Hl. flevlttn. v uoraoni. v cento. h. rnioo isu xuv. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto ....... K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta ....... 6 — na mesec......, 2'— v upravništvu prejcman: celo leto.......K 22*— pol leta ....... » 11*— četrt leta......, 550 na mesec ...... - 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St 5 (v pritličju levo), telefon it. 34. Uhaja vsak dan svečer izvaea**! aeeelfe ta premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka vetja 10 vinariev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine sa ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon at SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....*.. , 13*— četrt leta.......650 na mesec....... 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Eaaflova nllca št. S (spodaj, dvorišče levo, telefon št. 85. Jusoslovonsha misel. Dunaj, 26. julija. Mnogi so mnenja, da je z izstopom dr. Rvbafa in dr. Gregorina iz »Narodnega kluba« in torej tudi iz skupnega »Hrvatsko - slovenskega kluba« končana politična epizoda, ki je vzbudila na Slovenskem v zadnjib dneh toliko polemike, odpora in razburjenja. Precej pozno zvečer je padla včeraj odločitev in v naglem poročilu smo se morali pred vsem omejiti na dejstvo samo, ter konstatirati zadovoljstvo nad korakom obeh primorskih poslancev, ki sta podredila osebno rahločutnost velikemu splošnemu interesu in — to jima moremo mirno priznati — z velikim samozataje-vanjem storila korak, ki obvaruje vsaj slovensko napredno javnost najhujših posledic: medsebojnega razdora in nove cepitve. Dnevi Hrvatsko - slovenskega kluba, v katerem sta se nahajala ta dva napredna poslanca pa žal ne ostanejo samo epizoda, temveč imajo dalekosežne politične posledice, katere treba pred vsem konstatirati, predno se spuščamo v nadaljno kritiko najnovejših dogodkov. Situvacija, v kateri se je nahajaj a jugoslovanska deleeracija še v nedeljo pred prvo sejo državnega zbora, je bila sledeča: dr. Šusteršič je imel svoj klerikalni klnb v »Hrv.-slov. zajednici«, v kateri zavzemajo dalmatinski klerikalci posebno, v nekaterih gospodarskih vprašanjih avtonomno skupino, organiziran. Ne-klerikalni jugoslovanski poslanci niso tedaj tvorili še nikake celote, stali so skoraj kot pojedinci velikemu klerikalnemu klubu nasproti. In baš pri teh do takrat neorganiziranih jugoslovanskih poslancih je našla ideja skupne taktične zveze vseh splošno odobravanje. Nikdar še ni imel dr. Šusteršič tako ugodne prilike izrabiti neorganiziranost naših neklerikalnih poslancev v svoje posebne namene, kakor v tem trenutku. Princip divide et impera je mogel izvesti že na podlagi dejstva, da so si nazori neklerikalnih Jugoslovanov glede nujnosti in načina skupne organizacije v mnogih točkah nasprotovali. In ker je tem poslancem manjkalo organizacije, ki bi bila potom sklepa statuirala enotno postopanje pri event. pogajanjih s klerikalnim klubom, ni bilo težko poglobiti razpor in razdrobiti neklerikalne Jugoslovane, ter jih zapeljati k neprevidnim korakom. Tako je prišlo do brezobzirne zveze »Narodnega kluba« z »Zajednico« ter do popolnega nasprotstva med dalmatinskimi na prednjak i in pa slovensko - hrvaškimi neklerikal-nimi poslanci. V tem oziru zadene primorske poslance prva krivda. Niso smeli brezskrbno zapustiti svojih starih zaveznikov, dalmatinskih Hrvatov in Srbov, češ mi se smatramo za »šrit-maherje« jugoslovanske enote in oni nam bodo sledili. Srajca je telesu bližja, kakor suknja. Priznamo, da so obstojale glede obnovitve stare »Zveze« gotove, morda resne notranje težkoče, toda ne moremo si misliti, da bi se baš v tej zadevi ne bil našel nekak modus, ako bi se jim bilo posvetilo več volje in več časa. Tako pa se jo je hotelo rešiti že tekom enega popoldneva, in pri ten\ je trpela stvar in se je okoristil dr. Šusteršič. Primorski poslanci so v domnevanju največje nujnosti pritrdili skupnemu klubu, katerega organizacija je že sama na sebi naperjena proti ideji jugoslovanske skupnosti. »Narodni klub« v svoji prenagljenosti ni opazil, da so se klerikalci na tihem posmehoval t njegovi izjavi, da hoče delovati na to, da se skupnemu klubu pridružijo skoraj tudi ostali Jugoslovani, ker so vedeli, da v organizacijo, ki se proklamira sama za zgolj hrvatsko - slovensko. Srbi ne morejo in da je vsled solidarnosti naprednih dalmatinskih poslancev zato tudi pristop dalmatinskih Hrvatov izključen. Dr. Šusteršič se je moral na tihem rogati dobri volji dr. Ry-bara in dr. Gregorina, ki sta izrekala upanje, da se skupnemu klubu skoraj pridruži tudi dr. Ravnihar, ker ni niti z besedo, niti dejanjem naznačil, da hoče njegova stranka, njegov klub pristop ljubljanskega poslanca omogočiti s tem, da uvede na domačih tleh ono obliko političnega boja, ki je v kulturnih deželah običajen. Z odkrito zadovoljnostjo je. smel v vseh taktičnih finesah izurjeni klerikalni voditelj priznati »Narodnemu klubu« »avtonomijo«, ker je dobro vedel, kako omejena bo ta samostojnost, ki pod težo splošno uvedenega majoritetnega principa popolttO-ma izgine. In dr. Šusteršič je smel ta majo-ritetni princip poljubno zlorabljati, če bi se mu bila dr. Rybaf in dr. Gre-gorin uklonila v vsem — bi bila nastala v slovenskih naprednih vrstah brezdvomno zmedenost in novi raz-pori, ki bi nas bili usodepolno slabili, klerikalcem pa pripomogli do pravih triumfov. AH pa: napredna primorska poslanca bi se ne bila uklanjala; tedaj bi ju bilo klerikalno časopisje kmalu razglasilo za škodljivca, skupne ideje, in z vsemi silami bi se bila netila nasprotstva v »Narodnem klubu« do njega razpada; »Zajednica« pa bi pogoltnila potom one asirnila«" ne sile, na katero je opozarjal tudi prof. Masarvk, konzervativne elemente »Narodnega kluba«. Eno in morda največjo nakano klerikalcev sta dr. Rybaf in dr. Gre-gorin s pravočasnim izstopom še izjalovila; nameravani in pričakovani boj v naprednih vrstah bo pač izostal. Toda ne smemo si zatajiti, da sta napredna poslanca zapustila situacijo, ki je mnogo težavnejša in neugodnejša, kakor je bila pred dobrim tednom. Facit dogodkov, ki so se pričeli z ustanovitvijo »Hrv.-slov. kluba« ter končali z izstopom dr. Rybara in dr. Gregorina je na kratko ta-le: Jugoslovanska delegacija je razdrobljena in raztrgana na toliko kosov in skupin, kakor menda še nikdar. Po dolgih leuii je iz parlamentarne nomenklature zopet izginilo ime »Jugoslovani« — ker ga niti ena obstoječih skupin ni oficijelno sprejela; s tem pa je tudi moralni ugled jugoslovanske delegacije zmanjšan. Eden del dosedaj neklerikalnih poslancev je na milost in nemilost izročen dr. Šusteršiču, kajti z ozirom na posebne istrske razmere je izključeno, da bi se dr. Laginja, prof. Man-dič in prof. Spinčič — ki po znanem pravilu tres faciunt collegium sicer še tvorijo s svojim »Nar. klubom« v »Hrv. slov. klub« posebno skupino, mogli kdaj osvoboditi zveze s klerikalci. Na drugi strani pa so se vsled nastalih nesporazumljenj pridružila principijelnim med strankami na-sprotstvom še osebna, ki ogrožajo vsako nadaljno oziroma ponovno akcijo v prilog končne ustanovitve prave jugoslovanske enote. Moč dr. Šusteršič a je narasla, od 37 jugoslovanskih poslancev jih sledi danes 27 skoraj brezpogojno njegovim poveljem. Vse nadaljne akcije so torej zgolj od njegove dobre volje odvisne. Hladni I računar, kakršen je, pa si bo na prste sestel, da pomenja vsota 27 več kakor pa posamezne številke 20 + 4 + 4-f-7 + 1, katere bi bilo treba pri vsaki priliki šele seštevati, bojimo se, da ostane dr. Šusteršič rajše absoluten vladar sedemindvajseterih, kakor pa kontrolirani izvrševatelj volje sede min tridesetorice ... Poletna parlamentarna sesija končuje z eklatantnim neuspehom skupne jugoslovanske misli. OMsK pri Isl Bolletincu. S k o p 1 j e , 24. julija. Zadnji čas so krožile zelo nasprotujoče si vesti o namenih in o prebivališču znanega vodje arnavtov Iso Boljetinca, kar je pač pričalo, da ni nihče prav vedel, kje se mudi in kaj namerava. Na svojem potovanju po Stari Srbiji sem prišel v nedeljo v Vučitrn in tu sem slučajno izvedel, da je Isabeg — kakor tu sploh imenujejo Iso Boljetinca — dospel v svoj rodni kraj in da živi v svoji kuli na Sokolići. Po nasvetu odličnega poznavalca Stare Srbije, prof. Boroje-vića iz Skoplja, sem takoj sklenil, potovati v Mitrovico in od tamkaj poskusiti, da pridem do prebivališča Isaboga, na Sokolieo. Popoldne ob 1. uri smo dospeli v Mitrovico. Zaupna naša poizvedovanja so podala potrdilo, da je Isabeg res na Sokolići. Da bi turškim oblastim vzeli možnost preprečiti naš načrt, smo dali takoj konje sedlati in smo odjezdili proti Sokolići, ne meneč se za razna svarila. Vodila sta nas neki bosanski maha-džir (izseljenec) in neki srbski čifčija (kmet - tlačan Ise Boljetinca). Sokolića je 800 do 900 metrov visoka gora na severozapadni strani od Mitro-vice. Pot gre najprej na levi strani reke I bar in se potem pri neki srbski naselbini obrne na goro. Po komaj uro trajajoči ježi smo prišli do prve arnavtske knle. To je štirivoglata stavba, narejena iz mogočnih obdelanih skal, med katerimi so le odprtine za streljanje in nekaj oken. Mirno smo jahali mimo in na strmo goro. čim višje smo dospeli, toliko bolj divje in romantično je vse bilo. Nekaj tesno nam je pač vsem bilo pri srcu; kdo pa nam je jamčil, da ne poči kje kak strel ali da nas ne napadejo Ar-navtje. Po dalnjem še uro trajajočem potovanju smo dospeli do samostana Sokolića, v čigar bližini naj bi se nahajal Isa Boljetinac. Videli smo pred seboj mogočno skalo, pred katero je bila iz vejevja napravljena lopa. Nas vrli vodnik, omenjeni čifčija nam je velel Sesti, ker da smo dospeli na svoj cilj. Skočili smo s konj in nekako s strahom videli, da nas je obkolilo že kakih dvajset prav divjih Arnavtov, pred sabo v lopi pa smo zagledali mogočno suho postavo, k: je ležeč na krasnem perzijskem čili-mu ravnodušno pušila iz masivne srebrne cevke cigareto. To je bil Isa beg Boljetinac, slavni in znameniti vodja Arnavtov. Počasi je vstal in se nam je približal. Izraz njegovega obličja je trd in ostro gledajo izpod močnih obrvi njegove orlovske oči. Predstavili smo se po vrsti. Molče je dal vsakemu roko, in komaj slišno rekel »barum« (prosim) ter nas povabil, naj sedemo na čilim. Vsedli smo se na turški način in čakali, kaj se zgodi. Isa - beg se je vsedel k nam, nas je v dobri srbščini pozdravil in začel je delati cigarete. Vsakemu iz med nas je dal po dve teh cigaret in enemu svojih ljudi velel, da jih užge. In zdaj se je začel pogovor, čigar vsebino podam pozneje. Med pogovorom so Isovi ljudje sedeli v naši bližini in pazili na vsak naš gib. Oh skalnati steni so visele njih puške-Manlicherice. Zaupanja ti ljudje pa** niso vzbujali. Divji ljudje so to: zadaj imajo šop dolgih las in na glavi male bele čepice. V pasu je polno patron za puške in dinamitnih patron, povrh pa še veliki, s srebrom okovane in dragimi kamni okrašeni revolverji. Neprestano so gledali na svojega voditelja, kakor bi Čakali na vsak njegov migljaj. Isa - beg je komaj vidno dvignil roko in že je eden teh vojakov odhitel in se vrnil s čaši-cami najfinejšega ruskega čaja, katere je postavil pred nas. Srkali smo čaj in govorili smo dalje o visoki politiki in o položaju Arnavtov posebe. Končno nam je Isa postregel še s turško kavo. Solnce se je že bližalo zatonu, ko smo se poslovili. Isa - beg nas je vprašal, kje da bomo prenočili. Izvedši, da mislimo prenočiti v bližnjem samostanu, nam je obljubil odeje in blazine, češ, da teh v samostanu gotovo nimajo. Komaj smo bili kako uro v samostanu, smo že dobili obljubljene stvari in nekaj minut pozneje je prišel Isa Boljetinac v samo- LISTEK. Ho male kavhe dan. Po stenografskem zapisniku prvega vsezverinskega shoda na Goljavi spisal Rado M u r n i k. Dvorni svetnik Lisjak otvori ob pol 5. zjutraj shod v imenu zatirane zverinjadi in predlaga za predsednika g. M e dv e d a, penzijonira-nega kralja in graščaka. Gospod Medved, seveda živahno aklamiran, se slovesno popraska po hrbtu in zahvali vse navzoče roparice in ujede, da so gospoda prihiteli, prileteli, priplezali, prilezli, pricincali, primigali v tako ogromnem številu. Krokar, aviatik brez službe: Jnh! Medved je kaj nobel zver! V kožuhu vedno kavalir, po gozdu krevlja, brklja, godrnja, boji se lovca in psa. Dvorni svetnik Lisjak: Prosim, gospod Krokar nima besede. Predsednik Medved: Nima besede, ne. Krokar se zagrohota zanič-Ijivo in zakroka: Lisjak je prav gosposka zver, dolgov ima kot oficir! Se zvito smehlja, pa z repom manija, yse druge za norca inja! Lisjak: Gospod predsednik, izvolite kaznovati gospoda Krokarja s primernim ukorom, ker moti zborovanje ! Medved: Kaznujem gospoda Kokarja s primernim ukorom, ker moti zborovanje. Krokar: Ojej! Dass ich nicht lach'! Medved: In, in — in tukaj, ne tukaj, nič tukaj, ampak čast mi je, da vam smem predstaviti tukaj vladnega zastopnika, gospoda komisarja -- Krokar: ... den urkomisehen Commissar . .. Lisjak: Izvolite malo molčati! Medved: Da, izvolite malo molčati, gospod Krokar! Tukaj ... tukaj vladnega zastopnika, gosp. komisarja doktorja Jazbeca. (Predsednik poljubi vladnega zastopnika na gobec.) Krokar: Tudi komisar je vreden svoje pesmice. Poslušajte, kosmata gospoda! Oh! Jazbec je pa lena zver, na puf ima prav lep kvar tir. Večerjo požoka, smrči sit in stoka, pa poka kot star kanonir! Zverine se veselo muzajo. Vladni komisar puha od jeze. Lisjak: Gospod Krokar je zidane volje* v rožcah je že na vso zgodaj. Medved: Res je, gospod Krokar je v rožcah in.. t Lisjak: ... in dela zgago. Medved: ... in dela zgago sebi na čast in nam na korist..., ne .. namreč, povedati sem nameraval nekaj popolnoma drugega. Zapik! Lisjak: Prosim lepo, gospod Krokar, ne delajte nam več zgage! Medved: Pa res, gospod Krokar, usmilite se nas in ne motite nas! Krokar: Kaj ? Zakaj ne bi delal zgage? Čemu sem pa priseli Ali naj zastonj letam tako daleč? Zdaj lahko delam zgago, kolikor me je volja. Saj je zapik. Medved: Odpik! Gospod Krokar, ako ne boste mirovali, vas bom moral izključiti od zborovanja. D e h o r, prodajalec krepkih dišav, odlikovan z dvema zlatima medaljama: Prosim, gospod Krokar me izziva. Medved: Kaj pa vam hoče? D e h o r: Zbada me z zabavlji-vim vprašanjem: kdaj sem se kopal zadnjikrat? Ali ni to jako žaljivo? Medved: Jako žaljivo je. Krokar: Slavne zverine! Gospod Dehor je parfimiran tako peklensko, da mi prihaja že kar slabo. Izpridil je vso atmosfero okoli sebe. Bacilorejec! Poslušat pojdem rajši na drugo stran, da ne omedlim v teh dišavnicah. Pfui Teufel! Merjasec, profesor estetike: Meni se pa zde te dišave celo prijetne in klasične. Krokar: Kdo bi pa pričakoval kaj drugega od tvojega estetičnega rilca T Merjasec: Le pazi, da te ne konfiscira vlada! Lisjak: To je pa vendar že malo preveč. Vse ima svoje meje ... Krokar: Vse ima svoje meje, celo kočevska velesila! Lisjak: Dajte ga no, gospod predsednik! Merjasec: Lep shod je naš shod! Dehor: Ali je to sploh kakšen shod? Medved: Ker nam gospod Krokar venomer nagaja z neslanimi opazkami in zabavljicami, ga moram po paragrafu devettisočdevetin-devetdesetem in pol za trideset minut izključiti od seje. Merjasec: Dobro, dobro! Dehor: Mars spat! Krokar: Prava reč! Nič se ne bojte, vrnem se kmalu! Dobro bo, da se malo okrepčam v gostilni. Adijo za pol ure! Ma ueta! (Leti v gostilni-co), — Medved: Namreč... Besedo ima gospod dvorni svetnik Lisjak. Lisjak, seveda viharno pozdravljen, začne govoriti tako-le: Kosmata gospoda! Slavne zverine in velemožne ujede! Slaba nam prede dandanes. Nobeno uro, noben tre note k nismo varni in nimamo miru pred lovci in psi. Lani je ustrelil sovražnik sedem lisic v eni minuti! To je naravnost škandal! Volk, avtomobili*** Skandal! a še kakšen! Pereatl Ris, mesar: Hanba! Pritožimo se ministrstvu notranjih zadreg! Lisjak: Streljajo nas kar s tro-cevkami. Ris: Selimo se v Ameriko! Merjasec: Ne vem, če je tam kaj bolje. Lisjak: Skratka, razmere so se pohujšale tako, da je treba resno pre-udariti, kako bi ušli pretečemu poginu. Skrajni čas je, da se pametno organiziramo. Treba je, da si ustvarimo »Društvo za varstvo ujed in zverin«. Treba je pa tudi, da si ustanovimo svoje glasilo, svoj list, in ga jamemo izdajati že prihodnji mesec. Naše glasilo se bo bavilo zlasti z nevarnimi lovci. Razpravljalo in razlagalo bo njih grde navade, zvijače, nakane in napake. Zabavljalo bo psom, tem brutalnim, zarobljenim hlapcem človeških tiranov, zlasti pa frmačem in brakom; razmotrivalo bo, kako jih je laglje voditi za nos. Potezalo se bo za enakopravnost med živalmi; borilo se bo z vsemi silami za vzišeni ideal, da dobimo tudi roparice in ujede svoj lovopnst in današnjim razmeram primeren lovski zakon! Volk zatuli od veselja: Izborno! Izborno! (Navdušenje na vseh koncih in krajih.) Lisjak: Naše glasilo bo razmejevalo prepire med člani in prinašalo nekrologe naših ustreljenih ali sicer ponesrečenih, ranjenih somišljenikov. maito rrtlrriiiTlhr ff atan, da nam vnw obisk. Nosil je puško v roki in •preznljala sta ga dva rA rnavta. Po polurnem pogovoru je odšel z izjavo, da upa, da si je z nami pridobil dobre prijatelje »medja Švabama«. R. P. Poimao Kronika. Državni zbor. Včeraj so se začeli posvetovati o predlogih glede mesnega vprašanja. Volitev nekaterih odsekov -se ni mogla vršiti, ker se posamezne stranke še niso zedinile o svojih kandidatih. Vsa debata o uvozu argentinskega mesa je bila skoraj docela debata dunajskih poslancev, ker so se je skoraj edinole ti udeležili. Vsa debata se je sukala preti vsem okoli izjave ministrskega predsednika, ki dunajskih liberalnih krogov nikakor ni zadovoljila. Govoril je tudi nanovo izvoljeni krščanski socialist s Češkega dr. Jerzabok.. Njegov govor je bil pa precej plitev. Med njegovim govorom je prišla do ostrega konflikta med mlajšimi člani nemškega »Nati-onalverbanda« iu posl. Zeukerjem, kar bo imelo najbrže še posledice, ker je posl. Zenker rekel posl. Hu minerju »rowdy«. Koncem seje, po debati o drohobiški aferi, je predložil posl. K u r a n d a . referent bančnega odreka dodatni predlog k bančni predlogi, ki je znan pod imenom lex Ploj, ki daje zborničnemu predsedniku ostrejša sredstva za slučaj, če se hoče zavlačevati oziroma motiti rešitev zakonske predloge o plačevanju v gotovini. Predlog posl. Kurande je bil navzlic ugovoru socialnih demokratov odkazan bančnemu odseku v takojšnje posvetovanje. Posl. I v če v i 6 je vprašal min. predsednika iu vodjo železniškega ministrstva, kakšne korake je napravila vlada pri ogrski vladi glede dalmatinskih železnic, posebno pa glede zgradbe liške železnice in železnice od Adrijc do kranjske meje. ♦ * • Češki državnopravni naprednjak!, moravski naprednjak! in realisti se pocrajajo, da ustanove skupno stranko. Glavni namen te stranke bo, omejiti naraščanje mladočeške stranke. • * * Alpska zveza nemškega »Natio-nalverbanda« je imela včeraj sejo, v kateri se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen posl. Dober-n i g. Zveza ima 24 članov. Glavna naloga in cilj te zveze je boj zoper Slovence. * Predsednik svobodne zveze tehnikov v drž. zboru je predložil min. predsedniku različne želje avstrijskih tehnikov, ki sc tičejo pred vsem sledečih točk: 1. Državna komisija za reformo uprave naj se pomnoži s tehniki. 2. Pri eventuelni rekonstrukciji ministrstva naj se imenujeta za ministra javnih del in za železniškega ministra tehnika. 3. Času neprimerna odredba iz L 1860, tikajoča se državne stavbne službe naj se revidira. 4. Tehnične zadeve naj rešujejo le tehniki. 5. Ministrstvo za javna dela naj se izpopolni s tehničnimi agendami drugih ministrstev, obenem naj se pa izločijo ministrstva za javna dela vse tiste agende, ki po svoji naravi ne spadajo v ta resort. 6. Praktično delujoče tehnike, ki se imenujejo za profesorje na tehnikah, naj se višje dotira. 7. Tehnične visoke šole naj se reformira. Obenem so pa protestirali zoper ustanovitev novih tehnik in državnih obrtnih šol. V Albaniji so na obzorju resni dnevi. Vsak dan prihajajo vesti o novih spopadih in bojih. Vidi se, kakor da je bil požar v Carigradu signal za splošen požar po celi evropski Turčiji. Strankarski sovražniki v osrčju, narodnostni in verski sovražniki po celi državi, to je situacija, v kateri je Turčija danes. Iz Mitrovice poročajo, da je Isa Boljetinac z močno četo na poti v Peč. Spremljata ga dva najnevarnejša četaša. Isa Boljetinac namerava zbrati razkropljene čete in jih peljati v boj proti Turčiji. — VSkadruje prebivalstvo vprizori-lo veliko manifestacijo za dosedanjega poveljnika Torgut Šefket pašo. Manifestacijski shod je sklenil, da se obrne na vlado in zahteva, da ostane Torgut Šefket paša na svojem mestu, sicer utegne priti do neprijetnih situacij. — Do preteklega petka je odposlala turška vojna uprava čez Skoplje veliko množino streliva in orožja v Staro Srbijo in Zgornjo Albanijo in tudi v zadnjih dneh je dospelo v Skoplje 15 železniških voz orožja. Turčija se tedaj na mejah močno oborožuje. Neka bolgarska četa je napadla ponoči 14 mož vojaške straže, ki je stala ob železniškem mostu čez Varodar med Strumico in Devirkajem. Po poldrugournem boju se je morala četa umakniti. Turška vojna uprava je odredila, da nora vojaštvo strogo stražiti železniške proge; trgovinski minister pa je prepovedal izvoz žita v Sandžak, e e V portugalski zbornici je izjavil zunanji minister na tornadevno vprašanje o razmerju med Portugalsko in Angleško, da ni bila alijanea med obema državama nikdar močnejša kakor ravno v teh trenotkih in da spaja oba naroda kar največje prijateljstvo. • a ■ Proti bivšemu perzijskemu šahu Mohamed Aliju in proti Salar ed Daulehu je sedanja vlada najela morilce. Ekspedicije so na poti proti bivšemu šahu. Bahtiari so dali Mohamed Aliju na razpolago 2000 konjenikov. Oblasti v Hamadanu so }>obegnile, meščani pa so naprosili princa Salar, ed Dauleha, pristaša bivšega šaha, da zasede mesto. V Mešodit ščuva dubovništvo proti konstituciji in agitira za bivšega sultana ki pridobiva od dne do dne več pristašev. Da bi vstaše ostrašila, je postavila vlada pred hišo generalnega guvernerja v Tebrisu vislice. Medšid ed Dauleha, katerega so v nedeljo aretirali, je dala vlada v Teheranu usmrtiti. m m m O maroškem vprašanju pravi v berolinskem »Borsenkurirju« baje dobro informiran nemški državnik, da se Angleška ne bo vmešavala. Ce bi se v najslabšem slučaju nemško-1'rancoska pogajanja razbila, bi morale velesile zopet uveljaviti stališče, kakršno bi moralo biti po algeciraški pogodbi, t. j. vse francosko vojaštvo bi moralo zapustiti Maroko in ostati bi smela samo francoska policija, ali pa bi ostale nemške bojne ladje pred Agadirjem. Štajersko. Iz Celja. Pred okrajnim sodiščem v Celju se je vršila dne 25. t m. razprava zoper kler. A. Reharja, posestnika v Petrovčah št. 4, ker je na dan volitev razžalil veleposestnika gosp. Kukca iz Žalca s tem, da mu je za-klical vpričo kaplana Jeharta: „Vi ste se v cerkvi vs ..., postopač!" Obtoženec ni prišel k obravnavi in se je izgovarjal z boleznijo. Sodnik je ugotovil, da je bil obtoženec že enkrat kaznovan zaradi prešestvovanja z enim mesecem zapora in ga je obsodil na 14 dni zapora ter v povrnitev kazenskih stroškov. Tako se sedaj plačujejo laži, s katerimi je zmagal dr. Korošec. Iz Žalca. (Točen odgovor.) Po trgu kroži sledeča zgodbica: Pred par dnevi je prišel v žalski farovž ugleden posestnik iz okolice. Ker župnika ni našel doma, je stopil na dvorišče, da bi ga počakal. Nasproti mu prideta dva duhovna gospoda. Mož pozdravi, na kar stopi eden k njemu in ga vpraša: „Kaj me ne poznate? Jaz sem vaš poslanec Korošecla „Ne, ne poznam vas in vas nikoli poznal ne bodem," je mož odgovoril in obrnil poslancu hrbet. Koliko se je trudila „Straža", da bi dokazala neverjetnemu svetu ljubezen in zvestobo Savinčanov do dr. Korošca! Zdi se nam, da si mislijo tako kakor oni mož, o katerem piše Jules Delafosse: „Mi rabimo sedaj poslance za to, da jim lahko na glavo pljuvamo!" Iz St. Petra ob Savinji. Smolo imajo naši branitelji vere in morale! V Podlogu je orožništvo izsledilo cel igralski brlog. Znani Koroščevci so tam kar na debelo hazardirali. Sodnija bo sedaj primerno posvetila v ta katoliški brlog, ki obstoji že več let. Južnoštaj. hmeljarsko društvo v Žalcu poroča o stanju in rasti hmelja v Sav. dol, z dne 26. julija sledeče: Suho in vroče vreme povzroča, da golding le prav počasi prihaja v ko-bule in da se pri poznem hmelju ne more iz popkov razviti cvetje. Listje vedno bolj rumeni in se suši. Upanje na obilo trgatev mineva. Izdaten dež bi bil nujno potreben. Golding se bo začel obirati 15. avgusta. Iz Jurkloštra se nam poroča: Smolo imajo pri živinoreji v tukajšnji graščini. Lani je zgorelo 8 parov volov. Letos spomladi sta poginila dva lepa mlada konja. Te dni pa se je ponesrečil najlepši konj pri kopanju. Zadel je ob železni drog pod vodo in se smrtnonevarno ranil. Iz Vojnika nam pišejo: Par tednov žc ni bilo zadostnega dežja in naša duhovščina ni mislila na takozvane procesije za dež. V torek je bil mlad mesec, in ljudje verujejo, da se takrat rado vreme spremeni. Mislili smo si: sedaj pa bodo procesije! To se je tudi točno uresničilo. Pa ne bodo, zdi se nam, pomagale niti procesije ob mlaju! Iz Zg. Savinske doline. V eni izmed tukajšnjih občin straši nek človek, ki je občinski sluga in planinski vodnik obenem. Pri zadnjih državno-zborskih volitvah se je odlikoval s posebno strastno agitacijo proti naprednjakom. O poštenosti tega človeka priča sledeči slučaj. Imel je oskrbeti neko planinsko kočo z vinom in jedili. Spravil ae je je z več ženskami na pot, da bi spravil omenjene stvari v kočo. Med potjo pa je čedna dražba — vino izpila in planinskega društva podružnici se Je izjavilo, da je bilo vino ukradeno. Taki dogodki služijo seveda občini v posebno čast Stvar se je naznanila na pristojno mesto. Od Sv. Barbare na Halozah. Včeraj se je vršil tu pogreb gospe Marije Ogorelec, soproge našega nad-učitelja. Umrla je malo ur po porodu v starosti 37 let. Svojemu možu je zapustila 8 otrok v starosti 1—16 let. Naše sožalje! Is Ljubnega v Savinjski dolini. V nedeljo 23. t. m. je imel strokovni učitelj gospod Zidanšek predavanje o umetnem gnojilu. Predavanje se je vršilo v šoli, kjer je gospod predavatelj v poljudni obliki raztoknačil pomen, korist in upotrebo umetnih gnojil. Nato so po vspodbudi tamošnjega gospoda nadučitelja stavili udeleženci različna vprašanja, z ozirom na njihove gospodarske razmere, katera je gospod Zidanšek natančno raztol-mačil. Pričakovati bi bilo z ozirom na veliko vlogo, katero igra umetno gnojilo v poljedelstvu,večje udeležbe. Pripisovati je to nezaupljivosti naših kmetov do vsake nove stvari. Ciril in Metodova podružnica v Velenju priredi v nedeljo, dne 13. avgusta v gostilni Ježovnik veliko ljudsko veselico, združeno z gledališko predstavo. Nastopi tudi mešan pevski zbor. Na sporedu je še mnogo drugih točk; sploh se bo poskrbelo, da se bodo gostje dobro in neprisiljeno zabavali. Pri veselici sodeluje si. šo-štanjska narodna godba. Ker v Velenju že nekaj let ni bilo nikake podobne prireditve, je nameravano veselico gotovo iskreno pozdravljati! Vabimo tem potom vse napredne Slovence, da se je udeleže v čim največjem številu! — Natančnejši spored se bo objavil še v časopisih. Dne 13. avgusta vsi v Velenje! Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila v nedeljo, dne 23. julija popoldne pri šolskem čebelnjaku v Grižah svoje prvo letno predavanje, ki se ga je udeležilo lepo Število čebelarjev. Potovalni učitelj, g. Černej, podaval je: kako se čebel ari na med s pomočjo matične mreže, kar je sklepno tudi^ dejansko pokazal na enem panju. Čebelarski mojster g. Piki je poročal o občnem zboru osrednjega štajerskega čebelarskega društva s posebnim ozirom na debato o brezdavenem sladkorju. Končno se je vršil prosti razgovor in odgovarjanje na razna stavljena vprašanja. — V nedeljo, 30. julija, priredi podružnica svoje drugo predavanje ob 3. popoldne pri g. Francu Joštu v Zgornji Ložnici, potem pa izlet k čebelnjaku čebelarskega mojstra g. Rikla v Spodnji Ložnici. — Čebelarji, pridite v prav obilnem številu! Drobne vovice. Obsojen je bil pred šoštanjskim okrajnim sodiščem župnik Rozman iz Zavodne zaradi razžaljenja naprednega župana gospoda Žagarja v Topolšiei na 50 kron globe, oziroma pet dni zapora. — Ciril - Metodova podružnica v Velenju priredi dne 13. avgusta pri Ježovnikovih gledališko predstavo, združeno a ljudsko veselico. Ker v Velenju že ni bilo več let enake prireditve, vabimo bližnje in dal nje naprednjake k obilni udeležbi. — I z G o m i I s k e nam poročajo, da je ob priliki zadnjega požara pri Rančigaju domača požarna bramba pokazala malo izurjenosti. Pozabili so v shrambi cevi, droge, pijavno vrečo itd. in prileteli k požaru s samo brizgalno. Kaka nesreča bi se lahko zgodila, ako ue bi prihitela vrla grajskovaška požarna bramba in obvarovala bližnjih, s slamo kritih poslopij. •—- Iz Grajske vasi nam pišejo, da neka Terezija 8rol, ki je zadavila novorejeno svoje dete, ni bila v Grajski vasi rojena, ne tja pristojna; v vasi je ni nikdo poznal. Bila je članica Marijine družbe v sosedni fari. — Kmetijsko in bralno društvo v Ž c t a 1 a h priredi v nedeljo 30. julija na Berlisgovem vrtu veliko narodno veselico z gledališko predstavo, petjem, godbo itd. Vsi sosedi in somišljeniki so vljudno vabljeni. Nezgoda na mariborskem kolodvoru. Včeraj se je zapeljala v stoječi popoldanski tržaški brzovlak na mariborskem glavnem kolodvoru lokomotiva s tako močjo, da se je en voz vspel na postnoambulaučni voz. Poštni uradnik je tako nesrečno padel vsled sunka, da se je močno ranil na glavi. Tudi en častnik je dobil lahko poškodbo na roki. — Iz Hrastnika. Dne 20. julija je zapustila rudarjeva žena Marija Cretnik svojega moža in odšla dumov v Jurklošter. Na prigovarjanje svojega brata Jerneja Vrečka je možu pred odhodom še ukradla 300 kron. Vrečka so zaprli. — Iz Sevnice nam poročajo: Dne 22. julija ponoči je ukradel neznan fantalin posestniku Grčarju iz Domžal na vlaku 130 kron. Prerezal je spečemu Grčarju žep na suknji in mu vzel denar. Na naši postaji je izstopil in.izginil. — Umrla je v Konjicah usnjarjeva vdova Marija Presni nger. KonSko« Dvojni samoumor. V soboto so našli ob Vrbskem jezeru blizu Celovca častniško kapo in velik ženski slamnik. Policijska poizvedovanja so pokazala, da je izginila 19 letna hči nekega brivca Elza L. Ob enem pa so pogrešali tudi poročnika Karla H., čigar oče biva sedaj na letovišču ob Vrbskem jezeru. Včeraj zjutraj pa so potegnili oba iz Vrbskega jezera in sicer nedaleč od prostora, kjer so našli kapo in klobuk. Zaljubljena sta vsled nesrečne ljubezni izvršila bržkotne skupni samoumor. Odložen občinski mandat. Občinski svetnik v Celovcu Emil Giova-noli je odložil svoj občinski mandat. Utonil je v Rabelskem jezeru vojak Franc Vanič, ki je služil pri deželni brambi. Bil je tam v družbi s štirimi svojimi tovariši in je hotel preplavati jezero od severo zahodnega brega pa do otoka. Na sredi pota je opešal in se potopil vpričo tovarišev, ki mu niso mogli pomagati, ker niso imeli nobenega čolna. Prlmorjho. Porotna razprava radi »Banke popolare« v Gorici. Najprvo moramo nekaj popraviti. Včeraj smo poročali, da je branitelj dr. Pangrazi rekel državnega pravdni ka namestniku Marinam, da tako neolikanega državnega pravdnika še ni videl. Res je pa, da se je obrnil Pangrazi na neko opazko notarja Ballabena nasproti občinstvu, ki se je smejalo radi one opazke, da namreč Pangrazi ni dosti pripravljen za razpravo, ter rekel, da tako neolikanega občinstva še ni videl. Toliko resnici na ljubo. — Med drugimi je bil zaslišan tudi župan Juri Bombic. On je bil član upravnega sveta. Povedal je, da polom banke je obilo škodoval ter povzročil, da so ljudje tudi v drugih zavodih dvigali denar. On je vsled jamstva pri banki izgubil vse premoženje, kar ga je sploh imel. Prečitali so njegovo izpoved v teku preiskave, kjer je rekel, da so ga opeharili; bil je čisto napačno informiran. Dva vojaka sta utonila v Soči pri Zdravščini. V nedeljo popoldne se je kopal v Soči četo vodja pri lovcih v Gradišču Kolarič. Voda je tam globoka nekaj metrov. Kmalu ga je prijel močan tok reke, ga potegnil s seboj in Kolarič je izginil pod vodo. Hoteli so mu pomagati, ali vsaka pomoč je bila zaman. Dva vojaka sta šla iskat truplo. Eden izmed teh, Wandler po imenu, je onemogel in utonil, drugi se je komaj rešil Še živ na breg. Po dveh urah šele so spravili na suho Kolaričevo truplo, drugega vojaka truplo pa je dvignil s trikratnim potapljanjem kadet Ivan YVachoter. Sedaj je velika vročina. Soča je mrzla voda, zato ni čuda, če prime krč človeka, ako skoči v njo gorak. Tat z revolverjem. V filijalko ve-letržca Antona Orsana v Gc/rici na Korsu Fr. Jos., je udri po noči neznan tat. Ponočni stražnik Peter Martelar.ec je zapazil z vrta, da mora biti nekdo v prodajalni. Približal sc je oknu, tu pa je počil strel. Mar-telanec, ki je tudi imel s seboj revolver, je tudi ustrelil, nato zopet tat in zepet stražnik. Potem je ustrelil tat še dvakrat. Martelancu revolver ni več funkcijoniral, zato se je moral skriti. Kmalu je skočil tat skozi okno ter zbežal čez drugi vrt. Škode velike ni napravil, ker ni mogel odpreti blagajne. Poskus samomora italijanskega prodajalca sladoleda v Gorici. Slado-ledar, 351etni Alojzij Badin, italijanski podanik, je vzel britev ter se poreza 1 po vratu, hoteč napraviti konec svojemu življenju. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je hotel skočiti skozi okno, pa se mu tndi to ni posrečilo. Kolera v Trstu. Od Časa, ko je umrla Rnsijanova, se ni pripetil v Trstu noben nov slučaj kolere. Iz zdravniškega nadzorstva so izpustili šest oseb, tri sumljive bolnike pa so oddali v bolnico. V otroškem oddelku bolnice so konstatirali pri Sletnem dečku H. Schwarzu, da je koleraba-cilonosec. V tem oddelku je bil tudi svoječasno za kolero umrli deček Mariani in 21etna deklica Mozetiče-va, ki je imela tudi koleravibrijone. Včeraj sta oboleli za kolerasumljivi-mi znaki zopet dve osebi. Zjutraj so peljali v bolnico cvetličarko Marijo Pertot, o kateri je bakterijologična preiskava dognala, da nima kolere, marveč le neko, po učinkih koleri podobno želodčno bolezen. Izid bakte-rijologične preiskave pri 71etnem Alojziju Cergolu, ki so ga pripeljali popoldne v infekcijsko bolnico, pa še ni znan. Iz Pulja poročajo, da je tam na Llovdovem paraiku »Gautsehu« obolel en mornar za kolero. Rabuka med častniki In civilisti. Predsnočnjem so se sprehajali po Karlovem pomolu trije častniki 97, pešpolka. Nasproti jim je prišel zasebni uradnik neki Robert Andero, znan tržaški regnikol. Obregnil se j« s komolcem ob enega izmed častnikov, vsled česar je nastal prepir. Častnik je Andera oklofutal. Med tem se je nabrala na pozorišcu velika množica civilistov. Častniki so se morali umakniti v Dreherjevo restavracijo. Sledila jim je množica in zabavljala glasno proti častnikom, dokler ni prišel oddelek policije in razgrajače i nagnal n Pozneje so šli ti častniki v restavracijo hotela Evrope. Naenkrat se je postavilo pred vhodom v restavracijo, kakih 20 oseb. Od teh so šli 4 v restavracijo in začeli zopet izzivati častnike. Ti so poklicali telefonično inšpekcijskega častnika v vojašnici, ki je pozval policijo. Stražniki so razgnali demonstrante pred vhodom, one štiri izzivače v restavraciji, med katerimi je bil tudi tepeni Andero, pa so aretirali. Ukradena zlatnina. V torek med 8. in 9. uro so vlomili neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje Roze Borceto na cesti Media v Trstu. Ukradli so 3 zlate ovratne verižice, tri verižice za ure, tri zlate ure, en par uhanov, tri prstane, eno srebrno škatljo za tobak in 312 K denarja. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 1146 K. Nezgode. Vročinska kap je zadela v torek na ulici v Trstu 481etnega A^al. Delbello in še nekega moškega, čigar ime pa še ni znano. Oba so odpeljali v bolnico. — S tramvaja je padel 201etni Ivan Perhavc in si nevarno pretresel možgane. — Z nožem je sunil v lice pristaniški delavec neki Logar iz Pulja v gostilni svojega tovariša Kolatija in ga težko poškodoval. — V tovarni za špirit v Bar-kovljah se je razletel sodček ruma in težko ranil na glavi 521etnepra delavca A. Pemzija. — V opazovalnico za blazne so odpeljali včeraj 281etnoga Nik. Košutija. Dobil je delirium rre-mens in razbil v svojem stanovanju vso opravo. Domačini so pravočasno pobegnili. Ponesrečeni samomorilci. Zastrupiti so se hoteli v Trstu 231etna Ana Kozak iz Pulja I kafrinovim špiritom, 301etni voznik Miha Čiboj s karbolno kislino. 401etni DimarcM in 161etna Franiea Raukovič pa s oetovo kislino. Vsi trije pa so se po-nesrečili, pili so premalo in so sedaj v bolnici. Osleparjena srečolovca. Pri tržaškem magistratu sta se zglasila včeraj 171etni Selinger iz Dornstau-dena in 201etni Windspoch iz Gum-poldskirchna. ki sta se napotila v svet iskat sreče. Ko sta prišla v Trst, sta naletela na obali blizo kolodvora na 4 mornarje, s katerimi sta se začela dogovarjati glede morske vožnje. Eden teh mornarjev je obljubil mladeničema, da jima preskrbi prav za gotovo v par dneh prosto vožnjo na pamiku, kjer je on uslužben. Hvaležna mladeniča sta mu dala kot predujem dobro napitnino, eno obleko in dve uri. Mornar je vse to tudi hvaležno sprejel in na to izginil. Ko sta ga mladeniča že par dni zastonj iskala, sta ovadila goljufijo na magistratu. Tatvina na parniku. V Trstu so aretirali ISletnega grškega mornarja Tanibusiosa, ker je ukradel na parniku »Petka« svojemu tovarišu 120 kron. Srčna kap je zadela včeraj 441et-nega trgovca Antona Oblaka v Trstu. Bil je takoj mrtev. Z ladje je padel 181etni mornar A. Trangabul na laški jadrnici »Be-tleme«, ki je vsidrana v Velikem kanalu. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Vročinska kap je zadela včeraj v Trstu 271etnega voznika A. Flego in koti ar j a Petra Lončarja. Oba so oddali v bolnico. Kako se varujemo kolere ? Kolero provzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih iz-loČilih za kolero obolelih in pa okre-vajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (na pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera mnogo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek na-glejgi, zavladal je svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in prevdarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak si učaj kolere? 1. Gledati nam je pred vsem na to, da ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. le vodo iz mestnega vodovoda. 3. Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za Časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo v obče zmerni! 4. Posebno važnost je polagati na telesno snago! Bacili kolere priti morajo v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke. osobito si j i h p red v s ako j ed j o in povsakokratni uporabi stra-nišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilo m, n. pr. z 2% Mzolovo ali lizoformovo raztopimo. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastraženje ne opusti. 6. Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se }e pojavil kak slučaj kolere, paziti je na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji s t o p n j i c i. t. d. Te je treba opetovano oprati z 2°0 lizo-lovo raztoplino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8. Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanji. Dnevne vesti. + Za splošni blagor. Eno pa se mora klerikalcem priznati: njihova nesramnost je urnebesna. Še hudičevi tašči mora slabo postati, če posluša s kako brezprimerno nesramnostjo pišejo klerikalci, da delajo za splošni blagor. Klerikalci in splošni blagor! Ti nasilniki in krivičniki, oderuhi in sleparji, ki si z javnim denarjem žepe polnijo, ki jim je vsako -redstvo dobro, samo če morejo kje kaj pogoljufati, pa pišejo, da so vse moči posvetili delu za splošni blagor. Kakšno je to delo v resnici, kake ciganske pojme o delu za občni blagor imajo klerikalci, to smo že neštetokrat pojasnili s konkretnimi slučaji in bomo še kdo ve kolikrat. Ce govore naši klerikalci o delu za splošni blagor, se to ravno tako sliši, kakor 6e vpijejo ruski krvosesi, da so dobrotniki ljudstva in da je ljudstvo nehvaležno, ker jih pri zahvalni daritvi imenovani pogrom kolje in ubija. A taka kanalja, kakor slovenski klerikalec*, pa ni niti ruski krvoses. -J- Med besedami in dejanjem je velik razloček — pri naših klerikalcih, posebno pri duhovščini. Zadnjič so neki gospod pri sv. Jakobu v cerkvi silno ganljivo in goreče pridigo-nli vernim ovčicam, kako moramo mi, sledeč Kristusovemu zgledu, de-lati in ljubiti tudi svoje sovražnike, jim dobro hote ti, in so še posebej •menili, da niti liberalcev (!) ne smemo sovražiti. In te vrste gospodje se pri vsaki priliki in pridigi prav lepo •prostijo pred svojimi vernimi ovči-cami, ne glejte me, samo poslušajte me! Take besede so res lepe, ko bi bila le dejanja tudi taka. Ampak pri klerikalcih je že taka navada, kakor pri navadnih ciganskih kartenšlogar-eah, da drugače govore, drugače pa delajo. Kako odgovarjajo, bi prosili pojasnila slavno katoliško duhovščino. Kristusovemu nauku o ljubezni i*i lepim pridigam, o nji dejanja ško-Fj Antona Bonaventure, demokratičnega dr. Kreka, strašno hlepečega dr. Šusteršiča po nebeškem ministrom stolčku, tehantov, fajmoštrov i kaplanov? Tukaj se mora vpra-ti naše klerikalne mogotce, kako Igovarja tem naukom pridigam gozdarski in politični bojkot, ki so ga •roglasili gospodje one stranke, ki najo tako lepo učiti, nasproti na-prednjakom 1 Preganjanje naprednega učiteljstval Preganjanje naprednega uradništva? Preganjanje naprednega uslužbenstva? Preganjanje celo onih nedolžnih otrok, katerih -tarši bo naprednjaki? Preganjanje naprednega delavstva? Skratka, prebujanje vsega, kar ne trobi v slepar- in skrbi, da ostane stanovanje bolnika^ sko stranko našifi izdajalskih" klerikalcev! Kako se vse to vjema s Kristovim naukom — ne — s Kristovo zapovedjo o ljubezni) Zatorej vedite! Na lepe besede ne damo nič — po njih delih jih moramo^soditi in — obsoditi. -f- Črnomaljski dr. Sturni je v pasjih dnevih vedno hudo razburjen, a namesto da bi se šel hladit in živce mirit, se spušča v ljute boje. Snoči se je v klerikalnem dnevniku na toliko strani zaletel, da mu bodo navsezadnje še pri »Slovencu« kvartir odpovedali. Pamet, prijatelj dr. Sturni! V pasjih dneh vpliva razburjenje jako slabo. Rajši nam kaj povejte 0 župniku Janezu Kubineku, pa o tisti omoženi ženi, ki je dobila otroka, čeprav je mož v Ameriki, pa o tistih dekletih, zaradi katerih je bil Kubi-nek obsojen. Nas bi to zanimalo, ljudje bi se smejaii in bi še vam, dragi ari. Štur m odpustili, da ste v pasjih dneh ua živcih tako občutljivi! — f- Sin dež. glavarja pl. Šu k ljeta, novoimenovani profesor na državni obrtni šoli v Ljubljani, se očitno sramuje svojega slovenskega pokoljenja in svojega materinskega jezika. Pred nedavnim časom je v sirovem nemškem tonu zahteval železniški vozni list. — Zdaj se nam pa poroča, da igra v Novem mestu na nemškem igral išeu lawn tennis. Sicer pa prav rad in prav pogostoma označuje Slovence kot »Barbarenvolk«. Pač: jabolko ne pade daleč od jablane . . . 4~ Iz vojaške službe. Za krajevnega poveljnika v Ljubljani je imenovan podpolkovnik v p. Karel Si-rowy. — Glede kolere nam poroča mestni fizikat, da jc vsaka prevelika bojazen neutemeljena. Pri nas v Avstriji se varnostne odredbe zelo natančno izvršujejo in se vsak slučaj obolenja takoj objavi v javnosti, ker je le s preudarnim sodelovanjem občinstva mogoče, omejiti in zatreti to kužno bolezen. V Trstu na pr. postopajo zdravstvene oblasti tako natančno, da se niti tam ni bati, da bi se razpasla kaka večja epidemija. Vsak slučaj se takoj izolira, vsi ljudje, ki so bili ž njim v katerikoli dotiki, se pa tudi izolirajo za toliko časa, dokler bi se na njih še mogli pojaviti znaki obolenja. Tržaško policijsko ravnateljstvo in pa pomorska zdravstvena uprava javljata mestnemu magistratu ljubljanskemu že tedne sem brzojavnim potom vse osebe, ki pridejo iz okuženih krajev. Te osebe se na njih bivališču ali na njih na-dalnjem potu strogo nadzirajo in se takoj izolirajo, Če se pojavi le sum obolenja. Enako se seveda obveščajo tudi uradi vseh drugih mest in krajev. Z ozirom na bližino Trsta pač ni izključeno, da se kak slučaj zanese tudi v Ljubljano. A če bo občinstvo preudarno postopalo, ostane vsak tak slučaj osamljen. Iz navodila, ki ga objavljamo v današnjem listu, je razvidno in splošno znano, da se kolere s preudarnim ravnanjem kaj lahko ubranimo, lajše kakor marsikatere druge nalezljive bolezni. — Za tujski promet! Mestni občinski svet v Kranju je v svoji redni seji z dne 25. maja t. 1. z ozirom na vedno množeči se tujski promet sklenil: da se vloži prošnja na ravnateljstvo c. kr. žel eznic v Trstu, naj bi to vse potrebno ukrenilo, da bi se zimski vozni red na progi Ljubijana-Tr-biž, kateri se uveljavi s 1. oktobrom 1911 v toliko predrugačil, da bode osebni vlak, ki vozi sedaj že oh 10. uri 10 min. zvečer iz Ljubljane, odhajal šele med 11. in 12. uro (opolnoči) po noči. S tako premem 1 »o bi bilo Gorenjcem omogočeno obiskovati gledališke predstave, koncerte in druge enake prireditve v Ljubljani, kar je bilo doslej radi prezgodnjega odhoda osebnega vlaka iz Ljubljane ako ne popolnoma izključeno, pa vsaj združeno z velikimi stroški; kajti got ovo si bode rodbinski poglavar dobro premislil, preden bode peljal svojo recimo več oseb broječo obitelj na kako veselico v Ljubljano, kjer bi moral še prenočiti v dragih hotelih! — Enako prošnjo, kot mesto Kranj, je vložilo tudi »Dramatično društvo« v Ljubljani na železniško ravnateljstvo v Trstu, da se z ozirom na gledališke prireditve ugodno pre-drugači vozni red za zimsko sezono leta 1911. / — »Dramatično društvo v Ljubljani« je vložilo prošnjo na ravnateljstvo c. kr. železnic v Trstu, da bi se za časa zimske sezone 1911/12 tovornemu vlaku, ki odhaja iz Ljubljane proti Jesenicam po 11. ponoči priklopila dva voza III. in II. razreda ali normalno vsaki igralni dan, ali pa vsaj vsaki četrtek, praznik i u v nedeljo, kar bi omogočilo prebivalcem mest, ležečih na tej progi, obiskovanje gledališnih predstav in koncertov v Ljubljani. —- Izžrebani porotniki pri tukajšnjem dežel, sodišču za letošnje tretje porotno zasedanje, ki se prične dne 28. avgusta. Glavni p or o t-n i k i : Josep Bahovec, mokar in posestnik, Ivan Belič, gostilničar in posestnik, Franjo Breme, kjnčavničar in posestnik vsi trije v Ljubljani, Martin Bukovec, posestnik v Toplicah pri Litiji, Karel Bcrgmann, gostilničar in posestnik na Glincah, Josip Deisinger, trgovec v Škofji Loki, Franjo De u, strojar v Tržiču, Iv. Dolničar, gostilničar in posestnik v Hrast ju, Franjo Fabian, trgovec in posestnik v Ljubljani, Leopold Fiir-sager, trgovec v Radovljici, Anton Gerkman, trgovec, Aleksander Gjud, brivec in posestnik, Ivan Gerbee, gostilničar in posestuik na Igu, Ivan Kostevc, trgovec, Friderik Košir, ofieijal v p. in posestnik oba v Ljubljani. Franjo Košmelj, mesar in posestnik v Železnikih, Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v p. v Ljubljani, Ivan Modic, gostilničar in posestnik na Bloški polici, Ivan Oblak, gostilničar in posestnik na Vrhniki, Franjo Peterca, kontoarist in posestnik, Martin Rovšek, fotograf in posestnik oba v Ljubljani, Ivan Rako-vec, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Rihar, trgovec in posestnik v Gor. Logatcu, Ivan Schrev, pek in posestnik v Ljubljani, Ivan Šaplja, gostilničar v Šturjah, Ivan Sajovic, trgovec v Šmartneni pri Litiji, Ivan Stergulec, trgovec in posestnik v Cirknici, Ivan Turk, posestnik v Idriji, Alojzij Teršan, posestnik in župan v Tacnu, Boštjan Tome, mesar in posestnik v Spod. Šiški, Alojzij Večaj, pečar in posestnik, Josip Vidmar, dežnikar in posestnik oba v Ljubljani, Rudolf Valenčič, tovarnar v Trnovem, Ivan Verhune, posestnik v Selcah, Josip Zimmermann, trgovec v Zagorju, Ivan Žargi, trgovec in posestnik v Kamniku. — Nado-m e s t n i k i : Franjo Kraškovic, starinar in posestnik, Franjo Levstek, posestnik, Tomaž Mencinger, trgovec, Ivan Pengov, podobar, Matija Podkrajšek, brivec, Franjo Poljšak, gostilničar in posestnik, Matija Spreitzer, trgovec in posestnik, Zano-škar Franjo, kolar in posestnik in Anton Zoreč, mokar in posestnik vsi v Ljubljani. — Umri je po dolgi bolezni sluga trgovske in obrtniške zbornice g. Josip Pogačnik, star šele 32 let. Bil je vrl narodnjak in blaga duša, ki ga je vsak rad imel, kdor ga je poznal. N. v m. p.! — Darilo. Povodom smrti gosp. Josipa Pogačnika je daroval mesto venca g. dr. Franc Windischer 10 K < Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu«. — Umrla je v Ljubjani v Gradišču št. 11 črkostavčeva vdova ga. Albina R o g 1 . stara 57 let. P. v m.! — Kažipot za Bled, Deželna zveza za tujski promet je ravnokar izdala nov kažipot za Bled in okolico v nemškem jeziku. Knjižica, ki obsega 64 strani ima 25 ilustracij in 2 situa-cijska načrta, je jako lično opremljena in ima na platnicah motiv kranjske majolika slikarije. Za tujski promet na Bledu je bila ta knjižica zelo potrebna in stane 1 izvod.50 vin. — Letošnje premestitve polkov v 3. voju. Pešpolka št. 19 in 32, ki sta od leta 1900 na Dunaju, prideta na Primorsko. Tržaški polk št. 97, ki je že 14 let v svojem dopolnilnem okraju, l>o premeščen v Brod na Hrvaškem, moravski dragonski polk št. 11 pa pride v Celovec. Deželnobrambno brigadno poveljstvo št. 44 v Ljubljani bo premeščeno iz Ljubljane v Celovec ali pa v Gorico. Vsa ta preme-ščenja se izvrše šele marca ali aprila prihodnjega leta. — Tipičen slučaj. Zgodilo se je, da je g. J. B. iz Sodnih ulic našel srebrno uro z verižico. Dogovorila sta se tedaj z lastnikom ure, da se mesto najdenine da dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« 2 K, kar je g. J. B. storiti obljubil, ker je lastnik ure odločno izjavil, da raje ne vzame več ure, kakor da bi kako klerikalno društvo dobilo za to le vinar. Kljub obljubi pa je g. B, po svoji ženi poslal oni denar mesto »Radogoju«, klerikalnemu bojnemu »Ljudskemu skladu^ in perfidno prelomil besedo, izrabljajoč — kakor v zasmeh — ime lastnika ure v »Slovencu«. V odgovor na to tipično zahrbtnost dobi družba Ciril in Metoda 20 K. Z Viča - Gline. Odkar smo pri nas dobili svojo faro, začeli so se oglašati različni dopisniki bolj pogosto v ljubljanskih dnevnikih. To pa se je zgodilo, ker so začeli patri frančiškani nam občanom tako blagodejni mir kaliti. Poprej je bilo tako mirno v občini, vsi prijatelji, nobenega političnega sovraštva, in sedaj po preteku par let že taka izprememba! Vse je narobe odkar smo dobili te božje namestnike, pravzaprav bi jih morali imenovati sejalce sovraštva in zla. Zato kličemo vam Šiškarjem: bodite pozorni in na straži stojte, da se vam ne vsedejo v vašo občino take vrste agitatorji. Mi Vičani skušamo kakšno dobroto imamo od njih. Samo za nadvlado jim gre. Pomisliti je samo treba, da cerkev še ni plačana. V prvi vrsti je treba dobiti občinski odbor pod svojo oblast, vse drugo pride pozneje. Tudi pri nas se bližajo občinske volitve in imenik volilcev je že razgrnjen v občinski pisarni, to- rej so volitve že pred durmi, od naprednih volilcev pa se še nobeden ne zmeni za to. Slišijo se pač posamezni glasovi, da bode treba nekaj storiti, ali edinosti, da bi se resno po robu postavili klerikalizmu, pri nas do sedaj še ni. Pri takih prilikah se vidi, kako potrebuo bi bilo pri nas politično društvo, tako pa nobeden noče začeti in tako čakamo nepripravljeni do zadnjega dne, ko bo treba iti na volišče, pa še kandidatov ne bomo imeli, in to kljub temu, da se kler. tako skrbno pripravljajo na volitve. »Slovenec« je že zdavnaj napovedal, da se bode zopet z cerkvenega stolpa streljalo, kadar bodo volitve končane. Nasprotna stranka že s^em računa, da ni nobene organizacije v naprednih vrstah. Tega veselja jim pa ne smemo pustiti, da bi brez boja zasedli ves občinski odbor. Nasprotno, naj se združi, kar je protiklorikalnega v eno enoto, da jim pokažemo, da še niso gospodarji v občini, kakor si do-mišljujejo. Tisti naj bo gospodar, kdor plačuje davke, naj jih plačuje na ta način ali na drugi način, ne pa oni priseljenci, ki žive na stroške drugih. Ker nimamo nobenega političnega društva, da bi to stvar vzelo v roke, naj eden ali drugi za sedaj skliče nekaj volilcev skupaj in naj se izvolili nekaki volilni odbor,ki bi celo stvar vzel v roke, kajti dela je dovelj, oe hočemo napredne vrste pomnožiti ter skrbeti, da bo zmaga v vseh razredih sijajna. Napredni volilci na delo dokler je čas, brez dela ni kruha, vam kliče na glas napredni volilec. Nezgode. Žagarju Petru Povšetu na Vrhniki je odtrgala parna žaga srednji prst na desni roki. — Konji s?o se splašili sinu mesarja Klokočov-nika v Zagorju. Padel je iz voza in si zlomil desno roko. Delavec Juri Jelene v Bohinjski Bistrici je lezel ua neko barako, kjer je hotel prenočiti in je padel tri metre globoko na kamenita tla. Poškodoval se je težko na glavi in na gornjem delu života. Kajžarju in mizarskemu pomočniku je odrezal mizarski stroj v delavnici Feliksa Stareta vPreserju vse prste na desni roki. Umri je na S vet j u pri Sori na Gorenjskem g. Florijan Š u s t e r -š i č , posestnika sin in brzojavni uradnik državne železnice, star 30 let. P. v m.! Utonil jc v Poljanšiei 291etni posestnik, po dom. Cestnikov Jože, iz Podgore v Poljanah. Peljal je na vodo konje, kako pa je ravnal, da je padel v vodo, se še ne ve. Pokojni, ki je bil dober gospodar, zapušča vdovo, ki je stara 69 let, s katero se je poročil pred dvema letoma. Iz Litije. Vse kar je bilo v Vašem cenjenem listu od sobote objavljeno, je popolnoma res. Dodati bi bilo še marsikaj, toda za danes le toliko, da novoizvoljeni župan, po domače Kobilčarjev Jurče, lahko na prstih sešteje litijske tržane, ki so ga volili, zato naj se prav nič ne čudi, če ga večina tržanov ne pozdravlja, kar je zelo žalostno za bodočega župana! Ker pa ni pričakovati, da bi se ta mržnja polegla, bi bilo edino pravo, ako bi Jurče odstopil. Seveda, Jurče tega ne bo storil, ako ga ne bo do tega prisilil državni pravdnik in to državnemu pravdniku ne bo težko, zlasti ko novoizvoljeni župan, dvakrat enako ne govori. Prvi dan se je izrazil napram gostilničarju na pošti, da je gnojnico izlival neki delavec, ki stanuje pri Jurčetu, drugi dan je rekel, da on ni izlival, pač pa da je bil zraven in tretji dan ni hotel sploh nič vedeti o tem. ampak je, kakor smo že poročali mati prevzela vse na se. To so protislovja, preko katerih ne more iti sodišče in ne državni pravdnik. — Recimo, da bo od okoličanov, pod pritiskom šmartinske duhovščine izvoljeni župan Jurče, oproščen, ali mislite, da bo kdo res verjel, da je mati to storila in sicer iz lastnega nagiba. Župan mora biti v vsakem oziru neomadeževan, ako hoče, da imajo zaupanje do njega oblasti in soobčani. Takega župana litijski tržani zahtevamo in takega moramo tudi dobiti. Društvo za jamoslovje na Kranjskem si je ogledalo nuni 11. uro ekspedicijo dne 21. t. m. nad 3 km dolgo grof Falkenhavnovo jamo pri Lazah (Planina) ter pripravilo vse za natančne geodet ične zaznamke tega razširjenega jamskega labirinta. Ekspedicije so se udeležili društveui udje: Perko (Postojna), Hanke (Planina) in Lahner (Line). Nova raziskovanja v Postojnski jami. Dne 20. t. m. se je posrečilo ja-moslovceiua Perkotu iz Postojne in Lahner ju iz Linca nanovo otvoriti v svetovno znani Postojnski jami na ujenem najglobokejšem mestu ob vzuožju Kalvarije, ko sta odstranila mnogo vdrtega skalovja, 200 m dolgo kapniško galerijo s krasnimi tvorbami iz sinterja ter globokimi tolmiui. Po tej najdbi znaša skupna daljava Postojnske jame okroglo 21 km. Strela je užgala vinsko klet kaj-zarice Marije Madronič iz Dolgih njiv v čmomeljskem okraju. V podstrešju kleti je imela tudi osem voz sena. Klet je popolnoma pogorela« Škoda znaša 1160 kron. Iz kopališča Daruvar nam pišejo, da je letošnja sezona dosegla svoi vrhunec ter da je tam živahno, kakor, v pravem svetovnem kopališču. Letošnji obisk gostov, ki prihajajo v t« znamenite in zdravilne kopelji, nad-kriljuje že ves dosedanji poset. Zdravilne železne in blatne kopelji, opremljene z najlepšim konfortorre ter hladno vodo, zračne in solnčne kopelji rabijo vsi tudi najbolj oddaljeni, ki so potrebni ozdravljenja. Popolno priznanje velja marljivemu in skrbnemu ravnateljstvu, ki skušar*iz-polniti vse želje, da bi si le vsak tako> dobro počutil, kakor doma. Neprisiljene družabne zabave, veseli družabni in glasbeni večeri, kakor tudi ostale ugodnosti napravijo bivanje tukaj nad vse prijetno. Večer smeha. Jutri zvečer priredi kinematograf »Ideal« »Večer smeha«. Na sporedu so najnovejše burke francoskih in laških gledaliških igralcev. V so!x>to, nedeljo in ponedeljek pa priredi kinematograf krasno, aktualno življensko sliko: »Divja noč«, ki nam kaže velikomestno življenje po noči. Tatinska brata. Dne 14. t. m. je bila v kazini ukradena kuharju obleka, vajencu par čevljev, natakarju klobuk, blagajničarici pa zlat prstan. Sum se je obrnil na nekega vojaka, ki je v kritičnem času obiskal kazinskega hlapca Frana Jakopina iz Dobrunj, kateri je bil pozvan na policijo, da bi povedal vojakovo ime. Ker pa tega ni hotel in je bil sum upravičen, da je pri tatvini v zvezi tudi hlapec, so ga vtaknili v zapor in oddali sodišču. Kakor smo že poročal i, je za vodovodnim rezervoarjem v tivolskem gozdu nek čevljarski mojster našel vojaško obleko 17. pešpolka nekega prostaka z bodalom vred. Na čepici je bilo ime Mihael Jakopin, III. stotnija. Poleg obleke so bili tudi čevlji, ki so bili ukradeni kazin-skemu »pikolu«, in na podlagi tega je bilo jasno, da je to popustil brat Frana Jakopina, ■ katerim sta neizogibno sporazumno pokradla navedene reči, a je vsled bojazni pred ka-zuijo desertiral. Le-ta je pred kratkem zapustil garnizijski zapor in je znan kot tujemu imetju nevaren in-d i vidi j. O najdenem mrtvecu se nam poroča, da ni identičen z delavcem Vin-cencijem Wagersmannom ter da sc njegove indentitete dosedaj še ni moglo dognati. Star je okoli 45 let, srednje, močne postave, rjavih, precej močnih brk in kostanjevih las. Oblečen je bil v rjav zimski suknjič, tem-nosivkaste hlače, je imel zelen klobuk, slabe, močno nakovane črne čevlje na zadrgo in novo križasto srajco. Levo nogo je imel v kolenu trdo, tako da je hodil, kakor je soditi po obuvalu, z njo bolj po prstih. Obleka je splošno kmetska, iz česar se sklepa, osojil-nice za ljubljansko okolico 500 K, od posojilnic v Trebnem, v Litiji in na Vrhniki po 20 K, od posojilnic v Ribnici in Logatcu po 50 K, od posojilnice v Črnomlju 40 K, od one v Cerknici 25 K, od obrtnega pomožnega društva v Ljubljani 30 K, od političnega in prosvetnega društva za Trnovo in K rakovo 20 K, od kegljaške-ga kluba »Vseh 9« 50 K, od narodno-naprednih zaupnikov za kolodvorski in šentpeterski okraj 30 K ter od »Narodne tiskarne« 200 K. Vsem izreče občni zbor svojo najtoplejšo zahvalo. Odvetniški pisarni dr. Oblaka in dr. Šviglja sta brezplačno posredovali pri sodnih poravnavah. Izreče se obema odvetnikoma topla zahvala. Deželni poslanec Turk je daroval voz drv, g. Herrisch 7 parov čevljev in druge naturali je; med darovatelji bi bilo imenovati še mnogo drugih, katerim vsem se občni zbor kar naj topleje zahvaljuje. Narodne gospe in gospodične so priredile pod pokroviteljstvom ge. dr. Šlajmerjeve učencem božičnico, pri kateri sta sodelovale prav odlično tudi ge. Ferjancieeva in Pirčeva. Za dobrodelno prireditev »Domovine« gre posebna hvala go-spema dr. Slajmerjevi in dr. Tavčarjevi ter izkazuje gmotni uspeh 2704 krone čistega dobička. V bolniški oskrbi so se odlikovali gg. dr. Demšar, dr. Oražen in dr. Rus ter tudi kuhinja, ki je dajala bolnim in rekonvalescentom pribolSke. Dr. Bretl in dr. Praunseis sta brezplačno ek-strahirala učencem zobe za poprave pa sta računala le svoje lastne stroške za materijal. Vsem zdravnikom, zlasti pa zadnjima dvema, ki sta imela največ dela topla zahvala. Lekarni gg. Trnkoc2yja in Sušnika sta dali pri zdravilih 25% popust. Ga. dr. Bretlova je dala tudi letos »Domovini« 20 postelj brezplačno na razpolago za dijaka prenočišča. Lani med počitnicami je prenočilo v dijaških prenočiščih 35 dijakov, med njimi tudi nekaj Čehov. Posredovalnica za stanovanja dobiva vedno več pomena in raste tudi zanimanje od dne do dne. etos ima »Domovina« že bo po-nudeb za zdrava in zračna stanovanja. G. restavrater Kenda je priredil dijakom zelo podučno predavanje. Vsem dobrotnikom izreče občni zbor toplo zahvalo, tako tudi na tajnikovo priporočilo blagajniku prof. Jugu, vsem narodnim damam in časopisju. Iz blagajnikovega poročila, ki ga poda g. prof. Jug povzamemo, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 14.754 K 10 v prejemkov, med njimi ustanovni ne 300 K, letne članarine 14S3 K 60 v, mesečne članarine 1055 K 50 v; dijaki so plačali za hrano 4665 K 76 v; izdatkov je bilo 14.508 K 65 v, saldo znaša tedaj 245 K 45 v. Bilanca izkazuje aktiv z 20^ < dpi^om od inventarja v znesku 150 K — 4265 K 64 v. Čistega premoženja ima društvo 2765 K 64 v, ustanovnina pa znaša 1500 K. Za hrano je izdalo društvo za 26.791 kosil po 32 v. 8573 K 12 V, za 26.509 večerij po 20 v pa 5301 K 80 v ter za kruh 180 K 20 v. Oskrbovalo pa je drnŠtvo 79 Kranjoev. 20 Štajercev, 4 Primorce, 3 Korošce, 3 Hrvate in 1 dijaka, ki je prišel iz Amerike. Po zavodih se razdele učenci sledeče: I. državna gimnazija 39, II. državna gimnazija 30. realka 9, učiteljišče 19. obrtna šola 5, ljudska šola 1, visoka šola 5. trgovska šola 2. Posebna zalivala gre skrbni gospodinji ge. Čar-manovi in neumornemu nabiralen g. Ažmanu. K tajniškemu poročilu pripomni predsednik, da je treba odboru imeti največjo skrb za bodočnost društva. Gledati bo moral na to, da dijaki, ki tn morejo redno plačujejo. Znesek 4665 K 76 v ne odgovarja določeni kvoti, ki bi jo morali plačevati dijaki. Predlaga, da se ob ugodnejšem času skriče izreden občni zbor, ki naj se peča zlasti z vprašanjem, kako dvigniti število članov ter naznani, da je deželni odbor prošnjo »Domovine« za podporo kratkomalo zavrnil. Na predlog pregledovaloa g. "Bonaca da občni zbor blacrajnikn abso-lutorij in izreče celemu odboru zahvalo. narodna obrambo. Josip Hauptman in Fr. Golob, oficijala trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani sta darovala za Ciril in Metoda po 5 K, skupaj 10 K namesto venca na krsto umrlega zborničnega sluge g. Josipa Pogačnika. Društveno naznanilo. Nova iznajdba. Kakor smo poročali v soboto, izumil je neki tukajšnji zasebnik nov način fotografiranja, da namreč fotografiranec dobi v pol minute po fotografiranju docela izgotovljeno sliko. Iznajdba je nekaj posebnega. Ker je »Gospodarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj« mnogo na tem, da nudi na svojem »IV. šentjakobskem semnju« v nedeljo 30. julija na prostornem senčnatem vrtu pri Plankar-ju na Dolenjski cesti obiskovalcem in obiskovalkam kaj izredno zanimivega, zato je pridobilo dotičnega izumitelja, da bo na tem semnju kazal svojega izuma izbornost. Kdor hoče torej videti in izkusiti ta izum, naj pohiti v nedeljo popoldne k Plankarju, kjer bo poleg te zanimivosti deležen še mnogih drugih, ne da bi mu bilo v ponedeljek žal, da je prejšnji dan prebil v dolgočasju in vročini. Keglačl, pozor! Keglanje na dobitke priredi povodom društvene veselice dne 13. avgusta t.l. „Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj* pri .Levu* na Marije Terez. cesti. I. 30 K, II. 20 K, III. 10 K. Začetek keglanja na dobitke je v soboto dne 29. t. m. ob 7. zvečer in je pričakovati obilne udeležbe za tekmovanje. Kegla se vsaki večer do veselice. Odbor društva slovenskih trgovskih potnikov ima važno sejo dne 27. t. m. ob 9. uri zvečer v društveni sobi, h kateri se gg. odborniki vabijo, da se jo gotovo polnoštevilno udeleže. — Nadalje sporoča odbor, da nam je gospa Joa. Gnezda, lastnica kopališča .pri Slonu* dovolila iste olajšave pri kopeljih, kot jih uže uživata društvo .Merkur* in .Trgovsko bolniško in podporno društvo*, ter se naj gg. redni člani pri uporabi kopel j i izkažejo z legitimacijami. — Nadalje nam je dovoljen znaten popust v kopališčih: Kamnik, Krapina, Varaždin, in nekaj kopališč se bo še le odzvalo. — Odbor naznanja gg. rednim članom, da se sestavi in natisne seznamek vseh naših podpornih članov hotelirjev, restavra-terjev in gostilničarjev ter prosimo, da naj se izvolijo gg. redni člani ozirati vedno le na te naše podpornike, naj prenočujejo in obedujejo le v njih gostilnah, sploh prosimo, doslednosti v vseh slučajih, kajti vzvišena naloga, katero si je stavilo društvo, še daleko ne bode izpolnjena, ako gg. redni in podporni člani ne bodo izpolnjevali svojih dolžnosti. Vsa vprašanja in informacije naj se naslove na odbor društva slov. trgovskih potnikov v Ljubljani, kateri bode rade volje dal vsa pojasnila. Podružnica slov. plan. društva v Radovljici priredi dne 6. avgusta veliko vrtno veselico na obširnem vrtu gostilne „Triglav" v Lescah. Veselica obeta biti po dosedanjih pripravah nekaj posebnega in ljubitelje naše prekrasne Gorenjske vabimo naj-topleje na to prireditev. Soljha poročila. Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani so končali šolsko leto 1910/11 v soboto, dne 15. t. m. Ob sklepu leta je bilo v zavodu 48 gojencev in sicer 28 dečkov in 20 deklic. Šolsko leto je dovršilo s prav dobrim uspcom 12 gojencev, z dobrini 32, z nepovoljnim uspehom pa 4 gojenci. 11 gojencev je dobilo izpustni-co. Na zavodu je poučevalo poleg kateheta 5 učnih oseb. Dne 19. junija t. 1. so bili sprejemni izpiti na novopri-glašenih gluhonemih otrok. Na podlagi teh izpitov se je sprejelo 13 novincev in sieer 9 dečkov in 4 deklice. Šolsko leto 1011/12 prič no v soboto, dne 16. septembra t. 1. Književnost. »Veda«. Priobčili smo že vsebino zadnjega 6ešitka. Pomotoma pa je izostalo, da je prof. dr. G 1 a s e r v tem sešitku objavil študijo »Zakonik Hammurabija«. Razne stvari. * Vročina. Na Dunaja je dosegla vročina včeraj svoj višek v letošnjem poletju. Že zjutraj je kazal termometer v senci 27°. Opoludne pa so imeli DunajČanje 35° in na solncu 42°. Iz Tirolske poročajo, da je napravila vročina silno škodo po poljih, ki so popolnoma osušena. V nevarnosti je cela letošnja žetev. Tirolci molijo na vse pretege, prirejajo procesije in dajejo za maše že več dni, da bi izprosili dež, pa jim vse nič ne pomaga. Na južnem Tirolskem doseže na katerih krajih vročina do 50° Celzija. Na Predarlskem je nastalo silno pomanjkanje vode. Po več krajih so se pojavile nevarne vročinske bolezni na domači živini. V Trstu je neznosno. Včeraj so imeli v senci 35°, na solncu pa 50*. Pri tem pa je še ozračje popolnoma mirno in silno soparno. Podobna poročila dohajajo iz Nemčije. V Berolinu in okolici je zadela že mnogo oseb vročinska kap, tako, da so na mestu umrli. Tudi v Lipskem se množe vsak dan smrtni slučaji vročinske kapi. Na obeh bregovih Rena je nastalo silno pomankanje vode. Policija in žendarmerija stražita vodnjake, iz katerih je dovoljeno le v določenih urah zajemati vodo. Tudi je določeno, koliko vode sme vsak posameznik vzeti iz vodnjaka. Iz nekaterih vasi morajo hoditi ljudje po dve uri daleč, da dobe vodo. * Kolera. Laška vlada je končno pripoznala da sta južna Italija in Sicilija z malimi izjemami okuženi. V francoskih pristaniščih se pojavljajo le redki slučaji kolere. Važno pa je za sred-dnjo Evropo, da je letos Rusija do sedaj še kolere prosta. Pač pa poročajo iz Carigrada, da je obolelo tam za kolero 9 oseb, v Ipeku in Djakovu, kamor so zanesli kolero vojaki pa je 12 oseb umrlo za kolero. Med umrlimi je tudi je tudi en častnik in dva navadna vojaka. Skoplje so obdali z vojaškim kordonom. Vsak izhod in vstop v mesto je prepovedan. Do sedaj je umrlo v mestu za kolero že 17 oseb. To rapidno razširjenje kolere bo imelo tudi začasni politični pomen. Že sedaj prihajajo namreč poročila, da bo skušala Črnogorska vlada pospešiti umikanje Albancev, vsled česar odpokliče Turčija tem preje svoje vojaštvo, s čimer se odstrani nevarnost kolere od Cnogorske meje. * Zopet zaroka v srbski kraljevi rodbini. Iz Belgrada poročajo, da se v kratkem zaroči srbski prestolonaslednik Aleksander z neko rusko princeso. a * Razstretba vojaške mine. V okolici varšavski se je razletela vojaška mina, v kateri Je bilo pud razstrelnih snovi. Dva vojaka sta ubita 2 častnika in šriri vojaki pa težko ranjeni, * Tajfun. Na Japonskem je divjal včeraj silen tajfun, ki je dosegel višek v Tokio in| Jokahama. Niže ležeči deli mesta so popolnoma poplavljeni. Okoli 100 oseb je utonilo. Do sedaj so potegnili 40 utopljencev. Koliko škode je napravil tajfun na morju, še ni znano. ] * Gobavost. V Strassburgu so v velikih skrbeh, da se razširi po mestu gobavost. Posestnik neke plantaže v Braziliji, ki se je vrnil, je bil bolan za lepro in je pobegnil, ko so ga hoteli prepeljati v bolnišnico ter ga do sedaj niso mogli izslediti. * Bombe ob železnici. Ko so pregledali progo pri Kievu, so našli na progi več bomb. Sumi se, da so bile bombe tja položene za atentat na carsko dvojico, ki se pelje začetkom avgusta v Kiev. Policija je zaprla 23 oseb. * Bolezen španskega infanta. Kakor sedaj oficijalno priznavajo, je španski prestolonaslednik Jaime, katerega so poslali predvčerajšnjem v Freiburg v Švici, nem. Španski prestol nima sreče. * Laški manevri. Letošnji veliki laški manevri se vrše letos koncem avgusta. Glavni operacijski prostor je določen velik Čveterokot med Gard-skini in Iserskim jezerom, med Breš-cijo in laško avstrijsko mejo. Tem laškim manevrom pripisujejo vsi vojaški in politični krogi veliko važnost, kajti že dolgo let ni bilo tako velikih laških manevrov ob vzhodni meji Italije. * Ruska zrakoplovna tekma. Udeleženec na zrakoplovni tekmi Pe-trograd-Moskva TJtočkin se je ponesrečil pri vasi Zajčevo. Zlomil si je obe nogi in eno roko. Zrakoplovec Lerehe se je ponesrečil pri Novgoro-du in si je pretresel možgane. Tudi letalec Slušarenko, ki se je dvignil ob 7. zjutraj s Šimanskim, se je ponesrečil nedaleč od Carskega Seia. Aparat se je popolnoma razbil, Ši-manski je bil na mestu mrtev, Slušarenko pa si je zlomil obe nogi. Polet je po izpovedbi strokovnjakov mnogo težavnejši kakor polet iz Pariza v Madrid, ker je tudi orientacija mnogo težja. V Moskvo je dospel kot prvi letalce Vasiljev. Med potjo je bil zgrešil smer in je napravil kakih 200 kilometrov ovinka. * Vodovod v Benetkah. Poročali smo že, da je glavna dovodna cev vodovoda v Benetkah počila in da so bile Benetke več dni brez vode. Mislili so, da bo mogoče škodo popraviti v par dneh, to pa se ni posrečilo. Voda teče samo v nekaterih stanovanjih v pritličju in v prvem nadstropju, pa še tam zelo pičlo in taka, da je ni mogoče piti. Na Lidu sploh nimajo vode in ni upati, da bi izvršili vsa potrebna popravila pred enim mesecem. Telefonska In brzojavna porotna. Politični Šuštarji. Dunaj, 27. julija. V parlamentarnih krogih je vzbudilo dejstvo, da je dr. Šusteršič zastopal kranjsko deželo na interministerijalni konferenci splošno začudenje. Uradni krogi zatrjujejo, da so pač morali Šu-steršiča smatrati za pooblaščenca deželnega glavarja, ker je imel pisano pooblastilo, g katerim se je izkazal, da mu je poverjeno zastopstvo dežele. To pooblastilo pa stoji v direktnem nasprotstvu z zakonitimi določbami, ki pravijo, da sme deželo zastopati edino le deželni glavar, ali pa Če je ta zadržan njegov namestnik. Č?e bi pa tudi namestnik ne mogel prevzeti zastopstva, sme dati deželni glavar pooblastilo samo kakemu deželnemu odborniku, kar pa Šusteršie ni. Ce bi obveljala ta praksa, bi prihodnjič lahko poveril deželni glavar zastopstvo kranjske dežele tudi kakemu Štefetu. Argentinsk meso. Dunaj, 27. julija. V današnji seji se je nadaljevala debata o mesnem vprašanju. V dvorani vlada strahovita vročina in zanimanje pada od govornika do govornika. Nekaj pozornosti je vzbudil govor poljedelskega ministra Widmana, ki je zagovarjal stališče vlade, ter poudarjal, da more biti uvoz tujega mesa samo pomožno sredstvo, dokler se domača produkcija ne povzdigne. Poljedelski minister je naglašal, da je tozadevna akcija že v teku in da se bo ustanovil poseben fond, ki bo mogel zasi gurati trajne uspehe. Dr. Ravnikar v Mladočeskera klubu. Dunaj, 27. julija. Dr. Bavnihar se je danes prvič udeležil seje »Mla-dočeškega kluba«. Mladočeški poslanci so ga pri vstopu živahno akla-mirali in predsednik dr. Kramar ga je pozdravil v srčnih besedah ter mu zagotovil, da bo nadel v Mladočehih bratsko podporo. Dr. Bavnihar se je zahvalil v slovenskem jeziku in poudarjal, da vedo Slovenci ceniti pomoč Cehov, ter da on kot napreden poslanec in kot poslanec največjega slovenskega mesta računa na to, da mu bodo Cehi stali zvesto na strani. Zahvalnim besedam dr. Ravniharja je sledil buren aplavz. Mladočeški klub je sklenil v svoji seji prepustiti dr. Ravniharju mandat v bosanskem odseku in mandat v odseku za vinogradništvo. Po možnosti hočejo Mla-dočehi reserviratl dr. Ravniharju tudi mandat v odseku za državne uslužbence. Delo državnega zbora. Dunaj, 27. julija. Danes popoldne se vrši konferenca načelnikov strank, v kateri se bodo posvetovali o nadaljnem delu državnega zbora, ki naj bi bilo končano do sobote. Po mesnem vprašanju pride na vrsto branje bančne predloge in najbrže v ponočni seji kot druga točka obtožnica Bienerthovemu kabinetu ter eventualno kot 3. točka debata o trgovinski pogodbi s Črno goro. Pospešitev poletnega zasedanja. Dunaj, 27. julija. Poslanski krogi se trudijo, da kolikor mogoče po-snešijo delovanje državnega zbora, tako, da bi se mogla zadnja seja poletnega zasedanja vršiti že v soboto. Bančni odsek je svoje delo že končal in pride banena predloga že jutri na dnevni red. Referenti in drugi poslanci ee bodo omejili na najnujnejša izvajanja, tako da bo branje bančne predloge že jutri končano. Za soboto ostane potem debata o obtožnici proti Bienerthovemu kabinetu, katere se bodo pa udeležili samo socijalni demokrati. Obtožba Binerthovega ministrstva. Dunaj, 27. julija. Danes ob 9. dopoldne so imeli socijalni demokrati sejo, na kateri so sklepali o načinu, kako se bodo udeležili pri obtožbi Bienerthovega kabineta. Združenje odvetnikov-poslancev. Dunaj, -7. julija. Danes popoldne se konstituira združenje poslancev, ki so odvetniki. Združenje bo štelo 57 članov. Vročina. Dunaj, 27. julija. Vročina na Dunaju je neznosna. Že dopoldan se je zgodilo na cestah več nesreč. Iz Be-rolina poročajo, da je napravila tam včeraj nevihta mnogo škode. Ohladila pa ni. Iz Pariza prihajajo vesti, da vpliva vročina zlasti v Campagni zelo neugodno na vinogradništvo. Po Francoskem divjajo nevihte in so deloma pokončale tudi poljedelske pridelke. Požar v Carigradu in Albanija. Carigrad, 27. julija. Sedaj priznavajo tudi že oficijalni in častniški krogi, da so imeli požigalci namen uničiti arhive generalnega štaba, v katerih so shranjeni tudi načrti za mobilizacijo in za vojne akcije proti Albaniji. Carigrad, 27. julija. Novi poveljnik turških čet v Albaniji, Abdulah paša, je dospel v Skader. Pogajanja turškega poslanika na Cetinju z Ma-lisori se nadaljujejo. V Carigrad so dospela snoči poročila o mrvi h hudih bojih med turškimi vojaki in vstaji, katerih so se udeležili baje tudi ČJrao-gorci. Vstaja v Peniji. Frank ob roti ob M., 27. julija. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Teherana, da 6e l>o akcija perzijskega eks-šaha Mohamed Alija najbrže ponesrečila. Njegovi najzvestejši pristaši so odpadli. Poslano*) gospodu Ivanu Bonaču, lastnika kartonaž. tovarne in knjigoveznice. Na razne lažnjive govorice, katere izhajajo od VaŠe strani, da hodijo delavci kartonažne tovarne prosjačit za zopetni ▼sprejem v delo. Vas poživljamo na tem mestu, da jih imenoma navedete. Spoštovanjem 2565 itrajkujoči iz tovarne. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. „Domovina" Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in odda je j o od 20. avgusta naprej. prof. Jug, t. č. blagajnik. Izdajatelj in odgovorni uredniki Valentin Kopitar. Žitno oono v Budimpešti. Dne 27. iulija 1911. T a r m i it« Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg l »t i» 1864 ..... », uake..... „ zemeljske I. izdaje . It w »» • „ ogrske Mpotečne . . „ dan. komunalne „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske .... i, avstr. rdeč. križa . . m ogr. K m • • „ bazilika..... turske ...... OdlBlOP. janske kreditne banke s -.kreditnega zavoda . -rajske bančne družbe . ne železnice , . . . vne Železnice . . • ie-Montan . . . * :e sladkorne družbe • ostenske banke. . • Cekini Marke rranki Ure . Valato. Oeoarai 92'15 95*90 9210 91 — 94-50 93-65 418 50 597-— 305-25 29325 280 — 250*50 496-50 498-— 84 — 72*50 47-25 37-— 248-75 478 -655-25 547-— 12050 744*40 825-25 304-— 280-50 11 36 117-25 95- -94-55 KablJI.....• . . A 253-50 92-35 96-10 92 30 91 20 95-50 94- 65 430 50 609 — 31725 299 25 286 — 256 50 506 50 510 — 90 — 78-50 53*25 41 — 251-75 480 — 656-25 548 -121 50 745 40 826'25 307--281-50 11-39 117*45 95- 15 94*75 254*50 Umrli so v Ljubljani: Dne 24. Jurija: Josip Jančar, mestni delavec, 60 let, Krakovska ulica 35. Dne 25. julija: Marija Urankar, zasebni ca, 75 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Anžič, tesarski delovodja, 54 let, Dolenjska cesta 53. Dne 26. julija: Josip Pogačnik, sluga trgovske zbornice, 35 let, Pred škofijo 21. Dne 26. jnlija. Marija Zupančič, delavka, 70 let, Radeckega cesta 11. — Marija Rofer, kubarica, 65 let, Poljanska cesta 20. — Ivan Pfajfar, dninar, 32 let, Radeckega cesta 11. Dne 27. julija: Albina Rogelj, zasebniea, 58 let, Gradišče 11. V deželni ^ \*Ie i 1 Dne 23. julija: Ivan Pezdir, posestnikov sin, 14 let. Dne 24. julija: Vida Jurjevie, hči učitelja, 19 mesecev. — Ivan Hočevar, železniški uradnik. 48 let. MeteoroloSKno poročilo. Višina d »i morje« m-2. Sredi)! iracoi tla« 7J9 i mm ca Cas •=T. opazo-.2. vanja SUnjej i 6 baro- ' « ■» metra i s 2 t HM I 4? — Nebo 26 2. pop. 735-21 32 3 9.zv. I 735 9 25 0 7380 19-0 27. 7. zj. jasno Srednja včerajšnja temperatura 25i#9, norm. 19 9\ Padavina v 24 urah 0-0 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod Florijan Šušteršič posestnika sin in brzojavni uradnik dri. železnice danes dne 27. julija ob 3. zjutraj po daljši in mučni bolezni v najlepši starosti 30 let, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v soboto, dne 29. julija ob 8. zjutraj iz hiše žalosti na Svetju na župnijsko pokopališče v Sort 2560 Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Sori. Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Na Svetnju, dne ?7. julija 1911. Iran Suštersić Marija Šušteršič oče. mati. Fran in Dragotin brata. Jnika sestra. Oolla Rog! naznanja vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njena nad vse IjebJJtaa mamica, sestra, teta, gospa 2£63 Albina logi drkauia vdova v/deva danes, 27. julija po dolgi in mučni bolezni, v 58. letu starosti, previđena s sv. zakramenti, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bode v petek 28. julija ob 6. uri popoldne iz Gradišča štev. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 27. julija 1911. Za učenko se sprejme deklica 2504 katera ima veselje do modistovske obrti. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Dobro vpeljana 2538 gostilna se odda. Poizve se na Glincah Št. 3. V deželni deski vpisano posestvo na Kranjskem, obsegajoče 208 oralov z graščino, z večjo vodno silo, ki se da izkoristiti, se zaradi rodbinskih razmer zelo poceni in z malim naplačilom proda. 8526 Brezplačna pojasnila daje reflektantom, pasradBvalnlta za zemljišta M. Steiner v Beljaku. Ugodna prilika za vsako industrijo! Radi opustitve obrti se proda iz proste roke zemljišče, katero obstoji iz hiše, v kateri je popolnoma nova moderno urejena usnjama in strojarna (obstoji že nad 20 let) z vso opravo in stroji, kamor pripada tudi vodna moč (18 konjskih sil), iz gospodarskih poslopij, vrta, travnika in njiv. — Pogoji in cena se izve pri lastniku Antonu Sn-pančičUs usnjarju v Radečah pri Zidanem me?* 2562 Primerno službo na Slovenskem išče 2o26 W organizator, zmožen več jezikov, le v hranilnicif posojilnici, banki ali tovarni. P. n. reflektanti naj izvolijo javiti svoj naslov pod Strokovnjak11 upravi »SI. N.« ANTON ŠARC, LJUBLJANA Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ♦TETRH4 srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.:: Vzorci na razpolago. 1977 Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 94 vplačili. planino Zelo dober skoro aov m po ooni proda na vofln Sv. Potrt eeste. vbod Badookof c. it I, L ■■JrtipH 2661 liče se za neko špecerijsko trgovino v mestu. Blagaj o i čarke, ki so že službovale v taki trgovini, imajo prednost. — Ponudbe na upravaiŠtvo »Slovenskega Naroda« pod fflM. 2557 V deželni deski vpisano posestvo na Kranjskem z graščino, srednje veliko se proda za 50.000 K. Brezplačna pojasnila daje reflektantom, posredovalnica za zemljišta M. Steiner i liijaki. na Kranjskem, obsegajoče 500 oralov največ <»ozda in travnikov, tmr se proda pod zelo ugodnimi pogoji zaradi stalne odsotnosti posestnika. 2527 Brezplačna pojasnila d*je reflektantom, posredovalnica za zemljišta X. Steiner v Beljaku. V Spodnji Šiški, v Jernejevi ulici štev. 231 se takoj odda: 85 dvoje velikih in zračnih :s transitnih skladišč > vinska klet, hlev s sobico za hlapca in podstrešje za krmo. Istotam se tudi s I. avgustom odda kompletno stanovanje obstoječe iz 3 sob. Pojasnila dajo Franc Knific, uradnik kon-kurzne mase »Glavne posojilnice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. S. 2554 lad lovski pes (čiste pasme). 2542 Poizve se v Sodni Jaki nliei 4, l. levo. letka prilika I Redka prilika 1 2548 Skoraj nova oorava za sobo In knhinio ne ceno proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Učenca poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in ki je dober v računstvu, zdrav in krepak, 2491 sprejme takoj trpina specerijs in del pridelkov I. Sni lan, Kranj (Gorenjsko). Stanovanje s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pri ti k H nam i 80 Odda za avgustov termin. Poizve se pri hišniku, Franca Jo- iela cesta štev. 16. 2174 2509 Kdor hoče ceno kupiti naj se obrne na tale naslov: Josip Pertot, zaloga fina. Bartovlje-Trit 522, Dunajska tvornlika firma hoće ustanoviti podružnico za fino detajlno ♦rgovino ter išče v to svrho pripraven Ponudbe pod ,Vorwarts W. H. 5777* na anončno ekspedicijo Rudolf Mosse, Dunaj I. 2520 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno ČTDU> dal" matinako vino 233 KOČ najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450. Br. Novakovič, Ljubljana. Združite se proti velikanski draginji cigaret. — Ne bojte se malega truda! Rabite Jacobija antinikoiinske stročnice ali Ottoman :-: (turška glava) Tip Top (zlat ustnik) cigaretni papir. :-: E 181 11 H 228 11/6 2550 Dražbeni oklic. Pri spodaj oz namenjen i sodni j i v izbi št. 4 bo 1. dne 28. septembra 19115op. ob 10. uri dražba posestva vL št 436 d. o. Vel. Laiče, parna iaga a opravo In skUdiičem za les; 2. dne 4. septembra 1911 dop. ob 10. uri dražba posestva vL it. 17 k. o. Rrvavape*, obstoječega In htio, skednja, kasče, klovn! žago ta nUtan, kozolca, več njiv« travnikov, gozdov tor pninlkov s pritiklino vred, ki sestoji In par volov, voe vozov tor dragoga gospodarskega orodja. Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost in sicer ad I. 33.499 K 30 v, ad II. 21.800 K, pritiklinam na 1.499 K Najmanjši ponudek znaša ad L 22.322 K 86 v, ad II. 15.533 K; pod tema zneskoma se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiŠko-knjiini izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti pregledati pri spodaj oznamenjent sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija Vel. Lašče, oddelek II., la julija 1911. fondi n SStTSUSS-SO. * Po velikosti draga vzajemna zavartvilaica aaie države i vseskozi slovaaakSHMiodao spravo. w mm p»|MW isHjtlft V IMS SSJefi 80 V lastnefbanenejhiSi t tosti Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najbolj« sloves, koder posluje. Dovoljuje Is Čistega dobička Izdatno podporo v narodna in oMookotlatne namene. D60C 31^8 14 3R 6206 2530 Velecenjeni gg. odjemalci! Dovoljujeva si vam naznaniti, da je od nas izstopil g. in da je sedaj naš zastopnik samo gosp. Fran Remic iz Ljubljane, kateremu blagovolite vaša cenjena naročila za nas rezervirati. Spoštovanjem Brata Wortmanii9 Sušak-Beka. Tople in lolne rvaškem. postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. VITE 4H.m /m mv *» -nav i 1 ai m srn. v m «. xm. Soba od K 1 — naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo. mu mu im Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Okusno delo in zmerne cene. Zunanja naroČila točno. Vrtnarija na Iraški testi št. 31 Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko uch 1911" pn J?r. Čudnu, ^ v Cjubljani PrCSemOVa Ulica - samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K HO*— naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschtfl. Pouk za vezenje s strojem brezplačno. 9I8 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! fr Oljnate barve priznano najboljše Kranjski f irnež in laneno olje I Steklarski in mizarski klej Prašno olje za pode Lake angleške in lastnega izdelka Olje in mazilo mm stfoje Čopiče :a vsako obrt Karbolinej in gips Sarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje ilo. priporoča Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike I Zahtevajte oenlke I K Fasadne barve edino stanovitne proti vre« menskiiti vplivom Radi bolezni se po prav ugodnih plačil-nih pogojih 2540 Breda popolnoma iov. le nit rabljen Ponudniki pod ,Priloinoatni nakup1 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji v Dr novci blizo V'r^ železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-Šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 2451 i Tvornice Trinmph, dr. z cm. z. Wels, Gor. Avstr. isi3 Katalogi zastonj in poštnine prosto. Zeio resna ženitna ponudba! Sem v najboljši moški dobi 30 let s krasno trgovino na deželi, kjer je velikanski promet. Naveličal sem se samskega življenja in resno mislim na bodočnost, zato se obračam tem potom, ki ni več nenavaden in ki mnogokrat pelje do prave sreče, na vse one gospice, ki imajo resno voljo se kmalu poročiti. Zahteva se trgovska izobrazba, prijetna zunanjost, starost okoli 20—26 let in nekaj tisoč gotovine. — Ozira se le na resne ponudbe s sliko do konca julija t. I. Tajnost častna stvar. Naslov na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Se letos hoCem biti mol. Kdor izbira izblrek dobi." 2525 Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato zaloteno 240 trgovino z galanterijskim ii vseh vrst kramarskim blagom in pleteninami. 354 Devodonalije in vse vrste blago za božja pota. Tioraaia zaloga kraM oiavnikov. rfnton Škof Erni isJednlk Dnalika cesta, v m gostilne It. 6. Prva največja eksportna tvrtka ur. zlatnine in robih . SUTTNER Ljubljana. Mestni trs (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8 Mkelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ m „ 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44-— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8-50 „ Prava srebrna „ 9*50 14 kar. zlata „ „ . . . „ „20-— „ Uhani zlato na srebro . • 14 kar. zlati uhani.... Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,,Iko". Telefon št. 273. Telefon št. 273. 11 m „ 1'80 m m 4-50 10 Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalez. ljivih bolezni in znano dejstvo je, da f If škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih Časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkusevalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 h. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanje pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s spridejanim lysofornom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K. je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijetni duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. — Nekaj kapljic zadostuje z» pol steklenice vode. — Originalna steklenica Btane K 1*60. Vai izdelki z Ivsoformom se dobivajo po vseh drogerijah in lekarnicah. Zanimivo knjigo 99 Gesundheit und Desinfektion" podije na zahtevo vsakomur kemik fi. C. Jfabmann, Dunaj, XX. pctraschgasse 4. Lastnina In tlak »Narodne tiskarne«. WF 6606 4F 3 88 7188 4H