leto XXIV. Narofeolna za Jugoslavijo: oelolctno 180 din (za Inozemstvo: 310 din), za •/> leta BO din, za ‘/< leta 46 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 21. Uredništvo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. Tel 26-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-«. Rokopisov ne vračema- Časopis satrgovino .Ind ust rilo, danarnlitvo Plača In toži se v Ljubljani nicl v Ljubljani tt. lUA Izhaja srede ta petek Llubllana, sreda 19. februarja 1941 Cena Hevllkl din rso Zvišani proračuni Po vrsti vse vesti o novih občinskih in banovinskih proračunih javljajo zvišanje proračunov. Istočasno pa se tudi naglasa, da se ne uvajajo nobene nove davščine in samo mimogrede se dostavlja, da se nekatere davščine zvišujejo. Poudarek, da se ne uvhjajo nove davščine, naj pomeni, da se gospodarstvu ne nalagajo nova bremena. Zal pa je resnica vendarle drugačna. Kajti če se proračuni zvišajo, potem pade to zvišanje na gospodarstvo, čeprav se nove davščine ne uvajajo. Ni za gospodarstvo važno, iz kakšnega naslova se morajo plačati davki, temveč mnogo važnejše je, koliko je treba plačati davkov. Zato je zelo slaba tolažba za gospodarstvo, če se pravi, da se ne uvedejo novi davki, če pa se stari zvišajo v prav izredni meri. Tako pričakuje samo banovina večjih dohodkov od doklad na državne davke, ker so ti močno zvišani, celih 9 milijonov dinarjev več dohodkov. To »e pravi, da bo moralo gospodarstvo plačati ne le teh 9 milijonov, temveč še znatno več za zvišane državne davke. Ker pa se od državnih davkov plačujejo tudi občinske doklade, bodo morali gospodarski ljudje tudi zato plačati več davkov. Že samo zvišanje državnih davkov je gospodarstvo prav zelo zadelo, če pa slede temu zvišanju še večja bremena za zvišane banovinske in občinske proračune, postaja v resnici situacija za mnoga gospodarska podjetja Kajti upoštevati se mora tudi to, da je danes zaslužek mnogo manjši kakor prej. Tako obratuje večina tekstilnih podjetij zaradi pomanjkanja surovin le v omejenem obsegu. Zaslužek teh podjetij bo zato manjši, davkov pa bodo morali plačati več. Tudi cela vrsta trgovinskih strok more poslovati le v zelo reduciranem obsegu, ker so novo ustanovljene državne ustanove nekatere stroke trgovine popol-noina prevzele. Poleg tega je dobiček trgovini maksimiran, kar pa nujno pomeni, da je. postavljena v tudi meja za izdatke trgovin. Če se zaradi maksimiranega bruto-zaslužka, ki je včasih postavljen silno nizko, dobiček zmanjša na najmanjšo mero, potem ta podjetja ne morejo zmagovati večje davke. Več plačevati more le tisti, ki tudi več zasluži, ne pa tisti, ki zasluži manj. Seveda priznavamo, da so tudi banovine in občine v silno težkem Položaju. Njih naloge naraščajo, draginja povečuje njih izdatke, da skoraj morajo zviševati svoje nro- Tes 9korai neizo-gibno, da zahtevajo od gospodarstva večjih žrtev. Toda če to zahtevajo, so banovine, občine in zlasti država pa tudi dolžne, da na drug način pomagajo gospodarstvu, da laže °pravlja svoje posle, da more tudi kaj zaslužiti. V tem pogledu pa bi se moglo storiti prav mnogo. Če zahteva država višje davke, potem ne sme z nepotrebnimi uvozniški-mi in izvozniškimi zajednicami še Posebej obremenjevati trgovine, Potem ne sme posegati v trgovino !n jo izločevati, potem ne sme uva-Jati z nepotrebnimi formalnimi Predpisi novih pristojbin. Če se 'očejo doseči od trgovine večji dohodki, potem naj se ne uničuje rgovina z zadružnimi privilegiji, potem se naj zaščiti legalna trgovina pred uničujočo konkurenco krošnjarjev, potem »e naj da gospodarstvu tudi ona zaščita, ki jo gospodarstvo potrebuje. Tudi plačevanje davkov ima svojo logiko, ki jo mora upoštevati tisti, ki davke nalaga. Kajti ni stvar samo v tem, da se najdejo novi finančni viri, da se doseže kritje za nove izdatke, temveč treba je misliti tudi na to, kako se more zaslužiti to kritje. Ne sme se misliti le na tistega, ki naj ima dobiček od denarja davkoplačevalca, temveč se mora misliti tudi na davkoplačevalca samega, da bo ta novi pritisk prenesel, da ne bo pod njim omagal, da ne bo uničena njegova gospodarska eksistenca. Zato se morajo upoštevati tudi potrebe in zahteve davkoplačevalca, ' Če ostajajo zahteve gospodarskih ljudi tako konsekvent-no neuslišane. Gospodarstvo mora vedno več dajati, zato pa je treba tudi njemu nekaj dati. Na to pa se danes le prav malo misli, kakor dokazujejo nadloge, ki jih preživljajo naši gospodarski ljudje dan na dan in katere se ne bi dogajale, če bi - , » i ‘ •'. tudi malo bolj mislili na potrebe onih, ki morajo zbrati denar za te davke. Ni ravno razveseljivo, da se mora na to priprosto resnico tudi še v današnjih časih opozarjati. Novi banovinski proračun zvišan Ekspoze bana dr. Natlaiena V ponedeljek dopoldne se je začelo v Ljubljani zasedanje banskega sveta. Takoj po uvodnih formalnostih je podal ban dr. Natlačen obširen in zelo zanimiv ekspoze, iz katerega posnemamo. Novi proračun bo veljal le za 9 mesecev, ker se bo v bodoče proračunsko leto krilo s koledarskim. Proračun za 1940/41 je znašal 141,5 milijona din ali za 9 mesecev 106,1 milijona din. Novi proračun pa je določen na 125 milijonov din in je torej zvišan za 18'9 milijona din. Zvišanje je bilo potrebno iz naslednjih razlogov: Nekatera dela se morejo izvršiti samo v nezimskem času. Zato se mora v novi proračun postaviti vsa vsota in ne samo odpadajoči del za 9 mesecev. Poleg tega pa je bil tudi znesek za vzdrževanje cest, mostov itd. zvišan od 15 na 20 milijonov din. Računati se mora s tem, da se bo draginja še dvignila. Zato so se morale proračunske rezerve zvišati na 5 milijonov. Zvišati so se morale tudi plače nameščencev, kar zahteva zvišanje proračuna za 3 milijone. Z novim proračunom se ne uvaja nobena nova davščina. Vendar bo mogoče zvišane izdatke kriti. Zaradi zvišanih državnih davkov bodo dale banovinske doklade za približno 9 milijonov din več dohodkov. Zvišanje banovinske takse za prenos nepremičnin od 2% na 3 do 5% bo dalo okoli 5 milijonov din. Ta povišek pa ob zadel v prvi vrsti samo špekulativne kupčije. Zvišanje banovinske trošarine na pivo od 60 na 100 din za hi bo dalo 3'7 milijona din. To zvišanje se utemeljuje z zvišanjem drž. trošarine na vino od 100 na 200 din. Izkušnje zadnjih let dokazujejo, da je banovinski proračun vseskozi realen. Dohodki v 1. 1940./41. so dali 9977% pričakovanih. Izredne razmere so znatno povečale delo banske uprave. Ustanoviti so se morali novi odseki, in sicer: mobilizacijski odsek, odsek za uravnavano kmetijsko gospodarstvo in prehrano, Prevod, invalidski odsek, urad za kontrolo cen, ekspozitura direkcije za zun. trgovino, ki pa bo šele za-ela poslovati, odsek za evakuacijo in zaščito otrok in skupno s rizadom se je ustanovil tudi zavod za znanstveno proučevanje pečkastega sadja. Slab gmotni položaj javnih nameščencev Obširno je navajal ban, kako izredno slab je gmotni položaj javnih nameščencev. Eksistenčni minimum so imeli samo uradniki do VI. skupine, t. j. 57% uradni-štva, vsi drugi pa so živeli pod eksistenčnim minimom. Letos pa se je položaj še zelo poslabšal in samo še 11% uradnikov je v januarju doseglo eksistenčni minimum. Položaj uradnikov od IV. do VIII. skupine -je enak standardu boljše kvalificiranega delavca’ položaj uradnikov IX. in X. skupine ter zvariičnikov in sltižiteljev srednje kvalificiranemu delavcu, vseh drugih pa nižje kvalificiranemu delavcu. Del državnega uslužbenstva je danes proletariziran. V banovini je torej armada 39.000 javnih nameščencev, ki žive ob istih plačah ko delavstvo ali pa tudi še slabše in vendar opravljajo ti nameščenci požrtvovalno svoje delo. Ne more biti zato vedno beda vzrok prevratni struji med delavstvom. Treba je storiti vse možno, da se dvigne gmotni položaj javnih nameščencev. Ban je nato govoril o občinah. Mnoge )občine poslujejo slabo, ker je mnogim občinskim odborom poslovna doba že potekla. Ni pa mogoče izvesti danes obč. volitev. Banska uprava je zato zahtevala pooblastila, da more imenovati nove občinske odbore, ker drugače delo občin ne more napredovati. Načrti z obč. uslužbenci se niso posrečili, ker !so njih plače premajhne. Tudi banovinski pokojninski sklad za obč. nameščence se ni obnesel. Najbolje bo, da se vsi obč. nameščenci zavarujejo pri Pokojninskem zavodu. Dohodki občin se morajo zvišati. Mogli bi se doseči tudi novi dohodki. Potrebno pa je tudi, da država plača občinam stroške za opravljanje državnih poslov. Nato je ban dr. Natlačen zelo obširno govoril o komunizmu med inteligenco. Naglasil je, da je najboljše sredstvo proti komunizmu dobra nacionalna vzgoja. Nikakor pa ne morejo in smejo biti v javnih službah ljudje s komunistično miselnostjo. V tem oziru je treba biti tako odločen, kakor je bil pok. dr. Korošec. Kmetijstvo in gozdarstvo Glavna skrb kmetijske politike mora biti, da ostane kmečka zemlja v rokah kmeta. Banovinska uprava je izdelala zato načrt uredbe, ki naj nadomesti ukinjeno uredbo o utesnitvah odtujevanja nepremičnin v obmejnem pasu. Druga važna skrb mora veljati neobdelani zemlji, ki je je v Sloveniji še mnogo, tako v kočevskem okraju okoli 2000 ha. Banska uprava je zato predlagala izdajo uredbe, ki naj uvede ob- vezno obdelovanje zemlje, ki je pripravna za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijsko gospodarstvo se mora uravnavati, da se bo gledalo ne samo na to, koliko se prideluje, temveč tudi na to, kaj se prideluje. Tudi živinorejo je treba dvigniti, kar dokazujejo naslednje številke: Uvozili smo v Slovenijo 59.000 svinj, izvozili pa samo 2000, krav smo .izvozili samo nekaj desetin, uvozili pa 6500. Aktivni smo le v proizvodnji volov, katerih smo za približno 4000 izvozili več kakor pa uvozili. Kmetijske šole morajo biti organizirane tako, da bodo absolventi šol trdno vkoreninjeni v kmetijstvu. Naši gozdovi sc preveč izkoriščajo ter je že ogrožena trajna proizvodnja primerne količine lesa. Zaloge v gozdovih vedno bolj padajo in zato pada tudi letni prirastek. Posebno potrebno je večje nadzorstvo nad gozdovi, ki so brez strokovnega upravitelja. Banska uprava namerava zato za več občin nastaviti gozdnega čuvaja. Razlaščeni gozdovi najbrže ne bodo razdeljeni na občine, temveč ostanejo upravno nedeljivi, ker se na ta način najbolje upravljajo. Vprašanje prehrane Slovenija potrebuje na leto 2'8 milijona stotov krušnega žita, od tega za seme 211.000, za živinsko krmo 965.000 in za ljudsko prehrano 1624 tisoč met. stotov. Proizvodnja znaša okoli 1,649.000 stotov, da manjka na leto okoli 12.000 vagonov. Do decembra je bil dovoz pšenice in pšenične moke v Slovenijo razmeroma reden. Uvozili smo 1400 vagonov pšenice in 2000 vagonov pšenične moke. Uvoz je zadnje čase nekoliko zastal, vendar pa se sedaj zopet nekoliko zvišuje. 1. januarja smo imeli v zalogi samo 1100 vagonov in smo se zato morali odločiti za nakaznice. Mesečno potrebuje Slovenija okoli 600 vagonov 'pšenične moke, torej do žetve 4200 vagonov, 1100 vagonov imamo na zalogi, računati moremo še z uvozom 1000 vagonov, da bi nam okoli 2100 vagonov manjkalo. Zato se je moralo še več primešati koruzne moke, ker je koruza dobro obrodila. Sladkorja dobivamo mesečno 102 vagona, povprečna mesečna potrošnja v letu 1939. pa je znašala 97 vagonov, če bodo potrošniki disciplinirani, ne bo zmanjkalo sladkorja. Ka^mnaš^lanagng številka: Opozarjamo zlasti na naslednje članke: Guverner Narodne banket, v Ljubljani. Konferenca v Opatiji o uvozu bombažnega prediva. Občni zbor društva »Trgovski dom«. Rudno bogastvo Velike Britanije. ; Vojne izgube trgovinskih brodovij. Podlistek o Ameriki Borski rudnik v nemških rokah. Radijske motnje vedno večje itd. Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v četrtek dne 27. februarja 1941. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica št. 27. Dnevni red: ) 1. Poročilo predsednika.. 2. Razprava o nedeljskem počitku. 3. Sklepanje o kraju in času. zvezne skupščine. 4. Sestava kandidatne liste za zvezno skupščino. 5. Slučajnosti. Prosimo vse člane glavnega odbora, da se seje zanesljivo udeleže. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: Dr. Ivko Pustišek s. r. Tudi potrebna količina soli nam je zagotovljena. Za jedilno olje so določeni mesečni kontingenti, ki jih tovarna v Zagrebu redno dobavlja. Uvozili smo 230 vagonov bučnih koščic, kar bo dalo 65 vagonov bučnega olja. To zadostuje za normalno potrošnjo. Upanje pa je, da bomo dobili še nekaj bučnih koščic. Za mesece december, januar in februar smo dobili 47 vagonov riža, za marc, april in maj ga bomo dobili še več, da smo glede riža zadostno preskrbljeni. Masti uvozimo na leto okoli 120 vagonov. Na zalogi imamo sedaj okoli 30 vagonov. Prevod, ki nabavlja živila, je samostojno banovinsko podjetje, ki posluje po trgovskih načelih. Prva njegova glavnica je znašala 65 milijonov din, sedaj pa je dobil od PABa 100 milijonov din posojila, za katero plačuje samo 0'25% obresti. Uspeh Prevoda je zelo odvisen od dela občinskih preskrbovalnih uradov, najbolj pa od potrošnikov, ki naj se ne zalagajo zaradi neresničnih vesti čez mero. Javna dela Nato je ban dr. Natlačen govoril o javnih delih. Banska uprava je skušala ohraniti obstoječa dela, dovršiti začeta in šele nato začeti nova. Delo naših cestnih odborov jo bilo ovirano iz mnogih razlogov. Mnogo licitacij je bile brezuspešnih. Mnogi dovoljeni krediti so ostali zaradi tega neizkoriščeni, ker niso zadostovali Stran 2. »TRGOVSKI L1ST<, 19. februarja 1941. * &wMi( Štev. 21. za'»dovršite v del. Pri banovinskih delih je šlo dalo laže od rok kakor j?ri državnih. Za modernizacijo vsfeh banovinskih cest bi bila potrebna poldruga milijarda din. Banska uprava si zato prizadeva, da bi država prevzela čim več banovinskih cest. , Ponekod se niso mogla cestna dela izvršiti zaradi pretiranih zahtev posestnikov za odstopljeno zemljišče. Ban&ka uprava se bo zato v bodoče posluževala zakonskega določila, da morajo nositi vse, gradbene stroške občine, skozi katere gre nova cesta. Javna dela so zelo ovirale tudi številne povodnji in neprestano deževje. Zato se niso dovršila melioracijska dela na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju. Uspehi pa so bili doseženi pri manjših melioracijskih delih. Nadaljevala so se dela za preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Sredstva, ki jih je dala država pred 2 letoma za hidrotehnična dela, so ie izčrpana. Nato je govoril ban o gradnji bolnišnic in šol. Letos bo dograjen nov prizidek na Golniku, v izgraditvi je nov paviljon mariborske bolnišnice, izdeluje se načrt za novo bolnišnico v Murski Soboti, novo upravno poslopje dobi celjska bolnišnica, spomladi se začneta graditi gimnazijski poslopji v Mariboru in v Murski Soboti. Ban dr. Natlačen je nato govoril o obrtu ter naslovil na obrtnike tudi reaen opomin, da bolj skrbe za naobrazbo svojih vajencev. Vajenskemu vprašanju bo po-svečala banovina največjo skrb. Uradi za kontrolo cei\ morejoj Mplivati na ,eene samo do neke mere. Da bi se dosegli večji uspehi bi bilo potrebno, da bi se vodila v državi sistematična poliiika cen. Uradi naj bi skrbeli samo to, da se ne gode zlorabi in da se ne dopušča neopravičeno bogatenje. Soc. politika in zdravstvo Minimalna mezda je bila lani zvišana od 8 na din. Zvišane so bile minimalne mezde trgovinskemu in pomožnemu osebju. Sklenjenih je 33 novih kolektivnih pogodb, s katerimi je ureje-, no sedaj službeno razmerje ene tretjine vseh delavcev. Poravnalnih razprav je bilo 27. Stavk je bilo 17, v katerih je bilo udeleženih 4900 delavcev. Izgubljenih je bilo 56.000 delovnih dni, izguba zaslužka pa znaša 2'5 milijona dinarjev. Ban je nato govoril o ureditvi prejemkov zasebnih nameščencev. Tarifno lestvico more ban izdati samo, če to zahteva več ko polovica delojemalcev ene stroke Ti podpisi pa se še niso zbrali. Upa, da bo mogel predpisati lestvico 1. marca. Obširneje je nato govoril ban o zdravstvu ter naglasil, da bi bilo edino pravilno, če bi bile Vfee bolnišnice pod izključno kompetenco banske uprave. Stanje ljubljanski državni bolnišnici je v kričečem nasprotju s potrebami kulturnega naroda ter zahtevami medicinske vede. Ljubljana mora dobiti osrednjo bolnišnico in kliniko. Trgovina, obrt in industrija ' Za stanje slovenske industrije so bili odločilne važnosti trg in surovine. Trg je bil za konsum industrijskih izdelkov ugoden, manj ugodne pa so bile razmere glede surovin. Velike so težave pri nabavah surovin. V trgovini je nastala zaskrb Ijenpst zaradi vedno večjega poseganja države na trg in promet z blagom. Ban je naglasil, da nove ustanove nikakor nimajo namena prevzeti posel izmenjave blaga ali pa tekmovati z redno trgovino. Izmenjava blaga bo slej ko prej prepuščena legalni trgovini in zadrugam. Namen novih ustanov je samo ta, da nabavljajo življenjske potrebščine, da jih pravilno razdeljujejo na trgovino in zadruge, da vodijo evidenco zalog in potreb, da nadzorujejo pravilno racioniranje živil, giba-nje cen in da izvajajo socialne akcije v korist revnih slojev. Bol, močno je posegla država na gibanje cen. Država hoče izločiti ne socialno dobičkarstvo, ki ga poštena trgovina tudi sama odklanja. Vendar pa je država dopu stila primeren dobiček. Načeloma je ostala svobodna trgovina ne okrnjena. Zaupajmo v svojo državo;! Preživljamo najodločjjnejše trenirke v zgodovini človeštva. Kraljevska vlada je od vsega spočetka skl£nil%,.da hoče ostat! naša drža4 va v sedanji vojni nevtralna in to svoje stališče je znala ves čas ohraniti in obvarovati. S te poti tudi ne bo krenila, razen če bi kdo skušal kršiti našo nevtralnost, svobodo ali . nedotakljivost., Jasno pa je, da tudi nevtralnost Zahteva tako od posamežnikoV ko‘ od celote svoje žrtve. Priznati moramo vsi brez izje- me, da se vodi naša zunanja po- Vest o ,-podpisu nenapadalnega } litika %>bro. Ohraniti moramo! mirne) živce in- voditi /najotUočnej-šo borbo proti vsem, ki skušajo begati fjudatvo. Slovenski narod se zaveda, tla mu more *amo lastna država nuditi napredek in blagostanje in zato ni dostopen za nikak defetizem. Zaupajmo svoji draavi, njeni življenjski sili in vsi se, strnimo okoli naše junaške narodne dinastije Karadjordjevičev. Z velikimi manifestacijami za dinastijo, državo in vojsko so sprejeli banski svetniki govor bana. V izjemnem gospodarskem stanju Muke in težave trgovcev Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj je svojo, 12’ m. objavljeno resolucijo sestavilo in soglasno sprejelo na podlagi temeni te debate, pri kateri; so živahno sodelovali vsi delegati in številni člani beograjskega združenja. Izrečene so bile ostre kritike, zlasti pa je bila trda beseda trgovcev iz Srbije. Glavni, poudarek iz posameznih središč združenj je bil: Trgovec jo danes takšnem položaju, da ne hi sinel ne kupovati, ne prodajati. Vsa nadomestila svobodne trgovine so odrekla. Znašli smo se v izjemnem gospodarskem stanju. V Angliji, ob najhujšem vojnem nava-u, gotovo ni tako. Zbornice in svobodne trgovske organizacije so vse storile za preprečitev nepotrebnega izjemnega gospodarskega stanja, a nič ni bilo upoštevano, ker si nasprotniki svobodne trgovine ne dajo ničesar dopovedati. Vse jim gre pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Cene so maksimirali, trgovce pa smatrajo za pljačkaše. Pri tem pa ]e marsikaj v občinski aproviza-ciji dražje kakor v trgovini in upravniki aprovizacij z raznim triagom sploh ne znajo ravnati. Tako se izkazuje resničnost srbske prislovice: Kar en bedak kupi, sto pametnih ne more prodati. Neki beograjski delegat je pripovedoval, da je nekje vprašal, zakaj sta se podražila sladkor in koruza ter če je to v zvezi z zvišanjem ali znižanjem vrednosti teh dveh živil in dinarja. Name sto odgovora so ga nahrulili, da govori po — komunistični ideologiji. Isti delegat je opozoril, da so v zadnjem času tudi gostilničarji hudo preganjani. Predsednik gostilničarskega združenja Vuko inanovič, ki je prišel trgovcem iz- ko hudo. Tudi zapor bj,. vam bil, samo v reklamo. — Takrat pa so •odposlanci vzrojili: Morda se v politiki tako sodi o zaporu, nam pa je državljanska čafct prva in; najvišja! Minister se je izgovarjal s šalo ter pripovedoval, da je tudi sam izšel iz gospodarskih krogov. v marsičem vzrok slabega ^stanja gospodarstva in krivic, ki se godijo trgovstvu. Politika je trgovi;-na brez taks in njen najboljši artikel je demagogija. Trgovske organizacije naj se varujejo političnega bacila. Predsednik Savič je čestital Zvezi trgovskih združenj raziti pozdrav in solidarnost, je podal nekaj značilnih primerov preganjanja. V nekaj dneh je bilo i globo in zaporom kaznovanih 32 beograjskih gostilničarjev, ker jedilni listi, ki morajo biti v lo kalu razobešeni in po mizah razloženi, niso bili podpisani. Enega so kaznovali, ker pet kuhanih jajc na krožniku ni imel posebej označenih s ceno, ki je itak zabeležena na jedilnem listu. Največ žrtev brezobzirnega pre ganjanja imajo na vesti zlobni ovaduhi. Tudi na podlagi neosno-vanih ovadb in izmišljotin zapirajo ugledne trgovce kakor žeparje in druge zločince, ki jih zasačijo pri delu. Ko prošnje in pritožbe razen praznih obljub niso ničesar dosegle in je zdaj veliko vpraša nje za obstoj imovine in osebne svobode, se nihče ne vpraša, ali je moč naše skupnosti v številu nezadovoljnih ali pa v številu za dovoljnih. Omalovaževanje časti in ponbsa poštenega trgovca ni od danes. V primer je bilo naveden^ srečanje z nekim bivšim ministrom, ki je 1. 1982. zastopal odsotnega mini strskega predsednika. Odposlan stvo beograjskih trgovcev je ute meljevalo neko pritožbo, minister pa je menil: Gospodje, saj ni ta v Sloveniji zaradi njene stanovske zavednosti in sloge, ki se vsfem *za zgled očituje z iniciativ-' nim in uspešnim delom, ter menil: Če ?bi ;nam *pOlitika ,pokv«rila delo, bi-bil rad ddlegat Slovencev v Beogradu. Predsednik Vidmar, ki je naglasil vzajemnost zbornic in tr- Politične ambicije in strasti so .govskih-oeganizacij v Sloveniji ter obljubil, da se bodo iz Ljubljane pošiljale bratskim zvezam razne okrožnice v informacijo, se je za priznanje zahvalil s poudarkom, da bi se dale moralne dobrine Srbov združiti z organizatorični-mi sposobnostmi Slovencev v učinkovito celoto. Konferenca v Opatiii o uvozu prediva V Opatiji so bila v dneh 14. in 15. februarja pogajanja med našo in italijansko delegacijo o dobavi bombažnega prediva Jugoslaviji. Načelnik naše delegacije je bil načelnik trg. ministrstva dr. Kreši-mir Kristic, člani delegacije pa Ljubisavljevic za Narodno banko, iz Slovenije gen. tajnik zbornice Ivan Mohorič in gen. tajnik Zveze industrijcev dr. Golia, iz Beograda Milija Pavlovič in dr. Gregorič, iz Zagreba pa inž. Lapčevič in Lucian Kovačič. Šef italijanske delegacije je bil dr. Scarpazza. Naša delegacija je bila zelo ljubeznivo sprejeta. Za leto 1940. je bil določen kontingent 8 milijonov kg čistega bombažnega prediva. Od te koli- čine pa je bilo nam dobavljeno samo 3 in pol milijona kg. Ostanek 4 in pol milijona kg nam bo dobavila Italija postopoma letos. Za prvo tromesečje leta 1941. je določen kontingent 2 milijonov kg čistega bombažnega prediva, kateremu pa bo dodano nekaj fiocce. Količina fiocce se bo določila v s{K>razumu s prizadetimi industrijskimi podjetji. Italijani so najprej zahtevali, da se plača kg prediva po 38 lir, po daljših pogajanjih pa je prišlo do sporazumne cene 28'80 lire za kg, in sicer na bazi 20 prima Amerika. Za naslednje tromesečje se bo sklenil poseben dogovor na konferenci, ki bo najbrže že v aprilu. Politične vesti Nemška agencija »Weltpresse« poroča, da pripravlja turska vlada neko deklaracijo, v katen bi poudarila svojo željo (po miru in pripravljenost za sodelovanje z drugimi balkanskimi narodi. Enaka deklaracija da bo podana tudi iz Sofije. Ti deklaraciji bi naglasili, da nimata Turčija in Bolgarska nič ena proti drugi in da sta za skupno delovanje. Reuter pa poroča, da je bolgar-ska vlada znova vpoklicala več let-nikov rezervistov, vse vojaštvo pa se pošilja samo na turško mejo. V Sofiji da je bila mobilizirana cela tamkajšnja divizija in da zaradi tega precej trpi poslovno življenje. Turški zunanji minister Sara-džoglu ter bolgarski pooblaščeni minister in poslanik v Ankari K ir o v sta podpisala v Ankari bolgarsko-turško deklaracijo, ki pravi: Turška in bolgarska Vlada sta ugotovile srečne rezultate izmenjave mnenj o smeri njune zunanje politike glede vzajemnih ciljev in interesov. Da ohranita medsebojno zaupanje in prijateljstvo, da ostaneta zvesti prijateljskemu paktu ki potrjuje nedotakljivost miru in večno prijateljstvo med Turčijo in Bolgarsko in da bi se ta politika zaupanja nadaljevala, sta sklenili začeti z novo izmenjavo misli v luči dogodkov ter sta prišli do soglasja v naslednjih točkah brez posledic za njune pogodbene obveznosti z drugimi državami. ČL 1. Turčija in Bolgarska smatrata kot nespremenljivi temelj svoje zun. politike to, da se vzdržita slehernega napada, čl. 2. Obe vladi šta prežeti najbolj prijateljskih namenov druga proti drugi in odločeni, da ohranita in še bolj poglobita razumevanje v medsebojnih odnošajih dobrega sosedstva. Čl. 3. Pripravljeni sta najti način, da se trgovinski odnošaji med obema državama čim bolj povečajo. čl. 4. Obe vladi upata, da bo tudi tisk obeh držav prevzelo čustvo prijateljstva in medsebojnega zaupanja, kateremu daje ta dekla racija novo obliko. Po podpisu deklaracije in ne napadalnega pakta je izjavil zun. min. Saradžoglu: Male stvari morejo dati tudi velike rezultate. Skromni dokument, ki smo ga podpisali, bo morda preprečil nove zapletijaje na Balkanu. Bolgarski poslanik Kirov pa je izjavil: Osebno sem zelo srečen, ker močem v imenu bolgarske vlade podpisati ta dokument, Ki po meni dokaz prijateljstva in zaupa nja med Bolgarsko in Turčijo. Angleški poslanik v Sofiji Rendel je izjavil, da je angleška politika za politiko nevtralnosti in neodvisnosti Bolgarske. Anglija pozdravlja razvoj tesnih odnosajev med Bolgarsko in njenimi sosedami Anglija nima prav nobenega namena, da bi kršila bolgarsko nevtralnost ali zapletla Bolgarsko v vojno, če bi izgubila Bolgarska svojo nevtralnost ali če bi se vojna razširila na Bolgarsko, bi bila za to odgovorna edino Nemčija. »Timesov« diplomatski urednik piše, da je angleško-turška zvezna pogodba na vsak način od novega pakta neprizadeta. Pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta med Turčijo in Bolgarsko so se vodila z vednostjo angleške vlade, Na Grškem je bila vest o podpisu turško-bolgajrskega nenapadalnega pakta sprejeta zelo ugodno pakta je bila v Berlinu »prejeta z odpbravanjem in zadovoljstvom. V Berlinu naglašajo, da pomeni pakt konec napetosti, ki -je nastala zaradi obojestranskih vojaških ukrepov. »Transcontinental Press« v Berlinu piše, da je razburjenje, ki j& nastalo po Churchillovem govoru in odhodu angleškega poslanika iz Bukarešte, povzročilo dobro reakcijo v Sofiji in Ankari, v katerih 'e zmagal zdrav politični smisel. Ta odseva tudi iz deklaracije in lz izjav obeh podpisnikov pakta. Tz-'avi ne vsebujeta nič senzacionalnega, pač pa sta napravile konec ustvarjanju senzacij. Nemški poslanik v Atenah je po ameriških vesteh nasvetoval grški vladi, da sklene mir z Italijo, ker bi to bilo pametno, če Grčija tega ne bi hotela storiti, bi morala računati s tem, da bi nemška vojska vkorakala v Bolgarsko in nato napadla Grčijo, ki *bl se na ta način morala boriti na dve fronti. * Angleški poslanik v Bukarešti Hoare je po svojem prihodu v Carigrad .Izjavil novinarjem, da je general Antonescu očividno prepričan, da bo Nemčija zmagala. Njegov zadnji razgovor z generalom je bil prijateljski. Gen. Antonescu je izrekel samo ta očitek, češ da je bilo od Vel. Britanije zelo nevljudno, da je prekinila svoje odnošaje z Romunijo, ne pa tudi z Madžarsko. Hoare je nadalje de-, al, da je bil zadnji njegov diplomatski akt v Bukarešti protest, ker je bilo .3000 poljskih beguneev poslano iz Romunije v koncentracijska taborišča. Končno je izjavil Hoare, da je sedaj v Romuniji okoli 350 tisoč nemških vojakov in da so vsa letališča zasedena od Nemcev. Zlasti v zadnjih štirih dnevih je bilo mnogo vojaštva poslano na bolgarsko mejo. Preteklo soboto je bilo v ameriškem zunanjem ministrstvu zelO' živahno. Cela vrsta tujih diplomatov je bila sprejeta od zunanjega .ministra Hulla. Najprej je bil spre-et britanski veleposlanik Halifax, nato pa avstralski poslanik In kot tretji jugoslovanski poslanik Fotič, ki je imel daljšo konferenco z ministrom Hullom in pomočnikom Wellesom, Splošno se sodi, da so se razgovarjali o sestanku na Berg-hofu. Rooseveltov zaupnik Hopkins se e vrnil v Washington. Takoj po prihodu je bil sprejet od predsednika Roosevelta ter Imel z nlim večurni razgovor, časnikarjem je izjavil, da prav nič ne dvomi, da bo Anglija zmagala. Potrebno pa e, da Amerika čim bolj pomaga. Admiral Darlan bo znova začel pogajanja z Lavalom. Nekateri poročajo, da bo ponudil Lavalu pod-predsednlštvo v vladi. Grki poročajo, da se grška ofenziva v Albaniji ugodno razvija. Italijanski protinapadi so bili odbiti. Središče ofenzive je proti Te-peleniju. Italijani poročajo, da so odbili grške napade in da so bile izgube na obeh straneh zelo velike. V Angliji računajo z nemškimi plinskimi napadi ter so se zato začele vežbe proti plinskim napadom. Nemška letala vedno bolj pogosto napadajo angleška oporišča v Afriki, zlasti v Libiji. Angleži poročajo, da so zavzele angleške čete Kumok v Sudanu in da s tem ni nobenega Italijanskega vojaka več v Sudanu ali Keniji. Iz Stockholma poročajo, da bo nemška vlada odstranila Quislin-gov režim. Na svojem inšpekcijskem potovanju se * Je namreč Himmler prepričal, da je vse norveško ljudstvo proti temu režimu in je v tem nasprotovanju glavni vzrok vseh neredov in nemirov, ki so se v zadnjem času dogodili na Norveškem. Wendell Willkie bo v kratkem odpotoval na Kitajsko in sicer z letalom. Ameriški državljani so začeli v velikem številu zapuščati od Japoncev zasedeno Kitajsko. Prav tako tudi angleški državljani. _ Ameriška vlada sporoča, da bo na željo italijanske vlade zaprla svoje konzulate v Napulju in Palermu. O znatnem zbližanju med Japonsko in Sovjetsko Rusijo poročajo iz Tokia in Moskve. Podpisani bosta dve novi pogodbi, od katerih bo prva določila meje med Mandžurijo in SSSR. Druga pa se bo tikala japonske zun. politike. Državni prevrat, ki ga je skušal izvesti v Paragvaju polkovnik Clo-rinda, se je ponesrečil. Clorinda je bil aretiran. Odbor za vojno mornarico v ameriškem parlamentu je odobril 400 milijonov dolarjev za zgraditev pomorskih oporišč. Angleška vojna mornarica je dobila v zadnjih treh mesecih 20 novih bojnih ladij, in sicer 2 nosilki letal, 2 linijski ladji, 5 križark in 11 rušilcev. -tttev. 21. . ....----------------- m.l M ,»TSU IXRV00flT< • **~~»tooovski creTn ljudstvo v izvrševanju svojih državljanskih dolžnosti priznavata spoštujeta kot tako; nič drugega ni ustava ... Navsezadnje pred-stavlja dejanja, storjena i>od njo.« Predsednik, kongres in Vrhovno sodišče so bili izvrševali svojo dolžnost kakor jim jo je bilo dano videti. Poleti in jeseni 1936. naj bj državljani izvršili svojo dolžnost in tako vlili v ustavo svo- je misli in svoje sodbe kot dejanja »storjena pod njo«. Pri volitvah niso važni samo zakoni, sodniško mnenje in gospodarska praksa, temveč odločajo v znatni meri tudi osebnosti. To je veljalo tudi za te volitve. New Deat je bil poosebljen v predsedniku Rooseveltu. Republikanci so morali iskati podobno vodilno osebnost za svojo stranko. Hoover to ni mogel biti. Bil je sicer priljubljen v krogu svojih prijateljev, nikoli pa ni znal pritegniti širokih množic, niti ne lastne stranke. Poleg tega so bili proti njemu še spomini na paniko, ki je bila pod njegovo vlado nastala v gospodarstvu. Njegov prejšnji finančni mhiišter Ogden Mills je' imel jiotrebno energijo in nadarjenost. toda bil je simbol velebo-gastva v deželi, ki je štela še vedno šest do sedem milijonov brezposelnih, in je bil znan kot neomajen konservativec. Na drugem koncu republikanske stranke je bil senator William E. Borah, ki je veljal v lastni strauki za radikalca in je ta vzdevek tudi sprejel. Dovolil je, da so ga predlagali za kandidata. Toda Borah je bil sicer še vedno razgiban, a vendar prestar za naimrne volivne bitke. Tudi senator Arthur Vandenberg iz Michigana je bil upošteven za kandidata. Po krizi 1933. leta je j) red lagal koalicijo med demokrati in republikanci, da bi se hitreje ustavilo gospodarsko nazadovanje. To se mu ni posrečilo, a podpiral je več newdealskih zakonov in se tako izkazal naprednjaka, končno pa le ni. sprejel kandidature za predsednika. Nazadnje je veliki časopisni jiodjetnik William Randolph Hearst dal republikancem kandidata. Našel ga je v kanzaškem guvernerju Alfredu M. Laudonu. Landpn je bil mož določnih vriin, previden in delaven, a brez izrednih zmožnosti. Ko je Hearst videl, da ne more držati na vajetih predsednika Roosevelta, katerega je bil pri prvi izvolitvi |>odpiral, se je še precej zgodaj postavil proti New Dealu.in ga jel napadati v svojem običajnem slogu. Iskal je povsod moža, ki bi mogel vreči predsednika' Roosevelta iz Bele hiše in je računal, da mu nudi Landon še najboljšo šanso. Osebno je obiskal guvernerja in potem spustil popla- vo člankov v prid »močnega molčečega moža iz Kanzasa«. Skoraj čez noč je bil mož s pomočjo Hear-stovih milijonskih naklad prikazan kot narodni vzor. Landon se je dal u|x>ral»iti za to, da bi se pritegnili konservativci (bil je |>osloven človek, ki si je naredil majhno bogastvo in kot guverner je pridigal o varčevanju,, medtem ko je zvezna vlada zlivala v Kanzas milijone za farmarje in za brezposelne). Bil je pa uporaben tudi za to, da bi se pritegnili napredni elementi, kajti 1912. leta je bil zapustil »staro gardo« stranke in se pridružil revolti, katero je vodil takrat Tbeodore Roosevelt. Na koncu so se njegovi zagovorniki zedinili na drugo mož-, nost. Baš njegov največji agitator Hearst pa mu je delal tudi nepri-like. Konservativci temu niso pozabili njegovih radikalnih dni izpred več ko tridesetih let, naprednjaki pa so se jezili nad njegovimi vsakdanjimi napadi na vse, kar koli je dišalopo »liberalizmu«. * Republikanski konvent se je sešel v Clevelandu meseca junija. Vse poslance je spajal odpor proti predsedniku Rooseveltu in vsem njegovim dejanjem, odpor, ki sta ga vodila strah in sovraštvo. Čeprav pa so se zlagali v odporu proti temu, kar se je že zgodilo, so bili vendar zelo različnega mnenja o tem, kar naj bi se zgodilo v bodočnosti. Zedinili so se samo, da je le treba priznati nekaj sprememb v ustroju ameriškega gospodarstva in da je treba proglas stranke vsaj malo napredno po-barvati. Proglas, kakršnega so končno sprejeli, je v uvodu močno napadal New Deal in uporabljal pri tem zelo ostre besede — izdajstvo, onečaščenje, uzurpacija, na-silstvo, tiranija. A v predmetnih načrtih je bil ta proglas vendar dosti bližji New Dealu, kakor n. pr. republikanskemu proglasu iz leta 1900. Prva točka v načrtu je obvezovala stranko za boj v prid avtoritete Vrhovnega sodišča. Zanimivo pa je, da je neka naslednja točka postavljala na program odpravo otroškega dela in ureditev mezd in delovnih pogojev vsaj za ženske in za mladoletne, čeprav je bilo ‘Vrhovno sodišče razsodilo, da so vsi zakoni o tem neustavni. (Dalje prihodnjič.) Stran 4. >TRGOVSKI LIST<, 19. februarja 1941. Štev. 21. Občni zbor društva Trgovski dom V ponedeljek dne 10. februarja j* bdi redni občni zbor društva »Trgovski dom« v Ljubljani. Predsednik Ivan Jelačin je po uvodnih formalnostih ugotovil sklepčnost t«r sporočil, da je upravni odbor ievršil med letom vse sklepe, ki »o Mii sprejeti na zadnjem občnem eboru. Blagajnik Ivan Železnikar je podal pregled bilance za 1.1940., iz katere je razvidno, da se društveno premoženje vsako leto vidno boljša. Proračun za leto 1941. izkazuje le stvarne potrebščine. Občni zbor je soglasno odobril bilanco &a leto 1940. in proračun za leto 1941. Na predlog člana nadzornega odbora Viljema Laznika je občni zbor izrekel upravi in blagajniku razrežnico. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ivan Jelačin, za prvega podpredsednika Viktor Meden, drugega podpredsednika dr. Fran Windischer, tajnika Anton Agnola, za blagajnika Ivan Železnikar, za gospodarja Avgust Volk. Kot zastopnik zbornice za TOI je bil izvoljen v odbor tajnik dr. Ivan Pless. Ostali odbor sestavlja 12 članov Združenja trgovcev v Ljubljani, po enega zastopnika pa imajo vsa ona društva, ki so člani društva Trgovski dom. Iz vseh poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je bilo ugotovljeno skrbno in varčno gospodarstvo z društvenim premoženjem. Borski rudnik v nemških , rokah Poročali smo že o pogajanjih za nakup delnic borskega rudnika po nemški finančni skupini ter o že doseženem načelnem sporazumu. Ta nakup je sedaj definitiven in upravni svet Cie Fran^aise des Mineš de Bor, ki ima v svojih rokah skoraj vse delnice družbe, je siedaj sporočil, da so bila dne decembra 1940. začeta pogajanja sedaj pozitivno zaključena. Večino delnic prevzame neka nemška skupina, ki pa se podrobneje ne imenuje. Nemška skupina plača za vsako delnico 3500 (no-minala 200) frankov. Ta znesek morejo dobiti francoski delničarji vsak hip izplačan. Nadalje sporoča upravni svet, da bodo 4*5% obligacije družbe plačane 1. maja 1941. Kakor sledi iz poročila »N. Ziir-cher Zeitimgc, se nanaša ta dogovor le na francoske delničarje. Švicarski delničarji dobe izplačano dividendo za 1. 1939. in sicer 52'05 šv. fr. (enako 4320 fr. frankov) za vsako delnico. 120, slame 1 vagon iz Bosne) po 78 in suhih češpelj 1 vagon (iz Brčka) po 1400 din za metrski stot. Vozni red hrratskih avtobusnih linij 118 avtobusnih podjetij v banovini Hrvatski obratuje na 183 avtobusnih linijah, ki se dotikajo nad 900 krajev. Doslej ni bilo mogoče dobiti voznega reda o avtobusnem prometu v hrvatski banovini, če- prav je ta promet, kot je razvidno iz gornjih številk, zelo razširjen. Sedaj je pa izdala Banska vlast Hrvatske banovine izčrpen in zelo okusen vozni red, ki ga je okrasila s 45 zelo vabljivimi fotografijami raznih krajev in pokrajin svojega območja. Razpečavanje avtobusnega voznega reda je prevzelo Društvo za tujski promet v Zagrebu, ki je dostavilo primerno količino voznega reda vsem biljetarnam »Putnika«, kjer ga vsakdo na željo dobi. Volne izgube trgovinskih brodovii O izgubah trgovinskih ladij v dosedanji vojni so bile ob koncu januarja objavljene nove nemške statistike. Niso pa te številke tako zanesljive, da bi se iz njih mogla napraviti res celotna slika o škodah, ki jih je evropskim narodom prizadejala vojna na morju. Posebno zaradi tega ne, ker velesile skrbno skrivajo dejansko stanje brodovja. Poleg tega pa so bro-dovja malih severnih držav večinoma razpolovljena. Za te države: Norveško, Švedsko, Nizozemsko, Dansko, Finsko, Belgijo z Grčijo vred se navajajo dosedanje izgube s poldrugim milijonom bruto registrskih ton. Danska je izgubila 34 ladij (samo večjih) ali 105.000 brt ali 8% vse tonaže. Ob zasedbi je bilo doma 1136 ladij v vrednosti 260 milijonov danskih kron, zunaj pa 85 parnikov, ki so pa bili zavarovani za 211 milijonov kron. Ti so sprejeli ukaz, da se morajo zateči v nevtralna pristanišča; večina je pristala v Ameriki. Še večje pa je bilo število danskih ladij v angleških in francoskih pristaniščih, namreč 159 ladij, zavarovanih za 262 milijonov kron. Približno 10 od teh je že potopljenih, 29 jih je še v francoskih lukah, ostalo pa ima zdaj Anglija (120 ladij z zavarovalnino 213 mi- Nakup sovjetskega bombaža Glede sovjetskega bombaža je bil sklenjen nakup bombaža za en milijon dolarjev, ki se plačajo v gotovini, nadalje za en milijon dolarjev, ki se plačajo po kliringu, in za 600.000 dolarjev, ki se plačajo z bombažnimi odpadki. Sovjetska Rusija nam bo takoj poslala polovico bombaža, ki ga plačamo v gotovini in po kliringu. Pričakuje se, da bo prva pošiljka sovjetskega bombaža prišla že proti koncu tega meseca ali v začetku marca. Sovjetski bombaž je po kakovosti enak ameriškemu in dosti boljši od turškega. Promet na beograjski (produktni borzi je bil pretekli teden naslednji: Ves promet je znašal 91 in pol vagona, od česar je odpadlo: na koruzo 14 in pol vagona po maksimirani ceni, ječmena 3 vagone (iz južne Srbije) po 520, ovsa 9 in pol vagona (iz Srbije) po 400, fižola 17 vagonov (srbijanski drobni) po 640 do 650, sena 25 vagonov (iz Slavonije) po 117 do lijonov kron) oz. so bile nekatere potopljene. Velike so tudi izgube Norveške, ki jih cenijo na 115 ladij s 550.000 brt ali na 12% vse tonaže. Samo v letu 1940. je bilo po* topljenih 410.000 brt. Ker je pa broglpvje dobilo za 142.000 novih ladij, se ceni zdaj na 4,434.000 brt. Švedska ceni svoje žrtve na 78 ladij s tonažo 185.000 brt, z zaplenjenimi vred pa 280.000 br. ton. (V svetovni vojni je izgubila samo 200.00 brt.) Površna je razvidnost o Nizozemski. Ob zasedbi je bilo 95% brodovja zunaj in do začetka maja 1940 so znašale izgube .30 ladij z 89.000 brt, kar se je gotovo še zelo zvišalo. i Finsko trg. brodovje je izgubilo odslej 42 ladij, do 80.000 br. ton. Doma je zdaj 145 ladij, 75 večjih pa je zunaj (skupaj 490.000 ton). Belgiji je bilo do zasedbe uničenih 13 ladij. Večino poštnih ladij je vzela Anglija, ki jih uporablja tudi v Sredozmskem morju. Zelo visoko pa ceni ta nemška statistika izgube Grčije. Samo do julija 1940 je dosegla izguba višino 200.000 ton. Zaradi vojne je ta izguba bržkone še enkrat višja. Značilno za to vojno je, da so že toliko trpele na morju nevtralne države, med njimi tudi naša. Radijske motnje postajajo vedno neznosnejše Vedno bolj pogostne so motnje, ki jih morajo prenašati radijski poslušalci. Te motnje pa se v zadnjem času ne čutijo le pri poslušanju tujih postaj, zlasti kadar se oddajajo tuja vojna poročila, temveč tudi pri poslušanju domačih postaj. To dokazuje, da ni kriva le kakšna tuja propaganda, temveč se motnje povzročajo tudi doma. Prav nič ni izključeno, da se te motnje povzročajo tudi iz zlohotnih namenov. Pritožbe radijskih poslušalcev nad temi motnjami so že tako splošne, da si ne moremo prav misliti, da ne bi prišle tudi na ušesa poštne uprave. Zato upamo, da je poštna uprava tudi že kaj ukrenila, da se ugotovi, od kod izvirajo te motnje in da se potem tudi odpravijo. Prav zelo bi bili poštni upravi hvaležni, če bi se kmalu mogli njej zahvaliti za odpravo motenj. Menda nismo preveliki optimisti, če imamo takšno mnenje. Ukinitev izvozne carine na deske, plohe, letve in skobe Ministrski svet je na predlog fin. ministra sklenil, da se oprosti plačevanja izvozne carine blago, navedeno pod št. 24, 2 c in č izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi. Izvozne carine se torej oproste deske, plohi, letve, skobe (late) iglastega in in ostalega drevja ter ostalo. Ta odločba je stopila v veljavo 12. februarja 1941. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. februarja objavlja: Uredbo o nabavah- za potrebe ustanov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje — Uredbo o prisežnem obrazcu, obliki pečata, obrazca za overilo prevoda, vpisniku, disciplinskem oblastvu, ' disciplinskih kaznivih dejanjih in kaznih, primerih prenehanja službe ter tarifi o nagradi in o stroških za zasebne in uradne posle tolmačev — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet — Naredbo o kontroli izvoza premoga — Dovolitev postavitve tovarne špirita v Goričanah — Pooblastitev banske uprave banovine Hrvatske glede izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče — Pooblastitev za registriranje uvoznikov umetnih gnojil, žvepla in modre galice na območju banovine Hrvatske — Tarifne ugodnosti za poštne pakete za nepismene — Spremembo uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskem redu). Občni zbori XXII. redni občni zbor delničarjev Združenih opekarn v Ljubljani bo 6. marca ob 11. v družbenih prostorih na Miklošičevi cesti. Deset delnic upravičuje do enega glasu. Delnice se morajo položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom. XVI. redni občni zbor d. d. Centralne vinarne v Ljubljani bo v soboto 29. marca ob 16. v prostorih družbe, Frankopanska 11. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom, in sicer najmanj 25 delnic. Konkurzi - poravnave Odpravlja se konkurz o premo ženju premogokopne družbe Bela Motnik v Celju, ker je bila raz deljena vsa masa. Doma in pi sveti Minister Kulovec je imel v nedeljo na seji mestne organizacije JRZ v Mariboru daljši govor, v katerem je najprej govoril o odmevu svojega celjskega govora, ki je bil v vsej državi prijazno sprejet. Posebno je bila dobro sprejeta misel, da moramo v sedanjih težkih časih zlasti upoštevati vrednote, ki so najvažnejše. Ta dolžnost, da se priznava prednost splošno narodnim in državnim vrednotam, ne veže le posameznikov, temveč tudi politične skupine. Zato ima tudi stranka, ki zastopa večino naroda, največjo odgovornost. A tudi manjšinske skupine se morajo dvigniti na raven splošno narodnih razgledov ter pomagati ustvarjati splošno narodne in državne vrednote. Te glavne misli mojega govora se bile jasno povedane in so jih tudi v vsej državi pravilno razumeli. Zato pa si tudi ne more misliti, da jih ne bi prav razumeli v Sloveniji. Toda v Sloveniji se postavlja tudi vprašanje, kdo Ima večino naroda. Eno je gotovo. Tisti, ki to Vprašanje postavljajo, večine nimajo. Vse dosedanje volitve dokazujejo, da imamo mi že 40 let večino. Mi imamo zgodovinsko legitimacijo, da zastopamo slovenski narod. Moje prizadevanje za pomirjenje v političnem življenju niti najmanj ne izvira iz kakšne slabosti. Stvar je v tem, da si danes ne smemo privoščiti cepljenja naroda in da ne gre, da bi vsak posameznik presojal velika vprašanja naroda in države s perspektive svojega zelj-nika. če smo govorili o pomirje-nju, je to le dokaz, da se zavedamo svoje odgovornosti in svoje moči. Zato smo naglasili, da so stvari, ki se visoko dvigujejo nad strankarske težnje. Zavedamo se svoje moči, a hočemo biti lojalni in pravični. Ne bomo mi odgovorni, če se kdo ne bi hotel dvigniti nad strankarske ozire. Demokracija pomeni oblast večine ob dobrohotni kritiki manjšine. Nato je dr. Kulovec poudaril, da Slovenija še nadalje zahteva čim širšo samoupravo za banovino Slovenijo. To načelno stališče velja za vedno. Vendar pa smo Slovenci vedno imeli razumevanje za prednost neodložljivih državnih potreb. In če smo tako delali v normalnih časih, bomo tem bolj tako delali sedaj. Govor dr. Kulovca je bil sprejet od zborovalcev z glasnim odobravanjem. »Delo«, glasilo bivšega pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča zelo toplo pozdravlja resolucijo, ki jo je sprejel banovinski odbor JNS v Ljubljani. Zlasti pozdravlja list govora dr. Andjelino-viča in Ivana Puclja. Novi portugalski poslanik na našem dvoru pooblaščeni minister Femando Quarti de Olivera Bastos je prišel v Beograd, da izroči svoje poverilne listine. Za predsednika Združenja jugoslovanskih dramskih avtorjev (UJDA) je bil izvoljen pesnik Oton Zupančič. V upravi je od Slovencev tudi Pavel Golia. Zagrebški kanonik Janko Barle je umrl v Zagrebu v starosti 72 let. Pokojnik se je rodil v Budanjah v Vipavski dolini kot sin učitelja. Višjo gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Zagrebu, kjer je 1. 1916. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki -norajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. postal kanonik. Barle sl je pridobil zelo velike zasluge kot pionir hrvatsko-slovenskega zbližanja. Cenjen je bil kot zgodovinar in pisatelj, a tudi aa razvoj cerkvene glasbe na Hrvatskem je mnogo storil. Slava njegovemu spominu! V Gorici je umrl v visoki starosti 85 let Matija Rutar, upokojeni ape-lacijski svetnik. Znan je bil zlasti pred vojno in med vojno, ko je z vso doslednostjo branil slovensko uradovanje na sodišču. Bil je tudi deželni poslanec. Slava njegovemu spominu! Grof Adam Zamojski, starešina poljskega Sokola in predsednik mednarodne telovadne organizacije je umrl v Varšavi. Bil je znan po vsem slovanskem svetu. Slava njegovemu spominu! Za pomočnika prometnega ministra je bil imenovan dosedanji železniški direktor v Zagrebu inž. Terček, za novega železniškega direktorja v Zagrebu pa inž. Nikola Turkalj. Madžarski kmet. minister Banffy je sprejel delegacijo jugoslovanskega kmetijskega ministrstva, ki je prišla v Budapešto zaradi pogajanj o ureditvi ribolova v obmejnih vodah. Zelo so bili poostreni predpisi za dovoljenje prehoda čez most, ki veže Sušak z Reko. Posebno strogi so italijanski predpisi glede prehoda meje. Vest o ustanovitvi Hrvatsko-nemške trgovinske zbornice v Zagrebu, ki smo jo posneli po »Jugo-slavenskem Lloydu«, se demantira kot neresnična. Krušne nakaznice se za mesec iebruar ne bodo več izdajale. Tovarna Sartid v Smederevu, ki proizvaja kmetijske stroje in železne konstrukcije ter ima ladjedelnico in tvornico za jeklo, je imela v 1. 1939. 349.000 din čistega dobička, ki se ves prenese na novi račun. Bruto izdatki so izkazani s 15‘8, odpisi pa s 3‘8 milijona dinarjev. Delniška glavnica družbe znaša 45 milijonov din. Glavne postavke v bilanci so naslednje (vse v milijonih din): investicije in naprave 83'8, dolžniki 17 8, blagovna skladišča 30, upniki 54-7, obligacije 6, amortizacijski sklad 25'9, vsa bilančna vsota 132,9. Kolpa je poplavila vso pokrajino ob Petrinji. Promet pod velikim železniškim mostom je onemogočen. V Malinski velja električni tok 14 din za kilovatno uro brez raznih taks. Malinska ima rekord glede dragega električnega toka ne le v Jugoslaviji, temveč menda na vsem svetu. Zaradi nakopičenega leda na Donavi severno od otoka čepla se je napravila velikanska ledena barie-ra. 80 km južno od Budimpešte je voda prebila nasip. Ogrožena je velika površina plodne zemlje, da bo poplavljena. V ogrožene kraje je bilo poslano vojaštvo. V španskem pristanišču Santan-der je nastal velik požar. Iz neznanih vzrokov je nastal ogenj na neki tovorni ladji, ki je vozila bencin. Ogenj se je hitro razširil tudi na obalo ter zajel okoli 200 poslopij. Zaradi močnega vetra se je ogenj hitro razširil. 30.000 prebivalcev je brez strehe. Velika železniška nesreča se je zopet zgodila v Španiji. Orkan je pri San Sebastianu vrgel tri vagone električnega vlaka čez most v močno naraslo reko. Vsi trije vlaki so bili polni potnikov. Računati se mora s tem, da so vsi mrtvi. Izredno silen orkan je divjal nad Lisabono in severno zapadno Španijo. Veliko število ladij je poškodovanih, niti ena hiša v mestu ni brez poškodb. Tudi v Bilbau in drugih mestih je napravil vihar obilo škode. w barva, plesira in 7P V 71 lirah lu i l4 uian obleke kj0buke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72. Koliko trgovcey gre na letni dopust in odmor?! 1—20/«11 Vsi drugi pa se mučijo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar MlhaJek, vsi v Ljubljani.