TONE KOVIČ, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBMOČNE SIS ZA PTT PROMET LJUBLJANA Katera so temeljna vprašanja, s ka-terimi se v sedanjem času ubada inte-resna skupnost? Temeljno vprašanje je, kako zago-toviti čim boljše storitve občanom v poštnem dostavnem prometu, v tele-fonskem in telegrafskem prometu in še posebej glede na prodor nove teh-nologije zagotavljati tudi javni prenos podatkov. V bistvuto pomeni preore-čiti prometni infarkt, ki nam grozi predvsem zaradi iztrošene opreme in ki zahteva nova vlaganja na področju mednarodne centrale, tranzitne cen-trale v Ljubljani in realizacije tako imcnovanega programa 100. Veliko prednost dajemo torej nemotenemu delovanju že obstoječega omrežja, pri čemer pa želimo ugoditi tudi množici cakajočih naročnikov za nove telefon-ske priključke, katerih število se je povzpelo že na ^2.000 na področju -naše regije. Kakšna finančna vlaganja to zahteva, so se dogovorili že nekate-ri drugi tovariši, naša skrb pa je pred-vsem uskladiti zbiranje sredstev tako DO, bank in še posebej vseh tistih ob-čanov, ki pričakujejo nov telefon, da bisčimboljpravičnimsistemomzdru-ževanja sredstev zagotovili čim boljše poslovanje ip čim večjo uresničite\ predvidenih planskih obveznosti. Ali vam bo s sedanjim načinom zbi-ranja sredstev uspelo izpolniti te nalo-ge? Menim, da nam sedanji način zbi-ranja sredstev ne zagotavlja izpolni-tev nalog, o katerih smo govorili pri prejšnjem vp^ašanju. Predvsem je to prehuda obremenitev za novega na-ročnika in premajhna za tistega, ki že ima telefonski priključek. Podobno velja tudi za poštne in druge prometne storitve ptt. SIS se že dalj časa zav-zemazanačinzbiranjasredstev, kinaj zagotavija razširjeno reprodukcijo, to je dograditev novih objektov in prik-ljučkov, na osnovi cene potrošenih storitev in bi pomenil povečanje cene osnovnega impulza ter naročnine. Na ta način naj bi vsi udeleženci v ptt prometu s ceno storitev pokrivali tudi hitrejši razvoj ptt storitev. Menimo, da bi na ta način lahko bolj solidarno reševali različne težave pri investira-nju v ptt prometu v naši regiji. Bi-stvene so namreč razlike oddaljenih hribovskih vasi v primerjavi z velikimi mestnimi naselbinami. Pomanjkanje bančnih sredstev, kot tudi zmanjšana možnost ptt za financiranje program-skih nalog nas sili v akcijo, da čimprej razrešimo sistem financiranja, da do-sežemo čim boljšo usklajeno akcijo vseh družbenopolitičnih dejavnikov v teh smereh in da dosežemo še veeje razumevanje vseh uporabnikov ptt storitev za te probleme. Nova tehno-logija, povezana z digitalizacijo lele-fonskega prometa, z novimi optičnimi kabelskimi zvezami in s prenosom podatkov, bo zahtevala vedno večja sredstva, do katerih pa po sedanjem načinu zbiranja ne bo mogoče priti. Ker so potrebe veliko večje kot pa možnosti, so ludi delegati, ki spreje-majo odločitve, v težkem položaju. Da, res je. Delegati prihajajo na seje skupščine z zelo obsežnimi zahte-vami. Niti enkrat se še ni zgodilo, da bi bila skupščina SIS nesklepčna, ker je problemov toliko in so tako živi, da so delegati zainteresirani za čim hitrejše in čim bolj uspešne rešitve predlaga-nih programov. Toda pogosto se do-gaja, da delegati preveč vidijo le pro-bleme svojega ožjega okolja in da je ljučki so prišli tudi tja, kjer jih doslej nismo poznali. V letu 1983 smo kljub precejšnjim težavam izvajali razgibano investicij-sko gradnjo, naša dejavnost pa je bila v precejšnji meri usraerjena prav na območje vaše občine. Aktivirali smo novo rajonsko telefonsko centralo Polje s 6000 telefonskimi priključki, zgradili ustrezne kabelske povezave z Podjetje za ptt promet Beograd in nam posodilo za dobo 1 leta 13km kabla za Polje, sicer bi gradnjo kon-čali šele ob koncu letošnjega leta. Pomanjkanje kabla je na žalost vse večje, poleg kabla pa vse težje dobimo na tržišču tudi ustrezne montažne ma-terialne, zato se bojimo, da bo uftesni-čevanje letošnjega plana še bolj ovi-rano kot zadnji dve leti. Če proizvaja- Tone Kovič Fani Zagmaister Stane Demšar Nedeljko Djukic POGOVOR O NAJBOLJ VROČI TEMI Telefoni, telefoni, telefoni! Včasih so ljudje trdili, da se brez kruha ne da živeti. Danes trdimo, da brez telefonov ni življenja. Telefon je glede na silovit razvoj telekomunikacij in informa-tike nasploh v svetu že skoraj predpotopna zadeva, kljub temu pa v naših razmerah mnogim še ni in še dolgo ne bo dosegljiv. Zato ni čudno, daje o telefonih na vseh sejah in zborih širom po občini toliko vpra-šanj, včasih pa tudi brezupa in hude krvi. Sredi februarja so člani občinske družbenopolitične koordinacije imeli prav zato razgovor s predstavniki skupnosti za PTT promet in predstavniki pošte. Ka-sneje smo jih za pogovor prosili še mi in radi so se od-zvali. premalo razumevanja za širše potrebe in premalo usklajevanja v okviru KS, občine, regije in mesta.Še posebej bi radi poudarili skrb delegatov združe-nega dela, kako reaiizirati zahteve po boljših prometnih storitvah, saj se ptt zelo pomembno vključuje v celovit kompleks prometnih tokov gospodar-stva. Ob današnji energetski krizi po-stajajo ptt storitve vse bolj pomem-ben faktor v sporazumevanju ne samo znotraj domovine, temveč tudi zunaj naših meja. V delovanju delegacij pa vseeno opažamo določeno utrujenost delega-tov, ki bi želeli hitrejšo rešitev pro-blematike, nam pa žal ravno finančna Sredstva onemogočajo hitrejšo ure-sničitev. Tudi nekateri zunanji fak-torji bistveno vplivajo na trenutni po-ložaj. Tako kasni dobava opreme, vedno ni moč dobiti kablov, so pa še nekateri drugi ukrepi, ki zavirajo ure-sničevanje postavljenih planskih ob-veznosti. V vsem dosedanjem delo\a-nju skupščine pa lahko priznanje de-legacij za dosežene rezultate ugoto-vimo, saj smo v zadnjem obdobju \v-polnili veliko planskih obveznosti, ki so plod sodelovanja uporabnikm in izvajalcev. FANl ŽAGMAISTER, DIREK-TORICA PODJETJA ZA PTT PROMET LJUBLJANA V naši občini je biio v zadnjem letu storjenega precej, telefonski prik- drugimi telefonskimi centralami in del krajevnega telefonskega omrežja, ki dokončno omogoči vključevanje tele-fonskih naročnikov v telefonsko omrežje. V razvoj ptt kapacitet smo na območju vaše občine vložili v zad-njih treh letih več kot 360 mio din. Lani smo napeljali telefon v vaši občini okrog 1400 telefonskim naroč-nikom, konkretno: na območje tele-fonske centrale Polje okfog 500, dru-gim pa na območju telefonske cen-trale Moste. Število novih naročnikov na območju (celotnem) 14 občin, ko-likor jih pokriva naša delovna organi-zacija. Letos načrtujemo na celotnem ob-močju delovne organizacije vključitev 6000 telefonskih priključkov, od teh na območju vaše občine več kot polo-vico, kar 3700, in to: 700 na območju centrale Moste, 2000 na območju centrale Polje, 1000 naobmočju kon-tejnerske teiefonske centrale Nove Jarše, krajani območja Besnice in Za-loga pa bodo morali letos še malo po-trpeti. Zaradi velikega števila novih naročnikov v vaši občini pričakujemo pripombe iz drugih občin,-kjer nam še ni uspelo zagotoviti tehničnih možno-sti. Pri uresničitvi tega plana predvi-devamo seveda nekaj večjih proble-mov, čeprav bomo vložili vse napore. da bi uresničili načrtovano nalogd. Omeniti moram, da smo imeli z do-" graditvijo kabelske mreže v Polje kar precej težav, predvsem z nabavo kabla. Na pomoč nam je priskočilo lec kabel le ima, pa postavlja zelo trdne pogoje. Kaj pomeni za našo de-lovno organizacijo vročiti sredstva proizvajalcu kablov za dobo 10 let brez obresti, in to v višini 30% vred-nosti naročenih kablov, lahko preso-dite sami! Samo za Polje pomeni pri takem pogoju skoraj 10 mio din obrestnih sredstev, na katere bi mo-rali pozabiti nadaljnjih 10 let. Pri tem je treba vedeti, da je Podjetje za ptt promet gospodarska delovna organi-zacija, ki živi in dela na gospodarnost-nem računu in ima enake obveznosti do družbe kot drugi. To lahko najbo-lje ponazori podatek, da nam je po ZR v letu 1983 ostalo od -380 mio din razporejenih sredstev iz ČD v po-slovni sklad le 170 mio din za lastni razvoj v letošnjem letu. Celoten plan investicij pa znaša 2.500 mio din. Naše obveznosti do odplačil kreditov in interkalarnih obveznosti samo letos znašajo več kot 250 mio din, ki bi jih morali poravnati iz poslovnega skla-da, ker je ta premajhen, bomo seveda načeli amortizacijo. V naši občini so občani nekaterih KS sami prispevali, bodisi s sredstvi, bodisi z delom, da so hitreje prišli do telefonov. Kako je $ tem sodelova-njem drugod? Sodelovanje občanov je pri gradnji omrežja izredno pometnbno, bodisi z delom, denarjem ali materialom. To je še zlasti pomembno pri uresničitvi letošnjega plana, saj bi glede na zapi-¦sane naloge v planskih aktih morali že letos vključiti del razširjene repro-dukcije v telefonijo v ceno telefon-skega impulza, da bi nam tako posto-poma uspelo urediti sistemsko finan-ciranje razvoja v telefonijo, kar pa nam ni uspelo. Tudi krajani vaše ob-čine so si zagotovili telefon na tak način: na primer: Janče so dobile 7 te-lefonov, v KS Vevče — Zg. Kašelj so združili sredstva že leta 1979. Ugo-tavljamo pa, da je pripravljenost za sodelovanje pri gradnji telefonskega omrežja precej večja zunaj mestnih KS, kjer krajani združujejo po 50, 60 pa tudi več tisoč din bodisi v denarju. delu ali materialu. Več kot 50 spora-¦ zumov s KS smo do sedaj že uspešno uresničili, krajani pa so tako prej do-bili lelefone, kot bi jih, če bi čakali na vključitev v naš plan oziroma na naše finančne in materialne možnosli, ki so vse bolj omejene. Vendar pa je tudi za to vrsto sporazumevanja potrebno zagotoviti najprej tehnične možnosti, to je zadostno število prostih telefon-skih priključkov v telefonski centrali. STANE DEMSAR, DIREKTOR TOZD PTT LJUBLJANA Pošta v Mostah je preobremenjena. Kakšni so načrti z njo? Že v letu 1977, ko smo reorganizi-rali dostavo tako, da večino pošiljk, ki jih ne moremo vročiti na domu, ob-čani ožjega okoliša Most lahko dvi-gajo na tej pošti, se je promet povečal za 49 % v naslednjih petih letih pa za-radi dograditve novih sosesk še za na-daljnjih 22 %. Pri tem se je dodatno dvignil še denarni promet v dnevnih in okoli petnajstega v mesecu, ki je bil prej bolje porazdeljen. Čeprav smo uvedli v manipulaciji novejše stroje, ki omogočajo hitrejše delo, je razpo-ložljivi prostor, posebno ob promet-nih konicah, zdaleč premajhen za se-danji promet. Ker je ptt podjetje predvidelo tak razvoj, je bil že v sred-njeročnem načrtu za obdobje 1976-1980 predviden pričetek po-stopne gradnje novih pošt v Štepanj-skem naselju, Fužinah in Novih Jar-šah. Zal načrtovana gradnja iz različ-nih razlogov kasni. V Štepanjskem naselju so bila pri-pravljalna dela za skupno stavbo banke in pošte ustavljena, ker je LB morala odstopiti od gradnje. Na Fuži-nah so prostori za ptt dejavnost pred-videni v potrošniškem centru, ki pa se šele načrtuje. KS je sicer ponudila za-časni prostor v domu občanov, vendar pogoji niso bili ustrezni. PTT staVba v Novih Jaršah je šele v pripravi — gradnja je predvidena v obdobju 1986-1990. Ker tudi nova ptt enota v Polju, ki je sicer dobro razrešila še hujšo pro-storsko stisko v svojem okolišu, zaradi oddaljenosti ne more razbremeniti pošte v Mostah, si bomo ptt delavci tudi zaradi delovnih razmer prizade-vali, da bi prišli čimprej do ene od naš-tetih novih pošt, uporabnike pa pro-simo, da pošto v Mostah ob najbolj prometnih dnevih razbremenijo pri storitvah, ki niso res nujne. (nadaljevanje na 7. strani) (nadaljevanje s 4. strani) NEDELJKO DJUKIČ, DIREKTOR INVESTICUSKEGA SEKTORJA KAJ SE BO V LETU 1984 DE-LALO V NA$I OBČINI? Po planu Investicij za leto 1984 bomo v prvi vrsti izvajali investicije skupnega pomena za ptt dejavnost na območju Slovenije. Najpomembnejše naloge so naslednje: razširitev tran-zitne in tnednarodne centrale v Ljub-ljani, zagotavljanje ustreznih zvez med to centralo in dnevnimi centra-lami v Jugoslaviji, v Sloveniji in z ino-zemstvom (visokofrekvenčne in ra-diorelejne zveze), javno omrežje za prenos podatkov, sistem funkcional-nih zvez, itd. Po vrednosti predstav-ljajo te naloge polovico letošnjega plana investicij naše delovne organi-zacije. Drugi del predstavljajo investicije regionalnega pomena. Na območju občine Ljubljana Moste-Polje so naj-pomembnejše naslednje naloge: — Kontejnerska ATC v Novih Jaršah je že postavljena, kapaciteta 1000 naročniških priključkov. Njeno aktiviranje je pogojeno z dograditvijo krajevnega kabelskega omrežja. To gradnjo smo načrtovali že v lanskem letu, vendar je nismo zmogli zaradi pomanjkanja denarja. Načrtujemo, da bodo dela stekla v maju in da bodo končana do jesem letošnjega leta. Poleg finančnih problemov je gradnja pogojena z zagotavljanjem potrebnih telekomunikacijskih kablov, ki jih na domačem trgu ni. V Besnici bomo postavili kontej-nersko ATC s kapaciteto 200 naroč-niških priključkov. Zgraditi bo po-trebno tudi krajevno telefonsko omrežje. Pričakujemo, da bodo kra-jani z združevanjem dela in sredstev omogočili to gradnjo. — Nadaljevali in končali bomo gradnjo telefonskega omrežja v Polju. Na območju Fužin (II. faza) bo grad-nja omreija tekla vzporedno s stano-vanjsko gradnjo. — V planu investicij za leto 1984 je tudi postavitev 6 javnih telefonskih govorilnic. Uresničitev te naložbe je pogojena z dobavo novčičnih apara-tov, kar predstavlja zelo veliko teža-vo. — Na območju občine Ljubljana Moste-Polje načrtujetno v letošnjem letu vključitev 3700 novih telefonskih naročnikov. Tako zahtevno nalogo smo si lahko zadali, ker smo v prete-klih letih vložili ogromna sredstva v ptt kapacitete in tako ustvarili po-trebne možnosti za vključevanje novih telefonskih naročnikov. — Sodelujpmo pri načrtovanju novega centra Fužin, kjer želimo za-gotoviti ustrezne prostore za poštno enoto in za novo telefonsko centralo. Kakšni so izgledi, da pridejo do te-lefonov občani Zaloga in Zadvora? — Z aktiviranjem centrale v Polju so podane tehnične možnosti za vključitev kontejnerske ATC s kapa-citeto 1000 naročniških priključkov. Na ta način želimo v prihodnjem ob-dobju reševati problem telefonije na območju Zaloga. — Potrebno bo zgraditi ustrezne povezave s centralo v Polju (kabelska kanalizacija, zvezni kabel). Prav tako bo potrebno zgraditi krajevno kabel- sko omrežje. — V letošnjem letu načrtujemo pripravo dokumentacije, gradnjo bomo uvrstili v plan investicij v letu 1985, če bodo to dopuščala finančna sredstva in če bo možno zagotoviti po-trebne kable. — Pričakujemo pobudo krajanov prek KS glede financiranja gradnje krajevnega telefonskega omrežja. V Zadvoru je po dolgoročnem planu razvoja predvidena gradnja nove ptt stavbe in telefonske centrale. V prehodnem obdobju načrtujemo gradnjo kabelske povezave od cen-trale v Polju do lokacije bodoče cen-trale in dograditev telefonskega omrežja na območju Zadvora. Žal te rešitve še niso projektno obdelane. Menimo, da bo možno to nalogo vkijučiti v naslednji srednjeročni plan kot prednostno nalogo.