34. Številka. Ljubljana, v torek 11. febravarja 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske deSele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt let* 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroflbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod11 telefon st. 34. — „Naro ina tiskarna11 telefon št. 85. Koroška se pogreza. Redke so vesti, ki nam prihajajo a Koroškega, pa še te so — žalostne, kakor najnovejša o padcu skoraj jedine slovenske ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu. Pri bornih pridobitvah koroških Slovencev — ako se sploh da o pridobitvah govoriti—je bila slovenska petrazrednica pri Sv. Jakobu to, kar je n. pr. štajerskim Slovencem naskokovana slovenska gimnazija v Celju. Saj pa je tudi stalo Rožane dolgotrajnega in težkega truda, preden so si priborili svojo slovensko ljudsko šolo pred dobrimi 13 leti. Zasluga za to izvenredno pridobitev je pač v prvi vrsti bivšega nadučitelja, štajerskega Slovenca Kovačiča, ki je sporazumno s tačasnim župnikom Aplenom in županom Kobentarjem neumorno deloval do uspeha. S slovensko petrazredno ljudsko šolo se je začelo v Rožu sredotočiti narodno življenje. Tukaj je zrasel prvi »Narodni dom« na Koroškem — seveda v skromni obliki. Ustanovilo se je tudi pevsko društvo; kraj je dobil svojo posojilnico, mlekarno itd. Misliti je bilo, da je to trdnjava, ki je Slovenci ne morejo nikoli izgubiti. Menda baš v tej samozavesti so si privoščili narodni boritelji malo preveč počitka. Nasprotniki pa so ves čas kopali rove pod to edino narodno trdnjavo, a ko so se Slovenci najmanj nadjali, zletela jim je v zrak. Padla je slovenska šola, in ž njo propadejo prej ali slej vse narodne pridobitve. Politična kot vrhovna šolska oblast je imela pri tem seveda vmes svoje prste, toda previdno, le indirektno. Saj je znano, kako se vodijo take »Erhebungen«, kadar se gre za ustanovitev nemške šole. Tudi v Št. Jakobu se je dobilo pri tozadevnem poizvedovanju izmed 400 otrok za nemško šolo 300. Kako je to mogoče, ko vendar politična oblast sama pripoznava, da živita v župniji nad dve tretjini Slovencev in le ena tretjina posiljenih Nemcev. Vkljub temu j* podpisalo 150 posestnikov prošnjo na deželni šolski svet za odpravo slovenske šole. Kolovodje v tej neumni akciji so bili posestniki Žohar, Mikula, Fantur, Ravtar in Knez. Sami kmetski »veljaki« z zastarelimi nazori iz prejšnjih časov in ljubljenci beljaških Nemcev. Tradicionalno zaljubljenost v zveli-čalno nemščino pa so zasejali med starim zarodom menihi, ki so imeli svoječasno šolo v sedanjem šentjakobskem župnišču. Samostanski nauk o nemški »gute Zucht und fromme Sitte« se je podedoval tudi sedanjemu zarodu. Pri takih zaslepljencih je bilo nasprotnikom pač lahko spodkopati ugled in končno obstoj slovenski šoli. Prvo bombo je vrgel v šentjakobsko slovensko šolo ministrski svetnik Berger, ki je nadzoroval leta 1899. nekatere koroške šole, med njimi tudi šentjakobsko petrazrednico. Berger, ki gotovo niti slovenski ne zna, je takoj konštatiral, da~~zaOstaja pouk v šentjakobski šoli za ostalimi koroškimi šolami. Seveda glede nemščine je to umevno. Drugi naskok je vodil nemšku-tarski nadučitelj in član okrajnega šolskega sveta Woschitz, kateremu je poverila deželna šolska oblast šolsko popisovanje v šentjakobskem šolskem okrožju. Pri tej priliki je imel tudi uradno poverilo, da nabira pri strankah izjave, ali so za slovensko ali za nemško šolo. Kako je \Voschitz izvedel to misijo, nam pove dejstvo, da so se izrekle tri četrtine prebivalstva za nemški pouk. Končno je poslala deželna vlada v isti namen še beljaškega okrajnega glavarja Schusterja, tedaj zgolj zanesljive misijonarje. In uspeh je bil za nemštvo popolen. Že s p r i h o d n j i m š o 1 s k i m p o 11 e t o m se odpravi slovenska šola v Šent Jakobu ter se uvede nemška. Dosedanjega zaslužnega nadučitelja pa poš- ljejo istočasno v pokoj. S tem je prispela usoda slovenskega Korotana za korak bliže svojemu propadu. V aLJ ubijani, 11. februvarja. Bodoči zunanji minister. Sedaj, ko je bil avstrijski prestolonaslednik v Peterburgu, listi zopet pišejo, da pride na mesto grofa Goluchowskega kmalu drug mož, in sicer avstro-ogrski poslanik na ruskem dvoru baron Lexa-Aerenthal, ki je bil te dni tudi odlikovan z ruskim redom. Lexa-Aerenthal bi seveda kot minister zunanjih del delal na to, da se Avstro Ogrska in Rusija čim najbolj zbližata. Da postane baron Aerenthal zunanji minister, je baje jako verjetno, kajti Goluchowskemu so tla že jako omajana. Največ pa si je pokvaril, ko je pokazal napram nemškemu cesarju preveliko uslužnost. Ko so se namreč izkrcale v Avstriji čete nemških vojakov, ki so se bojevali na Kitajskem, so bili Avstrijci primorani jprejeti jih tako, kakor je hotel Viljem, na Dunaju pa je grof Goluchowski predložil program slavnosti, katerega je izdelal nemški cesar sam, kar je Go-luchowski tudi povedal. To se baje za-merja grofu Goluchowskemu, ki nima nobene samostojnosti ter inicijativnosti. Zato je baje pričakovati, da postane v kratkem poslanik v Parizu. Na njegovo mesto pa bi spravili radi dunajski krogi barona Aerenthala, Ogrska pa kandidira bosanskega ministra Kal lava. Tako ugib-ljejo razni listi. Koliko imajo te vesti podlage, seveda ni možno konstatirati. Sladkorna kriza vznemirja ravno sedaj najbolj avstro-ogr-ske in angleške vladne kroge. Gre se seveda za ogromne svote. Dosedaj je šlo največ sladkornega pridelka iz Avstro-Ogrske na Angleško, t. j. skoraj dve tretjini vsega našega pridelka, ki se ceni povprečno na 12 milijonov meterskih stotov. Sedaj pa se hoče Angleška prikupiti svo- jim kolonijam ter jim je obljubila, da bo odprla svoje trge njihovim sladkornim pridelkom, da si jih na ta način priveze za vojevanje v Južni Afriki. Avstro-Ogrski bi potemtakem večinoma odletelo onih 150 milijonov kron za vsakoletni izvoz sladkorja. Skrb in nevolja je tedaj umevna. Avstrijsko prebivalstvo pa pričakuje, da bo kriza znižala cene sladkorju za domače konzumente. Saj pa je tudi nezaslišano, da plačujemo naš sladkorni pridelek doma mnogo dražje, kakor ga dobivajo Angleži po izvozu. Dočim obstojijo pri nas za uvoz sladkorja nezmerno visoke carine, držijo takozvani sladkorni karteli cene domačim pridelkom na pretirani višini. Vrhutega pa še dobivajo sladkorni industrijci v Avstriji mnogomilijonske premije vsako leto kar se zopet zaračuna konzumentom. Vojaški jubilej nemškega cesarja. Dne 9. t. m. je minilo 25 let, odkar je nemški cesar Viljem vstopil v aktivno službo pri 1. garde regimentu. Seveda se je jubilej primeroma proslavil, saj kaj takega nemški cesar ne opusti. Pripeljati si je dal svoj polk, si ga od vseh strani ogledal ter po svoji priljubljeni navadi sprožil prav dolg nagovor. Slavnosti sta prisostvovala tudi prestolonaslednik in princ Eitel Friderik, zadnji je pri tej priliki avanziral za nadporočnika. Potem je prineslo odposlanstvo imenovanega polka v dar cesarju posnetek vojnega spomenika z bojišča St. Privat. Cesar je vsakega posebej nagovoril in vsakemu posebej tudi stisnil roko. Zvečer je prišel cesar v vojašnico na skupni obed. In zopet ni bilo konca njegovim napitnicam. Slavnost je zaključila slavnostna gledališčna predstava, ki so jo priredili častniki — seveda po strogih predpisih vojaške discipline in re-glementa. Vojna v Južni Afriki. O odgovoru Angleške na posredovalni predlog Nizozemske trdi »Novoje Na maskaradi. Dr. Krapeš je rad skakal črez ojnice. Ne mnogokrat, a vendarle včasih. Brez tega se mu je zdelo življenje preenolično, dolgočasno. In vendar je bil dobra, občutljiva, mehka duša, ki je ljubila vroče in iskreno. Imel je za soprogo vitko črnolasko Mileno, gospo tiste pikantne bledote — ki je modernemu človeku mikavnejša kot kmetiška rdečeličnost — svežih, prožnih, klasično litih udov, ki izdajajo čvrste mišice in zdravje. Bila je lepa gospa velikih, opojnočrnih očij, sanjavo strastnega pogleda in trudne, skoraj blazirane potezice okoli malih, bujnih, vedno svežerdečih ustec. Dr. Krapeš jo je ljubil resnično, dasi ni imela otrok, a vendar črez ojnice je skakal rad, toda le včasih. V njem je ostalo od samskih let še nekaj metulja. Zdelo se mu je vselej, da ljubi potem svojo Mileno še ognjevitejše, in doživljaji °nkraj ojnic so ostajali docela brez vtiska °a nJega dušo. Spomin na srečo ob tujkah mu je izginil vselej tako hitro, kakor zmanjka nagloma dihljaja na mrzlem "teklu. Bilo je na maskaradi. Dr. Krapešu je vznemirjalo srce zopet hrepenenje po lepem doživljaju. V sijajni dvorani je vr-šalo, šumelo, skupine elegantnih mask so se smeje in kriče pehale in podile, z galerije je donel vznemirljiv valček, tam na plesišču pa je poskušalo neštevilo parov plesati. Dr. Krapeš pa je stal v tesnem finem, najmodernejšem fraku z velikansko lila hrizantemo v gumbnici ob kraju »otoka« ter je kritično motril maske. Pisano, mrzlično razburjeno množico je zavijala omamljiva, tisočerih parfumov in cvetličnega vonja pa ščemeče soparice polna atmosfera, ki je dražila živce, da so bili napeti in občutljivi kot pajčevi-nasta struna . . . Da, nocoj, na vsak način nocoj skoči doktor zopet nekoliko preko zakonskih ojnic. Nocoj še je Karneval, jutri pa si potrese teme s pepelom kosanja ter se vrne zopet miren in udan v naročje Milenino . . . Na vsak način je hotela Milena z njim na maskarado. Iztežka se je je ubranil. Lagati je moral s tužnim obrazom, da letos, žal, sploh ne more na maskarado, ker je baš nocoj priredil prijatelj Janko »fantovski večera. Mileni se je sicer nekoliko čudno zdelo, da bi priredil Janko tak večer dva dni po svoji poroki, a so- prog ji je dokazal, da so krive te izjeme razmere, ki se niso dale izpremeniti. S hlinjenim obžalovanjem si je oblačil frak, ostal pri nji do desetih ter jo končno celo spremil v spalnico, položil jo kakor nežnega otročička sam v postelj, ji s hre-penečim vzdihom poljubil koralaste ustnice ter se poslovil: »Vrag vzemi vse fantovske večere! Lahko noč, Milena, sladko spančkaj — ah, kako rad bi ostal doma !« Nato pa tekel skokoma po stopnicah v voz, ki gaje že pričakoval, in hajdi, na maskarado! — Tako, nocojšnjo noč je svoboden, in »fantovski večer« mora užiti zopet docela. Ej, Janko, ki se raduješ svoje mlade zakonske sreče že dva dni in dve noči v Opatiji, tudi prijatelj Krapeš se hoče nocoj malo pomladiti! Tedaj ga potiplje za ramo mehka ženska roka in koketna zlatolaska z belo svileno polmasko se mu zasmeje v obraz: »Dober večer, Rikard!« »»Ah, A Ima, ti tudi tukaj! Ali — do svidenja ?«« »Hm, morda, a šele po popolnoči! Servus!« »»Ser v u s, srček!«« Toda takoj mu je bilo žal. Vraga, čemu zopet Alma! Nocoj bi si želel nekaj novega . . . Ali, končno, za vsak slučaj . . . no, tudi Alma je sladek, poreden ke-berček! Vederemo! Po hrbtu začuti lahen udarec pahljače. Pred njim stoji visokostasna, kot jelka tanka maska v črnem satinastem dominu; obraz ji pokriva baršunasta krinka z dolgimi, preko brade segajo-čimi čipkami. »Aj, doktor, kje imaš svojo milost-ljivo?« Krapeš se zdrzne. Tristo! Ta glas! »»Kdo si, ljubezniva maska !«« »Saj vidiš, maska domino — več ne izprašuj!« »»Ali, oprosti, to je — čudovito!«« »Kaj je tako čudnega?« »»Tvoj glas . . . Prisegel bi . . . Ali me poznaš?«« »Nekoliko, morda.« »»In jaz?«« »Mogoče. Oglej me! Morda sva bila že kdaj skupaj.« Maska si je odpela domino, pod njim je imela kostum srednjeveškega pažeta. Vitek, eleganten mladenič v sinjevišnje-vem trikotu. »»Ah, krasna si !«« »Torej ti ugajam?« in zopet se je zavila v svoj črni domino. »A poznaš me še vedno ne ?« Vremja«, da je za Bure precej ugoden. List piie, da »Angleži v tem odgovoru nič več ne naznanjajo, da se hočejo bojevati tako dolgo, dokler si docela ne podjarmijo burskih republika. Angleška vlada pač tudi že želi, da bi bil vojne konec, saj vidi, da republik ni tako lahko podvreči. Anglija ima danes v Južni Afriki 237 000 mož, t. j. 13.000 mož manj nego preteklo leto. Vlada pa tudi javlja, da je ostalo Burom v vsem samo 6000 vojakov, ki so razdeljeni v tri oddelke. To je raz meroma majhno število, toda ako se po misli, da je lord Roberts trdil že L 1900, da ni ostalo od burske armade druzega kot kup maroderjev, in ako je ostalo od teh »maroderjev« po poldrugo leto traja jočem boju z 250000 Angleži še vedno C000 mož, kako dolgo bi pač še trajalo, da bi Angleži tudi te popolnoma pobili. Angleška vlada pač uvideva, da treba končati vojno, spoznava pravo situvacijo v Južni Afriki in bo morala končno vendarle toliko odnehati, da se začno mirovna pogajanja. — Vojni minister Brodrik jo po naročilu angleškega kralja vprašal Kit-chenerja, ali bo vojna do kraljevega kronanja končana. Kitchener je odgovoril, da se more končati vojna šele tekom enega leta. S tem je udaril Kitchener samega sebe po ustih. Izdal je s tem odgovorom sam lažnjivost svojih poročil, javljajočih vsak dan nove zmage in vsak dan veliko število ujetih Burov. Najnovejše politične vesti. Ministrska kriza. Celotno saksonsko ministrstvo je podalo demisijo, ker je prišel finančni minister s stanovi v ostro nasprotje. — Wolfa zapuščajo zaporedoma razna nemško-nacionalna društva ter pristopajo Schčnererjevi »vsenemški zvezi za vzhodno pokrajino«. — S p o k o r-jeni Kitajci so požgali berolinsko misijonsko hišo v Fuenu. Misijonarji so komaj ubežali smrti. — Novi ogrski tajni svetniki grofa Czirakv in Erdodv ter baron Vecsev so prisegli včeraj v cesarjevo roko. — Za »Los von Rom« v Avstriji nabirati denar je vlada v Brunšviku strogo prepovedala. — Sestanek sladkornih tovarnarjev iz Avstro Ogrske in Nemčije se je vršil včeraj v Berolinu. — Vojvoda Rudolf Croy, oče nad-vojvodinje Izabele, je nenadoma umrl na Francoskem. —Za venčanje Alfonza XIII. španskim kraljem se delajo obsežne priprave na dvoru, dočim vlada v pokrajinah že skoraj anarhistična nezadovoljnost in beda. — Črnogorski princ Mirko se je baje zaročil z Natalijo Konstanti-novićno, sestričino srbskega kralja Aleksandra. — V bukovinskem deželnem predsedstvu se godijo čudne reči. Vodja rumunskih veleposestnikov baron Jurij Vasilko, kakor tudi državni in deželni poslanec Nikolaj Vasilko sta odložila mandata zaradi deželnega predsednika. — Nemški kmetovalci — proti novemu carinskemu tarifu. Zveza pru- skih kmetovalcev je sklenila ostro resolucijo zoper nameravani carinski tarif. Dopisi. »»Ne poznam te ... le tvoj glas! Moj bog, če bi ne vedel, da moja soproga . . .<« »Ti imaš soprogo? — In vendar si prišel na maskarado! Aj, aj! — Zdi se mi, da se hočeš nocoj svoji ženki malo izneveriti !« »»S teboj, samo s teboj bi se hotel . . . ah, ne zameri, silno mi ugajaš.«« »Tudi ti meni; res — ugajaš mi. To ti menda ni neprijetno?« »O, ti porednica, celo prav prijetno!« »»Dobro torej! Pojdi z menoj! Ne misli, da sem navadna ženska! Nocoj sem prvič sama na maskaradi. Moški pravijo, da sem lepa, zelo lepa, celo pikantna. In videl boš, da tudi neumna nisem, kar so lepe ženske navadno. Torej pojdi! Samo tri ure imam še časa. Vzemi voz in pe-Ijiva se v najboljši hotel. Tam mi plačaš izvrsten menu, kaj ne? — in potem, no — videl boš, da ti ne bo žal . . . Ali hočeš ?« Obesila se je teško na njegovo roko, skozi krinko pa je gledalo vanj dvoje črnih, iskreČih se očij. »»Le pojdiva!«« »Toda — pod enim pogojem! Demaskirala se ne bom in imena svojega ti ne povem.« »»Dobro. Neznanka mi ostaneš vedno. Prisegam ti!«« »Torej pojdiva!« (Konec prik) Iz Radovljice. V četrtek, dne 6. februvarja imel sem na Savi pri Jesenicah opravek ter sem se peljal okoli 2. ure popoludne s sanmi proti Radovljici. Ker se mi je mudilo, bilo mi je na tem, da nadaljujem vožnjo brez zadržka. Ali človek obrača — železnica pa obrne. Na Javormku je stal na postaji ravno tovorni vlak, ter dolg kakor morska kača, zapiral tudi prehod črez železnico na državni cesti. Ustavim in čakam —- čakam, — vse zastonj, vlak se ne premakne. Na obeh straneh se je nabralo mnogo voz in pešcev, pa vsi bo morali čakati. Tam gori na kolodvoru pa so nakladali — počasi, da se kaj ne pretegne — na neki voz istega vlaka pločevino. Zaradi tega se je moral menda ustaviti vlak tako, da je stal dotični voz ravno pred omenjeno pločevino. Odobravam to, da se skuša delavcem olajšati delo, ali moralo bi se pri tem ozirati tudi na promet na državni cesti, kar bi se bilo v tem slučaju kaj lahko zgodilo. Ta vlak je imel dva stroja in sicer enega zadaj, ki bi bil brez vsakega težjega dela zadnje vozove prav lahko nekoliko nazaj na progo potegnil, čakali smo tedaj skoraj l/, ure, da se nam je cesta zopet odprla. In to se dogaja, kakor so mi pravili tam stoječi možje, skoraj vsak dan. — Vse kar je prav. Od nekod. Čakaje zaman, da kdo spretnejši izmej obiskovaloev veselice Bralnega društva v Radomlju opiše nje izid, drznem si, da ne ostane veselica prehitro pozabljena, jaz to storiti. Bralno društvo v Radomlju se je v kratkem času svojega obstanka, akoravno so se mu metale pod mlade noge ogromne ovire, krepko obdržalo ter se prav lepo razvilo, zlasti pa se kaže jako veliko zanimanje za to prekor!stno društvo pri vsakoletni predpustni veselici. Tudi letos je društvo priredilo veselico dne 2. svečana v lepo okinčanih prostorih vrlega rodoljuba gosp. Ivana Nastran-a, ki je — naj mimogrede omenim — po dolgem odmoru zopet vzel v roke vajati županstva. Prostori so bili, dasiravno je bilo vreme skrajno neugodno, do zadnjega kotička zasedeni, kajti zbralo se je prav veliko domačinov, pa tudi gostov iz Kamnika, Mengša, Doba, Ljubljane in daljne Gorenjske v veselo družbo. Pevske točke so izvajali vrli kamniški Liraši pod spretnim vodstvom gosp. P. Gorjupa prav točno, ter želi v to obilo pohvale. Dokaj zabave in smehu pa je povzročila veseloigra: »Kateri bo«. Dile-tantje, sami domačini, so rešili svoje uloge prav dobro, zlasti so bile glavne vloge v prav dobrih rokah, tako, da je bilo občinstvo kar presenečeno o točnem nastopanji igralcev. Kakor sploh povsod na deželi ob taki priložnosti, se je tudi tukaj oglasil regementni bas in vse vprek staro in mlado se je sukalo do ranega jutra. Le žal, da je ura ločitve prišla prehitro. Upajmo pa, da nam vneti Radomljani v kratkem pošljejo zopet kako povabilo. Do tja pa zakliče vam, dragim prijateljem, na veselo sviđanje, vrlim Radomljanom pa Bog vas živi Vas stari Vaščan. Iz Škocijana. Dne 4. februvarja 1902. spremili smo k zadnjemu počitku g. Josipa Globevnika, posestnika v Škocijanu, ki je bil šele 65 let star. Rajnki bil je priden gospodar, umen poljedelec in prvi dolenjski konjerejec. Bil je več let župan in skozi 40 let občinski odbornik. Povsodi je bil priljubljen. Ta ljubezen in spoštovanje do njega se je zlasti še pokazala pri njegovem pogrebu, kojega se je toliko občinstva udeležilo, da pri nas še ni bilo nikdar takega pogreba. Bodi mu zemljica lahka. „Poštne uradnice''. Na dopis »Poštne uradnice« v »Slovenskem Narodu« št 30 z dne 6. t. m. čutimo se podpisane manipulantinje c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Ljubljani 1 dolžne resnici na ljubo sledeče izjaviti: Služba pri tukajšnjem brzojavu je ali celodnevna služba, to je od 1—9 popolu- dne in drugi dan od 7. dopoludne do 1. popoludne, potem pa 24 ur prosto, ali omejena dnevna služba, t. j. od 8—12. dopoludne in 2—6. popoludne, oziroma od 9. dopoludne do 1. popoludne in od 3—7. popoludne. V prvem slučaju tedaj povprečno po 7 ur, v drugem po 8 ur na dan. Tudi za nedeljski počitek je skrb-Ijeno in izostane v redni razvrstitvi vsako nedeljo in praznik po jedna manipulan-tinja cel dan in druga, katero bi služba tudi jpopoludne zadela, popoludne izven službe. S to razdelitvijo so podpisane popolnoma zadovoljne in nimajo vzroka kaj obrekati. Dopust dobi v nujnih slučajih vsaka manipulantinja. V slučajih, da prosi za dopust v svrho okrepčanja, ga tudi dobi, če pa ja na dopustu radi bolezni, dobi navadno tudi še denarno pomoč. Ako se dotična točka tiče umrle ko-leginje, pokojne gospice Ane Tominc, potem bi ta sama, da jej je mogoče, zanikala opravičenost te pritožbe. Ta go-spica je res mnogo trpela na živčni bolezni in jej je bil radi tega dopust ponuđen od merodajne osebe, katerega pa je zavrnila z izgovorom, da je letos (1. 1901) že bila večkrat na dopustu in bo šla rajša zopet drugo leto (1902) na dopust. če ta dopis izhaja iz peresa, na katero bi se po podpisu »T« dalo sklepati, potem bi se od te strani pač smelo pri Čakovati malo več ozira na tukajšnji c. kr. poštni in brzojavni urad, kateremu se imajo dotičniki zahvaliti za zdatno podporo v kritičnem času, kakor bi se od te strani tudi moglo pričakovati vsaj toliko nepristranosti, da se ne nagromadi toliko neresnic v predale javnega lista. če bi bilo pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani v resnici tako slabo, kakor toži napominani dopis, gotovo bi si gospice ne prosile in želele tako zelo ravno k temu uradu v službo. Kar se pa tiče zadnjega odstavka dotičnoga dopisa, smatramo pod našo častjo na to odgovarjati. Ljubljana, dne 8. svečana 1902. (Sledi 16 podpisov.) Izpred sodišča. Gospod deželni svetnik Hauffen je predsedoval danes sledečim obravnavam: 1. Uboj. Bilo je 18. nov. m. 1. zvečer. V dolini Bistrice pri Trbižu leži posestvo Kočarjevo ; na griču je kovačnica in nje nasproti so vrata hiše ; poleg tega je na vodi še žaga. Črez Bistrico vodita dva mosta. Že 3 leta so fantini nagajali Kočarjevim, rogovilili ponoči okrog hiše in razbijali ograjo. Vzrok tej nagajivosti je bilo baje neko pričevanje Kočarjevo. Omenjenega večera sta sedela v sobi Ko čar ter njegova žena Marjana. Sinova sta že spala. V tem času — bilo je okrog 1Ji9. uri — so prihajali nagajivi fantini iz gostilne, v kateri so močno pili, med njimi France Pohar, Janez Aljančič in Nadišar Jože ter tega bratranec Anton. Kočarjevi so jih čuli, ko so peli in ukali po potu in mož je dejal ženi Marjani, naj gre k oknu, da fantine spozna za slučaj, da zopet kako škodo narede. Marjana je šla. Videla je, da so prišli roko v roki najprvo trije fanti mimo in za njimi še dva, ki sta v istini pričela razbijati in škodo delati. V tistem trenutku je že iz hiše prišel Kočar in napodil fantine, ki so tekli preko mostu. Tu se je razvil boj, v katerem je Kočar po izpovedbi nekaterih prič rabil »cepin« in veliko kamenje. Ranjenih je bilo več oseb ; Nadišar Jože pa je bil ubit, po zdravniškem mnenju s kamnom, ki ga je zadel na zadnji del glave in mu čepino prebil, vsled katere rane se mu je vlila kri v možgane. Kočar je šel prestrašen nazaj, ne da bi vedel, ali in katerega je pobil na mostu. Poslala sta z ženo mala dva sinova, naj gresta na most gledat, kdo tam leži. Fantina sta šla in spoznala Nadišarja. Potem sta pritekla nazaj.. Celo noč je bila žena, prestrašena Kočarica pri oknu in je gledala, kako so tam doli bleščale luči semtertja. Kočar je zaspal in se šele zjutraj zbudil ob 3. uri. Pogledal je skozi okno, se grozno prestrašil, ko je zagledal luči ter dejal: »Zdaj je pa gotovo ubit«. — Potem so prišli stražniki po njega in ga odvedli v zapor. Po zaslišanju dolge vrste prič in zagovoru Kočarjevega zastopnika dr. Tavčarja je bil toženec Ko čar Jože obsojen na 2 meseca ostrega zapora in plačilo stroškov. Sodišče se je dalo namreč prepričati, da je ravnal le v silobranu, katerega je pač prekoračil. Ali bo ta žalostni slučaj predrugačil gorenjske fantine? Ne verjamemo! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. februvarja. — Osebne vesti. Nadinžener srbskih železnic, g. Seb. Roš, naš rojak iz Trbovelj, je dobil za svoje zasluge Takova red III. vrste. — Obč. svet ljubljanski ima v četrtek, 13. februvarja, ob 5. popoludne sejo. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o zgradbi lastnega poslopja mestne hranilnice, o preskrbljenju mestnih delavcev, o mestnem proračunu za 1. 1902., o zvišanju pasjega davka, o pokritju še nepokritih stroškov za jubilejski most, o preložitvi pokopališča in o ekse-kutivnem iztirjavanju državnih davkov. — Iz proračunskega odseka. G. Povše je priporočal, naj se odpišejo potresna posojila. G. baron Schwegel je predlagal: Vlada se poživlja, dovoliti mestni občini ljubljanski zaprošene in nujne potrebne olajšave, oziroma odpise od povodom potresa v regulacijske in asanacijske nameno dovoljenih državnih podpor in ponapredščin. — ,,lnterwiew s predakem slovinsk\m". Pod tem naslovom poroča »Plzerisk^ Obzor« jako obširno o razgovoru, ki ga je imel njegov urednik z g. dr. Tavčarjem o raznih političnih vprašanjih. — Razžaljeni moralisti. Da, mi se ne norčujemo, moralisti — nahajajo se krog »Slovenca« — so silno razžaljeni. Čudno, — slepar ti prvi o poštenosti govori, umazanec prvi hvali čednost, akoravno ga vleče blato s hipnotično močjo k sebi... In klerikalci? Hudi jeziki govore čudovite stvari o »prosti ljubezni« župnikov, rubrika »Zopet jeden !« se vleče kot nepretrgana veriga konkretnih slučajev, razni kapelančki niti v javnosti ne zakrivajo »svojega srca zlato strast«... in vendar so isti klerikalci, ki niso slepi in torej vedo, kake stvari se gode po svetu, prvi, ki moralizirajo; prvi, ki deklamirajo hvalospeve lepim čednostim nravnosti in morali... Sobotni »Slovenec« pa deklamira velepesem o nravnosti v uvodnem članku. Togoti se namreč nad naše poročilo o dr. Lampetovem predavanju »Žena in javnost«. Pri tem besedici o »stari pogreti laži, jus primae noctis«. Eh, pobožni prijatelji, v vsaki zgodovini bodete našli omenjeno to »pravico prve noči«, v vsakem, le malo bolj obširnem znanstvenem delu, ki se tiče blaženega srednjega veka ; vprašajte juriste in zvedeli bodete, da so se o njem učili n a univerzi. Žalostno, če ne veste nič druzega povedati kot dokaz, da je krščanstvo »emancipiralo« ženo. Kaj bi vam mi lahko povedali vse! Se-li spominjate na cerkveni zbor, na katerem so se mazi-ljeni škofje prepirali, ali irna žena dusu ali ne? In kaj so rekli zadnjič italijanski duhovniki, ko so protestirali proti celibatu? — In o prostituciji govorit«; kaj so delali papeži v srednjem veku? Ali je niso gojili, skrbno gojili, bolj skrbno nego krščansko idejo? — Še pravite, da smo mi tisti, ki delujemo proti družini, temelju nravnosti, potem bi vam lahko našteli iz chronique scandaleuse vašega tabora slučajev, da bi vam kar po užesah šumelo... Sicer pa to ni naša naloga danes. Dokazati smo hoteli s citatom Ellen Kevove le, da je vaše krščanstvo porušilo življenski nazor, ki narekuje uživanje tega, kar nam da ta naš svet, in da je istega nadomestilo z askezo, z gojitvijo duha grešnosti proti vsem, kar je naravno, kar spada v ta svet. To in druzega nič. — Kako Lampe laže. Na notico »Ženska in javnost v št. 31. z dne 9. februvarja nam je dr. Lampe poslal obligatni popravek. Ta je izjemoma pravilno sestavljen in zato ga priobčujemo. Glasi se: Ni res, da sem rekel, da sem slišal, da je imel voditelj narodno napredne stranke pred kratkim predavanje, na katerem da se je izrazil dr. Tavčar, »da je Bog žensko možem za igračo ustvaril«, in da se iz tega izprevidi, kako da sodi liberalni voditelj o ženski. Ni res, da sem vprašal poslušalce, če mi dovolijo, da o dr. Tavčarju več ne govorim. Ni res, da sem se zadri na liberalce in na »sedemnajst- ali osemnajstletnega socialnega demokrata«, »ki hoče napraviti ženske učene*. Ni res, da sem pravil o Goetheju, »kateremu se je zmešalo«. — V Ljubljani, dne 9. februvarja 1902. — Dr. Evgen Lampe, stolni vikarij. Umeje se samo ob sebi, da Lampe laže. Pobič miBli, da nas draži, če nas obsipa s popravki, a v resnici smeši le samega sebe. Le naprej, dokler je še vetra kaj! V zadnjem tednu smo prejeli vse polno popravkov, a skoraj vsi so šli v koš. Kake neumnosti pišejo nekateri duhovniki v svojih popravkih, in kaj vse jim nakrpa popravkarsko društvo, zato naj navedemo le jeden izgled. Popravkanko društvo nam je poslalo popravek, v katerem piše neki župnik: »Ni res, da ljudstvo vzlic vsem misijonom in vsem bratovščinam moralno grozno propada, res je pa, kakor kaže krstna knjiga, da v poslednjih dveh letih nobena, doma bivajočih deklet ni padla in nenravnost dveh drugih je nasledek prejšnjih že več let starih grešnih zvez«. —- Seveda je tudi ta bedasti popravek šel v koš, a navedli smo gorenji odstavek, da se vidi, kaj vse pisarijo »preČastiti« v svoji popravkarski strasti. — Katoliški junaki. V Dobrunjah pri Ljubljani je vse klerikalno. To je prava klerikalna trdnjava, v katero se liberalec še vstopiti ne upa. Prvo besedo imajo seveda katoliški konsumarji, ki same pobožnosti kar brenče, sicer pa so nad vse vneti za šnops in kaj iadi ljudi tudi z noži pod rebri šegečejo. Te dni so katoliški možje doprinesli veliko junaštvo. 14 klerikalcev je napadlo nekega fanta samo zato, ker ni hotel nikdar ž njimi v konsum iti in je na konsum zabavljal. Fant je šel v družbi dveh znancev, toda njegova spremljevalca sta zbežala in siromak je ostal sam v krempljih katoliških napadalcev. Ti so se fanta lotili z vilami in jeglicami od voza, s poleni in remeljni in ga skoraj ubili. Grozno razmesarjen je fant obležal na cesti. Jeden napadalcev mu je vile zasadil v prsi, drugi pa so svoje »orožje« nanj zmetali. Fant je v smrtni nevarnosti in ga zdravnik še v bolnico ni pustil prepeljati, češ, da vožnje ne prestane. Ne vemo, če so katoliške zverine že našli, a zanimali se bomo za ta slučaj, ker kaže, kakšne sadove rodi klerikalizem, posebno tam, kjer imajo duhovniške konsume, za katere ljubljanski škof tako gori. — Pregnani Gostinčar. Iz Renč pri Gorici nam pišejo: Minulo nedeljo so sklicali dr. Pavlica in tukajšnji župnik javen shod proti socialnim demokratom, ki so tudi pred kratkem tukaj zborovali. Ker je bil na socialdemokratičnem shodu poročevalec iz Ljubljane, so si tudi klerikalci naročili »delavskega tajnika« Go-stinčarja iz Ljubljane. Nesrečnež se je pustil tudi zapeljati in se odpeljal z velikimi nadami tja doli na Goriško. No, renski delavci pa poznajo moža dobro iz Ljubljane, — saj večinoma tu poleti delujejo — in pognaU so Gostinčarja tako črez goriško-kranjske hribe, da menda nikoli več ne pride v Renče. Ko je dr. Pavlica otvoril shod, so zahtevali delavci volitev predsedstva; ker se jim ni ustreglo, so zagnali velikanski krik in razbili shod. Gostinčar niti ust ni mogel odpreti in prestrašeni klerikalci so tekli v farovž in imeli tam § 2-shodek; župnik je baje jokal solze, debele kakor češplje. Opozarjamo g. Gostinčarja, da smo njegovih modrostij že iz Ljubljane siti in mu bo-demo pot pokazali v slučaju, če pride še kdaj sem. Tu je več naprednega elementa, kakor mislite! Torej pozor! — Renčani. — (Op. uredništva. In »Slovenec je pisal svoječasno, da je bilo le kakih 10 socialnodemokratičnih »pobov« navzočih. Zdelo se nam je to poročilo precej čudno, — no, zdaj čujemo, da so vsi napredni elementi združeno vrgli porednega »tajnika« iz Renč. čestitamo iskreno, g. Gostinčar!) — Nesrečna špekulacija. Iz Mokronoga se nam piše : Kakor povsod, so tudi pri nas v Mokronogu klerikalci jako pametni ljudje, posebno kadar se gre za kako dobro kupčijo. Sedaj, ko so izvedeli, da bode v kratkem na prodaj tukajšnje sodnijsko poslopje, s katerim še nobeden gospodar ni zamogel izhajati, so občinski očetje — katerih je, žalibog, dve tretjini klerikalnega kalibra — prišli na pametno idejo, da bi občina kupila to posestvo, ki bode stalo celih 60.000 kron, ter bode treba jedno tretjino takoj plačati. Naša občina, ki je že čez vrat obremen jena, tako da jo mora že župan z denarjem zalagati, naj bi se spuščala v take špeku lacije, naj bi kupila posestvo, ki potrebuje vrh tega najnujnejših popravil za najmanj 10.000 kron. Take misli zamorejo brenčati le po slamnatih glavah in se je čuditi, da se ugledni in premožni tržani, ki ne spadajo med tiste odbornike, ki prijemajo 16 za peresa in kimajo z glavami, odločno ne upro tako nezreli špekulaciji. V četrtek bo v ta namen izvanredna seja, katero misli dirigirati mož, ki nima ni- kake pravice do kakega nasveta, ki nima ca las zmožnosti do nakupa starih razvalin, še manj pa premoženja. Zaradi tega apelujemo razsodni tržani mokronoški na naše napredne zastopnike v občinskem zastopu, da pri seji odločno zavrnejo tako bedaste nasvete, da obvarujejo našo občino pred tako ponesrečeno idejo, ki bi bila gotovo na veliko škodo še poznim rodovom. Ako pa so naši klerikalni kimovci tako pogumni, naj zložijo denar na svojo lastno pest, radovedni smo, kako globoko bode posegel v žep njihov dirigent, od katerega bodemo v kratkem kaj več govorili. Mi jim torej kličemo z upanjem, da jih razsvetli ŠušteršiČev sv. duh. Možje le pamet! Ta je boljša nego žamet! — Mokronoški tržani. — Ljubljansko učiteljsko društvo ima svoj občni zbor v soboto, 15. t. m, ob 7. pri Štruklju. K mnogobrojni udeležitvi vabi odbor. — Ljubljansko učiteljsko društvo napravi ob sklepu prvega semestra, to je v soboto, 15. t, m., zvečer ob 8. uri pri Štruklju piknik. Couvert brez vina stane 2 K. K temu pikniku se vabijo vsi členi društva, pa tudi vsi prijatelji učiteljstva. — Velekrasno dekoracijo „na dnu morja" v Sokolski dvora zamore si občinstvo, ki nima prilike obiskati današnjo maskarado ali pa jutrajšnji mačkovi koncert, brezplačno ogledati jutri, na pepelnico, med 4. in 7. uro zvečer. — Poročil se je v soboto 8. t. m. gosp. Josip F i 1 i c, c. kr. poštni oficial z gospico Milko Rozmanovo, hčerko g. Frana Rozmana, kontrolorja deželnopla-čilnega urada. Čestitamo! — Premembe posesti. Goru-povo hišo v Slomškovih ulicah je kupil stavbenik Faleschini. — Pasar Kregar je proti gotovomu plačilu kupil hišo kamnoseka Ig. čamernika!!! — Razstavljena umetnina. V izložbi Bambergove knjigarne je razstavljen kip, predstavljajoč milosrdnost. Malo dekletce dviga še mlajšega bratca kvišku, da more vreči denar v nastavljeno pušico. Skupina kaže vseskozi globoko umetniško čuvstvovanje in tudi precejšno tehniško izvežbanost ter je delo gospodične Else pl. Kastlove, hčerke g. artilerijskega stotnika pl. Kastla. Čuditi se mora vsakdo izvanredni nadarjenosti mlade umetnice — izpolnila je baš 17. leto! — ki je v stanu ustvariti že danes toli dovršeno izvirno delo. Gdč. Kastlova je učenka g. Celestina Misa, kojemu se sme le ča-stitati. Želeti je pač, da se umetnica kasneje poda v tujino, med večje razmere, kjer si bode brez dvoma priborila dobro umetniško ime. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom pretečenega meseca so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt in sicer : Robert Kollmann, Mestni trg št. 16, steklarski obrt in trgovino z mešanim blagom ; baronica Terezija Lauer, sv. Jakoba trg št. 7, gostilničarski in krčmarski < brt;IvanFrisch Marijin trg št. 3, trgovino /. mešanim blagom ; Oskar Murmnver, sv. Petra cesta št. 35, točenje likerjev in desertnih vin; Avgust Stresen, pri brvi št. 4, trgovino z zeljem; Ivan Vrhovec, Konjušne ulice št. 13, podkovno kovaštvo ; Jera Podlogar, Poga-čarjev trg, prodajo sadja; Ana Eberle, Šelenburgove ulice št 1, modistovski obrt; Anton Bizilj, Ilradeckega vas št. 27, trgo vino z drobnico in mesom ; Ožbald Vovk, Trnovski pristan šK. 4, nožarski obrt; Franc Stepec, sv. Jakoba trg, prodajo drv; Anton Karbe, Cerkvene ulice št. 31, prodajo klo-basic in kruha ; Anton Putrich, Slomškove ulice št. 12, izdelovanje sodovice; Miha Hribar, sv. Martina cesta št. 10, prodajo drv; Josip Bedenk, Marije Terezije cesta št. 1, krojaški obrt; Frančiška Grm, Poga-čarjev trg, branjarijo ; Anton Kutiaro, Stre-liške ulice št. 8, prodajo klobas; Marija Kalan, Mestni trg št. 12, trgovino z no-žarskimi izdelki; Fran Kraskovič, sv. Jakoba nabrežje št. 21, prodajo kovčekov; Marija Kadunc, Gradišče, št. 3, prodajo drož. — Odglasili, oziroma opustili pa so se naslednji obrti: Nikolaj Hoffmann, Mestni trg št. 12, nožarski obrt; Franja Škafar, Stari trg št. 2, trgovina z živili; »Stvria«, delavnica za popravljanje koles v Ribjih ulicah; Marija Mizelli, Stari trg kramarski obrt; Alojzij Dolničar, sv. Mar tina cesta št. 14, trgovina z mešanim blagom ; Terezija Razdrh, Tržaška cesta, iz delovanje perila in ženske obleke; Ivan Šuštaršič, Karolinška zemlja št. 9, prodaja premoga; Karol Lexander, Kolodvorske ulice št. 22, trgovina z mešanim blagom ; Franc Koračin, Karlovska cesta št. 5, čevljarski obrt; Ana Plešec, Mestni trg, prodaja živil. — Ljudsko gibanje v Ljubljani. Tekom leta 1901 navodilo se je v Ljubljani 1161 otrok, umrlo pa je 1215 oseb, uračunivši tudi one osebe, ki so z dežele prišle v tukajšnjo deželno bolnico ter tukaj umrle. Poročenih je bilo 397 parov. — Mejnarodna panorama. Ta teden se vidijo v panorami graščine bavarskih kraljev. Slike so krasne in lepota gradov čarobna. Berg je vas na Zg. Bavarskem, na izhodnem bregu Starnber skega jezera, šteje 218 prebivalcev. Mo nakovci zelo radi zahajajo v ta kraj. Lu-dovik II. se je ondi jako rad mudil na svojem gradiču, enako tudi na Linden-hofu. V umetniškom oziru so slike prav lepe, plastika uzorna, narava čuda spretno posneta. * Najnovejše novico. Notar pred porotniki. Pri graškem porotnem sodišču se vrši že drugi dan obravnava zoper dr. Antona Riglerja zaradi po-neverjenja in kride. — Nova ladjenica v P ulju. V arzenalu vojne mornarice izdeljujejo velikansko ladjenico (Schwimm docke), ki bo izgotovljena v dveh letih ter bo stala okoli 3,000.000 kron. — Tovarna za olje v plamenu. V Bogu-minu gori že drugi dan velika tovarna za olje, last breslavske delniške družbe. — Siam«ka dvojčka — ločena. Znana siamska dvojčka v Barnumovem cirkusu je razločil v Parizu zdravnik dr. Dover. — Anarhistično zaroto so razkrili v Libercih ter razun že naznanjenih 13 oseb še zaprli mnogo sokrivcev. — Požar v Trstu. V zalogi Zucculinovi je nastal požar, ki je uničil tudi zalogo sitarja Sauterja. Skupna škoda znaša 100.000 K. — Nove vojaške puške s kalibrom 5 in 6 mm preiskuje posebna komisija avstrijske vojne uprave. — Velikanski požar je razdejal mesto Pa-terson v državi Newjersey. Škodo cenijo na 10 milijonov dolarjev. * Vide Vfrzešnia. Izgotavljatelj roborina v Friedrichsbergu pri Berolinu je poslal poljskim lekarnarjem svoje nemške prospekte. Iz Galicije in ruskega Poljskega so vrnili prospekte z opombo: »Vide Wrzešnia«, ali »ne razumem jezika barbarov, ki trpinčijo poljske otroke«, ali: »Zvvrocić listovv, s adresami niemieckimi nie przvjmnie«. — Kadar pa se Slovenci zdramijo ter svojim trinogom zagrme: »Pašol! Vide Celje!« ' Zopet — ne eden, temuč dva. Župnik v Odrowacu, Martin Piechota, je umoril svojo ljubico, poneveril okoli 60 000 kron ter zbežal v Ameriko. Tako poroča »Kurjer Lwowski«. — Dunajska » Arbeiter Zeitung« pa poroča o drugem junaku, žup niku Isolstogerju v Pischingu, ki je bil obsojen, ker je po nekem šolskem dečku hodil s težko podkovanimi črevlji ter kričal: »Ti nisi iz človeškega, temuč hudičevega rodu. Zdavno bi te že bil vze hudič, če bi mu ne bil premalo vreden« itd. itd.« „Es lebe das Leben!" se zove nova 5 dejanjska drama Her. Suder-manna, čegar »Dom« in »Čast« sta dosegla največji umetniški vspeh tudi na slovenskem odru. Nova drama se je v prisotnosti avtorja igrala v petek na dunajskem dvornem gledališču z najlepšim vspehom. Umor bolgarskega nauč-nega ministra Kančeva. Poroča se, da je 321etni, v Prilepu v Macedoniji rojeni bivši učitelj Karandjulov šestkrat ustrelil na ministra. Najprej ga je hotel zabosti, a minister se je z morilcem boril in mu bodalo zlomil. Ministru je morilec v boju skoraj vso obleko raztrgal. Nato je Karandjulov sedel na zofo ter se ustrelil. Sluge so vsi pobegnili. Vratarja sploh ni bilo. Ko so prišli, sta bila minister in morilec že mrtva. * Morilka. Mlada bona Arhangela Abateeola v Rimu, gizdavo dekle, je hotela ukrasti svoji gospej razne dragotine, da si nabavi lepo obleko. Pri delu jo je iznenadila njena tovarišica in to je Arhangela zabodla z nožem. * Najmrzlejši kraj na svata je trg Verchajansk v dolini reke Lene v Sibiriji. Po zimi zmrzne zemlja 100 m globoko, temperatura pade 70° pod ničlo — v juniju pa je 20° C toplote — kakor v Parizu. V Verchajansku živi veliko stoletnih ljudi j, kar izpričuje staro resnico, da je zima za človeka zdrava. Društva. — Sanatorum mucorum. Da si tudi širše občinstvo lahko ogleda prekrasno .dekoracijo Sokolske maskarade »Na dnu morja« bode ostala vsa dekoracija z vsemi interesantnimi morskimi ži-valimi tudi se v sredo v Sokolski dvorani, kjer bode zvečer ob 7. uri svirala meščanska godba. Proti vstopnini 20 kr. si torej lahko vsak ogleda krasno podmorsko pokrajino in znamenito morsko kačo, katero bodo šele v četrtek v vi-netski klavnici pobili. Čisti dohodek tega večera je namenjen ljubljanski meščanski godbi. Skrbljeno je, da se bodo razni »mački« ta večer korenito ozdravili. — Odbor ,,ženskega telovadnega društva" naznanja p. t. članicam, da odpade v sredo 12. t. m. telovadba za gojenke. — Ročni zgrava v,Slovanske Besedy" ve Vidni. »Slov. Beseda« na Dunaju je imela 26. januvarja občni zbor, na katerem je predsedoval starosta grof Harrach. Iz poročila jugoslovanskega kluba »Slov. Besedv« povzamemo tole: Klub je v četrtem letu vodila stara uprava: predsednik dr. K. pl. Kožic, podpredsednik prof. dr. A. Primožič, tajnik dr. Murko, blagajnik revident A. Jelušič, člena ravnatelj in rudarski nadsvetnik D Petrovič in R. Pukl. — Življenje jugoslovanskega kluba se samo po sebi vedno bolj razvija po primeru same »Besede«. Najbolj so se prikupile klubove domače zabave. Klub ima vse slovenske liste »Slovanska Beseda« je imela tekom 1. 1901 373 členov. Telefonska in brzojavna poročita. Dunaj 11. februvarja. Glede afere nadvojvode Frana Ferdinanda in grofa Zichvja došle so nove interesantne podrobnosti v javnost. Nadvojvodov spovednik, pater Abel, je nadvojvodo pregovoril, naj izmed ogrskih ka-valirjev izbere grofa Zichvja kot svojega spremljevalca. Nadvojvoda se je udal Minister grof Szechenvi je o tem slučajno izvedel in obvestil Szella. Ta je nadvojvodi pismeno naznanil, da ogrska vlada na noben način ne privoli, da bi nadvojvodo kot reprezen-tant Ogrske spremljal klerikalen politik. Nadvojvoda je odpisal, da svojega sklepa ne premeni, ker pa se ogrska vlada ni udala, je nadvojvoda poslal grofa Nostitza k Szellu, češ, da bi mu bilo skrajno neljubo, če bi moral preklicati svoje vabilo in da sploh ne vzame nobenega ogrskega kava-lirja seboj, če Zichy ne bi smel iti Szell je šel na to k cesarju, mu obrazložil vso stvar in protestiral proti temu, da bi Zichy spremljal nadvojvodo Vsled tega je nadvojvoda Zichvja povabil k sebi in mu osebno povedal, zakaj ga ne more vzeti seb:>j. Pri tem pa je ostalo, da nadvojvodo ni spremil noben ogrski kavalir na Rusko. Dunaj 11. februvarja. Važna novica je došla danes iz Budimpešte. Ogrska vlada je sklenila, da naj se trgovinske pogodbe z Nemčijo, z Italijo in s Srbijo podaljšajo za jedno leto. Brez dvoma mora ogrska vlada zanesljivo vedeti, da tudi dunajska vlada s tem sklepom s-glaša Budimpešta 11.februvarja „Egye-tertes* javlja, da se bo v četrtek v drž zboru razpravljalo o aferi grofa Zichvja. Budimpešta 11 februvarja. Ministrski predsednik Korber je bil danes v dolgi avdijenci pri cesarju in potem konferiral z ministrskim predsednikom Sellom zastran avtonomnega carinskega tarifa. London 11. februvar. Vlada hoče na dan 26. junija določeno slovesno kronanje kralja in kraljice preložiti, ker je nemogoče, da bi bila vojna v Južni Afriki dotlej končana. Narodno gospodarstvo. — Licitacija. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo dne 20. svečana t. 1. v poslopji glavnega ravnateljstva kraljevih državnih mo- nopolov v Bukareštu vršila licitacija za dobavo 20.000 vreč za sol, 324.000 metrov juta-platna za vreče in 1,420000 metrov konca (špage) za šivanje platnenih vreč. Podrobni pogoji se morejo vpogledati v delavnikih od 4.—5. ure popoludne pri navedenem glavnem ravnateljstvu. 18 5A HRANA ZA ZDRAVE Ig 'ih bolne ofcroke i moka za otroke L 1268 Umrli so v Ljubljani: Dne 7. februvarja: Robert Elsbacher, kovač, 46 let, Ravnikarjsve ulice st. 5, jetika. V hiralnici: Dne 1. februvarja: Marta Winkler, trgovčeva hči, 36 let, jetika. V dsželni bo Inici: Dne 5. februvarja: Anton ViCiC, delavCev sin, 3 dni, življenjska slabost. — Neža Paternus, dninarica, B7 let, jetika. — Anton GabsrSek, dninar, 45 let, 8pridenje jeter. M^teorologično poročilo. Viiina nad morjem 806-2 m. Srednji tračni tlak 730-0 mm. Stanje (SO t-t «■ barometra O, > s g Vetrovi Nebo v mm. rH S 2 e M m 10. 11. 9. zvečer 727 5 I 46 j si. jzahodl megla S 17 [al. jzahodj dež L, 50 si. jug >sk. oblačijo 7. zjutraj 730'2 8. popol. i 7311 ! Srednja včerajšnja temperatura 47°, nor-male: —0 7°. Dunajska borza dne* 11. februvarja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°,S . . . . Ogrska zlata renta 4°/0....... Ogrska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov........... Italijanstci bankovci........ C kr. cekini........... 101 40 10120 121 40 9880 120'10 97 65 1642 — 695 — 239-52 V, 117 22-,, 23 44 19 04 93-40 1131 Globoko užalosteni naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše preljubljene, nepozabne hčere, oziroma sestre, gospice /Ubine Cimolini katera je po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 10. svečana ob 5. uri popoludne v starosti 24. let v Gospodu zaspala. Pogreb bode v sredo, dne 12. svečana, ob polu 5. uri popoludne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti St. 10 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. masa posmrtnica brala se bode v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 10. svečana 1902. Ivan Cimolini, liorenelja Ctmolini, stariši.— Pla, C-uatl, Rudi in Vid«, bratje in sestre. (.390) Zahvala. Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so spremili dne 4. svečana 1902 našega ljubega očeta k zadnjemu počitku, najprisrčnejšo sahvalo. Posebno pa se moramo še zahvaliti slavnemu občinskemu odboru, ki se je pogreba udeležil polnoštevilno, slavni požarni brambi in Blavnemu šolskemu vodstvu, ki je izkazalo našemu ranjkemu očetu zadnjo čast. Dražega ranjkega očeta priporočamo v blag spomin. (384) Žalujoča rodbina Globevnik-ova. Škocijan, dne 7. svečana 1902. Pohištvo iz Zagreba! Najceneje se dobiva razno domače pohištvo v največjem skladišču F. Kohn, Zagreb Ilica St. *2. Nezaslišano po ceni !! Velika prihranitev pri nakupovanju. Obširni cenik, v katerem je črez 500 slik, se dobiva za 1 krono, katera se vrne, ako si dotičnik kaj kupi. (383—1) Učenec iz boljše hiše za mesarsko obrt se sprejme. Biti mora zdrav in močan. /glasiti se je pri A. Koienina, Marije Terezije cesta. (370—1) Polenovke namočene, priznano izvrstne priporočata (389) 3(ham&jVf urnik. Posojilnica za Bled in okolico registrovana zadruga z neomejeno zavezo. VABILO k občnemu zboru posojilnice za Bled in okolico v nedeljo, 16. februvarja 1902 o ti 4. uri popoludne v dvorani ..Blejskega doma". Dnevni red: 1. Potrditev letnega računa za VI. leto 1901. 2. Sklep o uporabi čistega dobička. 3. Izvolitev načelstva. 4. Izvolitev nadzorstva. 5. Raznoterosti. Opomba: Ako bi ta zbor ob 4. nri ne bil sklepčen, začel se bode ob pol 5. uri popoludne druRl občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Na Bledu, dne" 9. februvarja 1902. (387) Načelništvo. 3 lepi kostumi se prodajo po ceni. 359~3 Vpraša se: Žabja k st. 6, I. nadstr. Ugodno se proda v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem, kjer je rudokop (326— 6) hiša z gostilno in trgovino mešanega blaga z zraven spadajočim hlevom za 14 konj in vrtom. Hiša je v prav dobrem stanju blizu cerkve. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: L. K. št. 5000. Hotel „Južni kolodvor, V sredo, 12. februvarja t. I. kakor vsako leto velika lanikova i m Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl veliko zalogo in trgovino s pristnim belim, rdečim in črnim v Zalokarjevih ulicah št. 3 (Vodmat). Odprto bo vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure opoludne in od 3. ure popoludne do 6. ure zvečer. V ostalem času sprejemam naročila pri ,,Avstrijskem cesarju" sv. Petra cesta 5. Cene so nizke in za pristnost se jamči. Za obila naročila se vljudno priporoča (386—1) Ante Birin, vinotržec. i, pojedina ii m mnniii m man m pri kateri svira vojaška godba pešpolka kralj Belgijcev št. 27. K mnogobrojnemu obisku vabi najvljudneje (388) Josip Eorber. Naslovna knjiga (Adressbucli) Avstro-Ogrske 1897—1900, ki obsega v dveh debelih zvezkih črez milijon adres raznih industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, advokatov, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. (295—5) Izvirna cena 30 K, razpošilja, dokler mala zaloga zadoščuje, proti poštnemu povzetju samo za 3 gld. bukvama Ivan Peterlin, Trst. (1912-45) Častitemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo I^rcjajl^© obrt preselil 5 $v» petra ee$te |t. 2£ v Šelenburgove ulice St. 5 nasproti glavni posti. Zahvaljujoč se za dosedaj mi naklonjeno zaupanje prosim, da me cenjeni naročniki počaste tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili. Z odličnim spoStovanjsm w "trm _ m&_ osi-!) UOS. Hojlna krojaški mojster v Ljubljani. Odda se takoj lepa meblovana soba s posebnim vhodom. Na željo se dobi tudi hrana. 366—3 Kje? pove upravništno »Slov. Nar.«. 31etrn.e smerekove sadike ima na prodaj (386—1) oskrbništvo graščine Mokronog. Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-9) Anton Deghenghi lesni trgovec Mprl il^ovcu" v tjubljani, Dunajska cesta. Popovič dc Kovač sprejmeta za mesarsko obrt v Cerknici pomočnika kateri mora vložiti najmanj 100 kron kavcije. Ponudbe direktno na Janko Popo-viča v Cerknici. (367—3) Starti, renomirana gostilna z gospodarskim poslopjem in zelenjadnim vrtom, umrlega Frana Praschnikerja v Kamniku h. st. 19, se odda v najem solidnemu in kavcije zmožnemu gostilničarju. Več se izve pri Ferd. Tomazinu, oskrbniku v Kamniku. (372—1) Dobro urejen paromlin v Slavoniji išče za mesto Ljubljano na Kranjskem spretnega (379—1) ki bi za provizijo prodajal njegove proizvode. — Interesenti, ki so zmožni dati dovoljno garancijo, naj svoje ponudbe in reference naslove na: „Slavonija-paromlin, delniško društvo v Vinkovcih". Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln TloHt (BrUx) Ce.ko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 120 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoč priznaJnih pisem. (2758—17) Q3T Hustrovani katalog ms t on/ in poštnin« prosto Lepo polt doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani »pariški £ouise-Crem nezmotljivo sredstvo zoper pege. Cena dveh škatljic 4 K. Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala. J. Vojtech. č. 583. (220-7) Praga, Kralj. Vinogradi, Češko. alanda Ceylon-čaj Je Jedrnat, aroiuatičen,