu je dne 12. t. m. umrl nekdanji nadravnatelj mariborske moške kaznilnice Jog. Reisel.
Maribor. Naša mariborska plinarna zopet nima premoga. Riajdi tega grozi ravnateljstvo plinarne, da bo primorano ustaviti obrat. Krivda je na železnici, ker je naročeni premog v Moravjski Ostrovi že odposlan. a ga na železnici zadržujejo.
Maribor. O. kr, okrajni naklkjotnrsar g. Emil Schaffenrath je dne 16. aprila poročal na mariborskem okrajnem glavarstvu Alojzija Caanero iz Trista in Marijo Alojzijo Winkler iz Kufsteina, učiteljica v Krčevinah, ki podučuje tuje jezike, NovoporoČenca sta izjavila, da pripadata tistim, ki so brez verskega izpovedan j a,
Leitersberg-Krčevine. Povodom skušnje iz ve-ronauka je podaril preč. g. stolni župnik Franc Moravec, jako zadovoljen: z izbornimi vspehi, tukajšnji šolarski kuhinji 50 K. Odbor izreka v imenu učencev tem potom blagemu dobrotniku svojo najiskrenejšo zahvalo!
Sv. Peter niže Maribora. Kakor smo svoj čas poročali, je bil pogrešan od dne 10. februarja 1918 pri gostilni Bruderman v Melniku Andrej Kaloh, vojak 47, pešpolka. Pretepači so ga baje vrgli v Dravo. Našli so ga pri St. Janžu na Dravskjem polju že dne 29. marca. Pogreb je bil dne 2. aprila. Zapušča Ženo in tri majhne otročiče. Bil je star 38 let. Vojno je srečno prestal, tam ga ni zadela smrt, ko so sovražne krogle žvižgale; a tukaj doma je storil grozno smrt. N. p. v m.!i
St. IlJ v Slov., gor. V Selnici ob Muri je. umrla kmetica Marija Reisman, vdova po že pred leti u-mrlem narodnjaku Antonu Reisman. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v nedeljo, dne 14. aprila, popoldne. Svetila ji večna luč!
Sv. Bolfank v Slov. gor. V nedelje, dne 21. a-pßila, ob treh popoldne, se vrši shod Slov. Kmetske Zveze v nostilni g. Horvata. Govorita poslanca Brenčič in Roškar. Pridite v obilnem številu!
Sv. Urban pri Ptuju. Slovenska Kmetska Zveza priredi v nedeljo, dne 21. aprila 1918, po rani službi božji v gostilni g. Klemenčiča političen shod. Poslanec Mihael Brenčič bo poročal o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo! Pridite tudi sosedi!
Cmurek. Skoda, da niste poročali o nemškem s-hodu, ki se je vršil dne 7. t. m. v našem trgu. Da-siravno šteje trg Cmurek nad 4000 prebivalcev, velika cmureška župnija pa gotovp dvakrat toliko, — vendar so spravili na shod komaj kakih 300 do 400 ljudi. Dr. Krautgasser—dr. Schormannova politika, ne vleče več. Pametni tržani, ki mnogi živijo od denarja, Id jim ga prinesejo v cmurek Slovencr od Sv. Ane, Marije Snežne, Sv. Jurija., Sv. Jakoba in St. lija, so raje ta dan odšli po „pisanko" na slovensko (stran Mure, Dr. Mravlag in Hoyer ter župan dr. Schormann sp silovito rohneli] zoper Slovence. Posebno se je jezil dr. Schormann nad poročili nage „Straže“ in „Slov. Gospodarja“, da je bil Cmurek nekdaj slovensko selo in da se je v Cmureku nabralo za Jugoslavijo nad 100 podpisov. Dr. Sphormannu pokličemo v spomin, da si naj ogleda po trgu imena in videl bo. da je gotovo nad polovico tržanov slovenske fervi, n. pr. : Koletnik, Fidler, Brus, Ornik, Grah, Prižnik, Polž, Pečnik, Trilar, Muri, Jaušnik itd. itd. Cmurek ima tudi slovensko cerkev sv. Patricija, v kateri se je do smrti rajnega Župnika, blagega spomina č. g. Lopiča vedno vršila slovenska služba, božja. Novi g. župnik Edjelisbriunner je seveda pozabil na Kristusov rek: „Idite in učite vse narode“, ker je velik prijatelj dr. Krantgasserja in dr. Schormanna. Zanimivo pa je, kdo je vse podpisal v Cmureku protijugoslovansko deklaracija Med temi so:	Trgovec in lastnik opekarne Prižnik, zidarski
mojster Muri. kaplan JerŠe (kranjsko-slovenske krvi*, mlinar Trainar, mlinar Bizjak, posestnik Vogrin, dekla Marija Dajčman, trgovec Robatin in gospa, davčni oskrbnik Jožef Roh in gospa, c. kr. notar Štraus in še nekateri drugi, ki so odvisni od poprej imenovanih. Najboljši tržani manjkajo v tem izkazu. Značilno je, da je moral vsak, ki je podpisal proti-deklaraciio (ali pravzaprav pristop k nemškemu-dru-Štvu za Maribor in okolicb), plačali 1 ali 2 K. Ali so iz tega fonda plačali dr. Mravlagu in Hoyerju potnino, nam ni znano. Pametni in z glavo misleči tržani pa. imajo * Slovence, posebno slovenske kmete iz okolice radi, ker vedo, da so predvsem obogateli od njih. Shod je bil pravzaprav velika blamaža za cmureške Nemce in odpadnike. — Ko bom zbral bolj zavedne naše rojake skupaj, bomo napravili v Curare au zaupni shod. da se organiziramo. Živela Jugoslavija!	/
St Jari j ob Ščavnici. V goricah g. Krefta, poštarja in veleposestnika v Št. Jarja ob Ščavnici se je nabralo dne 8. t. m, 40 K za slepe vojake v Qdilijenem zavoda v Gradca Blagim darovalcem* najprisrč&ejša hvala !
Zb igo vel. Skoraj bomo obhajali obletnico- naše deklaracijo. Drugod se bodo ob tej prilila vršile slo vesnosti, mnogo občin, društev, duhovSjčiiiu itd. se je izjavilo za deklaracijo, ile pri nas se je nabralo komaj 123 podpisov. Žalibog je mnogo takih v naši •občini, ki nočem nič vedeti in slišati o deklaracij';. Grdo je za tiste, pljujejo si v lastno skledo. Vsi n 1 prvega do zadnjega smo rojeni Slovenci in mnogi ne razumejo besedice nemško, vendar nočejo biti Sloveno!. /Koliko zaničevanja, zasramovanja sem slišal iz ust nekaterih rojakov, zlasti pri nabiranju podpisov. Pravijo, da hočemo krivo vero, da bo dalje časa trajala vojna, Če podpišejo deklaracijo itd. Iz tega je razvidno, kako daleč so že prišli nekateri Zbi govftani. 'Orožnikom so nas naznanjali radi podpisov, po sodnijah so nas mislili goniti, tepsti, in bogve še kai vse. Seveda, opravili niso nič. 'Toda, sramotno je za tiste, kateri preganjajo svoje rojake, zaničujejo svoj jezik, taki ne zasluži imena Slovenec, ampak — izdajalec!
Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljoi, dne 21. t. m., popoldne po večernicah, vi društvenih prostorih svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Po občnem zboru se vrši mesečni sestanek Dekliške Zveze. Pridite v obilnem Številu!
Središče. Shod gospodarjev in gospodinj. Dne 7. aprila, t. j. na belo nedeljo, se je vršil v tukajšnjih šolskih prostorih snod gospodarjev in gospodinj središke župnije.. Shod je sklical na inicijativo okr. gospodarskega urada v Ptuju vodja tukajšnje izda jalnice kart za živila. Na 'dnevnem redu je bilo v-prašanje’ o prostovoljni oddaji žita v letu 1918 in o ugodnostih, katere bi uživali gospodarji v slučaju , da se potom prostovoljnè oddaje spravi skupaj potrebna množina žita, oziroma krompirja. Odpadla bi' dakor obljublja to okrajni gospodarski urad — vojaška rekvizicija, gospodarji bi smeli orosi> mleti in z ostalim jim zrnjem prosto razpolagal. -Navzoči gospodarji in gospodinje — bilo i. je okrog 200 — so se enoglasno izjavili v tem smislu, da so pripravljeni, oddati prostovoljno obsežnosti svogli obdelanih zemljišč.-primerno množino žita, toda izrekel se je tudi dvom, da bi oblast svojo obljubo glede ugodnosti tudi izpolnila, zakaj naši gospodarji hr a jo v tem oziru žalostne izkušnje. O tem so govorili gospodarji: Fr. Lukačič. Lovrenc Bauman, Jakob Skori an ec iz Središča, Steinberger (Obriž) in Kunst (Salovci). V lanskem letu je velika večina gospodarjev; in gospodinj oddjala takoj po žetVji„ oziroma m! at vi, svoje pridelke prostovoljno, ker se jim je obljubilo da se oddana množina pozneje pri rekvizic ji vzame v poštev, toda to se ni, zgodilo.» Nekateri i oblastveni or-gani so dotične ..radovoljee“ pozneje celo zasmehovali; Češ, da so se prenaglili in da se oddana množina, ki je bila namenjena c. kr. okrajnemu glavarstvu, ne -pa erarju, pri rekviziciji ne m e upoštevati. r—• Na to se je, od navzočih enoglasno izrekla opravičena želja, vodja izUajalnice kart za živila naj povpraša pri okrajnem gosodarskem uradu, oziroma pri c. kr. okrenem glavarstvu > Ptu»u, Mo posestnikom jamči za to, da bodo v resnici deležni o-nifc ugodnosti, ki se jim obljubljajo za sluča* 1 s? spravi s prostovoljno oddajjo žita potrebna množina
. skupaj, nadalje naj povpraša, oziroma nat * d govori okrajni gospodarski urad, kolikošno množino žita zahteva oblast od po edinih občin naše župnije in sicer 1. ob ugodni letini, 2. ob srednji let,ini.	Kp
Pobi vodja izdajalnice kart za Živila v tem ozuu od oblasti jasno poročilo, naj skliče še enkrat shod in pri tej priliki ge izjavijo posestniki, so li za prostovoljno oddajo ali pa so zadovoljni, da se še naprej rekvirira, kakor dozdaj.
Slov. Bistrica. Gostilno in hišo g. Ottowitza je kupil Slovenec g. Auguštin iz Žetal za 41.000 K. Ta nov gostilničar ge je v Slov. Bistrici lepo upeljal s tem, da toči najcenejše vino in sadjevec. Sedaj imar ina torej v Slov. Bistrici samo še lekarnarjevo hišo. raz katere visi ob cesarskih slavnostih samonemšk > zastava. — Novi notar začne uradovati še le dne L maja v hiši g. Rasteiger nasproti hotela Neuhold.
Slov. Bistrica. Rajnki Czernin je s svojo la-budjo pesmijo), tudi nage sjtoveniebi.sjtrjiške purgarje okorajžil, da so poslali v svet grome in bliske proti Jugoslaviji. Ker pa, občinski možje iz 'dolge čenčanje niso razumeli drugega, kot par besed, n. pr. : heee, Svinoli, lügner, so jim morali gospod župan izjavo proti Jugoslaviji prestaviti na slovensko. Hujše nesreče za enkrat ni bilo, ta jih čaka šele prj prihodnjih volitvah, ko bodo bistriški Slovenci že' v Jugoslaviji možakarjem povedali, zakaj je mizar na občini napravil vrata.
Brezno ob Dravi. Bratovška nedelja sv. Miklavža se letos obhaja tukaj dne 28. aprila, t. j. Četrto nedeljo no Veliki- noči. Dvojno opravilo: ob sedmih in ob desetih dopoldne po letni uri in zahvalna pesem povodom godu presvi tie cesiarice Zite (dne 27. aprila!.
Šmartno pri Slovenjgradcu. Surovi nastop teh nouivškntarskih pretepačev na slovenskem shodu v St. Ja* žu ras je še bolj navdušil za jugoslovansko ideje. Spoznali smo vsi, tudi taki, kateri dosedaj še niso imeli pravega pojma o drzni nemčurski sodrgi, kako na nizki stopinji omike stojijo naši narodni nar oprotniki. S svojim podivjanim obnašanjem so sami nehote vzbudili v ljudstvu zavest, kako sveta In pravična >e naša zahteva po svobodni Jugoslaviji pod habsburškim žezlom, od kjatere etfine pričakujemo
pravic za naš teptani narod. Znani Lobe v Slovenj-gradcu je pred shodom izjavil:	„Zakaj ravno sedaj
prirejajo te shode, da bo le še dalje vojska!“ A vojsko zoper Slovence je vodil ravno on, v družbi Su-lorja. Kramarja in Trümer j a, kateri bodo baje (kakor se spodobi za take, vojskovodje) prejeli plačilo, namreč da bodo odfrčali s stolcev svojih dosedanjih mastnih služb, k čemur jim bomo vsi slovenski kmeti« in kmetice prav z veseljem ploskali, ker smo jih že davno do grla siti. Prešmentani shod, na katerem so se nemškutarski razgrajači nalezli toliko smole , d i se je ne bodo kmalu ali pa nikoli oprali! Pripomniti še moram, kakšni revčld so nemčurji. Kupiti si namreč ne morejo cesarskih trakov, a imeli bi jih vseeno radi. (Ali pa jih vsled njih ljubezni do Prusije le v oči bodejo, ne vem.) Zato pa hajdi v na.ši' odsotnosti nad voz, na katerem, okineariem z narodnimi in cesarskimi trobojnicami in, traki, so se pripeljali Šmarčani na shod, po cesarska trake, ker na a način so prišit najbolj po ceni do njih. Pa bi se še radi imenovali poštene! Da jih ni sram! Mi pa, po tem shodu še bolj navdušeni kot kedaj prej, kličemo: Bost živi cesarja Karla! Bog živi dr. Korošca! Živela Jugoslavija!
Vransko. Čitalnica si je izbrala na svojem občnem zboru dne 7. aprila taGe odbor:	prvomestnik
g. zdravnik dr. Serko, drugomestnik g. nadučitelj Jakše, tajnica gdč. Zinka Svento er jeva, blagajničarka gdč. Marica Osetova.
Vransko. Za toli potrebno dobro letino prosit poromamo čez Sv. Križ na Sv. Uršulo, tako r!a bode sv. maša dne 2. majnika ob desetih v; Lokarjih, dna
3.	majnika okoli poldne v Šentvidu, kamor dojdejo romarji lahko z vlakom do Šoštanja, dne 4. majnika zjutraj sv. opravilo na Sv, Uršuli.
Sv. Pavel pri Preboldu. Slovensko Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21, aprila, popoldne po večernicah, v Društvenem domu zgodovinsko igro „Junaške Blejke“ in šaloigro „Strahovi.“ Cisti dobiček je namenjen društvu „Dobrodelnost.“ Vstopnina 1—8 K, Pridite!
Celje. Župan dr. Jabornegg kupčuje z jajci. Blaga je sicer misel in skrb celjskega župana dr Jabornegga, da tako očetovsko skrbi za mestne reveže ter jih na tako lahek način preskrbuje s cenenimi jajci. Kdor namreč prinese g. županu 18 jajec, dobi zato 1 kg sladkorja. Mesini reveži n » tem res dobijo 1 komad za 20 v, a malo jih je deležnih te dobrote. Vprašam samo: Kakšne so dnevne cene jajcem? Kak® drag pa pride 1 V g sladkorja oni revi, ki je oddala zanj 13 jajc? Vsa zadeva se nam zdi Zelo čudna. Drugod, posebno na kmetih glavarstva strašno natančno odmerijo sladkor. Celjski magistrat pa ga ima torej toliko na razpolago, da ga deli za jajce, kakor se mn zljubi.
Teharje. Naše Slovenska izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. aprila, popoldne ob 3. uri v čitalnici svoj letni občni zbor. Na vsporedu je govor, poročilo odbora, pevske točke in ribji lov. Pridite mnogoštevilno!
Dramlje. Na Belo nedeljo je sfrfotal beli golobček iznad hiše posestnika Vrbiča v Zalogu noseč preblago dušo nenadoma umrle gospe Vrbič proti nebesom. Bila je skrbna mati pobožnih otrok, dobrotnica ubožcev in tolažiteliica nesrečnih. Kdo bo pač sedaj mogel n a dom estovati skrbno mater, kdo bo tblaži! moža in žalujoče otroke? V naj slajše tolažilo jim ostanejo besede skrbne matere, ki kliče: »Saj zopet vidimo se nad zvezdami!«
Ponikva ob J. ž„ — Dne 4. aprila t. 1 smo spremili k zadnjemu počitku obče priljubljeno spoštovano še le 34 let staro ženo Elizabeto Sitar, soprogo posestnika Jurija Sitar — p. d. Bezetovo iz okolice Jerebinjek. Zapustila je 7 maloletnih otrok in neutolažljivega soproga — Rajna j« bila vzor ženam in materam v veliki občini Ponikva. Svoje otročiče, katere je vestno izgojevala, in svojega moža je ljubila in oskrbo vala lepo. A bila je pa tudj radevolje vsej sise ščini v pomoč, ako so v nesreči potrebovali njeno radodarnost. Bila je pa tudi pripravljena za po pravilo cerkve vsak dar prispevati Zbrani govor prečastitega gospoda župnika na mirodvoru in množica spremljevalcev nam svedoči, da je bila rajna v resnici blagega srca, vrla žena in skrbna mati! Svetila ji večna luč!
Sv. Ema pri Pristavi. O shodu samem* ki je bil prepovedan, poročamo na drugem mestu Tokaj vpra Samo okrajno glavarstvo celjsko, zakaj je bil shod prepovedan? Utemeljena prepovedo ni. Ali se začne res uresničevati vladni sistem prepovedovanja slovenskih shodov radi tepenih nemškutarjev, ki silijo na naša zborovanja ? Tudi šentemski shod je-.bil jasna priča in dokaz, da skušajo nemšku taiji, štajerčijanci, vga ta sodrga in druhal naša zborov an j a onemogočevati. Še ntemska , nasil neža nista bila gotovo osamljena, toda v prvih vrstah
sta hotela biti. Ko so drugi videli, kako se jima godi, so bili mirni, ali pa so odšli. Pa kako je kaj takega mogoče pri Sv. Emi? je naravno. Tam* doli v Pristavi je brlog, je kovačnica, kjer se ko? vajo, odkoder izhajajo izdajalci slovenskega ljudstva šentemskega. Šentemčani, sedaj ste jih poznali v vsej njihovi hudobiji in nesramnosti. Grozili so potem tam doli v krčmi s kamenjem in z gnjilimi jajci našim voditeljem, našim možem. Ali je Zupanc dobil monopol za jajce zato, da bi z njimi njegovi podrepniki blatili naše borifelje, naše može, naše ljudstvo? Gotovo je cela tara v nedeljo zvečer hudomušno govorila o tem, kaj--se je godilo po večernicah pri Sv. Emi Gotove «^.lekcija, ki sta jo dobila nasilneža in Zupan-zaupnika, ni navduševalno temuč kot mrzli jk vplivala na pogum štajerčijancev in nem-Ljjev. Bodi vam to v svarilo, katerih ljudi se ,vaf$}tp in recite: S takimi ljudmi proč iz naše sfeàbe.!' Vladi pa povemo to: Le zabranjuj naše shodil!««Saj nemških ue prepoveduješ Čim bolj jih bo^prepovedovala, tem bolj se bo nkorenin jevalä	jugoslovanske države. Slovensko
ljudstvo^ j|;]§^jgrešinjeno te rešilne misli, in slovanski paifeg#, katerem gori avstrijski jug, sene da več ugasiti Naše ljudstvo je zrelo za samostojno, avštr^ško jugoslovansko državo. Zato jo bo tudi m oralo Cobiti.
Najnovejša poročila.
Cehi in Jugoslovani o Czerninovem odtetopu.
Predsedstvo Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba se je sestalo dne 18. t. m. k skupnemu posvetovanju glede položaja, ki je nastal vsled spremembe v zunanjem ministrstvu. Izdala se je naslednja izjava: Grof Czernin je podpisal aneksijsko politiko Nemčije in je tudi sam z drugimi pogrešenimi čini položil na zahodu novo nžigalno snov; tako se je odstranil od edino mogoče poti, ki bi mogla privesti do miru. Njegov govor pred nepoklicanim forumom, v katerem je hujskal Nemce in Madžare proti našim sodržavljanom in je lahkomiselno sprožil debato o prejšnjih mirovnih poskusih, je podaljšal vojsko zopet za nedogleden čas.
Iz najnovejšega nemškega uradnega poročila.
Berolin, 18. aprila^
Včeraj nam je sovražnik prepustil velike dele Flandrijskega ozemlja, katero nam je svojčas v več mesecev trajajoči borbi pod ogromnimi žrtvami iztrgal Korak za korakom Se umikajočemu sovražniku so nemške čete odvzele mesta Poelkapelle, Langemarck in Zonnebecke ter ga potisnile Zadaj za potok Steen. Tudi na se^ e< nem bregu reke Lys smo zavzeli nekaj ozemlja. Na obeh straneh reke Somme in sicer pri krajih Moreuil in Montdidier močnejši artilerijski boji.
Prodiranje Turkov na Kavkazu.
Dne 13. aprila se je po srditem boju posrečilo Turkom zavzeti rusko kavkaško trdnjavo Batam ob Črnem morju. Mesto šteje 35 000 prebivalcev in slovi vsled bogatih petrolejskih izvirkov, ki se nahajajo v bližini. V Baiamo je bilo vjetih 600 ruskih častnikov in 250 mož, poveljnik: posadke ter vplenjenih 250 topov. Turške čete prodirajo proti slavnoznani rusko-kavkaški trdnjavi Kars.	-
Apno in cement se bo v kratkem prodajalo na postaji v Pesnici in se naj naroča v trgovini Birgma-jerja v Mariboru, Teg. tthoffstr. 77, bodi si na drobno ali pa v cel h vagonih.
Za svojo se da 6 mescev stara deklica. Naslov : Erman Neža, Land-wehrg, 5. Maribor,
Majhen vinograd
zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-peko krita hiša, stiskalnica, klet,, hlev, vse novo v izmeri dveh ors> lov, krasna solčnata lega v Sodri pri Novi cerkvi se proda za 60ÖÖ kron. Vpraša se : „Curhaua“
Dobrna pri Celju. _
« „Kurent,.“ V Ljubljani bo s 1. julijem izšel
I humorističen list „Kurent.“ Da pa bo občinstvo že prej informirano o smeri in nameri tega Šaljivega te-! dnika, izide meseca aprila „Kurentov album.“ Tahu-} morističen almanah bo izšel v večjem obsegu ter b© j bogato ilustriran z risbami in karikaturami naših do* i mačih umetnikov. Rokopise sprejema uredništvo „Kh* 1 renta“ v Ljubljani, Križevniška ulioa 8-IT.

Cirilova Tiskarna v Maribora vljudno naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od zdaj naprej pošiljati naročeno blago »priporočeno“, radi česar se bodo reči seveda podražile za 25. vin. Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošiljatev. da celih velikih zavojev, česar seveda pošta ne povrne. Zato prosimo, da cenj, odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da še ne izda preveč za nepotrebne poštnine.
Molitvenike za birmance. Botri najrajši kopijo birmanca lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega,
' primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala Radi tega nekaterih molitvenikov ni več dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ‘ ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah:
( Marija Kraljica vseh svetnikov po K 310; 8 80; 410. Marija varbinja nedolžnosti po K 2 90; 310.
Kajaki glasovi po'''K'290;S*10.
Češčeaa si Marija po K T40; 2*90; 3*30.
Skrbi za dušo po K 2*00 ; 310; 410,
Duhovno veselje po K 8 — ; 430; 4 70; 4*90. prijatelj otrok po K 2.90; 3*60; 380. varih po K 180.
Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin. manj. Za birmance najbolj priporočamo »Duhovno veselje*, ker obsega ravno nauk o sv. Duha in razne pobožnosti k Boga sv. Dahn.
Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo niš dobili. Ako dobimo, jih še objavimo.
Ti molitveniki se lahko naročijo pri % is-Marni sv. Girila v Mariboru. Doposlali se bodo priporočeno.
Delovanje usmiljenih bratov v Žalcu. Ko se
Je leta 1011 sprožila misel, da bi usmiljeni bratje zidali bolnišnico na Slov. StajersKem, se je poskusilo na v®č krajih Savinjske doline dobiti za ta namen hadpripravnejši prostor. Spomladi leta iM£j se je komuno določilo, da se zida bolnišnica blizu trga Žalec; ,;Vjođstvo ' usmiljenih' bratov je* takoj razposlalo nabiralne, pole po celem Slov. Štajerskem, da razvidi, na kakšno pomoč sme računiti pri tem delu človekoljubnega zavoda od strani slovenskoštajerskega prebivalstva. Ko so bile nabiralne pole koncem leta 1913 zbrane, je znašala obljuoljena svota okroglo K 160.000. Nameravana stavba bi bila stala 400.000 K-Vodstvo usmiljenih bratov v Gradcu je bilo v najve-fi smdregi, kaj naj stori. Opustiti blagi namen, m kimalo; . sag so vendar povsod z veseljem pozdrav-4£ali aM o novi bolnišnici, Ketudi obljubljena svöta nt M mogia pokriti teh veiiMh stroškov. Leta 1014 je pi» izbruhnila vojna. V svetovnem viharju so mnogi pozabili na bolnišnico, a pozabilo ni na njo vodstvo usmiljenih bratov katero je Še sedaj bolj nego prej hotelo uresničiti lepo misel, zakaj dolgotrajna vojna je pokazala krvavo potrebo nove samaritanske boj-aiBnioe, katera bi naj za prvi čas bila namenjena v vajni pohabljenim voj akom-in validom. Da je pa bilo mogoče resno misliti na uspeh, pripomogla sta biaga »akonska Franc in Terezija Nidorfer, veleposestnika v Vrbjih pri Zalou. Ta dy® dolgoletna in velika dobrotnika usmiljenih bratov prepustila sta svoje pose-ätvo vodstvta usmiljenih bratov z namenom, dà s® pcćtavi Ondi zavpd za invalidne vojake. Pripravljalna 'dela za novo človekoljubno podjetje so se Že začela na 'dan Žalostne Matere božje, dne SO. marca 1. Ä Kavod je že odobrila cerkvena in svetna oblast i» premil. Knezohkof lavantinski so obljubili veliko svoto v ta namen ter obenim dovolili, da se že od 23. »jajnika 1017 sme služiti sv, maša za vse dobrotnike nameravanega zavoda v kapelici, katera se je nare-■<tlla v Nidorierjevi hiM- Preč. g. Josip Jurčič, vpo-kbjeni bivši dekan v Vuzenici, je prevzel začasno to Služba, Vodstvo usmiljenih bratov se obrača tem po ton» 'do vseh svojih dobrotnikov z upapolno prošnjo m s prepričanjem, da bodo Vsi tisti, ki so obljubili lope svote za staväo poprej nameravane bolnišnice, da bodo tudi sedaj darovali za stavbo zavoda za invalidne vojake z imenom „Penzionat“, katerega hoČe-1 jo usmiljeni bratje postaviti tako, da se spremeni zavod pozneje v bolnišnico, kakoršna je bila od začetka namenjena. Ako pa kateri dobrotnik, ki je že daroval obljubljeni znesek za bolnišnico, katera se v prvotnem namenu sedaj Se ne bo odprla, ker je hiša ®a invalide sedaj veliko nujnejše potrebna, s tem namenom ni zadovoljen, lahko zahteva poslani znesek # vodstva usmiljenih bratov nazaj in sicer tekom 3 «seoev. Oe se v lem Času ne zglasi, je znamenje, dh daruj» že dano svoto za invialidno hišo „Penzio-»»*•” Vodstvo usiniljenih bratov prosi vse svoje da-f®danje in nove dobrotnike, naj blagovolijo poslati, prispevke aa nameravano stavbo na: Vodstvo usmil-piÉift bratov za stavbo bolnišnice, Žalec. Za vsak peritati Bar, domu na aitar, se bo vodstvo pismeno aa-ttraüle, 1»r h» služilo tudi kot potrdil».
n
H:
ti--
dar’ in ,St
v
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah:
V Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila,f Koroška w - '«lica št 5.
Papirna prodajalna Pristernik, Tegett-hofl-ova ulica.
Trafika Handl v Tegetthoff-ovi olid,
Trgovina Czadnik v Stolni ulici
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža),
Papirna trgovina Weixl Glavni trg.
>	Lagler Jos. Schmidpl.
Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2.
Trafika v Gosposki ul (nasproti hotela nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski otipi.
* Coretti, Grajski trg 7.
» v Tegetthofl-ovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika Žitko, Melje.
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9.
Trafika Maher, Magdalenski trg.
Trafika Nerat, Franc Jožetova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33.
Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru.
Hauptman Filip, Studenci pri Maribora.
Andritz pri Gradcu :
Trafika Schlacher Marija.
Trgovina Antona Umek.
Get je:	'f^C:l
Papirna trgovini Goričar & Leskošek.
T^
Knjigama Adler.
Cetor ec: ;■
Zeitungverschleiss Golob Amon. Trgovina J Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Mr. AAuk-Aboèe:
Kristl Ferdinand (organist).
Atobma pri Celju :
Trafika Ropan Alojzija.
Molenji JLogatee :
Trafika A. Kraigher.
2Fram:
Trgovina Janeza Kodrič.
Gradec:!
Zeitungsstand A. Kldckl, Jakominiplatz. Zeitungs-Exp. Kienreich, Sackstr. 4.
Guštanj (Koroško):
Trgovina Vinko Brundala.
Sr. Alj pod Turjakom:
Maker Filip trg,
Št. Alj r Slor. gor.:
Trgovec Ivan Plevnik
Sr. Jakob c Slor. gor.:
Trgovina Frid. Zinauer.
Sr. Jurij ob ju&. £el.:
Trgovina M. Zorko.
Mostje:
Trafika Vahčič.
AjoAki trgi
Trgovina O solin Jos,
Sr. Ajenart r Slor. gor. :
Trgovina Antona Zemljič.
Aeoben:
Nicki Rupert.
1Ljutomer:
Trgovina Alojzija Vršič. Herzog Ferd. ting. JtAalanedelJa:
Trgovina Senčar Fr.
Košorok Martin, Jelovec.
Litsner Otto, Meran trg.
Moracerker pri Celju :
Jankovič Antonija.
Metrorèe:
Trgovina Polane Jožef.
JPtUj:
Trafika Franz Julije Glavni trg.
Mulj:
Krmpotič Jos., knjigotiskar.
Modlehnik pri Mtuju:
Trgovina A. Marinčič.
Atadgona:
Weitzinger Ferdinand.
Trgovina Antona Korošee. Trgovina A. Krempl.
MtuŠe pri Maribora.
Organist Ivan Nep. Slaček.
F Slor. Mistrid;
Prodajalna Roze Piči.
Slor. Gradec:
Trgovina Bastjančič.
Šmartin na .Mohorju:
Trgovina Janeza Kos.
!.:■ Vj-i1:)	■):
:■ .
V,
•5 ftty
b
j,
-•	;r\	-J' f.
; ’ • ", j
'v b' b m
Trgovina Ane Topolnik.
Sr. Trojica r Slor. gor.:
Trgovina Peter Čauš.
Sr. Tomasè pri 'Otvmo&m:
Trgovina J. KegeL
Sr. Vid pri Mtuju:
Trgovina D. Tombah.
Anton Kmetec, mostnar.
Veržej:
Trgovina Marije Koroša.
Vojnik:
Trgovina A. Brezovnik.
Vransko:
Brezovšek Ernest.
l&etale:
Trgovina Mat Bertisg.
rrJ 0jiC . J?i;
»Slovenski Gospodar*'
izhaja vsak četrtek in stane za (telo v	'm va|»vM«>A. ieto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt
leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-niitvo „Slov. Gospodarja“, Maribor. Posamezna številka stane 20 vin.
„Straža**
izhaja vsak pondeljek m petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K S*—. Naslov za pošiljatev naročnine: Upr&vniitvo Usta „Straža“, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obséga 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
■fi
Kol zaèetiilk
ee toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim 1 predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče delo : j
fllHoš Jlohnjec,
6*
Wpar ini zlatar v Celju,
Gaberje 18 (pri domobranski voj.)
»
r •
Barve
za barvanje suknjenega blaga (Stotov), kot črne, temno-modre, temno rjave, temno rdeče, temnozelene in temno sive. Vssk si sam lahko pobarva platno, volno in svilo, dobiva se v zabojčkih po 50 v. za izven Maribora franko preti predplačilu priporoča H. BILLERBECK, Maribor, Gosposka ni. št. 29.
Kupi
korenje, rtpo, kisli» zelje, kislo repo, strd; drevesno skérjt, in Ježice, po najvišjih cenah in tudi v vagonih za aprovizacije, Ponudbe Karlu Ray er, Maribor, Tegethof ova ul. 57.
„Panoma-ìnteniatioBitì“
■taribos,	trg ite». S, srtevMts gestii»» „k črnemu
orlu81 s« priporoč* e* obli?» obtok. O dprtt c e! d*n. Vstopnina
80 ». eooei 20 ». Prtdriro tssj» it tssmtst, Vojni čs-gttoki iz »sok
bojilè, pefcirsjfo» »e« b dežel ««k,*. »»*1» r mtmvi velikosti, slikovite In reantee. 2* ami» detuja to »ato togate èsse » »toi mm g« zanimivosti eelegfc «vet». Kdor si »k»t ogled* RPwor*iso,* psrid» zopet, ker »o ved»«? »«»« predsts*«.
W Za pristEost m izvor ?e jpmči t polnem ulisegn-
||®#	bela, rdeča in črna (dalma
«g P Wfc'flSt tinska) od 56 1 naprej. Liter wf 8B PfS® po 5, 6 in 7 K po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka
F. Cvitanić vdova v Mariboru,
Šolska ali ca št. 5.	395.
KiiiiSftutc* uftftlrHiift im ntusiltftliit»
Goričar & Leskovšek
= Celle ——...............
trgovina s papirem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izTbero dopisnic xx po raznih cenah. XX
Zrn sestllniiarje:
Papirnate servijete vsled
novih predpisov namestnije v
Gradcu po zete nizkih cenah
IX a z n a n i I o.
Naznanjam, da sem knpil
Jelek-Kukovičevo gostilno
\
k zlatemu jagnjetu“
v Mariboru
na Tegetthoff-ovi ulici (vštric glavnega kolodvora).
Gostilniško obrt sem prevzel 1 aprila. Priporočam svojo gostilno cenj prebi valstvu Maribora, okoličanom in potnikom, ki pridejo v Maribor.
Pristna vina! Domača kuhinja! Prijazna postrežba! Sobe za prenočišče!
Se priporoča v obilen obisk
Josip Goleč,
68	gostilničar.
Naznanil*?.
C. kr. avstrijski vojaški zaklad za vdove in sirote pod naj išj m pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva
zavarovalni oddelek
otvori! je za politične okraje: Celje, Gornjigrad, Konjice, Brežice Slovenjgracfec, Maribor, Ptuj, Ljutomer in Radgona
ikspoiituro
s sedežem -sr M anibopu,
Viktrioghof-ova ul ca št. 25.	71
«8 BXuxej «8
Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
Edina štaferska steklarska narodna trgovin«
Na émhmì&ì ■	Na Urote»»
FRANC STRUPI ::: CELIE
■ •
E
Graška cesta
prip«r®#« p-# MAfniijjSk cewab svojo bogato nlofo aCsktsme te ««tastaste pms»4«, svetilk, ©gledal,	lip te
wiobe, — Pr«vz«t|« vseli steklarskih del pri oorkvab S»
NafsoMdneiita te tožita postoti!»
Ustanovljeno 1> 1893.
(IstanevlJ*n« l 1893.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrov®«® ne »it g« i ometenim jemstvom.
Denmifuj® tlsnem posojila proti poro! tu u, sastavi iivljen js^ ih polic, postit« v» vredna stnih ptplrlev ali sesnambi na sleibere prejemke.
Vračajo se posojila v 7*/» IO ali S3 7, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi p s- jilo, naj se cbrne na pisarne v Lmbijmi, Kor grešni trg St. 19, ki deje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne ,
vloge in jih i br estui e po 47,%.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Eno cerkev ali alterno slike
poslika katol. umetnik, propagator umeni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revu* pro umeni cirkveni“, Praga-Vinogradi, Krameriova 10. češka.
Vojni inyadd išče lahkega dela za hrano. Dopisi na upravo lista. 64
Žveplo za sode, kg K 36'— razpošilja po poštnem povzetju F. A. Krepek Maribor ob Dravi, Bis-markstra8se 19.	418
Izgubite
Be je dne 26. marca proti '/« 12 uri ponoči na poti od kavarne „Rathaus“ do državnega mosta kožuhnata boa. Ista je sive barve, velike oblike in dobro ohranjena. Kd .r jo je našel, se prosi, da jo proti nagradi odda mestnemu uradu za najdene predmete v Mariboru.
Kislo vodo
Sn vino
razpošilja
Ä. Oset, p. Guštanj,
Koroško.	70
MMXXXXMXXX

Ki*!««»
wmmmm
C
tipo na i
its
%*•

. ljudska poso! linica ^ Mariboru
reg. »i s ntmm* mm*
mrnmmmmmmmmtm»
wIam m	«* «te«** te »	mvwdt» g» «v/A» s*«»
■»«•* Ä* *•*«**» v *w|i% e js»a«£§8 is i. MI* ## tetefe» k&fišm «	fe** $em
ito stiate#» Ste I1® m fete®» |SMMnte^ peiéSaÉNt	m iwpain—, tested tenk pfa$» pwtejäate» «m-
Posopte s<? dafafo ÄTSÄ
frevsssana	* wsji® to» p»ss porraiWš psSwfh tmašm
fWf® uteMwèd «#vswiJ te» *%%■ Obmfe «e	k
«tea«t,- a» I» te »s ajSž ofcnetartMi* 'kaj
Uradu« mr&
s® r*aik» «rad« te «««mfe od 9, è»
te IsfiMBje fcaaar.
amSi p*	s*	«^toh j*» S*/»*/» *•» »kajSB» te wjrtißt**
ttaiütejtet* 1»a ' mtom »wiä—iiwäi	pri dragih Stroartu* mmwSi
i fcsm, fwfcj« » vksjöfe« geh twiwgSmto» hfwqttoteie, *<an*|^» «tosa to
»s» dopehiaa #a wsak» «ototo «d & do M. ta» tepritet tenanriS ^werik*. f «nutoth <mb m «*5«4«tw
Pofasnila m dafafo
S®	p*!««# wi.	«d s èt, IX tm ifttynìém ® od 3. & K. w*
%	8W PosdfiSinlea Im® ts&S » rMS9#teg«s	«»!»**• atsjižk«

Stolna ulica © (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo»)

Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*
[Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
iTisk tiskarne sv, Cirila vi Mariboru*