v Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini,
StBV. 54.	V LiaMIani, v U dne 8. marca 1921.
Lete M.
»SLOVENEC« velja pa pošti u rse (tran I Jugoslavija ta v Ljubljani: n oalo lato napraj. K 240-— sa po! leta „ .. „ 120 — sa četrt leta m < • „ 80*— sa ei mesec „ .. „ 20'—
Za liosamatro oetoletno K420*-e Sobotna Izdaja: b
Za oelo leto.....K 40 —
M inosemstvo ... u 55 —
■uma
I Ro^j
1 »praji
_ Uredništvo le t Kopitarjevi ullol itev. 8/UL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se aa sprejemalo. Urefa. telet. št*. 50, sprava, itv. 328.
Enostoipna petitvrsta (5a mm široka in 3 mm visoka ali n]«
prostor) sa enkrat , . . po K Odposlani itd. . . po K O-—
Pri TOČ|em naročila popust
Sa1man|šl oglas a9/9mm K15.
Izhaja vsnU dan IzvzemSl ponndeijkn 'n .ueva no praz* nlku ob 8. url zjutraj.
Sprava ]• t Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne Uran. ljubljansko št. 050 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. la ielka 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiero. 7563.
Protestni shodi.
Somišljeniki! Nasprotniki krščanske misli so začeli kulturni boj. Zasužnjiti hočejo Cerkev, razkristjaniti šolo. Največje nasilje delajo verski svobodi krščanskih staršev. Stopnjema hočejo uresničiti svoje namene. Krščansko ljudstvo, dvigni se v obrambo svojih svetinj! Zberi se na protestnem shodu, ki bo
v nedeljo, 13. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union.
NAČELSTVO S. L. S.
odboru »Jugoslovanske Sokolske Zveze«
v Ljubljani.
Dejstvo je, da je sokolstvo v Jugoslaviji in Češkoslovaški antiklerikalna organizacija. Splošni program sokolstva ne neha na vratih telovadnice, marveč prešinja vse naše zasebno in javno življenje. Ta vpliv na javno življenje hoče sokolstvo onemogočiti krščanstvu in posebno katoliški cerkvi, kakor sploh vsem prosvetnim organizacijam, ki svoje delo snujejo na krščanskih in posebno katoliških načelih. Take organizacije imenuje »Jugoslovanska sokolska zveza« klerikalne in njihove člane izključuje iz svoje srede veleč v mariborskih resolucijah 1920: »Klerikalizem in sokolstvo se izključujeta. Kdor sprejema klerikalno svetovno naziranje, po katerem se vera vtika v politiko, da se ustvari gospo-dargl^p mednarodne katoliške hierarhije nad državo in duševnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na polju umstve-nega razsojanja dopuščeno samo tisto, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol.« A ko se takoj nato veli, da »sokolstvo spoštuje vsakogar versko prepričanje«, je to rečeno samo zato, da se pripro-stim ljudem natrese peska v oči. Kajti tisti, ki se pokorava katoliškim dogmam, ki svojo vero veže na cerkev, ki svoje duhovno življenje in umsko razsojanje v verskih in nravnih stvareh podreja »mednarodni katoliški hierarhiji«, ta po enoglasnem sklepu mariborskega sokolskega zbora ne more biti Sokol! Ali krajše in jasnejše: Kdor je katoličan, ne more biti Sokol. Kajti vsak katoličan, ki je katoličan iz prepričanja, mora svoje duhovno življenje in umsko razsojanje v verskih in nravnih stvareh podvreči katoliškemu episkopatu in papežu.
V boju proti katoliški cerkvi postopa sokolstvo tako, da se z besedami bori proti
klerikalizmu, a pod klerikalizmom vedno misli katolicizem. Škofe imenuje voditelje klerikalizma.
Kot odgovor na protest, ki so ga regentu, ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru predložile hrvatske in slovenske osrednje katoliške prosvetne organizacije proti nasilnemu uvajanju svobodomiselne in protikrščanske sokolske vzgoje v šole, je podal odbor »Jugoslovanske Sokolske Zveze« dne 20. februarja t. 1. ponovno izjavo proti katoliškemu episkopatu in klerikalizmu, ki da jc poslal škofe v Belgrad. V tej izjavi pravi, da se v tem protestu uporabljajo »najnavadnejša podtikanja sokolstvu, ki so bila že opetovano ovržena v sokolskih izjavah in resolucijah. Iz sokolske književnosti se navajajo citati, ki so deloma popačeni, a deloma iz celote iztrgani stavki.«
»Hrvatski katoliški narodni savez« in »Hrvatska katoliška ženska zveza« kot centrali katoliških prosvetnih društev na Hrvatskem in »Slovenska krščansko-soci-alna zveza« kot centrala enakih drušev v Sloveniji poživljajo s tem javno odbor »Jugoslovanske Sokolske Zveze«, da navede, kdaj in kako so se ovrgle navedbe, zbrane v knjižici »Kulturna načela Sokolstva u Češkoj i Jugoslaviji«. Kajti ali ni eden glavnih sokolskih ideologov D. M, Bogu-novič v »Novostih« 18. novembra 1920 izjavil, da so klerikalci načelni nasprotniki sokolstva, da so lc-ti pravilno pojmili sokolstvo, kakor ga vodi starešinstvo, da pa tega večji del sokolskega članstva še danes ne pojmi. Ali je to samo privatna izjava? Ali je privatna izjava tudi Bogunovi-čev govor ob grobu svobodnega misleca Davorina Trstenjaka? Ali je samo privat-' na izjava odločna in jasna beseda nekega Sokola v imenu vseh v rNovem Rodu« dne 1. marca 1920 št. 4 str 6: »Pa to jc vendar jasno, da noben Sokol nc more biti rimski vernik, kar je sinonimno za duševnega sužnja ... V resnici se sokolstvo in katolicizem izključujeta in nepošten je tisti, ki kdaj le pomisli, da bi to zanikal... Enkrat za vselej in enkrat za vse Sokole: mi smo v boju ne samo proti Orlom, ampak tudi proti papežu, kardinalom in vsem nena-rodnim duhovnikom « Ali imajo sploh vse te stvari, ki se danes dogajajo v sokolstvu, samo zaseben značaj, dasi to delajo in govore sokolski prvaki, in sicer sistematično?
Da bo enkrat konec temu licemer-stvu in da bo vsakemu, ki zna citati, jasno, kaj je sokolstvo. vprašamo »Jugoslovansko Sokolsko Zvezo«:
1. Ali smatra Jugoslovanska Sokolska Zveza katoliško cerkev, ki stoji pod upravo papeža in škofov, za klerikalizem ali ne?
2.	Ali smatra Jugoslovanska Sokolska Zveza katoliške verske in prosvetne organizacije in posebej podpisane centrale hrvatskih in slovenskih katoliških prosvetnih društev za klerikalne, tako da njihovi člani po mariborskih resolucijah ne morejo biti v Sokolu?
3.	Ali ima katoliška cerkev po mnenju Jugoslovanske Sokolske Zveze pravico vplivati ne samo na versko, ampak tudi na nravno in prosvetno vzgojo naroda, posebno mladine?
4.	Ali je Jugoslovanska Sokolska Zveza pripravljena, vse svoje prosvetno in vzgojno delo tako urediti, da nikdar ne pride v nasprotje z načeli krščanstva in posebej z odločbami katoliškega episko-pata? Ali je Jugoslovanska Sokolska Zveza zlasti pripravljena, da po predpisih katoliške cerkve uredi vzgojo katoliške dece, ki je pri Sokolu po želji katoliških staršev?
5.	Ali smejo člani katoliških prosvetnih društev biti ravnopravni člani Sokola in tam na sestankih, predavanjih itd. zastopati svoja verska in nravna načela?
6.	Ali hoče Jugoslovanska Sokolska Zveza zabraniti svojim članom, da bi ž a -lili katoliške verske resnice in verske ustanove in poglavarje?
7.	Ali smejo člani Sokola svoje duhovno življenje in svoje umsko razsojanje v verskih in nravnih stvareh podvreči katoliškim škofom in papežu?
Po odgovoru Jugoslovanske Sokolske Zveze bomo ravnali svoje nadaljnje ravnanje. A upamo, da se Jugoslovanska Sokolska Zveza ne bo igrala skrivalnice, nego i da bo odkrito in jasno odgovorila na vsa vprašanja in da bo pokazala sokolsko barvo. Ako pa Jugoslovanska Sokolska Zveza na ta vprašanja ne bo odgovorila ali pa bo odgovorila motno in ne jasno in nedvoumno ,tedaj bo očito, da hoče Jugoslovanska Sokolska Zveza spretno in oprezno prikrivati svoje namere, in to iz taktičnih razlogov, kakor so tudi češki Sokoli leta 1910. nastopili samo proti klerikalizmu, a danes sami pravijo, da so 1. 1910. govorili spretno prikrito, nejasno in oprezno. Ta opreznost je bila umestna 1. 1910., ko je vladal Avstrijanec in vrhutega v narodu, ki jc bil navidezno skozi in skozi katoliški; toda taka opreznost bi bila nedopustna 1. 1920. v republiki, ki slavi dan 6. julija (dan Husove smrti) kot državni praznik, kjer ne samo izobraženi brezverci, ampak tudi vrste narodno in demokratično mislečih duhovnikov in priprostih kmetskih vernikov trumoma javno zapuščajo katolicizem in odkrito gredo proč od Rima.« (Vest. Sok. 6. kvetna 1920, 201—20.) Pač tudi danes še posamezni Sokoli na Češkem že-
! le, da se ne bi nastopalo odkrito proti ka^ tolicizmu zaradi razmer na Slovaškem, ki vsled svojega katoliškega prepričanja še , ni dozorelo za tako jasen poziv na odpad , od Rima. Toda večini čeških Sokolov »ni za taktiko, nego za resnico«, kakor pravi tajnik Č. O. S. v S. V. št. 18, 1. septembra 1920, št. 423—4.
Videli bomo, ali je tudi našim Sokolom več za resnico nego za taktiko.
Hrv, kat. ženska sveža v Zagrebu; Julija pl. Halper-Sigetska, predsednica. Danica Bedekovič, tajnica. — Hrvatski katolički narodni savez v Zagrebu: Dr. Josip Lang, pom. škof, predsednik. Pavao Jesih, tajnik. — Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani: Dr. Mohorič, t. č. podpredsednik. Narte Veli-konja, t. č. tajnik,
SrlssMa tešita.
Savez zemljoradnika, organizacija pro-ti-demokratskega in protiradikalnega kmetskega življa v Srbiji, izdaja v Belgradu dvakrat na teden list »Selo«. Čeprav so srbijanski zemlieradniški poslanci in slovenski samostojneži sedaj še v enem poslanskem klubu, vendar sc, kakor v parlamentarni taktiki, tako tudi v vsem svojem pojmovanju političnega življenja, globoko razlikujejo drug od drugega. Naši samostojneži so privesek demokratov, srbski zem-ljeradniki najhujši nasprotniki demokratov in radikalcev, naši pod vodstvom Vošnja-ka vladni, srbski iz duše in srca opozicio-nalni, V dokaz te naše trditve in obenem tudi v dokaz, da srbski kmet ravnotako misli o demokratih in radilcalcih kakor pristaši SLS,, navajamo doslovno odlomke članka »Sela« od 5, marca pod naslov ni: »Vlada nasilja in mraka«. Naslov pove dovolj jasno, o čem sc v članku govori.
»Laž demokratizma in svobodoumno-sti meščanskih strank radikalov in demokratov se jc pokazala v polni svetlobi. ,. Bajoneti so zamenili ljubezen in zaupanje naroda, kakor so uredbe in naredbe zame-nile zakone, kakor j brigo za narod zame-niia briga za banke, izvozničarje in trgovce. Surovost in nasilje, to so metode, s katerimi se izvaja »državni program«. Najstrašnejša korupcija jc zavladala v naši državi. V moralni slepoii, zaglušeni, rušijo zares najelementarnejše osnove društva in države. Pohlep po zlatu je zavladal v našem celem društvu. Vsi sc klanjajo zlatemu teletu, Ono je postalo neidegal, nego edini Bog, kateremu se klanjajo mini-nistri, kateremu se klanjajo vlade, katerega molijo skrušeno in goreče cclc stranke. V času, ko se politične svoboščine smatrajo kot nekaj najelementarnejsega, kot nekaj, brez česar nc more biti nc gospodarskega nc kulturnega napredka in razvitka,
L
Fran Radešček*
^reko Hibanlte.
(Dalje.)
Prada rešen.
Ko pridem bliže, vidim, da oživljajo vtopljenca, ki ni bil nihče drugi kot moj tovariš Čeh. V tem je že spregledal in nekoliko kapljic konjaka mu je povrnilo toliko moči, da je vstal. Sicer je bil še vedno zelo bled, vendar pa je že stal čvrsto na nogah. Ko me je zagledal, je stopil k meni, ker se nisem mogel preriti do njega, in prva njegova beseda je bila: »Oprosti mi, Fran, tvojo in mojo odejo je odnesla voda.«
»Ah, kaj to, glavno je, da si ti ostal živ, ker bi sicer imel vedno na vesta tvojo smrt zaradi moje odeje!« — sem mu sočutno in prijateljsko odgovoril, pri tem pa sem občutil tako globoko hvaležnost in občudovanje napram njemu, da so se mi zavlažile oči.
Ko sva počasi stopala zopet po stezi navkreber, mi je pravil, da je oni vojak, ki jc vodil konja, na katerem je bila moja odeja, vrgel to odejo raz konja, še predno so prišli na vrh hriba. Inženir jo je moral sam nositi. Svojo odejo je dal na eno ramo po-prek, na drugo ramo pa mojo. Tako oto-
vorjen z vlažnimi odejami je prišel do reke. Pri prehodu so se valovi z vso silo uprli v mokre in težke odeie, ki so ga potegnile za seboj v vodo. V vodi je v hipu izgubil vso zavest. Šele, ko se mu je izpraznila voda iz želodca, je prišel k sebi. Ležeč ves premočen je začutil mraz in je instinktivno segel po odeji, katere pa ni bilo. S tem mu je položaj postal mahoma povsem jasen.
Ta nesrečni pripetljaj me je tako zavzel, da nisem čutil svoje lastne revščine, v toliko bolj pa sem občutil grozno stanje svojega prijatelja, ki je na čudežen način pobegnil iz hladnega objema smrti v neznanem kraju.
Že se je zmračilo, ko smo prispeli po strmi stezi na položnejšo pot, ki je vodila še vedno navkreber. V trdi noči smo dospeli na vrh Petke. Nekaj ognjev nam je žc od daleč pričalo o bližnji navzočnosti človeških bivališč.
Hladen počitek.
Precej veliko leseno poslopje jc spominjalo na čase, o katerih čitamo v knjigah, ko še ni bilo železnic. Takrat vozniki tudi niso imeli v gorovju, na samoti, boljših postaj. Poslopje je stalo ob poti. V pritličju, pod na gosto s Iramovjcm podprtim nizkim lesenim stropom jc bil prostoren hlev, v katerem je moglo najti prostora do petdeset konj. No, vojaki so vse tovorne konje pustili lepo na prostem pod širokim pri-strešjem, častniške konje, nekaj nižjih čast-
nikov in prtljago pa so spravili v hlev. Za spanje v hlevu ni bilo prostora za vse. Službujoči častnik je vsakega nahrulil in izgnal na prosto, kdor ni imel njegovega odobrenja. Po kakšnem kriteriju je dajal svoja odobrenja, za to se nisem dosti zmenil. Midva, Čeh in jaz, kot »maroderja«, sva dobila svoj kot. Ob obeh podolžnih stenah so stali konji, po sredi pa je bila naložena prtljaga v praznih presledkih, kjer so plapolali ognji. Ker ni bilo drv v bližini, so Ar-navti v butarah prinašali drva, ki so jih prodajali precej drago za srebrn denar. Drva so bila surova in vlažna in na našo srečo plameni niso bili visoki, ker bi sicer imeli pravi pravcati ogenj v strehi. Toda dim je bil tako neznosen, da se je moglo izhajati z njim le ležd, V prostorih iznid hleva so spali višji častniki, ki so se preka-jevali v dimu, ki je uhajal skozi špranje v gornje prostore. Nekolikokrat je prišel vojak s poveljem, naj se ognji takoj pogase. Goreča polena so potem nosili na cesto in jih tam gasili, toda žerjavica je lc ostala. Kradoma je tu in tam kak vojak popet položil poleno na ogenj, njegovemu zgledu so potem sledili drugi in zopet so plapolali ognji. Kdo je to naredil, seveda ni nikdo vedel. Nižji častniki, ki so tudi spali v hlevu, so se muzali in v lastno korist molčali, če so prav vedeli, kdo kuri. Sicer pa je bila zunaj strašna burja in mraz je kar ledenil kožo na človeku, če je stopil na prosto, V gornjih prostorih so končno pospa-
li, pa tudi v hlevu smo se izročili v naročje Mo. feju, Opojna utrujenost in prijetna toplota, sicer slabega zraka zaradi izpariva-nja premočenih konj in ljudi, jc -.azibala telo, počivajoče na dišečem gorskem senu, kljub težki zaduhlosti po dimu, v krep-čilno spanje.
Ko smo drugo jutro vstali in sc umili v gorskem studencu, ki jc tam v bližini žuborel čez cesto, smo odšli na »trg«. Polja ob poti, ki je bila z obeh strani obdana s »škarpo«, so bila nad cestno višino. Na tem zloženem kamenju so sedeli Arnavti, možki, ženske in otroci, in prodajali razne stvari kot n. pr. slanino, kuhano koruzo, čebulo, drva, sadje itd. Mene jc predvsem zanimala »proja« (pogača iz koruzne moke), toda žepi so bili prazni. Ko vidim, da vojaki dajejo perilo in dele vojaške obleke za koščeke proje, sem tudi jaz ponudil zimski, dobro podložen suknjič za projo, ker sem imel še vojaški plašč. Ar-navtka pregleduje suknjič od vseh strani ter mi nato daje polovico pogače. Po kratkem pogajajnju, v katerem sc seveda z besedami nisva razumela, sva sklenila kupčijo za celo pogačo, ki jc imela pičla dva kilograma težine. Oh, s kako slastjo sva s Čehom drobila to projo! Žclodec je bil po-tolažen in zamočen s čajem brez sladkorja.
Tako srno z novim pogumom in v zaupanju v božjo pomoč odrinili naprej.
(Dalje.)
v tem času se pri nas te svoboščine mečejo v pepel, se uničujejo, iz njih se napravila chiffon de papler — capa papirja. »Slobo-doumna« radikalsko-deinokratska vlada je un'>čila tudi oni majhen del ustavnih svoboščin, katere jc naš kmetski narod v svoji težki in mučni štiridesetletni borbi ustvaril. »Obznane«, zaupne policijske naredbe, davki, to so metode novega policijskega režima, katerega je pri nas uvedel g. Sveto-zar Pribičevič in katerega marljivo podpirajo reakcionarji iz radikalne in demokratske stranke. Vse ono, kar ni vladi po volji, razglaša se z a protidržaven element in se stav-lja izven zakona. Včeraj so bili na vrsti komunisti, danes pa kmetske stranke. Politična uprava je izgubila pamet in ne zna, kaj dela. Ona v svojem besu navaljuje na nas in naše organizacije. Našim ljudem se namišljujejo krivice, oni se zapirajo in preganjajo. V notranjosti (Srbije) so začeli delovati reakcionarni odbori radikalov in demokratov. Na njihov mig, na njihove naredbe preganjajo naše ljudi nc samo politična uprava, nego vsa ministrstva. Zločini, ki se vršijo proti učiteljem, so strašni in ogabn". Njih naša šolska zgodovina nc pozna niti v časih največjih reakcij. Ogabno je, da demokratski teljev o tem preganjanju mladih učiteljev ne izpregovori besedice. Brezštc-organ zadovoljnih in sitih belgrajskih uči-vilno pa je nemih zločinov, izvršenih proti naš'm ljudem. Te sirote ne znajo, ne razumejo, da bi se pritožile. In to se pojavlja v vseh krajih naše domovine. Vlada hoče, da proglasi vojsko vsem, ki ne mislijo kakor ona, vsem organizacijam, ki zahtevajo pravico in svobodo, ki se dvigajo proti zlorabam in tatvinam, ki se danes vršijo, poti nasilju in zločinom, ki jih naš kmet ore-naša od oblasti in državnih predstavnikov. Vsak, ki hoče državo pravice, a ne države sile, ta je reakcionarni boljševik in antidržavni element... Nasilneži in oblastniki, pridite do pameti! Vi ste zašli v borbo proti narodu! Zaslepljeni z z'a-tom, vi hitite iz zločina v zločin proti narodu!«
Ali ni, kakor da bi čitali »Domoljuba«, »Slov. Gospodarja« in katerega naših kmetskih listov SLS. Kakor v Srbiji zemljoradniki, tako so pri nas katoliško zavedni kmetje razkričani kot protidržavni elementi. In kateri »z zlatom zaslepljeni ljudje« so jih razkričali in še jih razkričavajo doma in v Belgradu? Demokrati in samostojneži, politična zadruga vseh slovenskih reakci-onarjev po mestih in selih!
Ncsprentenlra p©ložaf.
Belgrad, 4. marca 1921.
Dr. Hrasnica se je torej vrnil iz Sarajeva t Belgrad. Njegova vrnitev je vsebovala še edino rešilno slamo za potabljajoči se Pašičev kabinet v večini opozicije. Toda tudi ta nada je zapustila za seboj samo še spomin.
Na svoji včerajšnji seji je muslimanski klub soglasno sklenil vztrajali še nadalje v opoziciji, ker vlada ne pokazuje prave volje resno razpravljati o perečih vprašanjih večine bosanskega prebivalstva. Pašič sicer priznava nedeljivost bosanskega ozemlja, toda noče biti dosleden, da tej celoti nudi potrebna jamstva za nadaljni neoviran razvoj. Niti glede agrarne reforme vlada ne vstreza zahtevam muslimanov. dasi je bila v tem oziru ž? v Vesničevem kabinetu dosežena soglasnost demokratov in radikalcev na uačin, ki bi zadovoljeval muslimane. Pa tudi v verskem oziru se muslimani pritožujejo radi zapostavljanja njihovega iivlja v vseh panogah javnega življenja in radi kršitve verske svobode. Zdi se, da je vladni večini celo po volji, da muslimani ne pridejo v vlado, ker bi se moral v tem slučaju vpo-števati muslimanski kandidat v bosenski vladi. Musliman, pa predsednik bosanske vlade! To se zdi nekaterim srbskim krogom nezdružljivo. S tega stališča se tudi ničesar resno ne podvzema proti proti muslimanski gonji v Bosni in proti nezaslišanemu terorizmu kateremu so izpostavljeni macedonski muslimani.
Ako so pod vsa ta nakratko iznešena dejstva potegne črta ter se seštejejo, se torej ne moremo čuditi, zakaj so muslimani v svojih zahtevah tako nepopustljivi.
Ker je tudi Pucelj uvidel, da mu še ne zori pšenica v parlamentu in v vladi, je zlezel pod klop in se pokoril večini v zemljoradničkem klubu, ki noče nič slišati o kakem svojem predstavniku v vladi.
Vlada je s tem zopet v onem položaju, v katerem je permanentna že od svojega obstanka. Vendar pa ji niti na misel ne pride, da bi izvajala posledice iz teh dejstev, dasi se dobro zaveda svojega brezizhodnega položaja. Za njo obstoja danes edina zaslomba — vojska.
Značilno je, da oba klikarska lista »Pije-mont« in »Balkan« (»črna« in »bela roka«) tekmujeta med seboj, kateri izmed njih bo bolje hvalil sedanji bajč poostreni režim iz 1. 1912. na ozemlju Jugoslavijo izven meja Srbije. »Balkan« celo svetuje vladi, da namesto Tomljenoviča, ki bo itak le slamnat mož, postavi za bana v Hrvatski naravnost generala Miloša Vasiča.
Kaj pa dr. Baltič? Mar tudi on spada med »slamnate može«?
Orlovska siaiiHost v Logatcu.
V nedeljo je bil Dol. Logatec slavnostno okrašen. Orli iz bližnjih odsekov vrhniškega okrožja so prišli pozdravit svoje logaške brate. Okrog treh popoldne so prikorakali po ccsti od Vrhnike orlovski re-dovi, na čelu njim fanfaristi na konjih, 12 konjenikov, mengiška godba, Orli, Orlice in narodne noše ter mnogo drugih prijateljev krščanske mladine. Sredi drevoreda je sprejela goste četa 20 logaških Orlov z lepo zastavo na čelu, velikega števila mladenk v narodnih nošah ter zastopniki logaškega izobraž. društva. Po kratkem pozdravu so odkorakali med svira-njem godbe v cerkev, kjer so bile litanije.
Po cerkveni slovesnosti se je v »Društvenem domu« vršil slovesen pozdrav in proslava zopetne združitve. Slovesnost bi sc imela vršiti na prostem, a slabo vreme je — žal — povzročilo, cla se je vršila v dvorani, ki je bila nabito polna, Č. g. župnik R e m ž g a r je v lepem pozdravnem govoru naglašal naloge, ki nas čakajo ter prisrčno pozdravil goste, ki so prišli poživit katoliško organizacijsko delo v Logatcu. V imenu Orlov vrhniškega okrožja je pozdravil logaške brate br. M a r o 11, nakar je zastopnik Orlovske zveze iz Ljubljane poudarjal, da mora vse naše delo sloneti na načelih krščanske morale: delo zasebnika-poedinca, delo stanov in slojev, delo narodov. Temelj temu pa jc ljubezen in pravičnost. Nato je vrhniški mešani zbor prednašal krasne pevske točke, ki so občinstvo kar elektrizirale. Med odmori pa je svirala mengiška godba. Na zaključku se je vršila na odru telovadna akademija. Zvečer je bila slavnostna predstava »Divjega lovca«.
Vzlic skrajno slabemu vremenu ter navzočnosti članov nasprotnih telovadnih organizacij iz Ljubljane je slavnost potekla v najlepšem redu. Orli so pokazali veliko disciplino, ki jim je le v čast. Mnogokrat, posebno ob povratku, v večernih urah so Orli pokazali naravnost nedosegljivo disciplino vzpričo izzivanj nekaterih tujih elementov. V čast Logatčanom pa bodi povedano, da so se vsi brez izjeme — tudi oni, ki so nasprotnega mišljenja — vedli napram gostom zelo taktno in vljudno. Tudi nismo ne med Orli in ne med Logat-čani-domačini opazili nikakega vpitja ali pijanosti. Bil je to vzlic slabemu vremenu lep dan, ki logatčanom in Orlom dela vso čast.
Misel katoliške mladinske organizacije naj živi!
shodi ,samostana* v Hovem mestu.
Novo mesto, 7. marca 1921.
Za danes, na semajni dan je sklicala SKS v Novo mesto pred glavno pošto javeu shod, na katerem so govorili poslanci Pucelj, Mermoija, Diofenik, Majcen in trije zastopniki srbskih zemljoradnikov. Že teden dni je cela »samostojna« javnost agitirala, naj pridejo kmetje na okrašenih vozovih itd., itd. No vse to je odpadlo, le šestorica deklet je prišlo v narodnih nošah. Vkljub temu, da je dal liber. župan Kozman razobesiti zastave, smo videli v Novem mestu malo te robe, in še one trobojnice, ki so visele, so visele iz hiš kapitalistov in liberalnih mogotcev. Najbolj smo se čudili pla-polanja zastav z obeh hiš g. Zurca.
Po prihodu ljubljanskega vlaka se jo v lahnem aežju zbrala pred pošto množica 1200 ljudi, krog 450 radovednežev in krog 300 ali kaj čez Samostojnežev.
Shod je olvoril »dolgi mož« Avsec in dejal med drugim: »Izvedeli smo, da so med poslušalci nekaleri hujskači, ki naj dajo mir. Kdorkoli bo zinil besedo, temu ne garantiram, da bo s shoda odnesel zdrave kosti. Te besede so vzliudile splošno zgražanje, samostojni štab, zbran na rampi, pa je vedel, da so to pravi: »Kdor ne prikima k rsemu, kar mi govorimo in hočemo, — lopni ga!<
Prvi je govoril Pucelj, lu je dejal, da je v pivi vrsti treba končati delo z ustavo, katero klerikalci »ovirajo«. Na ugovore, da centralistične ustave ne mara slovenski kmet, je Pucelj začel trditi, da je med kmeti navzočui Fr. žužek plačan agent SLS. žužek, ki je bil slučajno v Novem mestu, je Puclja pozval, naj svojo trditev dokaže. Nato so samostojni omenjenega gospoda poleg Lampreta dejansko napadli in le velikemu šlevilu prisotnih pristašev JKZ se je zahvaliti, da se njima ni zgodilo kaj hujšega in da ni tekla kri. Posebno sta se odlikovala znani Osolnik iz Muhaberja in oštir Matko iz Uotuevasi, katera dva bosta imela lepo priliko hladiti svojo prevročo kri pred sodiščem. — Kdorkoli je rekel in zinil le eno besedo proti lažem in zavijanjem samostojnih govornikov, je bil napaden. Kdor ni kimal in ploskal, ta je bil tepen. Ljudje so se nad tako tako »svobodo prepričanja« zgražali in celo tre-znejši pristaši SKS, ki so bili zelo nezadovoljni s poročili svojih poslancev, so obsojali nasilje s katerim SKS nastopa. Značilno je, da je bil v Novem mestu potolčen v blato 70 leten starček, pristaš SKS, ki je med izvajanji posl. Majcena vprašal, kdo kmetu vendar naklada davke. V Novem mestu jo bilo precejšnje število kmetov iz velikolaškega sodnega okraja
ki so prišli na semenj po plemenske prašiče. Ko so ti kmetje videli nasilje samostojnih, so se zarekli, da mesar Pucelj v ribniškem okraju ne bo govoril nikdar več.
Krog ene se je shod končal. Nato se je zbralo krog 150 zaupnikov JKZ v rokodelskem domu. Shod je otvoril g. Lampret, o političnem položaju pa je poročal nato izčrpno prej napadeni France Žužek. Vsa njegova izvajanja, zlasti ona gospodarskega in organizatoričnega značaja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Sprejete so bile sledeče resolucije:
1. Zaupnica jugoslovanskemu klubu; 2. Protest zoper sokolizacijo šol; 3. Protest zoper krivično odmerjanje dohodniue kakor tudi zahteva po javno voljenih zaupnikih pri odmerjanju tega davka; 4. Zahteva po ureditvi ciganske nadloge in slednjič sledeča ugotovitev, katero naj si zapomni cela slovenska javnost:
Pristaši SLS, zbrani dne 7. III. 1921 na zaupnem shodu JKZ v Novem mestu, ugotavljajo, da je dejal g. Avsec pri otvoritvi shoda SKS: Kdorkoli bo zinil besedo, temu no garantiram, da bo s shoda odnesel zdravo kosti. Smatramo to njegovo izjavo za javen poziv na pretep in poboj in opozarjamo vse nrše pristaše širom Slovenije, naj se varujejo ljudi, ki nastopajo na shodih s samokresi iu z vsestranskim nasiljem.
Movi ss&žrS sa nemško ©cSškocSraln©.
LDU London, 7, marca, (DuriKU) Reu-terjev urad doznava iz francoskega vira, da so zavezniki končnoveljavno določili podstave za nove nemške predloge. O njih so obvestili nemško zastopstvo. Novi načrt, ki ga pripisujejo iniciativi Lloyd Geor-gea, predvideva: 1. Nemčija bo plačala gotove anuitete treh milijard zlatih mark skozi 30 let, nemesto 421ctnih anuitet, ki jih predvideva pariški dogovor. 2. Na nemški izvoz se v uvoznih državah nalaga 30 odstotna taksa, ki bo donašala, kakor se domneva, v petih letih 6—8 milijard vsako leto. Reparacijska komisija naj določi količino kompenzacije, ki je potrebna, da se dohodki novega načrta izenačijo skupni vsoti, označeni v pariškem dogovoru.
LDU London, 7. marca. (DunKU) Kakor doznava Reuterjev urad iz francoskega vira, se v nemških protipredlogih stavljeni pogoj, da Nemčija obdrži Gorenjo Šle-zijo, smatra za popolnoma nesorejemljiv.
LDU Pariz, 6. marca. (DunKU) Londonski poročevalec Agence Havas poroča o dveh sejah zavezniških zastopnikov. Zavezniški zastopniki so končno določili temelje, na katerih bodo jutri sprejeli nemške predloge. Na prvi seji so se posvetovali o predlogih državnega tajnika v nemškem finančnem ministrstvu Schroederja. Ti predlogi predvidevajo v prvi vrsti sprejem določenih letnih odplačil skozi prvih pet let, kakor se je sklenilo v Parizu, in sicer z možnostjo revizije po preteku tega roka, nadalje zvišanja izvoznih premij od 12% na 30%, kakor tudi najem mednarodnega posojila osmih milijard zlatih, mark in sklep trgovinskih pogodb. Vse to bo imelo za posledice, da se proti Nemčiji opusti dosedanje neenako postopanje. Ti sklepi pa veljajo le tedaj, ako Nemčija obdrži Gornjo Šlezijo.
-f Protestni shod v Tržiču. V nedeljo, 6. t. m. se jc vršil v nabito polni dvorani društvenega doma protestni shod proti kulturnobojnim predlogom v ustavnem odboru. Zborovalci so izvajanjem urednika Smodeja burno pritrjevali. Od g. duh. svet. Potokarja predlagane sledeče resolucije so bile na zboru soglasno sprejete: 1. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu izrekamo zanvalo za njegovo vztrajno borbo za samoupravo nerazdeljene Slovenije. 2. Odločno protestiramo zoper izpremembo občinskega volivnega reda za Slovenijo, s katero se je ukinila ženska volivna pravica, in najodločneje protestiramo zoper kulturnobojne predloge v ustavnem odboru. Zahtevamo: svobodo Cerkve in verskonravno vzgojo v šoli. Zato odklanjamo rešitev šolskega vprašanja v ustavnem odboru in sokolizacijo naših šol. 3. Zahtevamo, da država ne dela ovir zasebnim šolam, in sicer tudi ne osnovnim, ki odgojujejo mladino v državnem smislu, marveč da jih podpira kakor državne šole.
+ Iz Jugoslovanskega kluba. Poslance Ivan Stanovnik jc vložil prošnjo na ministrstvo za javna dela za zgradbo in dovr-šitev ccst Horjul—Velika Ligojna—Vrhnika in Velika Ligojna—Žažar—Polhovgra-dec—Mala voda, Polhovgradcc—Zalog— Črni vrh, dalje jc isti pcslancc vložil prošnjo pri generalni direkciji carine, za odpis odnosno znižanje carine za cerkvene zvonove za vrhniško župnijo, — V Jugoslovanskem klubu sc je zglasila te dni depu-tacija kmetov iz Satina (Srcm), ki so se pritožili radi krivičnega postopanja pri razdelitvi zemljišča graščine Pcltzovo. Gosp. oslancc Stanovnik jc deputacijo hrvatskih metov predstavil v ministrstvu za agrarno reformo in toplo priporočil njihove želje.
4- Cbčni zbor samostojnežev se je vršil v nedeljo 6. t. rr. v Ljubljani, Bil jc po
izjavah uglednih pristašev skrajno nezanimiv. Posebno govori srbohrvatskih zemljoradnikov, ki so odločno nastopili proti pak-tiranju z »demokrati«, so precej neugodno vplivali na petdesetorico zborovalcev. Pravijo, da je bilo predzborovanje v neki gostilni na Dolenjski cesti, kjer so poslednje klerikalce utopili v vinu, dosti bolj zanimivo.
-j- Poglavje o podivjanosti. »Jutro« je reagiralo na naš prvi stvarni odgovor na njegov nekvalificiran napad na naše uredništvo o dr, Bcšnjakovi aferi. V drugem odgovoru smo dokazali, da nismo poročali nič manj in nič več kakor gola dejstva, i go-tovljena v sodni razpravi proti uredniku »Hrvata«, toda »Jutro« jih še vedno taji, ker so za demokrate — neprijetna. Nasprotno imenuje tozadevno »pisavo« (poročilo) v »Slovencu« »falotsko«, dasi par vrstic pozneje razmotriva o novinarskem »juste m.ilieu«, V svojem zabavljanju se je »Jutro« obregnilo celo na svojega tovariša iz lastne stranke Malovrha, ki se danes ne more braniti. Ta način polemike se sam obsoja in bi bila vsaka nadaljna beseda od naše strani odveč!
4- Razmejitvena komisija v Dalmaciji, Konference razmejitvenih delegacij se nadaljujejo. V poučenih krogih trdijo, da se je dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Evakuacija zasedenega ozemlja se bo vršila na ta način, da se dne 1. aprila začnejo izpraznjevati Korčula, Bukovica, Knin in Drniš, del splitskega okrajnega glavarstva ter otok Pag, 5- aprila okraja Šibenik in Benkovac, 1. inaja pa zadrski okraj. Italijanska delegacija je predvčerajšnjim poselila Trogir, včeraj pa vodopad Guba-vico na Zavarju in Omiš.
4- Knez Sapieha o dogovoru z Rumunijo in Francijo. Iz Bukarešte poročajo: Tukaj mudeči se poljski minister za zunanje posle knez Sapieha je izjavil časnikarjem, da ima med Rumunijo in Poljsko sklenjeni sporazum namen, pospeševati skupne interese obeh držav in ohraniti mirno stanje, O francosko-poljskem dogovoru je dejal minister, da ima enake smotre. Mala ententa igra v Srednji Evropi isto vlogo, kakor velika ententa v svetovni politiki. On ne verjame, da boljševiki nameravajo pomladansko ofenzivo, zlasti ne, da nameravajo napasti Poljsko, ker je po njegovem mnenju Čičerin pokazal odkritosrčno miroljubnost.
Dnevna novice.
—	Umrl je 6. t. m. v Hrašah pri Smledniku vč. g. Jernej R a m o v e š , 'Sle/ duh. svetnik in župnik v pok., v starosti 79 let. Rodil se je 9. sept. 1842 v Za vrhu, v smle-ški fari; v mašnika posvečen je bil 311 jul. 1866. Bil je kaplan v Št. Janžu na Dolenjskem in Spodnji Idriji, potem župnik v Selih pri Kamniku, a od leta 1875. do konca leta 1919., torej nad 45 let, v Poljanah nad Škofjo Loko. V mladih letih je bil izvrsten šolnik, ustanovil je v Spodnji Idriji in na Selih vsakdanjo šolo in tudi v Poljanah več let oskrboval ves šolski pouk. Kot župnik v Poljanah se je mnogo trudil za popravo cerkve, napravil tudi z radevoljnimi darovi marmornat tlak v cerkvi, nove orgle, zvonove in drugo, N. p. v m,!
—	Slomškova zveza. Naši kandidatje v višji šolski svet so: Štrukelj Ivan, nadučitelj na Viču. Lovrec Fran, nadučitelj, Podčetrtek. Namestnika: Jurjevčič Marija, učiteljica v Ligojni, Firm Štefan, nadučitelj, Olirnlje.
—	Krajevni odbor S. L, S v Tržiču je
poslal Jugoslov. klubu v Belgrad prošnjo, naj zastavi svoj vpliv pri merodajnih faktorjih, da nc bodo zopet letos vpeljali tako-zvanega poletnega časa. Delavci kakor tudi obrtniki potrjujejo splošno skušnjo, da od novega časa nimajo nikakega dobička, pač pa škodo vsled prepičlega spanja in jutranje razsvetljave.
—	Kranjska gora. G. kapelan Andrej Kajdiž je nevarno obolel. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v molitev.
—	Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je umrl nadučilelj v pokoju gospod Ivan Kosi v starosti 76 let.
—	Ljudski oder. Zbirka ljudskih iger. I. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem P r e d j a m -s k i. Igra v petih dejanjih. Sp. V S. — V Ljubljani, 1920. Str. 112, Cena 10 K. — Znova priporočamo to zbirko. Prvo igro »Lovski tat«, bodo tudi tam še radi gledali, kjer so videii Finžgarjevega »Divjega lovca«; »Lovski tat« namreč od nove strani kaže, kam privede strast divjega lovca, da postane iz najboljšega človeka morivec, lažnik in grobokop svoje sreče. Zelo prav bodo prišle opazke za režiserja. — »Erazem Predjamski« je mišljen — tako se nam zdi — kot mladeniška igrica. Kjer ima podeželski oder dovolj obleke za viteze in sodnike, bi 12—14 letni dečki lahko z uspehom predstavljali te prizore. Z. D. O.
—	Vavta vas. V jeseni 1. 1919. se je ustanovila v Gor. Straži pri Vavti vasi ^Kmetijska nabavna in prodajna zadruga«, ki ic prav pridno in plodonosno delovala že prvo leto v korist kmeta. Zvišala je znatno cene lesu, preskrbovala ljudi z žitom, moko, galico, manufakturnim blagom
itd. Posebno pa se je izkazala ob koncu poslovnega leta pri sestavi računskega zaključka. Darovala jc izobraževalnemu društvu v Vavti vasi 1000 kron za nakup knjig, šo'skemu vodstvu 2000 kron za nakup šolske zastave in naročia veliki farni zvon težak okoli 15 centov. — Za vse te dobrote izrekajo odbor izobraževalnega društva, šolsko vodstvo kakor tudi cerkveno predstojništvo v Vavti vasi — zadrugi najlepšo zahvalo. Z vzklikom Bog poplačaj! — ji želimo veliko sreče in uspeha tudi v bodoče
—	Kočevje. Ljudsko štetje v okrajnem glavarstvu Kočevie kaže sledeče številke: Srbohrvatov 372, Slovencev 29.768, Slovanov 73, Lahov 35, Nemcev 9803, Madjarov 32, druge narodnosti 26, skupaj 40.109 prebivalcev, od teh je moških 18.928, ženskih 21.181.
—	Sevnica. s Jut.ro« je pred par dnevi poročalo, da je lastnik tukajšnjega hotela »Triglav« g. Karel Zupane prestopil v pra-voslavje. Poročilo je popolnoma neresnično. Namen njegov je, ali škodovati lastniku hotela, ali pa disereditirati ljudi, zavoljo katerih bi sc naj bil po »Jutrovem« poročilu izvršil prestop.
—	Davke za šole boste plačevali, ne boste pa smeli odločevati pri vzgoji Vaših otrok. Proti Vaši volji Vam hočejo upeljati v šolo so-kolsko vzgojo, da vzide nov in čvrst rod iz našega naroda. Kakšr . bo taka vzgoja in kakšen bo ta rod, Vam neizpodbitno pove brošura »Aj-mo mi Sokoli«. Pisatelj pusti govoriti Sokole same, da ne more nihče dvomiti o resničnosti njegovih trditev. Knjižica jo pistna v nedosegljivo poljudnem slogu, povsem resnično in vseskozi zanimivo. Da bi le vsebina ne bila tako žalostna. Segajte po nji — zlasti Vi starši, ki Vam je v prvi vrsti namenjena, .varno ajejo Vaši sinovi in hčere, če se bodo vzgajali v so-kolskem duhu. Izvod stane 5 K 50 vin., več skupaj 5 K. Razpošilja jo »Katoliška Liga«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Istotam dobite še v zalogi: »Zločin nad domovino« (4 K), »S krampom in gorjačo« (7 K).
—	Iz Sostrega. Orli in Orlice telovadnega odseka Sostro, prirede v nedeljo, dne 13. marca ob 3. uri popoldne v društvenem domu telovadno akademijo. Bogati vzpored: petje, nagovor, telovadba Orlov, Orlic, naraščaja, gojenk; deklamacije itd., bo nudil vsakemu lepih užitkov. Ne zamudite lepe prilike! — K obilni udeležbi vljudno vabi odsekov odbor.
—	Poštna vest. S 16. marccm 1921 se dodeli občina Križe s kraji in krajevnimi deli:} 1. ^ r i ž e s krajevnimi deli Brezina, Dobrova, Goli vrh, Gora, Grm, Padežnik; 2. Osredek s krajevnimi deli Dobrova, Javorje, "Preska, Pusti vrh, Rakonce; 3. Pečice s krajevnimi deli Rušno, Vulčice, Zapolje (Šapola), dostavnemu okolišu poštnega urada Koprivnica pri Brežicah in hkrati izloči iz okoliša poštnega urada Pod-sreda. Zato se izloči tudi poštna nabiralnica Pečice iz področja poštnega urada Pod-sreda in prideli poštnemu uradu Koprivnica pri Brežicah,
—	Nekaj za železničarje, ki so poklicani v Zagreb na službovanje- Kakor smo zvedeli, je ministrstvo za socialno skrb v Belgradu naročilo poverjeništvu v Ljubljani, da morejo oni železničarji, ki službujejo v Zagrebu in nimajo tam stanovanja, obdržati isto v Ljubljani in se torej ne smejo deložirati. Upajmo, da bo poverjeni-štvo to vpoštevalo in da se ne dogodijo več slučaji, da se železničarske rodbine, ki so ločene od svojih očetov in prehranje-valcev, mečejo na cesto, kot se je to par-krat že zgodilo.
—	Divje race zelo pridno love v nekem lovišču, ki leži do poldruge ure od Ljubljane. Love jih s posebnim veseljem ljudje, ki nimajo lova v zakupu. Pred približno enim letom so pravi lovci odpustili dolgoletnega čuvaja Jožeta Straha iz službe, toda Jože je le še hodil v lovišče s puško, kar sta spričala pred okr. sodiščem v Ljubljani dva moža, katerima so pravi lovci izročili varstvo lovišča. Jože je bil obsojen zaradi poskušane lovske tatvine na 1 teden zapora.
—	Z vilami udaril je meseca septembra na Igu Ivan Kralič po glavi Smoleta in ga poškodoval. Kralič je bil obsojen pri okr. sodišču na 10 dni zapora in mora plačati Smoletu 415 K,
—	Nesreča s puško. 18 let stari hlapec Anton Boštjančičje 6. t. m. doma v Raplovem, obč, Struge, ogledoval puško, pri tem pa se je sprožila in cel naboj ga je zadel v trebuh. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer jc pa takoj umrl.
lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo v sredo, 9. marca, ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red obsega več jako važnih zadev.
lj Stolna Vinc. konferenca ima sejo danes zvečer ob pol 7. uri, Poljanski nasip 10. — Predsednik.
lj Iz gledališke pisarne. P. t. abonenti. kateri še niso plačali 10% veselične takse za prvo polletje tekoče sezone, naj blagovolijo vplačati isto najkasneje do četrtka
10. t. m. v pisarni administrativnega ravnateljstva (operno gledališče), da se izognejo nepotrebnih potov in sitnosti s strani kr. finančnega ravnateljstva.
lj Odbor Leonove družbe ima danes, torek, 8. t. m. ob 6. uri zvečer svojo sejo v Jugoslovanski tiskarni I. nadstr. Odborniki uljudno vabljeni, — Predsednik.
lj Rokodelski dom. Danes zvečer ob 7. uri se otvori krojaški tečaj. Krojaški pomočniki, ki žele udeleževati se tečaja, naj pridejo točno ob 7. uri v društveno sobo v pritličju.
lj Odbor Podpornega društva za ubož-ne dijake državne realne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani sc najpri-srčneje zahvaljuje velikodušnim darovalcem za bogata denarna darila radi česar se je moglo med revne dijake letos razdeliti 7000 kron.
lj Kap je zadela v nedeljo zvečer na frančiškanskem mostu vpokojenega polkovnika g. Ivana Polajnarja. Poslavljal se je od svojega prijatelja podpolkovnika g. Jevnikarja. Naenkrat mu je prišlo zelo slabo. Hitro so poklicali izvoščeka, ki je odpeljal g. Polajnarja proti domu. Med potjo je g. Polajnar umrl.
lj Pustno zabavo posebne vrste si je dovolil Osel Karel. Opoldne, zvečer in ob pol 1. ponoči je razbijal posodo Ceciliji Gutnikovi. Okrajno sodišče je prisodilo Oslu 48 ur zapora,
lj »Družba črna roka«. Šivilja Anica P. je prišla nedavno k policiji, kateri je predložila dve razglednici z vsebino, da če ne bo prišla nekega večera k drž, kolodvoru čakat, jo čaka gotova smrt. Razglednici sta bili pisani nemško in podpisani: »Družba črna roka«. Dva detektiva sta čakala »Črno roko«, katere pa ni bilo. Detektiv Florian, kateremu se je vse to čudno zdelo, je pa Anico trdo prijel in dekle mu je končno priznalo, da je sama sebi pisala grozilni razglednici, da je imela izgovor zvečer zunaj ostati...
lj Sprli in stepli sta se lani zaradi stanovanja tam nekje na Poljanah Roza R. in Pepca G. Pepca je prišla zmerjat Rozo in pričele so padati klofute. »Pepca G, je huda,« je rekla neka priča, »z vsako se je stepla.« Ker je Roza poškodovala Pepcc z vrčem po glavi, ji je prisodil sodnik 500 K globe, če jih ne bo mogla plačati, bo sedela 5 dni.
KafHDissfša jBurašliia*
NOVI KARDINALI. Rim, 7. marca. (Izv.) Papež Benedikt je v tajnem konzistoriju imenoval šest novih kardinalov. Imenovani so: apostolski nuncij na Španskem Francesco Ragonesi, monakovski nadškof Mihael pl. Faulhaber, nadškof v Filadelfiji Dougherty, nadškof v Burgosu Jakob Benlloch y Viv6, nadškof v Tarragcni Frančišek Vidal y Barra-quer, in kolinski nadškof Schulte.
LDU Rim, 7. marca. (Štefani) V tajnem konsistoriju je papež omenjal, da navzlic temu, da je mir podpisan, vojna fu-rija ni jenjala divjati in da sc nadaljuje boj med posameznimi narodi in sloji. Papež je obžaloval vsa nasilja od katerekoli strani. Omenjal je, da bomo mogli uživati dobrote miru le tedaj, ako bo ves svet prožela misel ljubezni do bližnjega,
SIJAJEN SHOD Dr, KOROŠCA V
VINKOVCIH. Vinkovci, 7. marca. (Izv.) Dr. Korošec in dr. Šimrak sta imela tu včeraj javen shod, katerega se je udeležilo velikansko število kmetov iz vse okolice. Dr. Korošec je govoril o političnem položaju, dr. Šimrak pa o borbi Jugoslovanskega kluba v ustavnem odboru. Popcdne se je na ožji konferenci vršila razprava o poitič-nih vprašanjih.
SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 7. marca. (Izvirno) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 9. uri dopoldne. Prebralo sc je pismo podpre 'sodnika dr. Tomljeno-viča, ki naznanja, da odlaga svoje mesto. Njegovega namestnika bodo izvolili jutri. Pričela se je razprava o devetem oddelku, ki govori o državnem gospodarstvu. Sprejeli so se členi 74, 75 in 76. Člen 77 se od-godi. Pri členu 78 predlaga demokrat Ču-brovič, naj se vstavi, da je davek obvezen. Poslanec S u š n i k zahteva, da se zajam-či, da bo eksistenčni minimum davka prost. Posrednji davek naj plača tudi dvor. Nadalje predlaga, naj se vstavi sledeče: Nobena podpora, bodisi stalna ali začasna, se ne more podeliti iz državne blagajne, ako ni utemeljena po zakonu. Finančni minister Kumanudi se strinja s tem predlogom, ki je bil nato sprejet. Nato se sprejmeta člena 79 in SO, Pričela se je razprava o desetem oddelku o vojski. Pri členu 81 sta govorila komunista Živko Jovanovič in Sima Markovič proti vojski. Poslanec S u š -n i k zahteva, naj se uvede narodna vojska (milica) in da se sedanja vojska zniža na minimum. Stroški za vojsko so tako ogromni, da ogrožajo ves državni finančni položaj. V proračunu za upravno leto 1920/1921 je vstavljenih za prosveto 130 milijonov, za vojsko pa 1 milijardo 120 milijonov. Poudarja, da morajo Slovenci in
Hrvati služiti daleč od domovine v Albaniji in Macedoniji, Zahteva, naj vsak vojak služi v ožji domovini. Zahteva tudi boljše postopanje častnikov z vojaki. Obsoja, da slovenske in hrvatske vojake psu-jejo s Švabi. Vojni minister se protivi iz-premembam tega člena, dokler se vlada o tem ne posvetuje. Nato jc bila seja zaključena.
VOLITEV PODPREDSEDNIKA V USTAVNEM ODBORU.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Jutri na začetku seje ustavnega odbora bo volitev drugega podpredsednika. Izvoljen bo naj-brže demokrat Juraj Demetrovič.
PROTI MOTILCEM SHODOV.
LDU Belgrad, 7. marca. (ZNU) Ministrstvo notranjih del je odredilo, naj policijske oblasti izroče sodišču vse tiste osebe, ki motijo tuja zborovanja,
POSVETOVANJA RADIČEVCEV.
LDU Zagreb, 7. marca. (ZNU) Včeraj je Radiceva stranka zaključila ožjo konferenco svojih poslancev. Na konferenci so pretresali ustavni načrt, ki ga je sestavil poseben odsek kluba. V soboto se je glede načrta vršila generalna, a v nedeljo specialna debata.
ODSTOP ČEŠKEGA FINANČN. MINISTRA.
Praga 7. (Izv.) Finančni minister dr. En-glisch je nastopil dopust, dokler definitivno no izstopi iz vlade.
REPARACIJSKA KOMISIJA SE RAZPUSTI.
Dunaj, 7. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da bo roparacijska komisija v nekaj tednih razpuščena.
GROF KAR0LY V SPREMSTVU KARABINI-JERJEV.
Rim, 7. (Izv.) Grof Karoly je snoči s svojo rodbino v spremstvu sedmih karabinijerjev odpotoval iz Florence v Trbiž.
UPORI NA RUSKEM.
Moskovska vlada pobegnila ?
Helsingfors, 7. marca. Petrograd in Moskva sta v rokah upornikov, Ruskc-ru-munska meja je zaradi ustaje v Odesi zaprta. V Sibiriji koraka general Semenov s 25.000 kozaki, v guberniji Voroneš pa general Antonov s 5000 kmeti proti sovjetski vladi. Posadka petrograjskih ladij in ladjedelnic je prešla k upornikom. Sovjetska vlada je izjavila, da stoji voditelj kron-stadskih revolucionarjev general Kozlov-skij zunaj zakona. V Petrogradu so baje proglasili obsedno stanje. V Kronstadtu vlada revolucionarna vlada Kozlovskega, Moskovska vlada je iz Moskve pobegnila v Novgorod.
LDU Kodanj, 6. marca. (Wolff.) Brezžične brzojavke revolucionarnega komiteja potrjujejo, da ima ta komite v Kronstadtu vso oblast v rokah in da sodeluje s protiboljševiškim generalom Kozlovskim.
LDU Stockholm, 6. marca. (Wolff.) »Nordische Presse Centrale« poroča iz Hclsingforsa: Kakor so v soboto zvečer javili semkaj, jc Kronstadt še vedno v oblasti upornikov, Oklopna križarka »Petro-pavlovsk« je pripravljena. Njeni topovi so naperjeni proti Petrogradu. Tvornice v Petrogradu stražijo vladi zvesti častniki aspiranti. Delavce kontrolirajo strogo.
LDU Stockholm, 6. marca. (Wolff.) »Nordische Presse Centrale« javlja iz Hel-singforsa, da so guvernerja v Petrogradu Zinovjeva pri agitacijskem pesetu v Kronstadtu aretirali in ga odvedli v oneutno trdnjavo kot ujetnika.
LDU Varšava, 7. marca. (Brezžično) Spor med Trockim in Ljeninom se vidno poostruje. Pogajanja s kronstadskimi uporniki so se izjalovila, ker ti zahtevajo kot prvi pogoj, da odstopi sovjetska vlada. Rdeče čete prestopajo k ustašem.
LDU Stockholm, 6. marca. (DKU) Kakor poroča Finska Notisbyran, je Petrograd v rokah sovjetske vlade. Čete, ki so bile odposlane v Petrograd, pa niso zanesljive. Zaradi tega raste število upornikov vedno bolj. Kakor se doznava iz do-bropoučenega vira, vodi Sinovjev operacije proti upornikom Štirje odposlanci, ki so bili v četrtek doposlani v svrho pogajanj iz Kronstadta v Petrograd, so bili aretirani,
BORZA.
LDU Zagreb, 7. marca. (ZNU) Devize. Berlin 239—239.50, Italija 542—544, London 568—575, New York 145—146, Pariz 1056—1060, Praga 187—189.75. Švica 2425—0, Dunaj 20.20—20.30. Valute. Dolarji 144—144.50, avstrijske krone 20.50 do 21, napoleondori 492—495, nemške marke 234—235, italijanske lire 530—533, češkor slovaške krone 0—180.
UčIteljsBU vesSnlte.
Ljubljanska podružnica »Slomškovo zveze« je zborovala dne 5. t. m„ kjer je tovariš R Pečjak predaval o pomenu narodnosti in narodne vzgoje. V ta namen nam je predstavil plastične slike velikih mislecev Čehova, Dostojevskega in drugih. Posebno pa je še predstavil pri narodnostni vzgojo srca in večnostno čuv-stvovanje. Kristus pa je da! največje bogastvo idej za čustva vseh narodov .Zborovalci so izrazili željo, da bi predavatelj šc večkrat podal kaj tako globoko namišljenega. Na splošno žetjo priredi podružnic zopet v soboto zboro-
vanje in sicer v šoli pri Sv. Jakobu. Začetek ob 5. uri. Predaval bo tovariš Fort. Lužar o srbskih narodnih pesmih. Nai ne zamudi noben član te lepe prilike! — Odbor.
Ortovsfci
Šentjakobski Orel ima danes ob pol 8. zvečer redni fantovski večer v društvenih prostorih. Ker je zadeva važna, se naprošajo člani, da se istega polnoštevilno udeleže.
Dijaški ve&imk.
d Na semestreilKess občnem zboru jug. kat, akad. društva »Danice« je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Čibej Franjo, fil ; podpredsednik: Korošec Viktor, iur.; tamik: Jeršič Mirko, iur.; blagajnik: Birk France, tehti.; J. knjižničar: Kozjek Anie, fil ; !!. knjižničar; Prijatelj Jože, iur.; gospodar: Mlinar Jakob, iur.; zapisnikar: Kacin Anton, fil.; arhivar: Kušar Franc, fil.
Turlstška ln šport.
»Športna zveza« in »Olimpijski pododbor Ljubljana« imata svojo glavno skupščino v pe-. tek 18. t. m. zvečer in v soboto 19. t. m. doDol-dne. Kraj se pozneje objavi. — Športna /veza in Olimpijski pododbor.
NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI.
DRAMA:
Torek, 8, marca: Zaprto.
Sreda, 9. marca: »Bajka o volku«, red B,
Četrtek 10. marca: »Golgola«, Izven p« znižanih cenah.
Petek, 11, marca: »Razvalina življenja«, red D.
Sobota, 12. marca. »Bajka o volku«, red C.
Nedelja, 13. marca: »Razvalina življenja:*, izven.
Ponedeljek, 14. marca: v Bajka o volku«, red E
OPERA:
Torek, 8. marca: »Tosca«, red C.
Sreda, 9. marca: »Mignon«, red D.
Četrtek, 10. marca: »Od bajke cio Siajse red A.
Petek, 11. marca: »Mignon«, red B.
Sobota, 12. marca: "Thais« red E.
Nedelja, 13. marca; »Mignon«. red A.
Ponedeljek, 14. marca: Zaprto.
pr Brez vere, (Devet govorov o neveri.) Dr. Mihael O p e k a, 1921. — Znani cerkveni govornik je v pričujoči knjižici zbral svoje postne govore v !jub%nski stolnici sv. Nikolaja in razgrinja tako ored široko javnostjo eno najbolj perečih vpr*-šanj povojne dobe: odkod spričo verskega poglobljenja in zamikanja v verske probleme na eni strani tako eridmično razširjajoče se brezverstvo na drugi strani? Z neizprosno logiko mis'i, prepričevalno močjo besede in globokim vpogledom r.\r-mišljevalca, poznavajočega sodobno življenje, nam pisatelj kaže vzroke nevera: nevednost, nomih, razuzdanost, vpliv družbe ter berila. Ni je bolj prazne utemeljitve brezverstva nego je ta, da nevera izvira i r umstvenega spoznanja, češ Boga ni, ker ne more biti — pisatelj razkriva s temeljitostjo psihologa tisto veliko tajno nevere; Boga taji srce, ki noče, da bi Beg bil, ker to nasprotuje strastem, želji po neomc-:enem uživanju minljivih blag, nebrzdanim nagonom po izkoriščanju bližnjega. Zat« našo brezversko dobo tako označuje pohlep po dobičku brez meic, brezvestno na-kopičevanje kapitalov na škodo miljonov stradajočih v rokah nekaternikov, gola hotljivost v vsakem oziru, do denarnem bogastvu in čutnih nasladah. Pisatelj pa na drugi strani s potezami umetnika slika taisto srce, ki se ne more zadovoljiti, četudi bi užilo ves svet, se nasitilo z vsemi končnimi dobrinami, izpilo čašo opojnosti do dna: ono hrepeni više, išče, se muči bori, koprni po Njem, ki je neminljiva R s-nica, Dobrota in Lepota, po Bogu. Najde ga pa, ko se očisti, ko spozna dozdevnost vsega pozemskega, ko začuti na pepelnič-no sredo svojih blodenj in motenj, da je vse bilo le ničemnost ničemnosti in vse ničema nost. To je tudi metoda pisatelja, da privede dušo iz temnega gozda do vznožja hriba, za katerim sc že svita jutranja zarja. (Inferno I.) — Knjiga zbranih govorov dr. Opeke nudi dušnemu pastirju bogato zalogo za teme moderne homiletike, inte-ligentu polno motivov a-pologetične vrednosti, rešitev marsikakega mučečega vprašanja in dvoma. V času, ko eni potrebujejo poti iz zmot, drugi prepričevalnih argumentov, da navedejo bližnjega do luči in resnice, bo knjižica »Brez vere« neobhodni pripomoček, tembolj ko je pisana živo, sega povsod do dna in osvetljuje vpTašanje z vseh strani v nazornem in krepkem jeziku.	F. T.
pr Zveza dramatičnih odsekov. Pripravljalni odbor Zveze dram. odsekov st je v pvoji seii dne 4. marca konstituiral sledeče: Predsednik Janez Jalen; podpredsednik M. M*-rolt; tajnik G. Jagmin; taknikov nain. Dore Masič, blagajnik E. Kramaršič; blag nam. dr, Josip Debevc.
pr »Mladike« 3. in 4 številk« je izšla, —. Zanimivo vsebino tvorijo prispevki najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in :'.nan?tre-nikov. 'Mladiko«, ki izhaja dvakrat ni« mesec in stane letno samo 100 kron, prav loj^lo priporočamo. Naroča se: »Nova Založbi;, Kongresni trg, Ljubljana.
Koledar za 1. 1921 po znižani ceni Na razpolago je v Jugoslovanski knjigarni se
nekaj izvodov Skladnega kole \srii r velikimi številkami po znižani ceni 12 K, ss-mo blok brez podlage po 8 K. Dobi se tudi še nekaj žernih koledarčkov zelo lično ve-, zanih po 6 K.
Amerika in Amerikanci. Spisal župnik I. M. Trunk. Cena lepo vezani knjigi 110 K. — Občudovanje srečne in bogate Amerike je po končani svetovni vojni še naraslo. Veliko naših ljudi gre v Ameriko kot v obljubljeno deželo, kjer se cedi mle-
ko in med. Pa ni vse zlato, kar sc sveti! Tntnkova knjiga nas izčrpno poučuje o vseh amerikanskih razmerah. Podaja nam prvotne posnetke, zgodovino in razvoj amerikanskih držav; slika nam mišljenje in strmljenje Amerikanca v vsej njegovi
železni odločnosti in žilavosti. Najbolj pester je pa pojem sedanjega amerikanskega življenja. Posebno pozornost posveča pisatelj v svojem delu življenju in uspevanju slovenskih rojakov, ki so si v Ameriki pridobil drugo domovino. Knjiga je tudi pre-
krasno opremljena s premnogimi slikami, tako, da zaveje v bravcu, ki se zatopi v čitanje, nekak pravcati amerikanski duh. Cena knjige je z ozirom na njeno opremo in obsežnost izjemno nizka. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ne kupujte importiranega inozemskega mila, kaiti to miio je veliko dražje. — Vsaka gospodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo
katero Je v kakovosti vsesa impsriiraniim milom sajjson£eno enakovrsino, ako ne boHjjSe.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
m drug, LSubliana, <5ct$g»o$37efska cesta štev-, 7.

Proda se hipa in zraven se držeča stav-takoj liloU binska parcela v Ljub-lioni na križišču Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste. Kje pove upravništvo .Slovenca" pod št. 835.
MftlPndfti je P«'1 sto komadov lepili, divjih laUlilUUUi kostanjevih s ".d k različne
velikosti. Istotam se \ r di š«? 'obro ohranjen acetelinski aparat za 150 svetilk, radi pomanjkanja prostora se prav ugodno kupi. Poizve se pri: R\. Zajc-u, ŠiS^a, Bellevne.	837
V svojem imenu in v imenu sorodnikov naznanjava, da jc veleCastiti gospod
Jernej Hamoves
šk. duhovni svetnik, župnik v p.
dne 6. marca 11., v 79. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v torek dne 8. t. m. dopoludne ob 10. uri na pokopališču v Smledniku.
Hraše pri Smledniku, 7. marca 1921.
Jakob Ramoveš
župnik v Laščah.
Andre] Ramoveš
nadžupnik v Dobrepoljah.
Naroča5!!® .Slovenca6!
Dobavljamo od zaloge različne mineralne proeiuVie: SUROVO OLJE
za motorni pogon, stro.no olje težko, j srednje, lahko, cilindrsko olje za pregreto j 11 in nasičeno paro, auto-olje, dinamo-, trans-i;	formatorno olje, strojno
TOVOT-M :>ST, KOJ.OMAZ, parafin, surovo vazelino, BENZIN, PETROLEJ, i.t. d. ter prosimo da zahtevate v slučaju
potrebe ponudbo. „KOME i" d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 33.

Naša ljubljena soproga, mati, tašča, stara mati, sestra in teta, gospa
Tereiifi Tratnik
je v ponedeljek dne 7. marca popoldne ob pol 5. uri, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Njena ločitev je bila prva bol, ki nam jo je po 37 letnem srečnem skupnem bivanju Fovzr°č'la.
Pogreb nepozabljive se vrši y sredo 9. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiie žalosti, Karlovska cesta St. 22, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 10. t, m , ob 9. uri pri sv. Jakobu.
LJUBLJANA, dne 8. marca 1921.
Rodbine: TRATNIK in ŠERBEC. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
V četrtek 10. marca 1921 se vrši javna prostovoljna dražna raznega
poiiišivo, peri, oiMe,
L L L
; v Ljubljani, Pod Trančo št. 2 v II. nad-■ stropiu. Predmeti se lahko ogledajo na i dan dražbe od polu 9. ure naprej. Pojas->-ila daje tudi odvetnik dr Josip Klepec. Janez Terdinova ulica 8.
h 214/19-36.
Draibeni oklic.
V zapuščinski stvari po Robertu Koprlnski iz Po2ege se
na prošnjo dedičev vrši
v petek dne 18. marca 1921
ob 10. uri dopoldne v notarski pisarni v Kamniku prostovoljna javna drasua v zapuščino spadajoče nepremičnine vložne štev. 561 kat. obč. K-dmnik, obstoječe iz enonadstropne hiše štev. 72 v Kamniku na Sutni, ki obsega 7 stanovanj in tovarniške prostore, ki so svojčas služili za beliinico, potem iz gospodarskega poslopja in iz zemljiških parcel v izmeri 3 lia 8'4 o 77 m2, ki ležijo poleg poslopja na obeh straneh reke Bistrici?, koje vodna moč bi se dala izkoristiti.
Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 300.000 K, vendar si dediči pridržujejo pravico prodaje v 14 dneh do uric dornika naprej odkloniti.
Vsak ponudnik mora pred dražbo v roke sodnega poverjenika položiti varščino v znesku 30.000 K v gotovini ali v vložnih knjižicah dom, čih denarnih zavodov.
Zdražitelj mora največji ponudek s 5®/o obrestmi od dne dražbe naprci v treh mesecih sodno položiti.
Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku.
Okrajno sodiSče v Kamniku, odd. 1. dne 1. marca 1921.
m
dinamit, dinamon, vžigalne vrvice, orodje za kamenolome, jeklo za svedre,
železne blagajne
poljedelske stroje in vso drugo železnino ! ima vedno v zalogi
FR. STUPiCH u Marijani
Gosposvetska c. 1. (Mari;e Ter. c.)
Gozdni nrad v Oplotnlci proda vsak mesec h do 5 vagonov
Ponudbe na to množino je poslati začetkom vsakega meseca v zaprti kuverti pod označbo .Ofeit-deske" na označeni urad, kateri da e tudi pojasnila.
Proda se:
5 tonski ,sRaba" aato
35 HP, popolnoma renoviran in v garantirano brezhibnem stanju,
1 par lahkih konj
(vstrajna tekuča) s kofiijo in opremo vred. Konji se postavijo na željo v A\ar,bor na ogled.
Ponudbe na ,Gaspodarsko zadrugo* v Gornji » adgonl.
Naznanilo. Preč. duhovščini, vsem zavodom in drugemu slav. občinstvu naznanjam, da še vsa pleskarska dela IzvrSuJem le s
pravimi predvojnimi barvami
ter se uljudno priporočam
TdNE MALGAJ, stavbeni, pohištveni pleskar in llCar
LJUB MANA, Kolodvorska ulita 31. 6.
9 prva moč z daljšo prakso ! perfekten v «lnv. ueraSki,' srbohrvaški in JaSki korespondenci, ste-nograf in stro:episec i-če službe. Nastop z aprilom ali preje. Cenjene ponudbe pod .."injiigovodja 2212" na upravništvo Slovenca.	828
Prostor mora biti suh in po možnosti svetel, leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubljane. Ponudbe na upravo pod št. 729.
Proda se:
j v Ljubljani, sredi me->ta se ceno proda, ! Naslov v upravništvu pod št. 851. \
zazidane ploskve tovarne 3500 m2, vila poleg stoječa (10 sob in 4 kuhinje), lokomobila 30 HP, lastna električna razsvetljava, kompletni stroji za izdelovanje voz in za ključavničarstvo, zaloge lesa in železa, 100 m od kolodvora.
vodna sila s turbino, 54 PS izrabljeno, žaga in številni stroji za obdelovanje lesa, restavracija in gospodarstvo.
Prodajni pogoji: Gospodarska piserna dr. Ivan Cerne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
Jloške klobuke
ptfiporoda
G, klobučarjem in trgoi/eem pošiljam na zahtev/o vzoree.
Čadež * Ljubljana
Mestni trg.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Rmerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega pre skovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi orikrivajo sprejem poslanega denar,a, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da sino v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatel; prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaierili posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da pr,poročajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
«w»a-Jfv' §
Kapital: K 20,000.000.
] SLOVENSKA ESKOMPTNR BRNKR
Rezerve okrog K 6,000.000.
INTERESN A SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- I inRMRNR SEI FNRURGOVR GLICR ŠTEV 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ-NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU LJUBLjnilfl, OtLUlDU^UVn ULIVH OILV. I ____ KULANTNEJE

DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v. Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.