EUCLID.OHIO 33
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOI&U V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
h
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
Commercial Printing of All Kinds
Vol. хххп. — leto хххп.
cleveland, ohio, monday (pondeljek), MAY 9, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 91
Novi grobovi

%
john sain
V bolnišnici v Pittsburghu, Pa., je preminil John Sain. Truplo bo dospelo danes za pokop v Clevelandu. Pogreb "se bo' vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
v
joseph cvenkel
Nagloma je umrl v soboto zvečer ko se je nahajal pri obe-' du, Joseph Cvenkel, star 68 let. Stanoval je pri družini Mary Nahtigal, 15241 Saranac Rd. Doma je bil iz Brezja na Go-''enjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ ter je delal pri New York Central železnici.
Tukaj zapušča svakinjo Mrs. Rose Wood, v sfari domovini pa hčer Anno. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob dveh iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. ter nato na pokopališče Whitehaven, Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek popoldne.
*
William in clarence Krese
Zgodaj včeraj zjutraj sta bila smrtno zabodena v spopadu na ulici blizu E. 55 st. in Broadway brata.. \Villiara in Cl^ret^ce Ky^se, stanujoča na 3435 E. TiŠtT William je bil star komaj 21 let ter je služil v armadi v minuli voj-»i, njegov brat Clarence, star 24 let, pa je služil pri mornarjih. Oba sta bila odpeljana v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je William takoj po napadu izdihnil, dočim je Clarence umrl 6. uri zvečer.
Tu zapuščata starše Martina Rose, rojena Mauer, brate: Lawrence Edward, Albert in Carl, sestre: Agnes, Rose in Beatrice ter več bližnjih sorodnikov. Skupni pogreb bratov se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 ^ci iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovren-ob 10. uri in nato na vojaški
oddelek na pokopališču Calvary. *
John skebl
Po daljši bolezni je umrl John ®kerl, star 61 let, stanujoč na G301 Glass Ave. Doma je bil iz spodnjega Zemana pri Postojni, fara Trnovo, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Delal je Pfi J &L Mfg; Co. Skoro vsa le-ta tu je prebil v newburški naselbini, ter je le zadnjih 18 me-Secev prebil v st. clairskL naselbini. Bil je član društva sv. Jožefa št. 146 KS^, društva Mir 10 SDZ in društva sv. Aloj-%ija.
Tukaj zapušča otroke: John Lawrence, Bernard, William, ^i's. Albina Cigany in Mrs, An-Sela Battaglia, pastorke: Mrs. ^ictoria Spech, Frank in Louis Turk ter Mrs. Rosalia Zeleski in "^'ata Antona, v stari domovini brata Josepha. Soproga Rose J® Umrla pred šestimi leti. Po Sfeb se bo vršil v sredo zjutraj °b 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. ^ida in nato na pokopališče Cal-
hudolin '
Po dolgi bolezhi je umrl ^trtek zvečer v Trumbull, o., pave Hudolin, star 60 let. Rojen J® bil v Jugoslaviji. V Trumbull, zapušča soprogo in brata
FORD CO. ZAVRGLA PONUDBO ZA POSREDOVANJE V STAVKI
DETROIT, 8. maja—Ford Motor Co. je.danes zavrgla ponudbo dveh županov za posredovanje v stavki 65,000 delavcev, ki se je začela pred štirimi dnevi.
Orville L. Hubbard,
župan
Dearborna, detroitskega predmestja, kjer se nahaja Fordova Rouge tovarna, je pozval predstavnike družbe in CIO unije avtnih delavcev, naj se v četrtek sestane jo in se skušajo z njegovim posredovanjem sporazumeti. Podobno posredovanje je ponudil odboru državljanov za delavsko-delodajalske odnošaje vršilec poslov detroitskega župana George Edwards.
Predstavniki United Auto Workers unije so izjavili, da bi pristali na Hubbardov predlog, toda podpredsednik Ford Co. John S. Bugas je rekel, da je to spor med družbo in unijo ob-terega se lahko reši v okviru obstoječih navad in da ni potrebno, da bi se zunanji posamezniki ali pa skupine vmešali v spor.
Reuther Je pripravljen na sestanek
Predsednik UAW unije Walter Reuther je v četrtek, ko je bila oklicana stavka, izjavil, da se spor ne bo moglo rešiti potom posredovanja, pač pa potom sporazuma med unijo in družbo. Obenem pa je izjavil, da je pripravljen sestati se s predstavniki družbe, z namenom, da bi se sklenilo pravično poravna-
VO&	.	,,,
V 49 Fordovih tovarnah širom sveta, kjer je zaposlenih 106,000 delavcev, se bodo čutile posledice stavke v Detroitu. Družba je že naznanila, da bo v ponedeljek odpuščenih izven Detroita 8,000 delavcev. Prizedati bodo delavci v St. Louisu, Metuchenu, N. J., Los Angelesu, Minneapolis-St. Paulu in Iron Mountainu, Mich.
S stavko pri Ford Co. bo prizadetih tudi kakšnih 3,500 manjših tovarn, ki izdelujejo dele za Forda. Med njimi so nekatere tovarne v Clevelandu.
članek belgrajske 'Borbe" vzbudil pozornost zapada
časopis pravi, da se v Moskvi ni slavilo kitajske komuniste
BEOGRAD, 5. maja —Bel-grajska "Borba" je včeraj priobčila članek, ki je vzbudil veliko pozornost in ugibanja zapad-nih opazovalcev. Članek indi-rektno obravnava odnošaje med Moskvo in voditeljem kitajskih komunistov Mao Tze-tungom.
Glasilo jugoslovanske Komunistične stranke pravi, da Centralni komitet Boljševiške stranke Sovjetske zveze ni v svojih majskih geslih omenil "heroje kitajske revolucije." Na osnovi tega menijo, da med Moskvo in voditelji kitajskih komunistov ni pravega razumevanja.
Jugoslovanski voditelji se zanimajo za razvoj teh odnošajev. V svojem govoru, ki ga je imel v soboto zvečer, je Moša Pijade, eden od jugoslovanskih komunističnih voditeljev, imel v miših gotovo tudi možni razvoj dogodkov na Kitajskem, ki bi vodili v spor « Moskvo, ko je med ostalim rekel:
"Poskus, da Tse na svetu uniči jrestiž Tita in njegove stranke je prikrita odločnost, da se vsaki Komunistični stranki prepreči, da bi si domišljala, da je lahko enakopravna z Boljševiško stranko, da se ne dovoli nobeni socialistični deželi, da bi si domišljala, da lahko postane enakopravna s Sovjetsko zvezo in da se nobenemu komunističnemu vodstvu na svetu ne dovoli, da bi se dvignilo nad določeno mu raven."
13-letna mladenka utopila dečka v potoku
JOLIET, 111., 7. maja. — Neka 13 let stara Diane Allen je včeraj priznala, da je nenadoma začutila potrebo, da utopi v potoku sedem let starega dečka Charlesa Johnsona. Zločin je tudi izvršila.
Na zasliševanju je Allen povedala, da je že dolgo želela umoriti malega Charlesa. V soboto je nabirala ob potoku cvetlice in ko je mali Charles prišel mimo, ga je ulovila in mu držala glavo pod vodo dokler se ni utopil.
Antona, v Detroit, Mich., sina Franka, v Houston, Tex., sina Rudolpha in tu v Clevelandu hčer Mrs. Mary Jerančič na 784 Alhambra. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 3. uri iz Paine's pogrebnega zavoda v Rock Creek, O., na pokopališče Trumbull.
Novorojenk^ umrla
Včeraj zjutraj ob 9:55 uri je umrla v Woman's bolnišnici no vorojena hčerka Mr. in Mrs. William John Gabriel, 1204 E 60 St. Dekliško ime matere je bilo Emily Ann Nowinski. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogreb nega zavoda na pokopališče Calvary.
Madžarski "rdeči" grof resigniral
PARIZ, 7. maja — Madžarski grof Louis Karolyi, ki je dolgo časa bil član madžarske Komunistične stranke, je podal ostavko na položaju madžarskega ministra v Franciji. Kot vzrok za ostavko je navedel rahlo zdravje. Star je že 73 let.
Baje je grof Karolyi podal ostavko že pred dvema meseco-ma, toda pristal je, da bo vodil legacijo še nekaj časa, da bi se njegovo ostavko ne smatralo za protest proti obsodbi madžarskega primata Mindszenty-ja, ki je nedavno bil obsojen radi črno-borzijanstva, proti-vladnih aktivnosti in zarote, da se uposta-vi neko srednje-evropsko kraljevino z blagoslovom Vatikana.
Grof Karolyi je bil ministrski predsednik komunističnega režima Bela Kuna leta 1918. Njegova žena, ki je tudi plemiškega stanu, je vdana katoličanka. Njo je baje zelo potrla obsodba Mindszenty-ja.
Dokler niso komunisti po drugi svetovni vojni prišli na oblast na Madžarskem, je grof Karolyi živel v begunstvu, kamor ga je pregnal fašistični režim grofa Hortyja. V begunstvu ni nikoli skrival svojih simpatij za komuniste. Madžarski fašisti in begunci so ga označili za "izda jalca."
Zagovorniki Franca izvojevali zmago
Politični odbor Z. N.
priporoča omilitev resolucije Z. N. iz 1. 1946
LAKE SUCCESS, 7. maja. — Zagovorniki fašistične Španije so danes izvojevali prvo zmago v okviru Združenih narodov, ko je Politični odbor odobril resolucijo Bolivije, Brazilije, Peruja in Columbije," ki priporoča, da se omili resolucijo iz leta 1946.
Resolucija bo sedaj predložena Generalni skupščini Združenih narodov.
V	prid Francu je glasovalo 25 držav, proti pa 16. Zedinjene države, Anglija in Francija so med 16 državami, ki se glasovanja niso udeležile.
Sovjetska zveza in ostale vzhodno-evropske države so glasovale proti omilitvi stališča, ki so ga Združeni narodi leta 1946 zavzeli napram fašističnemu režimu Španije.
Politični odbor je z odobritvijo resolucije priporočil, da se članicam organizacije Združenih narodov pusti po volji, če želijo ali pa ne diplomatičnih odnošajev s Španijo. Resolucija iz leta 1946 je priporočila članicam, naj prekinejo diplomatič-ne stike s Španijo in obljubila bolj stroge ukrepe, če v "pametnem roku" ne bo odstranjen z oblasti Francov režim.
Poljska je predložila resolucijo, s katero je priporočila, da se potrdijo sklepi iz leta 1946. Ta resolucija pa je bila zavržena.
*
Senatorji se zavzemajo za Franca
WASHINGTON, 6. maja. — Senatorji, ki zagovarjajo fašističnega diktatorja Franca, so danes naznanili,, da bodo zahtevali pojasnilo glede vladne politike napram Španiji. Hoteli bi, da se Španijo vključi v Atlantski vojaški pakt in ji pod programom oboroževanja zapadne Evrope pošlje orožje.
V	senatnem odboru za zunanje odnošaje je senator Pat McCarran, demokrat iz Nevade, obtožil, da se državni tajnik Dean Acheson izogiblje odgovorom na vprašanja glede Španije. McCarran, ki se zavzema za tesnejše odnošaje s Franco-vo Španijo, je rekel, da v kongresu naraščajo "čuti v prid vključitve Španije v Evropski obnovitveni načrt (Marshallov plan), Atlantski pakt in v program za oboroževanje Evrope."
Republikanski senator Kenneth Wherry pa je dejal, da je nujno potrebno v interesu obrambe Gibraltarja," da se fašistično Španijo sprejme v Atlantsko zvezo.
Trumanova zahteva za DP poražena
Begunci bi radi 170,000
brezposelnih v Ohiju še
poslabšali položaj
WASHINGTON, 5. maja. — Pravni odbor poslanske zbornice ki se nahaja pod vodstvom demokratov, je danes zavrgel zahtevo predsednika Trumana, da se 400,000 beguncem dovoli vstop v Zedinjene države. Namesto tega je odobril predlogo, po kateri bi se Trumanovo število omejilo na 339,000 beguncev.
Z omejeno predlogo se je strinjal ohijski član odbora kon-gresnik Michael A. Feighan, demokrat iz Clevelanda, dočim je William McCullock, republikanec iz Piqua, bil proti temu, da se v deželo pusti 339,000 beguncev.
McCullock je opozoril, da bodo begunci samo poslabšali "naše sedanje ekonomske težave." Poudaril je, da je v Ohiju že itak 170,000 brezposelnih delavcev na podpori in da kot izgleda se bo položaj prej poslabšal kot pa izboljšal.
Predloga za begunce predvideva tudi nekatere popravke v sedanjem zakonu, za katerega Truman pravi, da prispeva "plemenski in verski netoleranci."
Sedanji zakon je odobril republikanski 80. kongres. Število beguncev za vseljevanje v deželo je omejeno na 205,000, sam zakon pa je "nepravičen" napram beguncem iz Poljske in vzhodno - evropskih držav.
Vseljevanje. beguncev ,pod, tekočim zakonom je bilo počasno, ker so določbe stroge. Posebno kar se tiče sponzorjev, ki jih je težko dobiti.
Nova zakonska predloga bo vsebovala posebne določbe glede "beguncev pred komunizmom." Iz vzhodne Evrope se bo lahko vselilo 15,000 "beguncev pred komunizmom", 4,000 iz Šangaja in 18,000 bivših poljskih vojakov, ki se sedaj nahajajo v, Angliji. Od 100,000 beguncev v taboriščih Nemčije bo lahko 50,000 njih nemškega porekla, to je Nemcev, ki so bežali iz vzhodno-evropskih držav (sudetski Nemci, banatski šva-bi itd). Sprejelo pa bi se tudi 2,000 begunčkov.
Thomas Mann pravi, da je dvig blokade Berlina le del načrta Sov j. zveze, da se doseže mir
NEW YORK, 7. maja—Svetovno znani pisatelj Thomas Mann je včeraj izjavil, da je pripravljenost Sovjetske zveze za ukinitev blokade Berlina del njenih naporov za dosego miru, ne pa osamljeno dejanje.
Svoje izjave je Mann podal
Prestala operacijo
V Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Oswald, soproga poznanega trgovca Mr. Louis Oswalda na 17205 Grovewood Ave., ki je srečno prestala operacijo. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
25-letnica poroke
Mr. in Mrs. John in Mary Strazisar, 164-22nd St., Barber-ton, O., bosta jutri obhajala 25-letnico skupnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji so priredili na 30. aprila veliko presenečenje slavljencema v počast. Na mnoga leta, zdravja in sreče!
Naročajte, Širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Bevin veruje v sporazum z Rusi
BERLIN, 7. maja. — Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes izjavil, da veruje v uspešni sporazum z Rusi kar se tiče vprašanj, ki prizadevajo Nemčijo. Rekel je, da je bilo dovolj prepiranja in da sedaj "vsi želimo mir."
Angleški zunanji minister, ki bo prisostvoval novemu sestan ku* Sveta zunanjih ministrov velikih sil 23. maja v Parizu, je očividno prišel v Nemčijo, da se seznani z nemškimi problemi.
Medtem pa vojaške vlade za-padnih sil pripravljajo za obno vo prometnih zvez z Berlinom, ko bo v četrtek 12. maja dvignjena blokada. Ameriški in angleški uradniki so že dali navodila nemškim železniškim prad-nikom, naj začnejo eno minuto po dvanajsti uri pošiljati iz Frankfurta vlake, ki bodo prinesli v Berlin hrano, premog sirovine in druge nujne potrebščine. Iste priprave vršijo tudi v zapadnih sektorjih Berlina.
Neki vojaški predstavnik Ze-dinjenih držav je izjavil, da bo do zapadne sile ukinile proti-blokado sovjetske zone, takoj ko bodo sovjetske oblasti pustile prvi vlak skozi svojo zono.
kratko za tem, ko je bilo naznanjeno, da bo za svoje književno udejstvovanje dobil največjo ameriško' literarno nagrado— odlikovanje American Academy of Arts and Letters, ki se ga deli le vsakih pet let najbolj znanim književnikom.
Mann je izjavil, da so Rusi bili zelo presenečeni in je na njih storila veliki vtis tehnična sposobnost Američanov, ki so oskrbovali Berlin zračnim potom,
"Zgleda, da imajo (blokade) dovolj. To ni osamljeno dejanje. Njihovo obnašanje vsebuje cel sistem. Iskreno želijo mir in sporazum med Ameriko in Sovjetsko zvezo."
Agresivna vojna ni v soglasju s socializmom
Sloviti pisatelj, ki je sedaj ameriški državljan, je nemškega porekla. V torek bo s svojo hčerko Eriko odpotoval v London in bo prvič, po letu 1933, ko je po prihodu nacistov na oblast odšel v begunstvo, obiskal Nemčijo,
M»nn je zagotovil, da Rusija ne želi vojne. Dejal je:
"Verujem, da so Rusi v osnovi nenaklonjeni vojni—vojne ne želijo. Agresivna vojna ni v skladu z ruskim socializmom in obstojajo upi, da se vojni lahko izognemo,
"Kar se mene tiče—jaz pa mislim kot misli večina Evropejcev je vse preveč govorjenja o vojni, ki bi dejansko bila katastrofa in bi pomenila konec naši civilizaciji in ameriškemu načinu življenja."
Glede svojega stališča napram Rusom pa je Mann rekel, da je isto kot je leta 1816 bilo stališče nemškega pesnika Goethea napram Francozom.
"Goethe je pojasnil, da ne more sovražiti Francoze, ker jim preveč dolguje za svojo izobrazbo. Ko se spomnim, kako so na mene vplivali ruski pisatelji in ruska kultura, jih ne morem sovražiti."
Danes bo Mann imel predavanje "Goethe in Demokracija," nakar bo prejel visoko odlikovanje, katerega je pred njim bil deležen ameriški pisatelj Theodore Dreiser, ki je kratko pred svojo smrtjo postal član komunistične stranke.
tri žetve tornada v texasu
LUBBOCK, Tex., 7. maja— Tri osebe so bile ubite v močnem tornadu, ki je včeraj udaril malo texaško naselbino Sundown. Povzročena je bila tudi precejšnja materialna škoda.
Kmečkim zadrugam obetajo bodočnost v vzhodni Evropi
LONDON, 5, maja—Na osnovi uradnih poročil iz raznih dežel vzhodne Evrope se da zaključiti, da bodo kmečke zadruge do leta 1955 popolnoma iztisnile staro gospodarstvo malih kmetij.
Novi bolgarski petletni načrt, ki je pravkar bil objavljen, predvideva, da bo 60 odstotkov vseh bolgarskih kmetov do le^ 1953 pristopilo v kmečke zadružne farme. Izvedenci za zadeve vzhodne Evrope menijo, da je program kolektivizacije Bolgarije v glavnem isti kot se ga predvideva za vso vzhodno in. južno-vzhodno Evropo.
Madžarski pet-letni načrt, katerega se bo začelo izvajati 1. januarja leta 1950 pravi, da je eden od ciljev, da "popolno socialno preoblikovanje madžarske vasi." To se bo doseglo z organiziranjem vzornih državnih farm in 500 postaj za traktorje.
Postaje traktorjev so se do sedaj pe^tazale za najbolj uspešne na Poljskem, kjer jih naziv-Ijejo "mašinski centri." število teh postaj se je od leta 1947, ko je znašalo 405, zvišalo na 2,000 v minulem letu, za tekoče pa je predvidevano, da bodo zvišane na 3,000.
Poleg mašinskih centrov bodo na Poljskem največ pospeševali kmečko zadružništvo s tako zvano Kmečko samopomožno zvezo,
V Romuniji doslej še niso pod-vzeli ničesar za razvoj kmetijstva in kolektivizacije, toda na osnovi nedavne izjave Komunistične stranke se da zaključiti, da bodo v Romuniji bolj naglo kot pa v ostalih državah preuredili poljedelstvo na zadružni osnovi.
Jugoslavija bo verjetno tekmovala s sosednimi državami pri ustanovitvi državnih kolektivnih farm in traktimih postaj, Maršal Tito bo nedvomno storil vse, kar je mogoče, da bi ne zaostali za drugimi državami, posebno ker je ena glavnih obtožb s strani Kominforme proti njemu, da se v Jugoslaviji izvaja oportunistično poljedelsko politiko in prizanaša premožnim kmetom.
Sovjetska zveza je za vzgled ostalim socialističnim državam, ker naglo ustanavlja kolektivne farme na področjih, ki so pred vojno bila pod Poljsko, Češkoslovaško ali pa Baltiškimi državami.
35-leinica zakona
Danes obhajata Mr. in Mrs Anton Golič, 19602 Shawnee Ave., 35. obletnico svojega za konskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima čestitajo ter želi jo še mnogo let zdravja in zado voljstva!
Seja direkiorija
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja direktorija Slov. nar.l doma na St. Clair Ave. Vsi direktorji so prošeni da se gotovo udeležijo.
Za zdravila
V našemu uradu je izročila poznana Mrs. Mary Peterlin iz 15804 Huntmere Ave. $25 za zdravila "streptomycin", katero vsoto so prispevali v spomin njenemu pokojnemu soprogu Louisu Peterlinu sledeči: Mr. in Mre. Anton Peterlin, E. 141 St., $5; Mr. in Mrs. Joseph Mervar, Huntmere Ave., $5; Mr. John Močnik, $5; in Mrs. Peterlin sama je prispevala $10, Vsem najlepša hvala!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
—$8.50 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress 6t March 3, 1879.
KONEC MRZLE VOJNE V BERLINU
Blokado Berlina je ameriški tisk na splošno obsojal kot nečloveško in celo agresivno fazo v "mrzli vojni" Sovjetske zveze, ki da je hotela spraviti zapadne sile iz treh sektorjev in sestradati Berlinčane. Protipoteza zapadnih sil je bila, da so blokirale sovjetsko okupacijsko zono Nemčije in začele oskrbovati svoje sektorje Berlina zračnim potom.
Sovjetsko stališče je bilo, da so zapadne sile radi svojega poskusa, da Berlinu vsilijo nemški denar, ki velja za zapadne zone, odgovorne za prometne omejitve, kakor to pravijo o "blokadi" Berlina.
Na sovjetsko iniciativo bo blokada Berlina dvignjena že v tekočem tednu. Normalne prometne zveze bodo upo-stavljene med Berlinom, ki ga obkroža sovjetska okupacijska zona, in tremi zapadnimi okupacijskimi zonami Nemčije.
Od blokade Berlina niso imele koristi ne zapadne sile in ne Sovjetska zveza. Oskrbovanje Berlina je bilo uspešno; takoimenovani zračni most zapadnih sil je deloval učinkovito. Žal je stal milijone in milijone dolarjev, zahteval pa je tudi žrtve v življenjih ponesrečenih letalcev. Dan in noč so ameriška letala s trdovratno vztrajnostjo oskrbovala tri zapadne sektorje Berlina s premogom, hrano in drugimi nujnimi življenjskimi potrebščinami. Toda brezposelnost je v Berlinu stalno naraščala, ker tovarne niso imele sirovin in se je zaradi varčevanja zalog premoga v večini tovarn omejilo obratovanje.
Blokada Berlina bi se lahko nadaljevala v neskončnost. Amerika bi za voljo "političnega in moralnega" prestiža vztrajala tudi vnaprej pri vzdrževanju zračnega mosta, kljub milijonskifn iždagkom. Nekdo je končno moral popustiti v tej nesmiseiriPberlinski "mrzli vojni." Popustila je Sovjetska zveza.
Pričakovati je bilo, da bo sovjetska ponudba za ukinitev blokade bila pozdravljena, če ne drugo kot razumen in v dobri volji podvzet korak za končanje položaja, ki ni imel nobenega smisla. Toda to se ni zgodilo. Očitno ameriški časopisi smatrajo ta korak le za eno "dobljeno bitko" v mrzli vojni s Sovjetsko zvezo. To se odraža v večini uvodnikov in komentarjev, v katerih se ukinitev blokade predstavlja za "poraz" sovjetov in "veliko zmaga" zapadnih sil. Nekateri komentatorji gredo celo še bolj daleč; priporočajo, da bi novi cilj zapadnih sil moral biti, da se dvigne tako zvano "železno zaveso!" Mnogi časopisi pa so kar naravnost izrazili svoje nezaupanje in škodoželjnost ter svarijo pred novim sovjetskim "trikom!" "Cleveland News" je na primer objavil uvodnik, katerega naslov sam po sebi pove dovolj, namreč "Sovjetsko pomirjevanje pomeni, da morajo zavezniki biti "čuječi!"
Ko so se v Lake Successu, kjer zborujejo Združeni narodi, začele širiti prve govorice, da namerava Sovjetska zveza ponuditi ukinitev blokade Berlina v zameno za nov sestanek Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki naj bi razmotrival o vseh vprašanjih tikajočih se Nemčije, je poročevalec revije "The Nation" Del Vayo zapisal, da je neki delegat hudomušno pripomnil: "To je strašno! Rusija nam je napovedala mir! Proučevati bomo morali Ustavno listino Združenih narodov, da pronajdemo, kako bi lahko ustavili to novo obliko agresije." V resnici so se najbolj vročeglavi nasprotniki Sovjetske zveze, ki vidijo edino rešitev v uničenju Rusije in "komunizma" z atomskimi bombami, resno ustrašili pomirjevalne poteze sovjetskih voditeljev.
Ukinitev blokade Berlina bodo vsi, ki so za mir in poravnavo vseh nesoglasij med velikimi silami, pozdravili kot važen doprinos za popuščanje mednarodne napetosti. Trmasto vztrajanje v nesmiselnih mrzlih vojnah na raznih frontah sveta, nepopustljivost, nezaupanje, napadi, propaganda, sovražni izbruhi in grožnje ni pravilna pot v stabilen mir, ki ga vsa ljudstva sveta tako goreče želijo.
Upajmo, da bo na prihodnjem sestanku Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil prišlo do novih soprazumov, ki bodo še bolj pojačali vero in zaupanje v mir. S sedanjim sporazumom glede Berlina je pokazana pravilna pot. Toda kakor mi z naše strani ne želimo, da bi pogoje stabilnega miru diktirala le izključno Sovjetska zveza, je objektivno pričakovati, da jih ne bodo diktirale niti zapadne sile. Preveč je na kocki, da bi se trmasto vztrajalo pri popolni kapitulaciji Sovjetske zveze samo zato, ker se nekaterim ne dopade ekonomski sistem, katerega so si poleg Sovjetske zveze osvojile še mnoge druge države. Dajmo enkrat spoznati, da je končno Sovjetska zveza tu s svojo komuni-
Kaj so pokazali dogodki v Indoneziji
9. maja, 1949.
Agencija Nova Kitajska prinaša članek ča Pinga pod naslovom: "Nauk iz dogodkov v Indoneziji." v članku, ki so ga objavljali vsi glavni lisli na osvobojenem ozemlju Kitajske, pravi med drugim:
Republika Indonezija, ki je bila ustanovljena pred dobrimi tremi leti, se je hitro zrušila pred splošno nizozemsko ofenzivo, ki se je začela lani v decembru. Narodno - osvobodilna borba indonezijskega ljudstva je tedaj stopila v novo fazo. V pičlih treh mesecih po novi nizozemski ofenzivi je gerilska vojno indonezijskega ljudstva prisilila 130,000 nizozemskih okupatorjev, da se umaknejo in branijo iz izoliranih postojank. Na-rodno-osvobodilna borba Indo-nezijcev bo uspela le, ako bo imela dobro vodstvo.
Zgodovina indonezijske nacionalne borbe kaže, da ima indonezijski narod, ki je 350 let prenašal suženjstvo in zatiranje tujih držav, čvrsto voljo, da se upre imperialistični agresiji in podjarmijenju. Toda nesreča za indonezijsko ljudstvo je bila, da je kljub temu, da je izkoristilo zmagovito končano drugo svetovno vojno in 17. avgusta 1945 razglasilo nacionalno neodvisnost, prevzela oblast v republiki Indoneziji indonezijska bur-žoazija. V skupini novih oblastnikov so bili vodilni elementi republike: fevdalna aristokracija, stari birokrati, ki so služili bivšim japonskim in nizozemskim .režimom, kompradorska buržo-azija in celo fašistični hlapci iz dobe japonske okupacije. Ko je ta aristokracija prišla na oblast, je obrnila ljudstvu hrbet, postavila se je na sovražno stališče in ga končno izdala. Vladajoči reakcionarni razredi republike so se bali protiimperialistične sile' ljudstva v lastni deželi in v vsem svetu.
Zato ne le da niso mogli podpreti velike g t v a r i nacionalne osvoboditve, marveč niso mogli obvarovati niti svoje "republike", da bi je nizozemski napadalci ne uničili. Ti razredi stoje na enakem stališču, kakor razni Nehruji, Djinnahi, Songkrami in Singmanhree-ji ter ostala strahopetna buržoazija Vzhoda. Ti razredi menijo, da se majhni narodi ne morejo osvoboditi, ne da bi se naslonili na imperializem, in da celo, če bi dosegli "neodvisnost", ne morejo živeti brez ameriške "pomoči".
Linggadjattski sporazum, sklenjen v novembru 1946 z anglo-ameriškim posredovanjem, in renvilleski sporazum, sklenjen v januarju 1948 po ameriški intervenciji, sta bila sprejeta in podpisana zaradi tega kapitu-lantskega buržoaznega stališča. Pozneje je bil sklenjen sporazum Fox.
V času druge nizozemske ofenzive konec leta 1948 je prišlo v deželi Vzhoda — na Kitajskem — do dogodkov, ki so pretresli ves svet. Kitajsko ljudstvo je z brezprimerno revolucionarno silo premagalo močne notranje in zunanje sovražnike. Indonezijsko ljudstvo torej lahko črpa potrebne nauke ne le iz lastnih izkušenj, ampak tudi iz izkušenj Kitajske.
Izkušnje revolucionarne borbe kitajskega ljudstva nam nudijo tele važne osnovne naloge: 1. Nacionalna osvoboditev se lahko posreči samo, če se opira na pravilno vodstvo in enotnost revolucionarnega proleta-riata, če pritegne široke ljudske množice in če upošteva pravilno politično in vojaško linijo. Buržoazija, fevdalni razred in drobna buržoazija ne morejo voditi v tej stvari. Ti elementi lahko privedejo nacionalno borbo samo do poraza in kapitulacije.
V tej borbo mora proletariat upostaviti enotno nacionalno fronto. Ta enotna fronta se mora opirati na množice delavcev, kmetov in ostalih delovnih ljudi. Revolucionarna zavest teh ljudi se mora najprej vzdramiti.
Enotna fronta mora tudi odločiti o metodi in stopnji sodelovanja" z buržoazijo v skladu s konkretnimi okolščinami. Tisti del buržoazije, ki kapitulira pred sovražnikom, se mora odločno odstraniti. Tisti del nacionalne buržoazije, ki ima protiimperialistične težnje, je treba pritegniti na podlagi določenega programa. Pri tem je treba uresničevati določeni sistem razkrinkavanja in si osvojiti druge oblike borbe proti omahljivemu, spravljivemu in dvoličnemu značaju buržoazije in proti njeni kršitvi programa, tako, da se široke ljudske množice osvobo dijo negativnega vpliva buržoazije. Samo tako se lahko upo stavi vodstvo proletariata in borbeno enotna nacionalna fron ta.
Razen enotne fronte v deželi mora nacionalna borba upostaviti tudi enotno fronto z mednarodnimi protiimperialističnimi silami ljudske demokracije, s proletariatom raznih dežel ter z zatiranimi narodi vseh kolonij in polkolonij. Dovoljeno in potrebno je izkoristiti nasprotje med buržoazijo raznih dežel. Toda buržoazije katere koli dežele v nobenem primeru ne smemo smatrati za lojalnega zaveznika.
Lojalnega zaveznika na mednarodnem torišču lahko najdemo samo v Sovjetski zvezi in v revolucionarnem proletariatu raznih dežel.
2. Glavna oblika nacionalne borbe mora biti oborožena borba, to se pravi, ustvariti je treba revolucionarno vojsko s proletariatom ца čelu in osvojiti si je treba оМШо borbe, ki .ustreza razmerju sil med sovražni kom in nami samimi, če je sovražnik zelo močan, je treba predvsem razviti ljudsko geril-sko borbo v podeželskih področjih. V razvoju ljudske borbe je treba upostaviti revolucionarno osnovo, da 'se zgrade revolucionarne sile, da se izšolajo kadri, uveljavijo administrativni ukrepi, razširiti revolucionarni vpliv in pripravi .vse potrebno za zavzetje mest in pristanišč, ko do zore pogoji za to.
Te temeljne izkušnje, ki so vodile kitajsko ljudstvo v njegovih zmagah, lahko koristijo tudi Indoneziji in ostalim azijskim narodom.
Klavrni poraz buržoazne republike Indonezije in sijajna zmaga demokratične revolucije kitajskega naroda kažejo vsem narodom Azije dve različni poti.
Prva pot je pot sprave in kapitulacije pred imperializmom, protiljudska pot, pot fevdalne zemljiške gospode, birokratov in birokratskih kapitalistov ter pot azijske izdaje. Ta pot vodi v nacionalni poraz in podjarmi jen je.
Druga pot je pot odločne in dosledne borbe proti imperiali zmu, pot Ijudsko-demokratičnje revolucije, pot, na kateri se delovno ljudstvo kot osnova pod vodstvom proletariata združi z nacionalno buržoazijo ter se bori proti imperializmu in fevdalizmu, to je pot enotnosti z ljudskimi množicami za mir in demokracijo na vsem svetu, za popolno odstranitev kolonialnega sistema podjarmljenja. Samo ta pot lahko privede do nacionalne osvoboditve in zmage.
Zgodovina agresije nizozemskega imperializma proti Indoneziji je tudi zgodovina oboroženega odpora idonezijskega ljudstva proti nizozemski agresiji.
stično ideologijo, in s svojim socialističnim družabnim redom in da je nobena sila orožja ne more odpraviti, ne da bi pri tem ves svet ne bil pahnjen v novo katastrofo. Z več iskrenosti dobre volje in medsebojnega razumevanja se lahko izognenio posledicam, ki jih nekateri tako vneto želijo.
Toda nizozemski imperializem je zdaj mnogo šibkejši, kakor je bil pred desetimi leti, zavest in enotnost indonezijskega ljudstva pa sta zdaj mnogo močnejša in višja kakor sta bila pred desetimi leti. Če bodo delovni ljudje Indonezije združeni v
okviru pravilne revolucionarne linije in se opirati na svoje sile in če ne bodo gojili nobenih iluzij o imperializmu in njihovih hlapcih, je popolnoma mogoče, da bo 70 milijonov Indonezijcev v narodno-osvobodilni borbi končno zmagalo.
OBISKALE IN OBDARILE SMO BEGUNČKE IZ GRČIJE
V petek dopoldne je osebni
vlak stal na postaji nekoliko da-	med tem, ko so se otroci igrali
Ije, kot navadno. Iz prtljažne-	na dvorišču, pripravile v jedil-
ga vagona so razkladali težke	niči darila. Tudi košaro za dvo-
pakete, ki so se grmadili pred	mesečnega dojenčka, ki se je
postajo zičkov
Še nekaj otroških vo- rodil že v Jugoslaviji, so na hiše pletena otroška ko- tro pripravile v kompletno po
šara za dojenčka — in vlako- steljico z novimi odejami in vo-vodja je dal znamenje za odhod. Iz sosednjega vagona pa je .	_____
izstopila skupina žena, ki so bile pripravile poleg slaščic in igrač
obložene z otroškimi darili; baržunasti medvedki, punčke, avtomobilčki, aeroplani, mali vprežni vozički — zraven pa še toliko in toliko manjših paketov in paketkov. Nekdo je pri odprtem oknu zaklical ženam, ki so k skupnemu skladišču otroških igrač še in še prilagale nove pakete: — "Kdo bodo srečni obdarovanci?" "Grški otroci!" pojasnjuje v naglici članica AFŽ,
Vlak je odbrzel dalje — nekaj potnikov je obkolilo skupi no zena in občudovalo razkošna darila. Radovednežem so žene smehljaje pojasnjevale, da po klanjajo darila grškim otrokom zene mesta Ljubljane, one pa bodo kot zastopnice vseh 4. ljubljanskih rajonov darila v tem' tednu, ki je posvečen solidarnosti z borbo grškega naroda, osebno izročile grškim otro kom in njihovim materam.
Otroško zavetišče, kjer začasno domujejo grški otroci, je od postaje oddaljeno kake pol ure. Žene si nalagajo darila. Naročja so že polna, na tleh pa je še vedno nekaj težkih paketov. V zadregi se razgledujejo okrog. Ne daleč od postaje je voznik, ki je nemara pripeljal potnike k vlaku, obračal na cesti svoj voz. Urno je skočila Marta iz Most k njemu — kakšna sreča! — voz pelje prav tja. "Seveda bom na ložil — za grške otroke pa še posebno rad," pravi voznik. Hip za tem se že pomika težko nalo ženi voz, za njim pa pešačijo članice AFŽ iz Ljubljane, ki se vso pot pogovarjajo kako bodo razvrstile darila, da bodo razveselile grško deco, kako bodo presenetile malčke, njihove ma tere pa potolažile z iskreno besedo.
Voz z darili jim je za vogalom že izginil izpred oči. Stara ženica jim je povedala, da so že na mestu. To jim je potrdila tudi skupina otrok, ki je široko odprtih oči še vedno strmela v smer, kjer je izginil voz z zapeljivimi darili. Na lepi, sončni jasi pb koncu vasi so zagledale visoko stavbo. Dalje ni bilo potrebno izpr^ševati. Veliko število rjavih otroških trenirk, ki so se sušile v soncu, potrjuje, da domuje tu deca iz Grčije. Otroci, ki so se igrali na dvorišču, so zagledali pisano obloženi voz. takoj uganili, da bo to zanje
tu in tam pokukal konjiček, avtomobilček in smuknila pisana žoga na svobodo. Učitelj in ne govalka sta imela mnogo trud^
žarečimi pogledi božali darila Ljubljanske žene so se hitro po mešala med nje, se igrale z nji mi in plesale njihovo kolo. Pri družile so se tudi devetim mate ram grških otrok, se razgovar
vprašaš, kako so zadovoljne Jugoslaviji, se nasmehnejo po hvalijo veliko skrb, ki jo ljudska oblast posveča njim in deci in solznih oči dodajo: "Težka usoda našega naroda in svojcev nas teži ..." Po izmučenem, bledem obrazu pridrsi solza, ki jo skrijejo v črno ruto — in potem ne spraviš zlepa besede iz njih.
članice AFŽ iz Ljubljane so
lančastimi zavesami. Na mizo starejših šoloobveznih otrok so
tudi darila, ki naj bi jim služila tudi že kot vzgojni in učni pripomočki: računala, slike, sestavljenke itd. Ostali dve mizi pa sta bili bogato naloženi z vsakovrstnimi punčkami, avtomobilčki in drugo pisano šaro.
Učitelj in njihova vzgojiteljica sta otroke pripeljala v jedilnico. Disciplinirano so se postavili vsak na svoj prostor. Za-
stopnica AFŽ organizacija iz rajona Most je otroke v imenu vseh ljubljanskih žena iskreno pozdravila in jim izročila darila. Medtem ko se je učitelj ljubljanskim ženam zahvaljeval za sestrinsko pozornost in bogata darila, se otroci niso mogli več vzdržati. Avtomobilček je bil že v žepu, žoga v rokah. Mali deček se je ljubljanskim ženam iskreno zahvalil za darila, potem pa so skupno zapeli grško himno.
Ta dan je ostalo izdatno kosilo na krožnikih mladine skoro nedotaknjeno. Tudi k popoldanskemu spanju jih je bilo težko pripraviti , . .
Tako so v "Tednu solidarnosti z borbo grškega naroda" slovenske žene pokazale svojo is* kreno solidarnost z grškim narodom tudi v drugih domovih, kjer so začasno nastanjeni grški in makedonski begunci. V teiu domu je 85 otrok, ki so večji del pripadniki makedonske manjšine iz Egejske Makedonije. Otroci so v najboljših rokah in se telesno in duševno dobro razvijajo. Starejši otroci nad sedein let stari imajo v domovih tudi svojo šolo, kjer jih poučujejo njihovi učitelji v materinščini.
KOROŠKE VESTI
Naše žene se zavedajo važnosti organizirane borbe
V času, ko potekajo v Londo nu pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ki so življenske važnosti, za vse koroške Slovenes, so spregovorile tudi naše slovenske koroške pro-tifašistke. Zbrale so se v Celovcu in zborovale v natlačeno polni Rothovi dvorani, kjer se je vršil I. Pokrajinski zbor Antifa-šistične fronte žena za Slovensko Koroško. Na ta zbor so prihitele zavedne koroške žene, prispele pa so tudi sestre iz Slovenije in Jugoslavije, ki so doživele ob vstopu v dvorano izraze prisrčne manifestacije in navdušenega vzklikanja. S toplimi občutki so naše koroške protifašistke poslušale pozdravni govor tovarišice Mare Rupe-ne — Osolnikove^ ki je našim slovenskim ženam sporočila borbene pozdrave Glavnega odbora Antifašistične fronte žena Slovenije. Razpoloženje borbenih pro-tifašistk so povzdignili pozdravni govori predstavnikov Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, Zveze demokratičnih žena Avstrije. Tov. Tončka Majcen, ki se je borila kakor partizanka na koroških tleh, je opozarjala na veliko nevarnost, ki jo predstavljajo izdajalski begunci, ki so prebeža-li na Koroško pred zmagovito Narodno - osvobodilno vojsko. Poročilo o delovanju organizacije Slovenskih protifašistk na Koroškem nas poučuje, da spadajo med najlepše uspehe številni dobro organizirani tečaji v Kaznih ženskih strokah. V novi Pokrajinski odbor Antifašistične fronte žena za Slovensko Koroško so bile izvoljene tiste tovarišice, ki so se najbolj izka-
zale v vztrajnem delu in odločni , borbenosti. Slovenske žene bodo saj je iz rahlo zavitih paketov v bodoče posvečale posebno
skrb vzgoji maldine, ki naj se razvija v naprednem duhu ter !- poglabljanju strokovne izobrazbe. Končno so se slovenske ko-
da sta zadržala otroke, -ki so z roške žene izrekle za mir in so
sporočile svojC pozdrave ter iz I- raze predanosti maršalu Titu in .- Centralnemu odboru AFŽ Jugo-- slavije. Hkrati pa so izrekle tudi svojo zahtevo po takojšnjeija javno-pravnem priznanju Osvq
jale z njimi o borbenosti in trp- bodilne fronte za Slovensko Kq-Ijenju junaškega naroda. Ce jib roško. V resoluciji dr. Beblerju
pa so poudarile svojo željo po I- priključitvi Slovenske Koroškp k Jugoslaviji.
Mladina bo gradila nove kulturne domove
Slovenska koroška mladina se ni dala ugnati, ko je šlo za vprašanje obnove prosvetnega doma v Žitari vasi, ki so ga porušili nacisti. Nadaljevati hoče svoje
delo š požrtvovalnim udarni^' kim delom. Popularizirati hoče kulturne domove in hkrati pritegniti čim več mladincev mladink. Ne gre pa samo prosvetni dom v Žitari vasi, ki ga hoče mladina dograditi, ampak tudi za povečanje že obstoječih domov ter zidavo novib domov kulture in prosvete tarfl' kjer si jih ljudstvo želi. NaŠ® mladina na Slovenskem Koroškem se namreč dobro zavedfli da morejo postati novi domoVi zbirališče vsakega našega delovnega človeka. Skupno tekffl"' vanje pri delu, obnovi in grad' nji domov kulture in prosvete bo prineslo nedvomno vse, se je pokazalo v Žitari vasi ^ kar se bo prav tako izkazalo tudi v vseh drugih podobnih merih.
Po koroških vaseh
V	Dobu smo imeli dobro obiskan kmečko-gospodarski tečaj-kjer so nas predavatelji strokovnjaki seznanili z vsemi varnejšimi vprašanji napredneg^ kmetijstva. Kakor ostali tečaji te vrste, tako je pokazal tudi naš tečaj lep uspeh.
V	Bilčovsu smo se zbrali Informativnem sestanku. Spr®' govoril je tov. Prušnik Karel, ki nas je poučil glede stanja 1®^' donskih pogajanj in pozval k nadaljnji borbi za pravično i^ zadovoljivo rešitev vprašanja Slovenske Koroške.
V	Radišah smo se razvedri^' ob šaljivi igri, ki je nudila тлпо-go zabave, ter mnogo pridobi" ob predavanjih, ki sta jih
v okviru ljudske univerze to^-dr. Luka Sienčnik in dr. Petek mlajši.
V	Velikovškem okraju sin" imeli strokovne tečaje KmeČk® zveze za Slovensko Koroško ^ Pribli vesi in v Železni kapli ter pri Burgerju v Šmartnem Velikovcu. Tgvariša Vernik Pečnik Janko sta nam dala koristne nasvete, kako je treb^ delati v sadovnjaku, da boiw" želi v sadjarstvu čim lepše uspehe.
V	Št. Jakobu v Rožu sta s® poročila tov. Šimej Martinjak tov. Micka Krajner iz GorinČie-Ženitovanje je bilo v NarodneU^ domu, razpoloženje številnih navzočih domače in slovensko-
Pevci so zapeli izbrane narodne in partizanske pesmi.
V	Pliberku so zopet pripravili igro, to pot "Lepo Vido". Množice slovenskega ljudstva so P"' polnoma napolnile prostoru^ dvorano. Prijetno so preseneti i igralci pa tudi šmihelski tambi^' raši. S prireditve smo poslali r®' solucijo tov. dr. Beblerju, v ka' teri mu izražamo iskreno zahvalo za njegov odločen nastop
(Dalje na 3. strani)
9. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
Lavo čermeli:
STRAN 3
"Na skrajnem spodnjem koncu našega planeta leži začarana •^бИпа kot bledolična spavajoča princesa. Mračna in krasna spi v svojem ledenem oklepu, njeno belo valovito krilo se čarobno sveti od ametistov in smaragdov iz ledu, njene sanje so lesketajoči ledeni obroči okoli Son-Pa. in Meseca, njena okolica pa vse pastelne odtenke: ble-dordeče, zlate,
Taka je Antarktika, vabeča dežela, ovita v večno tajinstve-B08t. Ta celina v ledenem okle-Pu pokriva najmanj 15 milijo-^("v kvadratnih kilometrov ze-^eljskega površja — skoraj to-kakor Južna Amerika. To-pretežni del njene notranjo-je manj znan kakor osvetlje-del Meseca." V sto letih, od-kar so to deželo odkrili, je bilo njenih obalah manj kot 600 vUdi. Kakor sirena vabi nemir-doživetij željno človeštvo po-^°jnega časa."
Tako začenja Richard E. "yrd svoje poročilo o veliki eks-Pediciji v Antarktiko v zimskih ^lesecih leta 1946—47.
K^edena princesa, Antarktika, ^ vabila in čakala rešitelja, "rincev, ki so jo hoteli zbuditi spanja, ni manjkalo. Nič manj ^akor dvanajst držav je ob kon-leta 1946 pripravljalo poho-^ v to deželo. ToSa ni bila le-Bota spavajoče princese, ki je ^"'ivabila toliko tekmecev, glav-vaba je bila bogata kraljevska dota, ki utegne biti skrita Pod debelo ledeno skorjo.
Krono je odnesla ekspedicija уојпе mornarice Združenih dr-^v Amerike pod vodstvom zna-polarnega raziskovalca R. Pyrda, ki je štela štirinajst ladij in štiri tisoč mož. Razpolagala je z najjačjimi ledolomilci, ^ prjaško nosilko za kopna leta-p ki so bila opremljena s ko-W in smučmi ter so imela za S'^etanje z ladje in z ledene WoŠče raketni pogon, s tender-Za vodna letala in celo s pod-l^ornico, ki pa se je kaj kmalu Ukazala za neprimerno v boju ^ ledenimi gorami. Imela je tudi ^'jakarje (helikopterje), ki so ^^ali pot ledolomilcem skozi ^'a.vajoči led. Za pomikanje po Spni zemlji pa so rabili motor-sani in močne, tankom po-Pbrie traktorje na smučeh, po-teh pa tudi izkušeno klasič-prometno sredstvo polarnih ^sel, sani s pasjo vprego. ..Glavna nalpga ekspedicije je '*0 mapiranje skoraj neznane-kontinenta iz zraka. V ta ^aiuen naj bi rabil trimetrogon, f^ Se je za časa' vojne tako do-obnesel pri zračnem snema-severne Afrike in zahodne ^""ope. Kakor pravi že ime, gre kombinacijo treh fotograf-. kamer, izmed katerih je snemanju ena usmerjena na-^iČno proti zemlji, drugi dve desno in levo pod kotom 30 ^°Pinj s horizontom. Četrta ka-Gfa fotografira časovne in *'Uge registrirne priprave v letalu. Vse štiri kamere ^ sprožijo istočasno in avto-^tsko. Število sprožitev se rav-

po hitrosti in višini letala, je še peta kamera, ki je
sestavni del višihomera in ki stalno po jeku radarskih sun-koy beleži višino. Iz povprečne višine 3000 metrov zajame trimetrogon 100 kilometrov širok pas in pri enem samem poletju tja in nazaj se utegne ob ugodnih vremenskih prilikah mapi-rati do 250,000 kvadratnih kilometrov.
Druga priprava, s katero so bila opremljena letala in s katero so iz zraka proučevali kamni-tne plasti pod debelo ledeno skorjo in odkrivali rudna ležišča, je bil magnetometer.
Dasi je dejansko raziskovanje trajalo le nekaj tednov, so bili doseženi uspehi vendar v skladu z velikanskim uporabljenim aparatom. Mapirali so okoli štiri milijone kvadratnih kilometrov kopne zemlje, od katerih dobre četrtine ni prej še videlo človeško oko. Prav tako so proučili približno 200,000 kvadratnih kilometrov z ledeni-, mi ploščami pokritega morja, koder nI. še plula nobena ladja. Odkrili ali ponovno ugotovili so kakih 10,000 km obale; prava dolžina dognane obale pa je mnogo večja, č e upoštevamo vse zalive in rte. V novo mapo Antarktike sa vnesli celo vrsto prej neznanih gorovij z vrhovi, ki spadajo med najvišje na Zemlji, ter mnogo novih otokov, polotokov in zalivov. Nasprotno pa so ugotovili, da je bil od prejšnjih ^raziskovalcev marsikateri otok zabeležen samo na optični prevari in da je bila obala zlasti na tistem delu, ki gleda proti New Zealandu, povsem samovoljno začrtana.
Byrdova ekspedicija je bila razdeljena na tri skupine. Prva, največja in pod vodstvom samega Byrda, si je utrla pot od Scottovega otoka skozi plavajoči led y Zaliv kitov, ki ga oklepata z zahodne strani Rossova in z vzhodne strani Prestrudo-va ledena ploščad. Tam so nedaleč od prejšnjih treh taborišč (iz leta 1929, 1934 in 1940 —41) postavili novo, ki so ga prav tako krstili za Malo Ameriko. Rossova ledena ploščad meri kakih 400,000 kv. kilometrov in je po potresnih poskusih, ki so jih napravili, od 150 do 250 metrov debela, tako da tehta celotno nekaj bilijonov ton. Ta ogromna ploščad se premika dnevno za dober meter. Ker se obenem premika proti njej Prestrudova ploščad, bo Zaliv*kitov verjetno kaj kmalu izginil. Od te ploščadi pa se stalno odlamljajo ogromni kosi (celo do 200 kv. kilometrov), ki odplavajo kot ledene gore proti severu. Naloga osrednje skupine je bila proučevati obalo v dolžini kakih 90 stopinj in notranjost dežele do samega tečaja.
V noči od 15. na 16. februar 1947 je Byrd z dvema letaloma kljub raznim nesrečnim pripetljajem dosegel južni zemeljski tečaj in poletel tudi dobršen del preko njega. Tako so bili ljudje četrtič na južnem tečaju: 1. 1911 Amundsen, leto nato Scott, 1. 1929 Byrd in tokrat zopet on. Ker susola v bližini tečaja od-
pove, je Byrd usmerjal letalo s pripravo, ki jo je izuniil A. H. Bumstead. V bistvu je to sončna ura, le da se z njo ne določa po senci čas, temveč, ker je čas znan, nebesna smer. Za ugotovitev, kdaj so bili nad samim tečajem, je po Byrdovi izjavi tudi v času, ko razpolagamo s silno občutljivimi navigacijskimi pripomočki, še vedno najboljše pravilo, ki ga bodo razumeli bralci, katerim so znani osnovni pojmi astronomije: "Na tečaju sta višina in deklimacija Sonca enaki".
Glede južnega magnetnega tečaja (po njegovem magnetizmu ga lahko imenujemo tudi magnetni severni tečaj) je ekspedicija dognala, da ni samo ena določena točka, temveč veliko število točk na ovalni ploskvi kakih 2,500 kv. kilometrov, kjer kaže inklinacijska igla navpično proti zemlji, in da se te točke stalno menjajo. Praktično lahko imamo matematično središče tega ovala za južni magnetni tečaj. Severni magnetni tečaj se je v zadnjih letih vidno premaknil, verjetno je bilo podobno tudi z južnim tečajem, toda ekspedicija je imela premalo podatkov, da bi to točno ugotovila. Na karti je označen tudi južni geomagnetni tečaj. Ta je, kakor je razvidno, različen od južnega magnetnega. V tej točki je južni konec osi zemeljskega magnetnega polja, ki oklepa z zemeljsko osjo kot 12 stopinj.
Iz ogromnega nabranega materiala naj pokažemo bralcem samo sliko največjega ledenika, ki je še enkrat večji od največjega doslej znanega ledenika na svetu in ki je najmanj 130 kilometrov dolg ter pade od 5000 metrov visokega Mont Marck-hama do Rossove ledene ploščadi ob morski obali, tako da je dejansko ogromen ledeni vele-tok.
(Dalje prihodnjič)
21.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
22.	maja, nedelja — Koncert zfeora "Slavulj" v SND
28.	maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29.	maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju
junija
3.	junija, petek —. pieg podr. št. 25 S2Z (St. Vitus Cadets) v SND
4.	junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND
5.	junija, nedelja — Piknik Slov. zadružne zveze na SNPJ farmi.
5. junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11.	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" St. 5^6 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, pedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 3$.2 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Don\a zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
julija
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljdt — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma ZapadnUi Slovencev, 6818 Denison Ave.
31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
avgusta
7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ
7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Aye.
14 avgusta, nedelja — Piknik
KOROŠKE VESTI
(Nadaljevanje z 2. strani)
pravice slovenskega ljudstva na Koroškem.
V Pliberku smo pokopali 29-letnega Alfreda iz težkp prizadete Plešivčnikove družine. Nesrečni starši so izgubili enega od sinov v vojni, drugi, inž. Er-hard se je nedavno smrtno ponesrečil pri vožnji z motornim kolesom, sedaj je preminil za posledicami usodne prometne nesreče tudi tretji sin.
(SANS—Chicago)
Društveni koledar
maja
14.	maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND
15.	maja, nedelja —^ Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND
20. maja, nedelja — Qdprtija izletniških prostorov SNPJ.
stOIN
OPPORTUNITY
/A/l^£Sr /A/ US:SAV//^6S SO/VPS
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preslabi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico«07l8

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi. 20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi 21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
septembra 24. in 25. septembra — Tride-
setletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
oktobra
28.	oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St
29.	oktobra, sobota—Halloyveen party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
novembra
20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvećda" v Slov. društvenem domu na Reciter Aye.

Good intentions don't ж good wwiqgg plao. WhWf# the smart way to @$ye? ^ way that"■—
1. Regular ч 2. CoavaalMl 3. DopendqW* ^ Ajatpmalk
You can get this foolproof cnmhinariua ty bwadog In U. S. Sayings Bonds. Bitl^er of tbesc taso;
Join your compaxty'e PayroM join your bank's Boxtd-^-McaA .
Then sit back and waAch jfow	|
themselves, fattening up at the гџЦт pf (qm fpr Лцш you put in, every ten yeafs.
Thaf s one sure way to tying ћоџав the hecBH i
And by bacon we mean the фкда you	a^ot %r
the future: a home, a business, a coDege	md
freedom from worry.
Go reserve a slice of for ;
4
i$ su!^ saving"
ENAKOPRAVNOST
Prežihov Vorane
Skrivna bralnica
.(Nadaljevanje)	1
Svinje pri jedi poslov niso nič in tudi Strahun se zanje J, Zmenil. Mala južina se še ni ^'^čala in začela se je že večer-V • Bil je tisti čas, ko se je zve-jedlo le enkrat vse skupaj, še ni bilo poljskega dela, ko . 'aje mala južina še pri dne-K mizi je prisedel tedaj tudi .^spodar in še dva otroka, sin ^ ^či, ki sta medtem prišla od ^Kod. Gospodinja je že prej na-°mila velikp glinasto skledo z ^^Oelinai pesan^i, ki jih je nalo-iz svinjskega kotla. Bili so
Poglavje iz romana "Pristrah"
to lepi, debeli in rumeni kosi pese. Mahoma je cela dimnica

zadišala po njej. To skledo je gospodinja postavila na sredo mize in je potem tudi sama pri-sedla poleg gospodarja. Preden so začeli s peso, je veliki hlapec na glas zmolili predjedno molitev. Družina je jedla peso kar z rokami; vsak je vzel v roke en sadež in ne da bi ga prej olupil, ja zasadil vanj svoje dlesni. Jed je bila zelo sočna in dišeča, rumeni sok, ki ga usta niso utegnila sproti posrkati, je ljudem curkoma lil po
rokah. Najbolj se je pri pesi odlikoval pastir, ki je s tako vne-mu zasajal svoje zobovje v peso, da je vsakikrat odšlo z njim najmanj četrt sadeža. Edino gospodar je jedel z nožem, to se pravi, da je položil sadež na mizo in ga odrezoval kos za kosom ter ga počasi tlačil v usta. Po pesi je prinesla velika dekla na mizo "črno juho", to je veliko skledo prežgane juhe, v ka teri je bilo zameteno nekaj črne moke. Pastir Zelen lajbič je pravočasno razdelil med jedce žlice, ki so takoj začele ropotati po skledi. Čeprav ta juha ni bila kaj prida za Oči, je фога1а biti okusna, ker so se posli na koncu $e z žlicami preganjali za ostanki.
To je bila večerja pri Vohne-tu, velikem kmetu na Vrheh,
Strahun ali strgan dohtar se tudi za toplo večerjo ni zmenil, ampak je trdovratno ležal na klopi, čeprav ga je žlica čakala na mizi. Posli so po večerji nekam izginili, razen pastirja in velike dekle, ki sta ostala v dimnici. Ravnotako tudi ožja Voh-rieča družina. Pastir je potegnil z glist velik sveženj suhih borovih tresk, ki'so bile naceplje ne nalašč za svečavo, in se use del na klop pri peči, kjer je stal velik svetnjak, v katerem je že gorela taka treska in razsvetljevala dimnico še kar dobro. Svetnjak je bila prastara naprava, v katerega so se vtikale treska in se sproti otirale. Po
stari navadi je moral svetiti pastir, če je bil pri hiši, drugače pa kak najmlajši član družine. Zelen lajbič se je resno pripravljal na ta posel, kar je pričalo, da se bo v hiši nocoj godi'-lo še nekaj posebnega. Nocoj se pri Vohnetu zvečer ni kaj delalo, ker je bila sobota zvečer in se je praznovalo. Moški so posedli okrog mize in molčali, po-č&si so se vrnili tudi posli, ki so po večerji izginili iz dimnice. Vsem se je poznalo, da nekaj pričakujejo, le Strahun se hi zmenil za nič in je dalje ležal na klopi, dokler ni gospodinja pristopila k njemu in ga potegnila za rokav. Strahun je t^koj vstal in sel k zidu ter se usedel na rob ognjišča. Gospodinja mu
je dala precejšen glinast pisker, iz katerega je močno zadišalo po pravi kavi. Kava je našla pot že tudi do Vohneta, seveda le za izbrane ljudi in ob posebnih priložnostih. Vse je kazalo, da inia-jo nocoj s Strahunom neke posebne namene, ker je bil deležen take pozornosti. V dimnici je bilo prijetno toplo, tudi dim nocoj ni nagajal preveč in se je pl^il le pod stropom, pod njim pa je nastala in se spuščala k tlom neka udobna dremavica, ki se je vgem pognala.
Gospodar Vohnet je vzel s police veliko belo repo, ki je bila izvrtana, l.uknja pa napolnjena z lojem, v katerega je bil vtaknjen stenj, prižgal luč in jo odnesel v vežo, kjer jo je posta-
vil na prazen sod, ki je stal tam. Ta luč je komaj ђг1е1а, toda zadostovala je popolnoma, da se je moglo priti skozi vežo brez smrtne nevarnosti. Potem je rekel proti škafu, v katerem je Burga pospravljala svojo peso, katero so ji morg.li prinesti na posteljo, nekaj nerazumljivih besed, ki so bile podobne ukazom, nakar se je zopet vrnil v dimnico. Sedaj je bil tudi že Strahun gotov s kavo, ki ga je očividno spravila v dobro yoljo, da je prisedel k mizi in začel go, voriti.
"Nocoj zna biti veliko Ijijdi," je dejal gospodarju.
Ta pa ni bil za pogovore in je kratko rekel:
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
9. maja, 1949'
MIHAIL ŠOLOHOV i
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje) .
Konj pod njim je bil izvrsten, temen rjaveč z belimi nozdrva-mi. Njegovega prejšnjega gospodarja — kozaka iz usthoprs-kega okraja — je Koševoj pobil v naskoku. Konj je bil bojni plen, z njim si se lahko postavil: bil je nekaj vreden zastran rasti, ognjevitosti, hoje in vojaške strumnosti. Ampak sedlo pod Koševojem je bilo komajda vredno tega imena. Podsedlica oguljena in zakrpana, zadnja podprega iz irhovinastega jermena, stremen za vse nič ni bilo mogoče očistiti zastarele rje. Ravno tako preprosta brez vsakršnih polepšan j je bila tudi uzda. Nekaj je bilo treba ukreniti, da bi vsaj brzdo malo po-lišpal. Miška se je dolgo ubadal, preden je rešil to zadevo, konec koncev pa ga je razsvetlila zelo srečna domislica. Zraven trgovske hiše, kar na sredi trga, je stala bela nikeljnasta postelja, ki jo je bila štacunarjeva slu-žinčad potegnila iz gorečega do ma. Na vogalih postelje so se slepeče svetile bele krogle in odbijale sonce. Treba bi jih bilo samo sneti ali odlomiti, potlej pa obesiti k brzdicam, pa bi uz-dica dobila že vse drugačno podobo. Miška je tako tudi napravil: odvil je s posteljnih vogalov na znotraj votle glaviče, jih s svilnatimi vrvcami pritrdil na brzdo, dve na obroča žval, dve od načelju, na Vsako stran po eno, in krogle so zasijale na glavi njegovega konja kakor belo opoldansko sonce. Lovile so sončne žarke in se bliskale, da je jemalo oči! Svetile so se ta ko, da je hodil konj proti soncu meže, se na gosto spotikal in negotovo prestavljal noge. Toda ne glede na to, da so konja svetlikajoče se krogle slepile, ne oziraje se na to, da je konjske oči ščemela svetloba in so se mu solzile, Miška ni snel z uzde niti ene krogle. Tedaj pa je že kmalu prišel čas, ko je bilo treba oditi iz na pol požganega, po izgoreli opeki in pepelu smrdečega trga Karginske.
Polk je moral iti proti Donu v smeri proti Vešenski. Zategadelj Mišku ni bilo posebno težavno, da si je izprosil pri po veljniku izvidnice prost dan, da bi pogledal k domačim.
Načelnik mu ni le dovolil krat ki dopust, ampak napravil še več:
—	Oženjen? — je pobaral Miška.
—	Ne.
Uncle Sam Says
a
M,
Fnr too many of your dreams have ■ habit of vanishing into thin air. But Jjiat doesn't have to happen to you. You can hold onto your dreams and have them come true at just the right time to enjoy them most. The answer ie—invest in U. S. Savings Bonds. They are a sure, safe investment, for your money grows and in ten years you get back $4 for every $3 you put down now. There are two automatic ways of getting onto safe financial ground and that is through the Payroll Savings Plan where you work, or if self-em-plowed, the Bond-a-Monlh Plan where yon hank. 17.S. Treasury Dtjmrimtnt
—	Pod komolcem jo imaš, je-li?
—	Kaj? . . . Kaj pa je to? — se je začudil Miška.
—	No, na roke sta si s katero!
—	A-a-a ... Ne tako. Punco imam med poštenimi dekleti.
—	Pa uro z verižico imaš?
—	Nimam tovariš.
—	E, ti! — in poveljnik izvidnice — Stavropolčan, poprej nižji častnik s čezmerno odsluženim rokom, ki je sam neštetokrat hodil domov iz stare vojske na dopust, je iz skušnje vedel, kako neprijetno je priti iz edinice golorok — je snel s svojih širokih prsi uro in neverjetno težko verižico in dejal:—Vrl vojščak si! Na, nosi jo domov, nasuj punčaram peska v oči, mene pa se spomni, ko ga boš že pošteno imel pod kapo. Sam sem bil mlad in sem deklice no-ril, pri ženskah vasoval, vem . . Verižica je iz novega amerikan-skega zlata. Če te bo kaj vprašal, mu tako tudi povej, če pa bo kdo sitnaril, tiščal in sničavil in baral, kje je žig — ga mahni naravnost po gobcu! Vtikljivi ljudje se dobe, ki jih je treba brez nadaljnega počiti po čeljustih. K meni je bil, onega, nekoč, ko sem bil v krčmi ali na nekem javnem prostoru, ali da kar naravnost povem, pri ženskah, priletel nekakšen pero-prask iz kake štacune ali kancli je pa me je hotel pred vsemi spraviti v sramoto: "Razobesil si je verižico po. trebuhu, kakor da' bi bila iz suhega zlata .... Ampak kje pa ima žig, če dovolite pogledati?" Jaz pa, hm, mu nisem pustil niti pisniti več: — "Žig? Tule je!" — in dobroduš ni Miškov komandir je stisnil rjavkasto pest, veliko kakor otroška glava, in sunil z njo z divjo in strahotno silo.
Miška si je obesil uro, se ponoči ob svitu ognja obril, osed-lal konja in oddirjal. Ob svitanju je prijahal v Tatarski].
Vas je bila še po starem: ravno tako je še dvigala proti sinjemu nebu opečnata cerkev na pritlikavem zvoničku zbledeli pozlačeni križ, še zmeraj so kakor nekoč utesnjevale vaški trg mogočnjaške duhovske in trgovske hiše, še vedno je z is tim domačim jezikom šepetal topol nad na pol razpadlo bajtico Koševojevih . . .
Presenečala je samo za vas neobičajna neznana omrtvelost, kakor s pajčevino zapredene ulice. Na cesti ni bilo žive duše Bajte so imele trdno zapahnjene naoknice, po vratih so ponekod visele žaljice, večina duri pa je bila na stežaj odprta. Kakor da bi bila kuga šla s črnimi stopinjami skozi vas, izpraznila domačije in poti in napolnila obljudena poslopja z osamelostjo in mrtvilom.
Miška je zavil na domače
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blaga jničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
dvorišče. Nikdo izmed svojcev mii ni prišel naproti. Vežna vrata so bUa na stežaj odprta^ pri pragu se je valjala razcefrana rdečearmejska ovijača, zmečkana, od krvi črna obveza, že raz-krojene kokošje glave, pokrite z muhami, in perje. Očividno so rdečearmejci pred nekaj dnevi južinali v kajži; po tleh so ležale črepinje razbitih lončenih piskrčkov, oglodane kurje kosti, čiki, pohojeni konci časnikov . . Miška je potlačil težak vzdih in stopil v izbo. Tam je bilo še vse kakor nekoč, samo ena loputa: prikletja, kjer so ponavadi jeseni spravljali melone, je bila videti pridvignjena.
Miškova mati je imela navado, da je ondukaj pred deco skrivala posušene krhlje.
Ko se je Miška domislil tega, je stopil k podnici. "Da me ni navsezadnje mama očekpvala? Morebiti je tukaj kaj spravila?" — je pomislil. Potegnil je sabljo iz nožnice in jo skoncema za-pičil vanjo. Zaškripala je in se vdala. Iz kleti je zevalo po vlagi in gnilobi. Miška se je spustil na kolena. Oči se mu niso privadile še teme in dolgo niso ničesar zagledale, nazadnje pa so uzrle: na pogrnjenem starinskem prtu je stal polič žganice, ponvica s plesnevelim cvrtjem, ležal je krajec kruha, ki so ga na pol snedle miši; skodelica, dobro pokrita z lesenim krož nikom .... Starka je čakala sina. Čakala kakor najdražjega gosta! Mišku je srce zadrhtelo v ljubezni in radosti, ko je zle zel v podklet. Vseh teh stvari, ki so bile urejeno razpostavljene po starem, čistem prtu, so se pred nekaj dnevi dotaknile skrbeče materine roke! ... — Tamkaj je bila sijala tudi platnena torbica, obešena na gredo. Miška jo je hlastno snel in potegnil iz nje par svojega sta rega, a čednega pokrpanega, opranega perila,
Mati je bila bržkone za Donom. "Ni si upala ostati, pa saj je tudi bolje tako, če ne, bi jo bili kozaki za trdno ubili. Še tako so jo prejkone zastran mene .pestili kakor srenjsko je pomislil, se malo pomudil in odšel. Odveza! je konja, ali k Melehovljim se ni drznil jezditi: njihova domačija je bila prav nad Donom in izza Dona bi
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami'. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311.
BARTENDER
mlad, pošten, snažen in zanesljiv dobi dobro delo. Mora imeti nekaj izkušnje. Zahteva se priporo čila. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
LEPA ZIDANA HIŠA
za eno družino, 8 sob, se proda radi ureditve zapuščine. Nahaja se na 17618 Grovewood Ave. Cena $15,000. Za podrobnosti se zglasite na
747 E. 185 ST.
FARMA 30 AKROV '
samo 14 milj iz Euclid, O., blizu Chardona. Moderna hiša s 7 sobami in "cottage" na prostoru; 100 sadnih dreves-in vinograd; 5 akrov obdelujoče zemlje, ostalo gozdno drevje. Farmska in zunanja poslopja so v izvrstnem stanju. Vzame se posestvo v zameno. Pokličite lastnika na
IV 7648
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 82 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 82nd St.; vhod lamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
utegnil kak umetalen strelec pogoditi Miška s svinčeno ne-oblečeno uporniško kroglo. In Miška se je odločil, da bo zaja-hal h Koršunovljim, ob somraku pa se je vrnil na trg in v varstvu teme zažgal Mohovljo in druge trgovske in duhovske hiše.
Po zavrteh je pridirjal do obširnega Koršunovljega selišča, zajezdil skozi razpahnjeno leso, privezal k ograjici konja in ravno že mislil stopiti v hišo, ko je na prag stopil ded Grišaka. Snežnobela glava se mu je tresla. Od starosti zmedlele oči so mu brljavo žmerile. Neponošen siv kozaški suknjič z rdečimi pentljami na zaselcih zamašče-nega vratnika je bil skrbno zapet, mahedravasto prazne hlače pa so mu uhajale in ded jih je moral venomer pridrževati z roko.
—	Dober dan, ded! — Miška je obstal pred vrati.
Ded Grišaka je molčal. V sre-pem pogledu sta se mu mešala jeza in gnus.
—r Dober dan, pravim! — je Miška zvišal glas.
—	Bog daj, — je po sili odvrnil starec.
Še nadalje je ogledoval Miška z nepotešljivo srdito pažnjo. Ta pa je stal z neprisiljeno sproženo nogo; švrkal je z bičem, se čemeril in stiskal dekliško napete ustnice.
—	Zakaj pa nisi, ded Grigo-rij, bežal za Don?
Odkod pa veš, kako mi je
ime?
Tukajšnji rojak sem, zato
vem.
—	Čigav bi neki bil?
—	Koševoj.
—	Akiinkov sin? Tistega, ki
STREŽNICA
dobi delo v gostilni ob večerih.
7 ur vsak večer. Za podrobnosti se vpraša na . 747 E. 185 ST.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
Pri nas rade volje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg. Mich.
V priporočilo
Za vljudno in točno postrežbo ter zmerne cene
OBIŠČITE
DAVID'S
na 934 E. 152 St.
GLenville 8287
kjer si bosi* lahko izbrali is njih obširne zaloge zlatnino, stenske in zapestne ure, srebrnino, radio aparate in električne predmete,
VABIMO VAS, DA SI OGLE DATE NAŠO TRGOVINO IN SE SEZNANITE Z NAMI
je bil pri nas za dninarja?
—	Ravno tistega,
—	O, ti si torej, gospodek? Za Miška so te krstili pri svetem krstu? Pravi si mi! Ves si po očetu vrgel! Le-oni je menda za dobro rad s hudim plačeval, ti pa si nemara tudi te bire ?
Koševoj je potegnil z roke rokavico, in se še bolj namrgo-dil,
—	Naj mi bo ime kakorkoli že in naj bi bil kdor si že bodi, tebi nič mar. Zakaj, pravim, se nisi umaknil za Don?
—	Nisem maral, zato tudi nisem šel. Kaj pa ti? Med antikri-stove hlapce si se zapisal? Rdečo zvezdo si na čapko prisil? To pomeni, da si ti, pasji sin, gr-doba, zoper naše kozake? Zoper svoje vaščane?
Ded Grišaka je s klecajočimi koraki stopil izpred praga. Kakor je bilo videti, seje slabo hranil, odkar je~ bila vsa Kor-šunovlja družina zbežala čez Don. Domači so ga zapustili, za-
to je stal onemogel, starčevsko zanemarjen pred Miškom in ga začudeno in jezno ogledoval.
—	Zoper, — je odgovoril Miška, — In kakor vse kaže, jim bomo kmalu dali po repu!
—	Kaj pa je v svetem pismu rečeno? S kakršno mero boste merili, s tako vam bo tudi odmerjeno, Kaj pa to?
—	Nič nikar mi, ded, glave ne beli s svetim pismom, nisem zato prišel semkaj. Pri tej priči se spravi iz hiše!
—	Kako to misliš?
—	Kar tako.
—	Ampak kaj bi rad? . . .
—	Čisto ni! Spravi se, pravim! . . .
—	Iz svoje hiše ne pojdem. Vem, zakaj in po čemu ... Ti si antikristov hlapec, njegovo znamenje imaš na čapki! Takole je bilo o vas rečeno pri preroku Jeremiju: "Jaz jih bom nahranil s pelinom in napojil z žolčem in od njih bo prišla oskruna čez vso zemljo." Vidiš,
res se je spolnilo, da se je dvig* nil sin nad očeta in brat па^ brata ...	;
— Le nikar me ne mešaji ded! Zdaj ne gre za brata, tule je kaj preprosta računica: moj oče je pri vas noter do smrti garal in jaz sem pred vojno vašo pšenico mlatil, svoje mlad" življenje tlačil z vašimi vreča* mi zrnja, zdaj pa je prišel čaSi da se zbotamo. Poberi se iz še, pri tej priči jo bom zažgal-Živeli ste po čednih domovini poslej pa boste živeli tako, kor smo živeli mi; v slamnati kajžah. Ti gre v butico, stari?
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti"
vedno sveže dnevne novice " dogodkih po svetu in doma!
STOKER-HERCULES
z NARAVNANO KONTROLO I" TERMOSTATOM, SE PRODA ZA $85. V prvovrstnem stanju. Pokličite PO 5738
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam, da je umrl moj ljubljeni soprog
lOUlS PETERUN
Zalisnil je svoje blage oči dne 24. marca 1949. Pogreb se je vršil dne 28. marca iz Joseph Želetovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 21. junija 1884 leta v vasi Srnjak, fara Rob.
V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni napram njemu mi je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za- sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duši pokojnika.
Srčna hvala onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.^
Najlepša hvala onim, ki so darovali za zdravila v pomoč bolnim v Sloveniji, mesto vencev.
Mojo zahvalo izrekam pogrebcem, ki so nosili krsto.
Hvala est. g. g. duhovnom pri cerkvi Marije Vnebovzete za tolazilne obiske v bolezni in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki so ga sprejfnili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so mi stali ob strani v času bolezni pokojnika, kakor tudi v težkih dneh britkosti. Hvala vsem, ki ste mi pomagali na en ali drugi način, me tolažili in mi lajšali bolest. Hvala vsem, ki ste mi izrazili svoje sožalje pismeno.
Posebno zahvalo izrekam družini Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni soprog. Odšel si tja, kjer ni solza in ne bolečin—tja, kjer vlada večni mir. Jaz se Te bom vedno spominjala z ljubeznijo v mojemu srcu dokler bo utripalo. '
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoča soproga MARY PETERLIN, rojena JELOVŠEK
v Sodražiči na Dolenjskem,
v Canadi zapušča polbrata ANTONA,
y Clevelandu pa sestrično ROSE CIMPERMAN in v stari domovini sina in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 9. maja 1949