292. številka.
Ljubljana, v soboto 20. decembra 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejaman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K,rjza pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol^leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10,h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole fr&nkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ki upravnlštvo je na Kongresnem trgu Rt. 12. Upravništvu naj ae bla
govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvoma iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Koncem zasedanja.
Z Dunaja, dne 19. decembra.
Poslanska zbornica se je razšla in ker ni rešila takozvanih državnih potreb, zapel bode zopet tisti § 14, čigar odpravo so Nemci svoj čas tako širokoustno naznanjali, a niso potem niti prsta ganili, da bi mu naredili konec.
Vporaba § 14. je vsekako proti ustavna in si more vlada ž njim le pomagati vsied tega, ker ga nasilno interpretira. Toda državni ustroj ne more mirovati, funkcioniranje državnega aparata se ne sme in ne more vstaviti niti za trenotek in zato naposled ni čuda, da se vlada poslužuje § 14, ko od parlamenta ne dobi tega, kar potrebuje neizogibno.
Velika večina časopisja dolži zastopnike češkega naroda, da so ti krivi vpo-rabe § 14., torej neparlamentarnega vladanja, češ, da so s tiho obstrukcijo preprečili, da državni zbor ni mogel dovoliti »državnih potrebščin«.
To očitanje je krivično. Čehi so se samo poslužili njim pristoječe pravice, na vladi in na vladnih strankah pa je bilo, da jih pridobe in se ž njimi porazume glede rešitve budgeta in budgetnega provizorija. Čehi niso tirali obstrukcije, kakršno so vprizorili kranjski klerikalci v našem deželnem zboru, tudi ne take, kakor svoj čas Nemci v državnem zboru, nego so se le poslužili pripomočkov, ki daje opravilnik. To ni revolucija, ker ni v tej taktiki nikakega nasilstva, to je legalna in dostojna opozicija, ki jo sme voditi vsaka manjšina. Taka taktika je dopustna in če ima vspeh, sta vedno krivi le vlada in vladna večina, ker se nista znali, ali nista hoteli porazumeti z dotično manjšino.
Minolo zasedanje poslanske zbornice je trajalo dosti dolgo in veljalo lepo svoto, ali vspehov ni rodilo skoro nikakih. Ko Ee je sešla poslanska zbornica, je vse govorilo in pisalo o spravi med Čehi in med Nemci in ko se je sedaj poslanska zbornica razšla, Be zopet govori o spravi. Vmes leži več mesecev, v katerih je bil
parlament zbran in v katerih je mlatil prazno slamo.
V teh mesecih, kar je trajalo ravno kar končano zasedanje državnega zbora, je bilo mnogo sej, se je izplačalo na di-jetah itd. skoro pol milijona kron, se je govorilo o vseh mogočih in nemogočih rečeh — a pozitivni uspeh je malenkosten, da, klavrn. Samo tri stvari je poslanska zbornica v tem dolgem času rešila; sprejela je zakon o krošnjarstvu, ka teri pa mora priti še v gospodsko zbornico, ki ga pa skoro gotovo ne odobri, sprejela je zakon o terminski kupčiji, s katerim se vsaj nekoliko omeji vsemu kmetijstvu škodljiva spekulacija s poljskimi pridelki, in sprejela zakon o znižanju cene živinski soli. To je vse.
Da tacih razmer nihče ni in ne more biti vesel, je pač umljivo, saj trpi vsled teh razmer vse gospodarsko, vse politično in kulturno življenje, je nemogoča vsaka še tako potrebna reforma, da, nemogoče je celo, obrazložiti želje, potrebe in pritožbe prebivalstva. Najbolj čutimo to še Slovenc*. Na srcu imamo to in ono, a naši poslanci niso mogli priti do tega, da bi se oglasili v državnem zboru. Poslanska zbornica ima za nas ta posebni pomen, da je sedaj, ko je vsled klerikalne hudobije onemogočeno zasedanje deželnega zbora kranjskega, jedina tribuna, od koder se nas čuje, jedini kraj, kjer se lahko oglasimo in lahko branimo svoje koristi in svoje pravice in še ta tribuna nam je biia zaprta.
Umevno je torej, da minolega zasedanja poslanske zbornice nismo veseli in da želimo, nsj bi se predrugaČile te razmere in odstranile tiste ovire, ki onemo gočajo redno delovanje parlamenta. Možno je to samo potom sporazumljenja med cehi. in Nemci. Poznamo veliko nevarnost, ki tiči v tem, do se narodnostno vprašanje reši samo za Češko ali samo za češke dežele, kajti lahko bi se zgodilo, da bi v slučaju porazumljenja med čthi in Nemci o tali Slovenci na cedilu. Ali vzlic vsem mnogoštevilnim in dostikrat prav   bridkim  razočaranjem, ki
smo jih doživeli od Badenijevih časov pa do letošnjega leta, vendar še nismo izgubili vere v sluvansko vzajemnost in mislimo, da bi nam Cehi ostali na strani in nas podpirali tudi če bi se doseglo porazum-Ijenje med njimi in Nemci in zato želimo, da bi sedanja spravna akcija ne ostala brez vspehov, marveč provzročila, da bi se v parlamentu začelo pravo, redno parlamentarno delo. Slovenci potrebujemo parlament, potrebujemo ga nujno in globoko obžalujemo, da vlada in vladne stranke niso že davno poskrbele, da so se te razmere zboljaale. Vlada toži sama radi teh razmer, pa vendar ni storila ničesar, da zadovolji Čehe in vstvari v parlamentu normalne razmere.
W ILJo&IJiS?!!, 20. decembra.
Po odgoditvi državnega zbora.
Predvčerajšnjem se je cdgodilo za sedanje državnega zbora, ki se je bilo pričelo dne 16. oktobra letos. Zbornica je imela v tem času 32 sej. Predložilo se je: 25 vladnih predlog, 104 nujni predlogi, 155 predlog za odpomoč po uimah, 98 drugih predlog, 768 interpelacij in 618 peticij. Govorov poslancev je bilo 368. Pet sej se je porabilo za politično debato o izjavi ministrskega predsednika v otvoritveni seji. Dve seji sta se pretrgali vsled burnih dogodkov, ena se je morala zaključiti zaradi nesklepčnosti. Graj se je podelilo 15, stenografični zapisniki obsegajo 17.100 tiskanih strani. Stroški so znašali nad 260.000 K. — Ako pa pogledamo vspehe, so neznatni. Rešila se ni nobena državna potreba, nobena predloga zakonodajstva, ki jih je zahtevala vlada od zbornice. Se celo budgetni provizorij se bo moral rešiti s § 14. Preteklo zasedanje je bilo obrtno reforma t o r n o. Rešili so se zakoni terminske žitne kupčije, kroš-njarski zakon in zakon o znižanju živinske soli. Ministrski predsednik K 5 r b e r , ki si je svest velike odgovornosti, ki jo prevzame z vladanjem   s § 14.,  se   je   hotel tozadevno
pred parlamentom opravičiti, a zadnji trenotek se je skesal ter pustil zborničnemu predsedniku zasedanje zatvoriti le z običajno frazo. Splošno se govori, da bi bil Korber bolje Btoril, da je govoril. Tako pa so se razšli poslanci brez jasnega pogleda v bodočnost, še bolj mučen vtis pa je zapustil politični položaj na voli'ce. Saj sili takorekoč pri vratih cela vrata za državo in davkoplačevalce najbolj perečih zadev. Ogrska zahteva odpoved trgovinske pogodbe z Italijo, Szell je predložil že ultimatum, da se mora nagodba z Ogrsko najpozneje do novega leta dognati. Tudi odpoved nemške trgovinske pogodbe je pred vratmi, vrhu vsega tega pa so zamotane jezikovne razmere med Čehi in Nemci komaj v pričetnem stadiju. A o vsem tem se pusti avstrijsko prebivalstvo brez pojasnila, kaj misli storiti vlada. Parlamentu se je pač dovolilo, razpravljati o krošnjarstvu, ne pa tudi o budgetnem provizoriju, katerega rešitev je vendar najvažnejša naloga parlamenta. To točko bo temveč rešila vlada na lastno roko in odgovornost s § 14, ravno tako j nagodbo z Ogrsko in carinski tarif. In ko se snidejo čez kake tri tedne poslanci zopet na Dunaju, našli bodo že vse te važne zadeve rešene na vladni mizi ter jim ne bo preostalo drugo odločevanje, kakor brez ugovora naknadno odobriti, kar je vlada brez njih skuhala.
Nemško - češka sprava.
Iz pretiranih pogojev, ki so jih stavili v svojih načrtih nemški poslanci, je pač bilo takoj pričakovati, da cehi ne bodo mogli v svojem odgovoru toliko odnehati na škodo svojim historičnim pravicam, da bi Nemce zadovoljili, da bi le-ti njihov elaborat sprejeli. Prej so bili Nemci prodajalci, ter so češki kupci odgovorili, da nemško blago ni sprejemljivo, sedaj ko so Čehi ponudniki, pa Nemci istotako odgovarjajo. Nemški poslanci, in sicer napredna stranka, ljudska stranka, ustavoverni veleposestniki in nemška agrarna etranka so se takoj zbrali, da pretresajo češki   elaborat.   Izdali  so na-
Novi pojavi.
n.
Pred desetimi leti jeli so Be prika zovati v Slovencih prvi znaki rojstva nove struje na književnem polju. Samozavestno je potem nastopala in se potezala za svojo veljavo. Imela je še dokaj sreče, uvaževali so jo naši leposlovni listi, kateri so no vemu gostu odpirali vrata na stežaj. Kaj novega ima zmirom privlačno moč, osobito pa tedaj, kadar se zatrjuje, da je novina moderna. Nova etruja se je imenovala novo, dasi sploh ni bila nova, to je, za nas Slovence je bila nova, a ni bila nova v drugih književnostih. Mladi Slovenci so uvajali k nam novo strujo od drugod, posnemali so druge narode z geslom, da iščejo resnice, in so pretrgali vezi z rodno književnostjo. Udali so se popolnoma realizmu in idejam pisateljev, ki so ga razširjali.
Kaj  lahko se udaja mlada duša re alizmu. Realisti, naturalisti, dekadenti, sim bolisti  UHtvarili so nove  oblike, nove si-tuvaoije, vzbujali so nova čustva, odpirali ao nov svet, ki sicer obstoji, a ga m nismo
uvaževali. Mlad človek jo temu dovzeten, in zato je zelo zanimivo, da se naši novi struji niso pridruževali slovenski pisatelji. Mlada struja je verovala v svoji zmago, ker je imela slavnega poglavarja, Emila Zolo, kateri slovi po vsem svetu. Realizem je danes prekoračil svoj vrhunec. Tudi Zola, ki je bil pravi naturalist, prepričal nas je s svojimi deli, da je kot pravi pesnik dosegel največjo umetniško dovršenost ravno tam, kjer je bi! nezvest teoriji.
Ali književnost ni jedina, kjer se pojavljajo nove struje. Takozvana nova pota iskali so že arhitekti in slikarji, in vse te nove struje, bodisi v Blikarstvu, arhitekturi ali v leposlovju imajo povsod jednak začetek in konec. Povsod je ista rodilna in gonilna moč. Kakor gobe so se že pred več leti pojavili dunajski secesijonisti, tako da nihče ni vedel, odkod so prišli. Kar hkratu so bili tu. V dunajskem umetniškem domu so odklonili dela nekaterih mladih slikarjev, in razkol je bil gotov. Mladi slikarji ao se čutili razžaljene, ločili so se od svojih tovarišev in so začeli sami prirejati razstave slik. Poguma ao imeli dokaj, bili so »moderni«, in ker so bili moderni, vplivali so na življenje. Se cesija nam je mnogokaj narobe postavila, ni prizanašala niti črkam in nam jih je
tako zverižila, da res ni več lepo. Ali moderno je!
Arhitektura je tudi imela svojo strujo in jo ima še danes. Osobito na fasadi se to rado pojavlja. Ali nobena struja ni dolgo živela, tudi današnja ne bode uča-kala velike starosti. Struja pa vendarle ostane. Pred petdesetimi leti so imeli Francozi jednako strujo v arhitekturi. Brzo doels, a še brže prošla. Jednaki pojavi se torej porajajo povsod, zdaj tu, zdaj tam, danes pri tem narodu, jutri pri drugem. Stalnega obstanka in veljave nima, veljavo ima le dotiej, dokler je moderna. To je vse. Poraja se in razvija se z nekim namenom, a ne nastaje nezavestno kakor jezik, kateri se razvija in živi sam iz sebe. Dozdeva se mi, da te novotarije hočejo vzbujali občno pozornost, da jim je več do trenotnega učinka, kakor pa do tihe pesniške vrednosti. Skratka, življenje se cesije je takisto malo upravičeno, kakor volapiik, kateri ima svojo azbuko, kakor jo ima vsak jezik. y
Vseh novodobnih struj bode konec, a da je naša kar mahoma kunec storila, to nas je posebno razveselilo. Pa brez boja! To ni nekaj, to je mnoge! Že nekaj časa smo opazovali, da se vrši notranji prevrat v naši struji. Pojedinoi so začeli
temeljiteje premišljati bistvo same stvari in so nam, ki smo to že prej vedeli, začeli zatrjevati, da ni glavna stvar realizem ali naturalizem, ampak umetnost. To je bila umestna beseda. S tem se je mnogo pridobilo in je torej bilo pričakovati vsak čas, da naši strujarji store korak še dalje, namreč da odpovedo naturalizem. In z neko lahkoto in brez vsakega sijajnega obreda so to storili. Boj je končan brez zamere, pristaši naturalizma so sami priznali, da njih dozdanja pota niso bila prava in da so naša pota, katerih so se ogibali, prava pota.
Ko je Fran Govčkar, ki se smatra prvakom nove struje, začel delovati, zapisal je tele besede: »Na vseh straneh so vstrajali realisti, dvigale se moje somiš-ljenke, in na vseh koncih bo ae umikali nasprotniki. Danes (leta 1897)-, ko je minulo dobro leto po začetku bitke, poči le prav poredko — izza kakega grma, kakega porobka — strahopetna puška, oglasi se le še prav zavratna — psovka; sicer je zopet m:r v deželi. Realizem je zmagovit!« To je samozavestno, pred menoj leži vse na tleh, mene se vse boji! Kaj je proti meni boj, ki ga je imel n. pr. Stritar, znani boj, v katerem so se porodili »Dunajski soneti«.
slednji sklep: »Nemški državni poslanci iz češke so pokazali s svojimi načrti veliko spravljivost (?). Češki odgovor je odklonitev vseh (?) nemških predlog. Upanje na mogočo spravo je bilo v tem, da so zadnja leta voditelji češkega naroda odobravali v jezikovnih zadevah načelo vzajemnosti v obojestranskih jezikovnih pokrajinah (enojezična ravnopravnost). Nemci so tej smeri prišli daleč naproti. Čehi pa gredo v svojem odgovoru zopet nazaj na svoje staro neizprosno stališče brezpogojne dvojezičnosti v celi deželi, ne samo glede zunanjega, temuč celo glede notranjega uradnega jezika. Kličejo zakone, ki le zbujajo zopet stari prepir (?) o njihovi veljavi in razlagi, postavljajo zopet državnopravno zvezo »čeških dežel« za temelj pogajanjem, kjer ne more priti do zedinjenja. Nemški poslanci iz Češke zamorejo tedaj le na temelju načrtov, kakršne so oni izdelali, stopiti v pogajanja.« — Ker bodo tudi češki poslanci vztrajali na tem, da se spuščajo v pogajanja le na temelju svojih načrtov je skoraj gotovo, da bodo brezvspešne skupne spravne konfa renče, ki se prično na Dunaju že 2. ali 3. januvarja 1903.
Bjdrnsen in Čehi.
Mladočeški klub je čestital Bjornsenu k 701etnici ter dobil od starčka pisatelja sledečo depešo: Kristjanija, 15. decembra. »Tukaj je bilo zelo živahno. Na Vašo ljubeznivo brzojavko se vsled tega ni takoj odgovorilo. Došlo mi jih je tudi preveč. Zelo počaščenega se čutim, da ste se me spomnili. Vaš boj zasledujem tukaj z največjo napetostjo, i n ne mine skoraj noben dan, da bi ne mislil nanj ter iskal poročil o njem. Recite, velespoštovani predsednik, svojemu klubu najprisrčnejše želje, da bi se boj srečno izvojeval — srečno za vse, in ob enem mojo globoko čutečo zahvalo. — Vaš hvaležni BjOrnstjerne BjOrnson.
Za Kossutha.
Ni še dolgo temu, da so zahtevali poslanci neodvisne stranke v ogrskem državnem zboru, naj se imatrikulirajo zasluge revolucionarja L. Kossutha kot zgodovinske zasluge za državo. Takrat se je Szell izmuznil s hvalospevom na Kos sutha in z zatrjevanjem, da je cn gotovo dober Mažar, ki spoštuje Kossuthov spomin. Sedaj so prišli isti poslanci pred zbornico s podobno prošnjo. Vložili so prošnjo glavnega mesta, naj državni zbor dovoli prispevek za Kossuthov spomenik. Posl. Ratkav je navajal, da mesto ne potrebuje pravzaprav prispevka, ker ima že nabrano zadostno svoto brez obresti 800.000 K. gre se le za moralni prispevek k narodnemu spomeniku ter predlaga, zbornica naj dovoli kot simbol priznanja iz lastne blagajne en cekin za Kossuthov spomenik. — S zeli je odgovarjal, da ni resnično, ako opozicionalni poslanci trdijo, da zadržuje neka skrivna roka ustanovitev spomenika, on ni nikdar ničesar storil in ne bo storil, kar bi za-
Realizem je čudna stvar in čudna beseda, je velika zapeljivka. Zavedla je tudi slovenskega novoBtrujarja, kateri je na ženskem bitju občudoval sarno nekaj. Videl in gledal je unanjščino ženske — realizem, a ni umel, da je prava lepota skrita v duši in srcu. Poeziji je namen, da se nam predočujejo osobe, kako v no tranjščini čutijo; unanjščina kot taka, bodi še tako realistična, ni namen poeziji. Ne, kaj se pripoveduje, nego kako se pripoveduje, ali da se drugače izrazim, ako hočeš kaj pripovedovati, moraš vedeti, kako bo-deš pripovedoval, da bode to lepo na nas delovalo. Na pohujšanje niti ne mislimo. V tem so grešili ne samo naši, ampak tudi drugi strujarji, kateri so hoteli biti realistični. Oglejmo si samo dekle, ne ženo. Pisatelj naturalist opisuje Albino tako: irna »nerazmerno razvite prsi in boke«, »bohotne močne boke« in »krasno oprsje«. To vidi realist na ženski. To je vse res, ali to ni poezija. Ako bi hotel slikar tako žensko naslikati ali kak umetnik v kamen udahniti, to ne bi bila podoba lepe ženske, nego to bi bila podoba — kake bunke! Najmanj poezije pa je v nogi, mislim, da je tudi v ženski nogi ni, pa če je še toli lepa in nežna. A realist pa ti opisuje natanko vso nožico, privzdiga krilo, da bi videli nogavice, meče, potem pa nam hitro
vleklo postavljenje spomenika. Glavno mesto odločuje popolnoma svobodno in nezadržano. On za svojo osebo še celo želi, da se postavi spomenik čimpreje. S ponosom more izjaviti, da je vselej in povsod tako govoril, kakor čuti, bodisi v zbornici ali pred vladarjem. Opozoriti pa mora na nujno potrebo, da se je treba vkljub vsemu spoštovanju pred velikimi zaslugami Kussuthovimi izogniti čustvenemu nasprotju, ki bi nastalo med narodom in kraljem. Naj bi kateri slovanski dostojanstvenik, n. pr. poljski ali češki minister, tako govoril o svojih čustvih do narodnih preporoditeljevi
Najnovejše politične vesti.
V bolgarskem sobranju je prišlo do burnih prizorov, ker je predsednik pri razpravi o spremembi ob črnskih zakonov zahteval, naj se socialistična skupina izključi od obravnave, ker noče za noben zakon glasovati. — Nemški zvezni svet je sprejel carinski zakon, kakor ga je odobrila zbor niča. — Med Francosko in Peru je prišlo do podobnega razpora, kakor med Nemško-Angleško in Venezuelo. Francoska namreč zahteva za neko odškodnino 16,071.940 frankov, a peruvanska vlada niti ne odgovori. — Angleški parlament se je zaključil s prestolnirn govorom. — Sladkorno predlogo je sprejel finančni odsek ogrskega drž. zbora.— Blokada v e n e z o 1 a n s k o g a mesta La Guavra se je pričela dne 18. t. m. ter je naperjena le proti vojnim ladjam. — Potovanje grofa Lambsdorffa ima baje predvsem namen, določiti vse potrebno za slučaj, da pride med Turško in Bolgarsko do sovražnosti. — Da lahko pride do tega, dokazuje tudi ravnokar razposlana turška okrožnica na velevlasti, v kateri okrožnici se doiži Bolgarijo, da je edina kriva vseh nemirov v Macedoniji. — Med ministrom Korberjeminfinančnim ministrom je prišlo do napetosti zaradi kompromisnega predloga glede čeških učiteljskih plač. — Sprememba v vojnem ministrstvu bo baje tudi vplivala na nameravane vojne preosnove.
Dopisi.
Iz Idrije. Kaše mesto je jedino na Slovenskem, ki ima stalne dopise v »Dihurju." Teden za tednom čitamo v tem neodvisnem krščanskem glasilu članke iz Idrije. Imamo pač nekaj delavnih krščanskih soeijalcev (! ) tu pri nas. Dopisovanje kot pravo, ne bi bilo napačno, saj se svet seznani z našimi razmerami, a kdor čita vodene članke v tem listu, dobi vtis, da je idrijsko delavstvo, vsaj krščansko socijalno, povsem zadovoljno s svojim položenjem in da Idrija nima prav nobcue druge potrebe, kakor udrihanje in obrekovanje liberalcev. V teh člankih krščansko socijalnega trobila, ki ni niti v pačenju resnice, denunciranju itd. neodvisno, kajti tudi to se vrši na višji komando, nakopiči sc v kratkem času toliko laži, obrekovanj in zavijanja, da ni  besede, s katero bi se primerno
označilo to socijalno  delovanje klerikalnih ščurkov v našem mestu. Pri vsem pa je najlepše to, da se klerikalci  sramujejo biti avtorji teh člankov. Ko je zadnjič neki uslužbenec, katerega se je nesramno napadalo in denunciralo, hotel obračunati s klerikalnimi dnpisnm, ni hotel nobeden prevzeti odgovornosti za ta dopis. Pop Suntič je imel tako slabo vest, da si ni upal temu gospodu niti vrat  odpreti, a malo slomšče  zatrjevalo je tudi, da ni pisalo. Vendar vemo navzlic temu dobro, kdo pošilja te pertidne članke in naj to stokrat prekliče, saj klerikalci lažejo tudi pod častno besedo. Pop  Suntič, propali županski kandidat in slomšče so glavni pisači za Dihurja, manjših pa je več. Posebno slomšče,  ki se ne odlikuje po  drugem,  ko po gorostasni domišljavosti in telesno po velikem nosu, more imeti preobilo časa, da zna resnico tako imenitno pačiti in izmišljavati si o liberalcih  mične  dogodbice. In kako so otročji ti dopisom.  Že  v par  številkah sem prete, da priobčijo neko dogodbico. Priobčite jo že vendar, doprinesli boilete nov dokaz, da ste mojstri v pačenju resnice in prepričani bodite, da se ne bo zamudilo, to primerno osvetiti. Ker pa stikate tako po intresantnosti pri svojih nasprotnikih, priobčite tudi zanimive reci iz svojega črnega brloga, katere dogodbice bodo za Marijine device prava dušna paša.  N. pr. to   le:  Kako je pisar (morda dopisun  Dihurja), ki je  oženjen in največji svctohlinec, silil v svojo sorodkinjo, da bi jo zapeljal  ter jo je v ta res  katoliški namen hotel tudi opijaniti. Opišite, makari, v vezani besedi, kako je se vozil vaš Os\vald v gnojnem košu z Vojskega. Tudi to je prijetno čitati, kako so naložili na voz pijanega vojskarskega župnika Gnezdo, ter ga podložni verniki peljali domov, a se ustavili pred vsako krčmo, da so imeli ljudje priliko občudovati lepo vedenje božjega namestnika. Pišite o prijateljskem razmerju gorskega župnika Hribarja do kuharic   (obrambno  društvo   na noge!) nadalje, kako je dobil kaplan s smetišnico po grbi, ko je zasledoval omoženo žensko, kako je pred leti in zakaj letal neki župnik v sami srajci po hodniku gostilne  pri „čr-nem orlu". Povejte nam pikantne stvari iz življenja   dona   Juana   Picigasa, razjasnite skrivnosti godoviškega in črnovskega žup-nišča itd. itd. same velepikantne zanimivosti. To bo vleklo! Dihurju se podvoje naročniki. Marijine device pa bodo tako spoznale zgodovino svojih generalov in ginjene bodo, ko čujejo  toliko lepega o  njih.  Torej — hic Rhodus!
Zadnja številka smrdlivega lista pa nam je prinesla nov dokaz farške zlobnosti. Piše namreč: „Se še spominjate, kako ste sedaj leto obirali g. Trevna, ki je pustil v bolnišnici svojega sina? Ni še bilo od tega leto preteklo in zalagatelj „Jednakopravnosti" je silil in spravil svojo mater v bolnišnico. Kako ugodna prilika je bila to za nas, ako bi se bili hoteli maščevati. Dobesedno bi bili le prepisali one psovke iz vašega lista, mesto imena Valentina Treven, bi bi postavili Dra-gotin Lapajne, mesto imena „sin" zapisali „mati" in bil bi lep tableau. Veste sami, da tega nismo storili, ker nočemo nobenega žaliti, še manj pa kakih slabosti Idrijčanov po-
šiljati v svet." Kdor pozna ta dva slučaja, mora pripoznati da višje nesramnosti ni od tega dopisa. Seveda sram je klerikalne kavče, da imajo take divjake v svoji sredi. Nekaj pojasnila. Dejstvo je, da je bil pokoj'ui sin g. Trevna puščen v največji bedi v bolnišnici v Trstu in je gotovo le v najskrajni sili naprosil svojega prijatelja, da se naj obrne na Idrijčane za milodare. In ravno liberalci so nabrali darove, dočim se njegovi premožni stariši niso zmenili zanj. In „milostiva" mati prejema vsak dan sv. obhajilo, oče pa je tudi prepričan, da pride gorak v nebesa. Poglejmo pa na drugo stran. K. L. je premožna gospa in biva radi udobnosti v Ljubljani, ko je zbolela, šla je po nasvetu zdravnikovem v bolnico, kjer je bila v prvem razredu. Njen sin se je odpeljal takoj v Ljubljano, ko je zvedel, da mu je zbolela mati ter jo tudi povabil na svoj dom, kar so pa zdravniki z ozirom na bolezen odsvetovali. Sedaj pa se zdravi v Opatiji. Čitatelji spoznajo sedaj lahko, kako se dasta primerjati ta dva slučaja, iz kojih se razvidi, da liberalci poznajo ljubezen do starišev, svetohlin-ski klerikalci pa ne.
Klerikalci pa morejo tako in toliko j>i sati svojim butastim pristašem, da le ti ne spoznajo klerikalne lenobe v vsakem drugem oziru. Proti poljedeljskemu ministru ki izkorišča idrijskega delavca in mesto, ne smejo pisati, ker ministrstvo podpira kranjsko klerikalno stranko. Saj imajo klerikalci za nizko najem-ščino v najemu celo erarično hišo, kjer je nastanjena njihova organizacija v Idriji. V prilog delavca si ne upajo storiti nič, in .Mihec je vesel, da mu ni treba iti v deželni zbor, saj pa je tudi vsejedno, mlati ta mož slamo v Idriji ali v Ljubljani. Klerikalno poljedelsko ministrstvo podpira pač gnilo kleri-kalno gospodarsko organizacijo (!) in tisočake ima za goljufijo Gospodarske zveze, a odstopiti se ni moglo koščka sveta mestni občini za zgradbo nove realke, katera bo v prvi vrsti v korist uslužbencem ravnoistega ministrstva, dasi da Idrija državi vsako leto nad milijon kron čistega dohodka. Je tudi to zasluga in vspeh lepega kluba klerikalnih poslancev?! Morda hvaležnost za klerikalno veČino pri zadnjih državnozborskih volitvah?! Dobro bi bilo vsekako, da bi kdo izmed naprednih poslancev pribil v zbornici označeno dejstvo. Čuditi pa se je, da delavci če niso spregledali ter že davno obrnili hrbta klerikalnim sleparjem. Pa že pride dan jdačila!
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Tdxilove sleparije so se zgodile prav ob koncu prosvitljenega 19. stoletja. Ako bo ob koncu 19. stoletja merodajni cerkveni krogi s papežem vred verjeli take grde blaznosti, kaj je bilo potem verojetno šele v preteklih stoletjih, ko ja bila pro-svitljenost še pojem, ki so ga imeli le najizbranejši duhovi, med tem ko so na rodi in nj h posvetni in cerkveni gospodarji do ušes tičali v najneumnejšem praz-noverstvu.
Dalje v prilogi.
pokaže še Klobuk, in to je realistična ženska! V opisovanju ženske nožice so toii natančni, da ne zabijo ni pičice na koži. Kako nam Govekar predstavlja Albino? Ko je stopala iz kočije, pokazala se je najprej drobna nogavica v črnih iakovih Cl-pelih (ta koketa je stopala nalašč počasi!), droben gieženj in precejšen del močnih meč tudi v črnih svilenih nogavicah; po tem se je pojavilo morje širokih belih či-pek, zatem podvito črno kriio . . .« Vse to je res realistično, resnično, ali jaz ne nahajam niti trohice poezije na tem pripovedovanju. Pripovedovalec je realist, a ni pesnik. Drugi realisti še natančneje opisujejo žensko nogo in nogavice, pnpove-dujejo, kaj se vse vidi skozi tanko tkanino, kako daleč segajo nogavice, in vsi ti opisi so do pičice podobni dunajskim karikaturam. Tako opisovanje je resnično, po življenju posneto, pripovedovalec je realist, ali njegov opis, njegovo delo ni pesniško delo. Pripovedovalec sme marsikaj pripovedovati, kajti povsod je dosti poezije, in ako je našel poezijo, poleni je postal umetnik. Pripovedovalec sme celo grde stvari opisovati, ali on mora to znati, in v tem je ravno jedro umetnosti. Lepota se mora kot nekaj vzvišenega dvigati iznad ozadja.
Kdor ne zna tega pogoditi, ni umetnik. Nova struja pa nam je še nekaj pri-
nesla. V svoji odusevljenosti za realizem so pozabili naši strujarji na svoj rod, postali so kozmopoliti. Siovanstva se niso dotikali in baš iz njega bi morali zajemati svojo moč. Izlupili so se iz življa, v katerem so se porodili. Kozmopolitizem je omamil Govekarja in nam je nedoumno, kako more v današnjem času Slovenec postati kozmopolit! Kakor rečeuo, temu se m čuditi. Realizem, ki je oživljal naše posnemovalce, ni uvaževal Siovanstva. Ko pa je Govekar prišel v Ljubljano, vplivalo je nanj slovensko ozračje ah kaj drugega, in mi smo čuali v »Slovenskem Narodu«, da dozdanja kozmopolitična pot nove struje ni bila prava in da se je treba poprijeti Siovanstva. To je nekaj drugega, to so druge strune, to so naše stare, a vendar vedno nove strune. Nova struja je mislila, da so le njeni uzori pravi, Oila je v tem zelo trdovratna, zato se nam res nevero-jetnu zdi, da je tako hitro zavrgla svoje veroizpuvedanje in se povrnila v tabor patnjarnov. Da, sanjali so, a v sanjah tudi realist ne vidi pravo. Niso se torej motili oni, kateri niso hoteli verovati novi struji. Ali dajmo besedo strujarju, bolje razatru-jarju in čujmo, kako on popisuje postanek nove struje. Govekar namreč piše: »Nekaj mladin, san^avih ljudi se je našlo in zavili so na svoja pota, sanjali so z odprtimi
očmi, po pustih skalah jim je cvetela pomlad . . .« To priznanje in izpreobrnenje je prišlo tako naglo, da nas je osupnilo. Drugod umirajo struje s pisatelji, pri nas pa J9 umrla nova struja brez pisateljev. Zgodilo se je namreč to, kar smo prej po-vdarjali, da take struje same od sebe pre hajajo, no, v nas je bil temu povod gotovo kaj drugega. Nova struja se namreč tako poslavlja: »Razvoj, ki se je vršil v tujih, velikih književnostih desetletje in še več, izvršil se je pri nas v nekaterih mesecih, namreč prevrat iz naturalizma v novodobno romantiko, ki prevla auje sedaj. »Slovan« nam je prinesel to novost, in, kar se mene tiče, mislim, da je to tudi »Slovana« zasluga. Jaz mislim namreč, da »Slovan« ne bi bil Slovan, ako bi imel barvo nove struje, katera m uvaževala Siovanstva; in naposled menim, da »Slovan« ne hi bil Slovan, ako bi bil urednik kozmopolit, kajti današnji »Slovan« je nastopil s slovanskim programom po prejšnjega »Slovana«.
Prevrat se je izvršil. Slovenski stru jar, ki se je poprej oziral po ponosnih četah tujih, zlasti francoskih . . . realistov«, pristopil je zdaj »k pičlim vrstam naših domačih leposlovcev«, na katere se poprei m oziral.
Književni zbor —a.
Na silno svojo  bolest smo pred kratkim
izvedeli, da v nekaterih krajih Nemčije, zlasti okrog Mogunca, Kolonije, Trierja, Solnograda in Bremena mnogo oseb obeh spolov, ne misleč na svoje izve-ličanje in odpadši od katoliške vere, s hudičem v moški ali ženski po dobi (cum daemonibus incubia et succu-bis) spolsko greše ter s svojimi čarovnijami, pesmimi, zagovarjanji in drugimi grdimi praznoverstvi ter čarovniikimi i z g r e d i, g r d ob i j am i in hudodelstvi porode žensk, telesni sad živali, sadov« zemlje, grozdje in sadove drevja, kakor tudi ljudi, ženske, domače in drufre živali, tudi vinograde, sa-dovnike, travnike, pašnike, žito in druge s a d o v e z e m 1 j e u n i č u j e j o in ugonobljajo, tudi trpinčijo ljudi, ženske, vprežne, tovorne in domače živali s strašnimi notranjimi in zunanjimi bolečinami ter preprečujejo ljudem, da stvar-jajo, ženskam, da rode, moškim in ženskam, da zak. dolžnosti ne izpolnjujejo ... itd. itd«
Končno ukazuje papež inkvizitorjem, da morajo strogo na imetju in na telesu kaznovati vse, ki store zgoraj popisane čarovnije.
Mimogrede bodi omenjeno, da papež v tej bulli žensk ne prišteva ljudem. Papež govori dosledno posebe o ljudeh in po8ebe o ženskah in živalih. To se vidi iz gorenjega citata in to se popolnoma vjema z načelnim zaničevanjem žensk, ki ga uči klerikalizem. Ženska ni pravi človek — to je bistvo klerikalnega nazora o ženstvu in papež se je le držal v klerikalizmu veljavnega nazora, ko žensk ni štel med ljudi, nego jih posebe omenil za ljudmi in pred živalimi.
Ta papeževa bulla se končuje z besedami: »Dano v Rimu pri Sv. Petru v letu od včlovečenja Gospodovega 1484., v prvem našega pontifikata dne 5. dec.»
»Od včlovečenja Gospodovega!« Dobro, da je papež vsaj s tem omenil Kristusa, kajti v njegovi bulli ni ne sence Kristusovih naukov, ta bulla je navdana samo duha najnižjega poganstva.       (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 decembra. — Dr. Žlindra in Franko Stein. Dne 17. t. m. videla je državna zbornica prizor, kakor bi ga ne bil živ človek pričakoval. V živem spominu je vsem Slovencem, da je ravno poslanec Franko Stein bil tisti, ki je v državnem zboru dr. Šusteršiču zabrusil psovko: »dr. Žlindra« v obraz in mu očital, da ima »od žlindre umazane roke«. — Takrat je Šusteršič zahteval, da se grajalni odsek skliče in da isti Steinu izreče grajo radi navedenih besedi. Toda grajalni odsek in zbornica sta dne 1. majnika 1. 1901 izrekla z ogromno večino, da je dokazano, da ima dr. Šusteršič od žlindre res umazane roke. Bil je torej Franko Stein ne-krivim in dr. Šusteršič — krivim spoznan in obsojen. — Zvezda Šusteršičeva je takrat ugasnila. — Umevno je, da je od istega dne dr. Žlindra na Franko Steina ves srdit, ker je le-ta bil vzrok, da so se sleparije dr. Žlindre v državnem zboru dokazale. Toda še se gode čudeži in duša
vzornega  politika  Šusteršiča  postala je mehka   in  odpustila  v  svoji brezmejni spravljivosti tudi Franko Steinu ono kruto zaušnico, katero mu je ta dne 1. majnika pr. 1. v državni zbornici preskrbe!. Danes je dr. Žlindra dokazal, da je  pravi kristjan, ki svojim  sovražnikom  iz srca rad odpušča in jim potem, ko je eno zaušnico sprejel, radovoljno še drugo lice nastavlja. — To pa je takole prišlo. Ko se je imela dne  17. t. m.  seja  državnega  zbora zaključiti, in je bila razprava o terminskem zakonu že ustavljena, zglasil se je pan-german in »prijatelj« dr. Šusteršiča, Franko Stein k besedi  in  zahteval  z namenom, da bi Čehe jezil, da se  seja  in razprava v nujnem predlogu  radi terminskt-ga zakona nadaljuje, oziroma zopet otvori. Pri glasovanju o tem predlogu vstal je samo dr. Šusteršič   in   pokazal  je,   da   je   d r. Šusteršič edini  Slovan  v zbornici, kije z vsenemško stranko glasoval, dočim so vsi Poljaki  in  Čehi ter vsi Jugoslovani  in  cela desnica proti Steinu glasovali.   Treba je bilo šteti glasove in Šusteršič je  uvidel, kako neumnost je zakrivil in ker ga je bilo vendar malo sram, se je skušal malo potajiti ter se je na pol naslonil na klop pred svojim sedežem.   To je bila  drastična ilustracija dobre organizacije Šusteršičevega kluba; kajti le on sam od celega lepega kluba je za Franko Steinov predlog   glasoval,   vsi   drugi    Slovenci in Hrvatje so ga   pa   na   cedilu   pustili, še celo Vencajz, ki je nalašč po dolgem času zopet   po   dijete   na   Dunaj   prišel. — Umevno je, da so bili  Čehi radi takega neumornega nastopa dr. Žlindre ogorčeni in se je neki češki poslanec v garderobi izjavil, da bode treba Šusteršiču enkrat stališče razjasniti, ker se v tako nasprotje z vsemi ostalimi  slovanskimi poslanci postavlja in Vsenemcem pomaga! Pridejal je dotični poslanec še tele besede: »Temu človeku bi se prav godilo,  da  mu Stein še jedno  zaušnico   preskrbi  za njegovo netaktnost« — Tako skrbi dr. Žlindra za ugled  slovenske  delegacije  v državnem zboru. Sicer se ni dr. Žlindri nič pripetilo, vrnil se je kot »triumfator« v domovino.— Kočevci ga imenujejo častnim meščanom.
— Denuncijacija proti gosp. Urbančiču. Famozna policijska ovadba, katero je sprožil dr. Šusteršič v parla mentu proti našemu somišljeniku gosp. Urbančiču, vzbudila je med poslanci iz Dalmacije obilo nevolje. Klicati policaja na pomoč proti političnemu nasprotniku, kaj takega je vstanu le dr. Šusteršič, ali pa še k večjemu tisti požajfani Barwinski, ki igra med avstrijskimi Rusi nekako tisto umazano rolo, katero igra Žlindra med Slovenci! Čudili smo se torej, da sta stali pod omenjeno interpelacijo tudi pošteni imeni Biankini in Peric Pri zadnji dr-žavnozborski seji je izjavil g. Biankini v svojem in v imenu g. Perica nasproti dr. Tavčarju, da oba obžalujeta, da sta interpelacijo podpisala, in dasta jo podpisala v dobri veri, kersta menila, da neobsega ničesar, kar
Vera v Čarovnije, v hudobne duhove in sploh v čarovništvo je tako stara, kakor človeški rod. To vero so poznali pradavni pagani in poznajo jo dandanašnji paganski narodi. Daje to prazna vera, da je to absolutno praznoverstvo, ki je možno samo pri duševno zaostalih, manj razvitih ali še ne razvitih ljudeh, to ve vsakdo. Toda niti nekdanji niti dandanašnji pagani niso poznali in ne poznajo tega, kar pripoveduje zgodovina kristi ja nsk i h narodov o groznih umorih na tisoče in n* tisoče ljudi, ki so morali iti v smrt zaradi pra-znoverstva v cerkvi odločilnih krogov.
Naj nam razjasni gostobesedni ljubljanski škof to-le uganko : Katoliška cerkev je delo božje roke, njeni nauki so božji nauki in ta katoliška cerkev je vero v čarovništvo in v čarovnice spravila v sistem in vsled teh njenih naukov se je osem sto let vršilo po vsi Evropi grozovito preganjanje »čarovnikov« in »čarovnic«. V Rimu pa je sedel namestnik Kristusov, naslednik sv. Petra, nezmotljivi papež, pripoznana avtoriteta vseh avtoritet, v čigar osebi sta združena luč in resnica, a ni dvignil svojega glasu proti pr a z n o v e r s t v u in n j e g a s t r a š n i m posledicam, nego je svojoversko, svojo moralno in materialno moč porabljal v to, da je pospeševal uničenje »čarovnic« in »čarovnikov«.
Dandanes se ljudje smejejo, če se govori o čarovnijah in čarovnicah in se delajo norca iz tega. Dandanes je to lahko, ali bili so časi, ko je bila to grozovito resna stvar, kateri jena stotisoče ljudi po strahovitih telesnih in duševnih mukah moralo žrtvovati čast, imetje in življenje.
Praznoverstvo o čarovništvu in o čarovniji je najstrašnejša zmota, kar jih pozna zgodovina človeštva, a da je mogla ta zmota med kulturnimi narodi evropskimi priti do take veljave, tega je kriv R i m, tega so krivi cerkveni pisatelji, ki so to praznoverstvo spravili v popoln sistem.
Cerkvena literatura o čarovništvu in čarovnijah pa preganjanje čarovništva sta v najtesnejši zvezi, ker je ta literatura provzročila ono preganjanje.
Kot steber mejnik v tej cerkveni literaturi stoji pred nami 13. junija 1233. izdana bulla papeža Gregorija IX. »Vox .in Rama«. Ta strašna bulla se sicer ne bavi direktno s čarovništvom, pač pa s češčenjem hudiča in s tem češče-njem združenimi svinjarijami, ali vendar spada tu sem, ker je pravi monument praznoverstva.
V tej bulli se nahajajo take gorostasne nenravnosti, da jih ie od daleč ni mogoče namigniti. Kar je papež na kratko povedal, to so različni teologi razpredli na dolgo in na široko. Ti cerkveni pisatelji so v svojih spisih znesli take nezaslišane nenravnosti, da še stare grešnice nimajo pojma o njih.
Skoro dvesto let je stalo človeštvo pod vplivom omenjene bulle papeža Gregorja IX. Koliko je prouzročila, zla se ne da popisati.
L. 1484. je potem papež I no čenči j VIII. izdal svojo večnoslavno buli o proti čarovništvu. V tem spomeniku kulturne delavnosti Rima je rečeno :
»Z gorečim hrepenenjem, ki je zahteva naša višjepastirska skrb, želimo, da bi rasla katoliška vera in da bi se iztrebila krivoverska hudobnost. Zato radi znova zaukazujemo, kar uresniči naše želje.
Lovska.
Nekje na Slovenskem leži kraj, kjer domari in župani g. Josip D. Ker je za moja historično resnična izvajanja vele-brezpomembno, če je ta kraj Postojna ali kak drug trg naše širne domovine, nočem navajati natančnejših imen.
Ta župan je torej povabil mene na predvečer lova, kateri so aranžirali knez Windischgriitzovi lovci nad Landolom, k sebi, da se pri njem prav dobro naspim in okrepčam za boj z različnimi zverinami, kakor zajci, srnjaki, morda celo z divjimi racami.
To se je njemu in meni prav dobro posrečilo. V jutrp na dan lova pridejo ostali povabljenci iz Ljubljane. Med njimi je bil gospod,-ki je leto in dan gol, dasi-ravno ima krasno službo. Zbirališče pri županu. - Gospa nam je skuhala gulaž in čaj, oče župan je pritresel par dolgovra tih steklenic iz obširne kleti in nam prerokoval, da bode hud mraz tam zunaj.
»Tak mraz, da še sprožiti ne bo moč.a
V potrdilo je zunaj zatulila burja. Buuuiiiii —
Ko smo se najeli in napili, smo držali »Kriegsrat«, kako se bomo branili
proti burji. No, sprevidel sem takoj, da so bili vsi gospodje dobro preskrbljeni z orožjem proti temu sovražniku. Po mojem mnenju bi bili lahko oblekli trideset mož z onimi kožuhastimi oblačili, kar so jih imeli moji sodrugi deloma na sebi, deloma razložena na različnih stolih, na ka-napeju, klavirju, obešene na kljukah itd.
Tisti gospod, ki je vedno gol, je trdil, da ima na sebi šest »kož« — razun svoje. Neki drugi gospod je imel aparat sabo za roke greti, debelo svečo, gorke copate, različna olja, masti, pa kaj vem, kaj še vse.
»Ce bo mraz, bomo kurili. Jaz imam trske sabo.«
»Jaz tudi.«
Drugi smo dobili oblanc od gospodinje.  Dala nam je tudi tistih dolgih de belih žveplenk za pod kuriti.
Zdelo se mi je, da gremo iskat se verni tečaj. Poleg priprav za mraz so imeli vsak polno malho jedil. Toliko, da bi imeli za tri dni dovelj. Potem smo se odpeljali v Landol.
Burja je pihala med potjo v obraz, ko da bi nam sadila nevidna roka igle v kože. Potem pa se je še pred Landolom popolnoma izgubila in postal je krasen dan.
Stali smo že vsak na svojem »štantu«.
Tu-ti, tu ti ti-ti ti je zadonel rog tam na golem griču.
Hevhevhevhev, hevhev, hev — iv, iv, iv — bo lajala lačna sčeneta iskaje v grmovju in gošči. Stali smo vsi tako, da smo morali že od daleč videti divjačino, prepodeno od psov. Lep srnjak se je zapodil proti meni, potem pa zavil na levo. Sem mu bil menda prezamišljen.
Kanonada se je začela. Ko so Metz bombardirali, menda ni bilo huje. Neki gospod je imel puško, ki je gromela kakor cerkveni možnar Od Nanosa je odmevalo, kakor v hudi uri. »Uboge srne, vsem vam bije zadnja ura,« sem pomilo val skočne živali. — Par sto korakov od mene je stal, kakor neustrašen Bur, učitelj, ki je bil prvič na lovu. Bal se je menda, da mu ne skoči kaka zverina na tilnik. Iz previdnosti je torej vedno okrog sebe gledal. Kar stoji pred njim lep star srnjak. Lovec in žival sta se gledala dokaj časa začudeno. Lovec niti puške ni vzdignil. S stegnenimi rokami jo je tiščal ob stegno. Potem pa se mu je nehote izprožila in srnjak je pal. Šele, ko je bil uverjen, da v hudi živali ni več luči življenja, pristopil je k nji in jo pošegetal po rebrih in pol veselo, pol žalostno rekel: »Ustrelu sem ga.«
bi moglo žaliti napredno stranko. V prvi seji »Slovanske zveze« pa bode g. Biankini izjavil, da poslanci iz Dalmacije v bodoče ne podpišejo nikakega predloga, ki bi drezal v razmere med kranjskima strankama. Gosp Biankini je dr. Tavčarja tudi pooblastil, da sme objaviti predstoječo izjavo. Lojalno to izjavo priobČujemo z velikim zadoščenjem.
—   Spletsko   „Jedinstvo" je pred kratkim napravilo našemu »Slovencu« veliko radost. Gosp. S t r a ž i č i č, ki je bil Srb in Lahon ter je zdaj Hrvat, je napadel naš list,   Vzroka mu  nismo dali, ker se nikdar   ne vtikamo  v dalmatinske zadeve.   S;cer  sta oba   srbska poslanca iz Dalmacije   v   naprednem   klubu, hrvatski poslanci pa v klubu dr. Šusteršiča, a vzlic temu nam   ni  prišlo nikdar na misel, da bi  zapustili  stališče   objektivnosti glede Dalmacije. Zato nas je napad »Jedinstva« preseneti).   Samo   presenetil, kajti odkrito povemo,  da nam je preklicano vse-jedno, kako mnenje ima o nas tako infe-rioren list, kakor je to »Jedinstvo«. Gosp. Stražičič je  sedaj  nakrat  našel,  da ves naš liberalizem   »sestoji u draženju proti našoj vjeri« in zahteva od nas, da naj ne pišemo o glagolici, češ, to bi gibanje za gla-golico oškodovalo. Še več! G. Stražičič je našel, da mi nismokatoličani. Ta smešni človek je popolnoma prepričan da pripadamo kaki nekatoliški cerkvi in nam  očita, da nagovarjamo ljudi, naj se odpovedo svoji veri,   naj   prestopijo  v  pravoslavje   ali v protestantizem  ali    naj  postanejo ateisti, samo katoličani naj ne bodo. Take otrobe veže gosp. Stražičič  in »Slovenec« je te gorostasne budalosti ponatisnil — z res-i nim licem.   Ne vemo, kako pridemo do tega, da nam tak list, kakor je to »Jedinstvo«, daje lekcije.   O Iklanjamo jih z vso  odločnostjo.   Pisava   »Jedinstva« ni samo neumna, nego tudi nad vse smešna. Gosp. Stražičič — ki je časih rad »plon-kai«  naše članke — očividno  ne ve in tudi ni zmožen razumeti, za kaj se gre pri nas in za kaj se mi bojujemo.  Od pa kdo kake stvari ne razume,  naj se vsaj ne vtika vanjo, sicer jo dobi  po nosu, kakor sedaj gospodine Stražičič.
— Ne tako hitro! »Slovenec« je v četrtek priobčil na prvi strani članek, v katerem je pel slavo gospodarski organizaciji, na zadnji strani pa naznanilo, da se bo 11. januvarja v Št. Vidu pri Za-tičini sklepalo o razpustu ondotnega kmetijskega društva. Na prvi strani je naznanjal, kako ta gospodarska organizacija cvete, na zadnji pa, kako crka. Mi pa prosimo le: Ne tako hitro! Saj komaj dohajamo te slučaje preklavrne smrti katohške organizacije. O kmetijskem društvu v Št. Vidu pri Zatičini nismo še nikdar besede zapisali, še do tega nismo prišli, da bi bili njegovo rojstvo naznanili in že je poginilo, že ga je slana vzela. Za danes se omejujemo na to, da omenimo, da je bil I. P. Vencajz krstni boter tega nesrečnega društva, tisti Vencajz, ki se je pri »Vinogradniškem društvu« tako znamenito poslavil.
Od Nrtnosovih skal pa je odmevala mrtvaška pesem gozdnim prebivalcem.
čudno se mi je zdeio, da drug gospod, ki je stal najvišje na burji, ni streljal, dasi je že dvakrat vzel srno na piko. Stal je v burji. Ko smo ga potem vprašali, zakaj ni počil, je odgovoril: »Kako bom streljal, ko mi je prst zmrznil.« Otajal se mu je, ko je njegov posestnik spil par kozarcev dobrega vina.
Huda bi se bila pa kmalu godila gospodu, ki še ni imel nabite puške. Psi so vse drvili proti njemu. Is globokega jarka so prepodili šest srn. Vse so kre nile v divjem obupnem diru proti omenjenemu lovcu. Ko jih je ta opazil, bile so morda še 30 korakov od njega. Toliko jih še nikdar ni videl, niti ustreljenih ne. Hipoma mu je zašel strah v noge in sploh v ves život. Gotovo ga mislijo ugonobiti! To je zarota! Le čakajte!
»Ne boste me, ne!«
Pa je prijel za puškino cev in jo počel vrteti okrog glave, kakor delajo to Indijanci s tomahavki. In vpil je kakor besen. Posrečilo se mu je v istini, da je odpodil nevarno druhal. Bum bum, bum-bum! Po lovu mi je zatrjeval, daje samo enkrat ustrelil, pa ni nič zadel, ker je malo prej opazoval nad seboj krožečega orla.
— Lovsko poročilo. Vzlic občut neinu mrazu se je po lovskih naših livadah zadnji čas razvilo prav živahno lovsko gibanje. Vršilo se je to gibanje pred vsem v znamenju d ivje race. Bili so dnevi, ko je na Ljubljanici, posebno v Rakovih jelšah, v Kuhinji, v Zadevji, v Dinverju, v Volčjih kladah, — in kakor se že imenujejo vsa ta izvoljena račja mesta — divjih rac kar vse črno bilo. Dva znana, spretna ljubljanska lovca sta jih jedno samo popoldne devetnajst vrgla iz zraka. Zastopane so bile vsake vrste: velike in male, zvonČaki, Srnice, konopnice, dolgorepke in tudi žličariee. Z jedno besedo, kakor pravimo lovci, vsa „šara" je bila skupaj. Ko so jarki po močvirju zamrznili, nabralo se je ob bregovih Ljubljanice dokaj kožic, tako, da ti je skoraj na vsakih petdeset korakov jedna zacvrčala, ter — šviga švaga — zginila pod obuebje. Marsikak patron izmetal je svoj svinec za kozico v Ljubljanico, da je tu in tam pokalo kakor na streljišeu. Iz Čolna ubiti kozico je staremu iu skuše-nemu lovcu težavno, kaj šele lovcu-za-četniktt; kakor jih mora dandanes starodavna naša Ljubljanica nekaj nositi na svojih reb-rih. Tudi zajčki so se pri novem snegu prikazali ; jarebic pa je od Ljubljane do Vrhnike, skoraj bi rekli, na tisoče. Ce se voziš po Ljubljanici, zagrmi ti vsakih pet minut jata te perotnine, skoraj izza vsakega trnje-vega grmiča na bregu! Sicer so pa silno krotke, prav kakor bi vedele, da se jih več streljati ne sme! Ce vsa ta mogočna jata dobro prezimi, bo drago leto jarebic več nego vrabcev! Tudi divje gosi so nas obiskale; posebno velika četa, kakih dvesto — vlači se po polju od Podpeči pa do Jurija na Grenci. Objedle so žita, da je groza; sedaj se vzdigujejo, sedaj zopet sedajo, skoraj celi dan se čuje njihovo hripavo čebljanje izpod neba. Lovci pa jih spremljajo z lačnimi pogledi, pa kaj, ko je orjaška ta perotuina tako plašna! Če se približaš do dobrih dvesto korakov, pa se ti spredejo v zrak, da sam ne veš kdaj ! Da bi padlo nekaj novega snegii, bi jih kmalu imeli na Ljubljanici, in marsikatera bi čofnila na vodo zeleno, zale-zena in zadeta od dobrega lovca. In tam goraj okrog Jurija jih je nekaj dobrih lovcev! Bili so lepi lovski dnevi! Bati pa se je, da bo sedaj, ko se je vreme prevrglo, zapustila nas vsa omenjena krilata divjad. Škoda! Končno pa še slučaj izvenredne lovske smole! Znani lovski pisatelj, ki je tudi v predalih našega lista časih kaj lovskega pisaril, naletel je na ovinkih Ižice na velikega in lepega racmana. Sedemindvajset patrončkov je vrgel po njem. Malo ga je sicer ..oflužil", dobil pa ga ni. Da, da, divja raca je časih preklicano trda! Svojemu lovcu je obljubil zidan faca-neteljček, če mu racmančka prinese. Pa ga ni prinesel! Vam pa, ki ste dobrega lovskega duha, bodi ..lovski blagor- vsikdar in povsod !
— Velik prijatelj učiteljstva je trnjski kurat Železni. Ta božji namestnik misli, da izvršuje svojo apostolsko dolžnost najbolje s tem, da blati ondot-nega mladega učitelja gosp. Z. ne samo okoli vaščanov, temveč tudi pri gospodu okrajnem šolskem nadzorniku. Zato uma-
Jsdnemu lovcu se je pripetil^, da je moral oditi malo v stran, tje v smreke. Ta je bil jedini, ki je žgal ogenj. Puško je pustil ob ognju, potem pa izginil v gozdič. Ko je prišel nazaj, grele so se dve srni ob ognju: mladič pa je vohal puško. Ker ni imel niti kamna pri rokah, prepodil je radovedne predrzneže s tem, da je zalučal med nje par patron. Šle so ko vrag. Najbrže so mislile, da se bodo patrone same užgale za njimi.
Jedna srna je defilirala ob vseh lovcih jedenkrat gori, jedenkrat doli. Streljalo se je nanjo šestnajstkrat. Ko je prišla iz črte, je pogledala zaničljivo slabe strelce — kakor svoj čas Hofer Francoze, potem pa šla ko blisk.
K meni ni nič prišlo. Niti streljal nisem. Torej mi ni bilo treba niti različnih strelov pritajiti. Pač pa sem med bombardementom srebal »Monte Cristo«, ki mi ga je teta vtaknila v stričev kožuh. Pa jabolka sem gulil. Soseda na desni in levi sta klela, kakor dva mažarja, ker ni nič prišlo. Oni na moji desni je potem privlekel iz malhe amputirano nogo domače svinje in poskušal na nji ostrino svojih zob. Ko sem po lovu šel črez njegov »štant«, sem našel tam jedino še oglodane kosti pa prazno »sauerbrunerco«. Vode menda ni imel notri.
zano delo pa se poslužuje zabitega župana Mrgona, ki trosi svetu nekaj resničnih malenkosti, a tudi kopioo — hudobnih laži. Neutrudljiva petoliznika ljubljanskega škofa delata »po katoliško« na vse pre-tege, da bi spravila mladega gospoda ob dobro ime in kruh, ker ne trobi »slučajno« v njiju rog. — Če sta gospoda že tako velika »katoliška reformatorja«, naj se vendar tudi malo bolj pobrigata za svoje umazano klerikalno gnezdo, kjer bi nastala, da nimamo ostre kraške burje, že davno — kuga.
— Tatinska Marijina družba eksistira v neki fari na Kranjskem. Gospodje okrog »Slovenca«, izvolite poizve-deti, kje! S pojasnilom vstrežemo iz srca radi. Ah, kako se veseli Marija takih otrok — kaj ne da? Častitamo!
— Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: Gospod I. Rauhekar je na dan 16 t. m. povabil vse tukajšnje gostilničarje, žganjetoče, mesarje in kavarnarje na pogovor glede neopravičenih prodajalcev vina in žganja po barakah in privatnih hišah. Po mnogostranskem razgovoru predlagal je gospod A. Janež, da se ustanovi gostilničarska zadruga za Bohinj, s sedežem v Bohinjski Bistrici. V začasni odbor so bili izvoljeni gg.: I. Mencinger, A. Janež, Mijo Grobotek, Simon Turi in I. Rauhekar. Novoizvoljeni odbor se je tako konstituiral: predsednik g. Alojzij Janež, njega namestnik gospod I. Rauhekar, blagajničar g. I. Mencinger.
— Pod duhovniškim nadzorstvom. Na Koroškem imajo klerikalci svoje »katoliško-politično društvo«, ki je središče njihove politične organizacije. To društvo je sedaj razposlalo na vse duhovnike vprašalne pole, s katerimi zahteva različnih pojasnil. Med drugim zahteva tudi podatkov glede učiteljev. Dotična, učiteljev tičoča se vprašanja, se glase: a) Kako se imenujejo ondotni učitelji? b) So-li isti in kdo med njimi, na nedopusten način agitirali? c) S kakimi sredstvi? d) Kako stališče zavzemajo sicer proti katoliškemu prebivalstvu? e) Ali sicer v vsakem oziru izpolnjujejo svoje dolžnosti? f) Kaj veste sicer o teh učiteljih? — Kakor se vidi, hočejo klerikalci imeti natančno nadzorstvo nad učitelji in natančne informacije o vsem njihovem delovanju in nehanju. Ni napačna ta misel, ali stvar se da obrniti tudi proti duhovščini in Če bi se duhovščino vzelo pod tako nadzorstvo in organiziralo proti nji tako vohunstvo, bi se šele videlo, kako silno mnogo umazanega perila je po kato liških farovžih.
— O adjunktu dr. Moraku se nam piše iz Kozjega: Zadnjič smo tu imeli nekaj kazenskih obravnav, katere je vodil dr. Morak, ki je bil iz Sevnice deležiran. Siišali smo o zmožnostih tega nemškega sodnika že mnogo, a zdaj smo se na lastne ori in lastna ušesa prepričali o popolni nesp -sobnosti dr. Moraka. Slovenščino je lomil ta mož tako, da nam je kar slabo p ^tajalo. Obnašanje njegovo
Pokalo je še vedno, kakor na manevrih.
Potem so odtrobili.
Dvajset srn in srnjakov je palo. Seštevali smo strele, a našteli jih samo devetnajst, vse druge so potomci Nimrodovi zamolčali.
Ko smo jeli pečen krompir, sem vprašal moža iz trga: »Koliko ste pa vi ustrelili ?«
»Dva kusa.«
»Ne, ne! Jaz vprašam, koliko srn ste ubili.«
»Strela, saj pravim, dva kusa.«
Potem sem izvedel, da se pravi »dva kusa« — »zwei Sttick«.
Ko smo se domov grede prepričali, da imajo ljudje v vseh hišah, kjer visi »znamenje« izpod strehe, v istini vino v kleti, smo črez štiri ure po lovu prišli v trg in tam ob kozarcu rudečega vipavca to in ono ugibali.
Jaz bi bil imel rad »župco«, ker mi je bilo malo mraz, ker je pa nisem dobil, povedal mi je g. Josip »vic« o neki drugi »župci«, pri čemur sem takoj na prvo pozabil.
Kdor hoče izvedeti ta »vic«, naj gre k omenjenemu gospodu ponj. Bode mu ustreženo.
Tako je končal moj zadnji lov.
Vojanov.
pri obravnavi pa je bilo tako (recimo) nervozno, da smo kar strmeli. S pričami in strankami postopal je kakor korporal z rekruti na vežbališču. Brezprimerna pa je bila njegova konfuznost. Pri okrožnem sodišču v Celju dobro poznajo dr. Moraka po njegovem službovanju v Rogatcu, a vzlic temu ga še vedno porabljajo kot samostalnoga sodnika, za kar pa on absolutno ne sodi. Če predsednik g. Wurmser tega ne verjame, naj se informira pri udeležencih omenjenih kozjanskih obravnav (bili so prisotni: dva odvetnika, dva sodna pristava, notar, zdravnik itd.) ali pa ga naj vzame k sebi v Celje na — opazovanje.
— Iz Selške doline se nam poroča: V Kostanjevici so uabunkali kaplana Janeza Beštra, po domače Mohorjevega, ker je bil preveč siten in tako predrzen, da je z nožmi oborožene fante vodil proti liberalcem v boj. Ne vemo, ali so klofute in bunke največ zalegle ali morda kaj druzega, da je Mohorjev Janez sedaj „vsled balezni" doma na Jamniku. Mi bi se sicer za tega Janeza dosti ne brigali, če bi bil sedaj miren, ko so ga preklofutali. Toda on svojega dopusta „vsled bolezni" ne vživa v miru, temveč uganja po svojem domačem kraju zopet neumnosti in hudobije. Spominjamo se na tega človeka kot dijaka, ki je bil zabaven in vesel fant, ki se tudi ni izogibal ženske druščine. Bil je tak, da je imel on punice rad, punice pa njega. Marsikatera je milo zdihnila, ko je „njen lepi Janez" storil usodepolni korak — v semenišče. Jedna pa, ki je bila najbolj ljubosumna, je vzdihnila: „Prav je, da je šel v semenišče, ga vsaj nobena ne bo imela!" Mi Janeza nismo preostro sodili, ko je šel v semenišče, ker drugam iti mu ni kazalo, vendar pa smo mislih, da bode miren {duhovnik, ki bode znal vpoštevati svoje du-hovsko stališče v dotiki s posvetnjaki. Ali zmotili smo se! Janez je postal prav navaden prepirljiv duhovnik, ki se meša v zadeve, ki ga čisto nič ne brigajo. Ni ga še izučilo v Kostanjevici, ko so ga po blatu valjali. Tukaj v naši občini zopet hujska ljudi proti poštenim ljudem. Priliko ima, da uporablja šolo za pomoč v hujskanju. Občinski odbor v Selcih je sklenil v svoji zadnji seji, da se razširi šola v Selcih iz dvo- v trirazrednico. Stroškov ne bode posebnih, ker je sedanje poslopje tako zidano, da ima že pripravljeno sobo za tretji razred. V to triraz-nico niso v šolani otroci iz Jamnika, Podbelice iu drugih vasi tam gori. Te vasi imajo v Podbelici svojo šolo. Mohorjevega Janeza vse to prav nič ne briga, vendar je sklical pred 14 dnevi v svojo domačo hišo neki shod tamkajšnjih kmetov in jim je takole lagal: Občinski odbor v Selcih je sklenil, selško šolo povečati za jeden razred. Pomislite, ali je to prav, ker bode treba šolsko poslopje prezidavati! Tudi bodo morali hoditi vaši otroci (to je iz Jamnika, Podbelice) v Selca vsaki dan dvakrat v Šolo. Ali ni to za vas krivica in nepotrebni stroški?" To nesramno laž trosil je tudi njegov brat „Spanc" od hiše do hiše. Vprašamo Janeza Beštra, katoliškega duhovnika, ali ni lagati greh? Sploh pa, kaj so njemu mari zadeve naše občine? On ni volilec v naši občini, zato nima n o-bene pravice, se vtikati v obč. zadeve. Tukaj v hribih je lahko dražiti ljudi, toda v Kostanjevici se dobi klofuta in Še kaj drugega. Ta popič porablja svoj dopust za hujskanje in ljudje so tako nerazsodni, da mu verjamejo. Ne ravno vsi, ker tudi „v hribih se dela dan", vendar večina jih je pa, ki gredo lažnivemu Janezu na limance. Priporočamo občinskemu odboru v Selcih, naj izve natančno vse spletkarije in laži, ki jih razširja ta katoliški duhovnik, ter naj tega kaplaučeta sodmjsko prime. To ne gre, puščati, da se trosijo take stvari, ki niso prav nič resnične. Frtičar je lagal črez občinski odbor, zato jo je staknil; tudi tega poklo-futauega kaplana naj se prime, da bode vedel, da tudi duhovniku ni dovoljeno trositi laži okrog.       Več selških občanov.
— V mariborskem lemenatu
vlada letos pravi punt. Gospodje bogoslovci niso nič kaj zadovoljni s svojim „izvoljenim" stanom, ampak izginjajo zopet v ljubo prostost, da se jim le majhna prilika ponudi. Seveda delajo gospodje predstojniki dolge obraze in se čudom čudijo, kako to pride. Sicer pa ni prav nič čudno, da odhajajo bogoslovci, pred vsem prvoletniki, če se morajo zgledovati na starejših „gospodih", ki so podvrženi vsem strastem desetkrat bolj nego navadni posvetni ljudje. To ve seveda
udi g. ravnatelj sam, ki je ob začetku tekočega leta na prižnici povedal zbranim bogo-slovcem, pred vsem pa prvoletnikom, da so se godile že vsakovrstne reči v bogoslovnici. Gospodje lemenatarji so se poljubovali s kuharicami, kar pri tamošnjih razmerah ni, bogve, kako težko, gospodje lemenatarji so se pretepali na življenje in smrt, da je bilo ravnateljstvo v velikih skrbeh in je moralo poklicati policijo, ki je šele z energičnim nastopom mogla ukrotiti divji boj. To in še več tako zabavnega so se naučili bogoslovci prvoletniki, ki so pač upali, da pridejo med popolnejše ljudi. Vse pa, ki imajo kaj čuta za družabno življenje, so gotovo pogrele besede gospoda ravnatelja, ki je v svojem najstrožjem tonu prepovedal, bratiti se s kom, zlasti pa ne s priprostim ljudstvom. „Ljuđje morajo imeti pred vami rešpekt iu strah!" je dostavil. Ko je pa še profesor g. dr. Fevš pri „uvodu v sv. pismo" začel praviti svoje gorostasne neslanosti, da se mu je cel prvi letnik v obraz smejal, spoznal je marsikdo, da je bolj pametno, če neha poslušati dr. Fevšovo filozofijo. Kaj pa pravijo naši pobožnjaški svetohlinci okoli „Slovenca" k temu, da so goreči kaplani absolviraue osmošolce iu maturante k sebi poklicali ter jim predložili prošnjo za vstop v bogoslovje in ukazali: Podpiši! Ce bi ne podpisal ? No, potem že g. kaplan poskrbi za to, da ga proglase za brezverca.
— Deželni odbor je iz stražno-gasilnega zaklada dovolil raznim gasilnim društvom podpore; iste pa dobe Iti društva, ki so svoje prošnje vpodale pravočasno t. j. do 31. marca t. 1. Dobe pa: Ljubljana 600 K; Moravče 400 K; po 300 kron: Postojna, Dobrepolje, Škocjan, Ore-hovica, Srednjavas, Štefanjavas, Sv. Križ pri Kostanjevici, Kamnik, Studeno in Mirnapeč; po 250 K: Stara Loka in Sv. Gregor; po 200 K: Radovljica, Šmartno pri Litiji, Trnovo, Železnik, Moste, Šent Rupert, Ribnica, Motnik, Trata, Zagorje na Pivki, Stari trg pri Ložu, Škofja Loka, Komenda, Mozelj, Cirknica, Dolenjavas pri Cirknici, Šmartno pod Šmarno goro, Leše, Gameljni, Onek, Kranj, Pirniče, Novomesto, Šenčur pri Kranju, Bled, Mengeš in Škofij ica; po 160 K: Vič-Glince, Borovnica, Črnomelj in Dobrova; po 150 kron: Crni vrh, Breznica, Krka, Ig, Selce, Št. Vid pri Vipavi, Mošnje, Razdrto, Kamna-gorica, Leskovec, Begunje, Sodražica, Planina, Boh. Bela, Vinica, Kočevje, Koroška bela in Rateče; po 140 K: Bloke; po 120 kron: Mokronog, Polhovgradec, Domžale, Vrhnika, Trebnje in Krško; po 100 kron: Gotenice, št. Vid pri Ljubljani, Kropa, Lukovica, Idrija, Šmarje, Tržič, Poljane, Stara cerkev, Žiri, Mojstrana, Vipava, Dovje, Belapeč, Kranjska gora, Dol, Brezovica, Voglje, Boh. Bistrica, Preddvor, Gorje in Žužemberk; po 80 K: Mozovec, Dolsko, Bizavik in Višnjagora; po 00 K: Dob, Šiška, Senožeče, Koprivnik, Vesa, Toplice in Svetli potok; po 50 K: Rovte, Nemškaloka, Vel. Lašče, Cerklje, Litija, Dolenjavas pri Ribnici, Semič, Starilog in Bukovec pri Koprivniku. Skupno se je razdelilo 17.690 K. Opomnjeno bodi, da je bilo več prošenj skrajno pomankljivih in take se v bodoče, po odloku deželnega odbora, ne bodo vpoštevale.
— Repertoire slovenskega gledališča. Danes je premijera velike češke opere »P s o g l a v c i«. Besedilo je prevel g. prof. F u n t e k. Ker ima gospa Svobodova Hanušova po svoji pogodbi dopust, bo druga predstava »Psoglavcev« šele 30. t. m. — V torek se igra prvič na našem odru velika drama iz Neronovih časov »Q u o vadi s«? po Sienkievvicze-vem romanu, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu v »Svetovni knjižnici« (A. Gabršček). Prevod po angleški dramatizacije je preskrbel g. Fr. S v e t i č.
— Imenovanje pri Llovdu. G. Vladko Trnovec je imenovan s 1. ja-nuvarjem 1903 pravim drugim pomorskim častnikom pri Llovdu.
— Ptujski „Studentenheim" napreduje na celi črti. Nadobudna mladina nemškega zavetišča se je obrnila s ponižno prošnjo na graške burše, prošnja je na črni tabli v auli graške univerze, da bi jim poklonili nekaj sabelj za menzuro. Pobčki čutijo junaško srčece v svojih prsik in njihovi starejši bratci bodo gotovo ugodili ponižni prošnji, ako ravnateljstvo ptujske gimnazije ne pokvari cele osnove. Bog daj srečo!
fraf Dalje v prilogi. ~9fc£
—  Župnik   v   Ćresnovci —
piše se za Sušnika in je s Kranjskega doma ter znan zaradi tega, da je kradel »Rodoljuba« — je pri s o d n i j i pogorel. Ta božji namestnik je četrto božjo zapoved izpolnjeval na ta način, da je svojo lastno mater grdo pretepava 1. Zlasti kadar mu je mati očitala, da ima jedno kuharico za čez dan, drugo pa za čez noč, tedaj je župnik svojo mater prav neusmiljeno pretepal Po nekem takem pretepu je žena umrla. Ker je neki kmet (Kresnik?) stvar naznanil sodniji, je župnik tega kmeta tožil radi žaljenja na časti. Prvi sodnik je kmeta tudi obsodil, okrožno sodišče v Mariboru pa ga je popolnoma oprostilo, ker je po celi občini znano in tudi po pričah dokazano, da je župnik Sušnik pretepač in da je kruto pretepal svojo lastno mater.
— ,,Glasbena Matica". Pevski odbor „Glasbene Matice" je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se po možnosti vsako leto prirejajo tudi ljudski koncerti proti zelo nizki vstopnini, da se tako glasbena izobrazba in umetniški užitek nudi tudi širšim sloj em slovenskega občinstva. Najugodnejši čas takim prireditvam bi bil kmalu po končani gledališki sezoni. „Glasbena Matica" bi v smislu svoje imenitne kulturne misije s prireditvami ljudskih koncertov zelo razširila svoje delovanje in najblagodejnejše vplivala na one kroge, ki ne morejo obiskovati velikih koncertov. Na prvem ljudskem koncertu naj bi se ponavljal „Zlatorog". — Drugi veliki koncert v letošnji sezoni bo 18. januarja s popolnoma novim, zelo interesantnim programom. Pevski večer in ples pevskega zbora rGlasbene Matice" bo v „Narodnem domu". — Prva skupna pevska vaja ženskega in moškega zbora za prihodnji koncert je v p o n e d e 1 j e k 22. decembra ob 8. uri zvečer.
— Časnikarstvo. V Opatiji izhajajoči »Narodni List« preneha kon cem leta za nekaj časa. a se kmalu zopet obnovi. Ta list je pisan v dialektu in se je ljudstvu jako priljubil ter si pridobil velikih zaslug za narodno stvar ne le v Opatiji in v Voloski, nego po vsi okolici. List je urejeval in skoro sam spisal ugledni hrvatski pisatelj g. Car-Emin. Škoda za list in želeti je, da se skoro oživi. — »Naša Sloga« v Pulju je zaradi netočnosti naročnikov primorana zvišati naroč nino na 10 K, samo kmetje dobivajo list za 5 K.
— UmpL Sinoči je umrl v deželni bolnici bivši trgovec nasproti cerkve Sv. Jakoba g. S c h 1 a f e r. Zapustil je 42 000 goldinarjev. Čuje se, da je imel spisano oporoko, po kateri je večji del svojega premoženja volil v različne dobrodelne namene za društva itd., a ta oporoka n i podpisana, tako da dobi vse premoženje jedini njegov sorodnik, neki v tujini živeči netjak, s katerim pokojnik ni živel v posebnem prijateljstvu.
— Najstarejši  župan umrl.
V Leskovcu pri Višnjigori je v starosti 65 let umrl ondotni župan Andrej Dre-melj. Po letih županovanja je bil Dremelj najstarejši kranjski župan, morda celo najstarejši v celi Avstriji. Dremelj je bil namreč nad 36 let nepretrgoma župan.
— Umrla je v Idriji po dolgi bolezni gospa Franja Koršič, roj. Žnidaršič, soproga g. rudniškega svetnika Koršiča. N. v m. p.!
— Trgovski uslužbenci, ki iščejo v inozemstvu službe, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno zaupno poročilo.
— Oblakovo gostilno v Litiji je prevzel g. Anton Tojec, ki je službo val v raznih prvih restavracijah v Ljubljani ter jamči že   njegova  oseba,  da bo mož na pravem mestu.
— Panorama. Za božični teden je nam pripravljen lep izlet v večni Rim, ki je cilj umetnikov celega sveta. A Rim je tudi kot središče kristijanstva zanimiv in marsikateri Kranjec in Ljubljančan je že moral plačati lepe novce, ako si ga je hotel ogledati od blizu. No, v panorami je vozni, pravzaprav sedni libtek bolj po ceni. Serija je torej jako umestna in upamo, da bo panorama ta teden shajališče Ljubljančanov. Videti bo možno zlasti največjo cerkev na svetu, sv. Petra cerkev, in pa ono »ječe«, v kateri je »zaprt ubogi jetnik« Leon XIII, namreč Vatikan. Papeža v panorami slučajno ne bomo videli, a to nič ne de.   Ta pape-
ževa ječa »Vatikan« je podobna kakemu trgu in je v njej 11.000 sob, izmed katerih pa nobena ni ječi podobna. Razven tega bodo razstavljene slike tudi iz dru gib krajev mesta Rtma, tako da bo serija gotovo zadovoljila vsakega posetnika.
— Poštna vest. Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. pošt nem uradu (III 5) v Šmarji Sapu (politični okraj ljubljanska okolica) proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 450 K, uradni pavšal 120 K in letni pavšal 378 K za vzdržavo trikratne pesne zveze na dan med Šmarjem in kolodvorom Šmarje-Sap ter za lokalno dostavljanje poštnih posi-ljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
— Izpred sodišča. Kazenske raz prave pri tukajšnjem deželnem sodišču dne 19. t. m: 1. Anton Loteč, zidarski mojster na Brezjah, je dne 9. novembra v Kropi hlapca Gregorja Mohorča z nožem med leva rebra in na levo nadlehtnico sunil in ga težko poškodoval. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe, poostrene s postom na teden. — 2. France Čadež, mizarski pomočnik v Spodnjih Dupljah, je dne 1. decembra t 1. svojo mater s pestjo udanl in za vrat tiščal, obsojen je bil na eden mesec ječe. — 3. Luka Rehberger, črevljar na Klarcu, je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe s postom vsakih 14 dni, ker je grozil Jakobu Rekarju, da bo crknil in da ga bodo poprej črvi jedli, kakor njega. Rehberger je bil jezen na Re-karja zato, ker je v neki prejšnji kazenski zadevi nepovoljno proti njemu pričal; pa tudi orožnikom se je pri aretovanju s silo uprl. — 4 Marija Spendov, babica v Srednji Dobravi, je bila obsojena na 14 dni strogega zapora, ker ni pri porodu posest-nice Marije Šoberl v Meračah poslala po zdravnika, in je porodnica vsled njene malomarnosti umrla. — 5. Alojzij Grošelj, delavec v Radomljah, jo bil zaradi hudodelstva požiga že v petletno ječo obsojen: dne 30. oktobra je pa s tolkačem oborožen pridrl s silo v hišo Helene Šare in jo ž njim po roki zaradi tega udaril, ker mu ni pustila spraviti nekaj njegovih reči na podu, boječa se, da bi ji ognja ne zanetil; grozil ji je, da jo ubije, pa tudi njeno hčer je isti dan za vrat zgrabil in jo davil. Ob sojen je bil na 18 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
— Ukradena jabolka. Marjeti Peklajevi, branjevki na Glincah št. 7, je bilo iz kleti na Valvazorjevem trgu št. 4 ukradenih za 20 K jabolk.
— Konj splašil se je včeraj popo-ludne Franceta Pozersku na Karolinški zemlji št. 47, kateri je peljal otroka h krstu. Ustrašil se je električnega voza in zadel v njega tako, da se je na Pozorškovem vozu zlomilo oje in odletelo kolo.
— Nov škorenj je bil najden danes ponoči v Merosodmh ulicah.
— Izgubljene reči. Na poti od Predelnih ulic po Slomškovih ulicah in po Resljevi cesti do Sv Petra ceste je bila izgubljena zlata zapestnica.
— Okradena natakarica. V času od 16 do 20 t. m. je dosedaj neznan tat ukradel natakarici Kdtarini Bresnikovi v Kolodvorskih ulicah št. 28 dve ženski krili iz sivega  sukna  in iz modre volne.
— Premog kradel je včeraj po-poludne v Vodmatu neki voznik, ki gaje vozil neki stranki. Taki vozniki so priporočljivi.
— Vrečo moke je ukradel danes dopoludne na Karlovski cesti neznan tat z voza, ki je stal pred Kamenčanovo gostilno.
— Lizol namesto medu je dal
neki narednik v pehotni vojašnici piti svojemu otroku. V temi ni videl, kaj je dal otroku. Otrok, ki je imel tudi drugo bolezen, je umrl.
— S konja padel je danes dopoludne na Kongresnem trgu neki topničar. Konj je spodrsnil in tudi padel.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Od 13 do 19 decembra je dela iskalo 13 moških in 25 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 7 moškim in 31 ženskim delavkam, v 23 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januarija do 19 decembra je došlo 2829 prošenj za delo in 2378 delo-ponudeb. V 1614 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 1 prodajalka začetnica, 6 kuharic, 12 deklic za
vsako delo, 4 deklice k otrokom, 3 gostilniške kuharice, 2 postrežkinji, 1 koči jaž, 3 konjski hlapci. Službe iščejo: 1 gozdar, 1 ključavničar, 1 trgovski pomočnik, 2 pisarja, 1 hotelski sluga, 2 hišnika, več trgovskih slug, 4 računske natakarice, 1 gospodinja, več trgovskih prodajalk in blagajničark. Stanovanja: Oddati je 1 stanovanje z 1 sobo in več mesečnih sob. V najem se iščejo razna stanovanja.
' Najnovejše   novice.   K r u p -
pova oporoka določa za vsakega vdovca v koloniji Altenhof 1000 mark, za vsako vdovo pa 500 mark. — Ljubezenska d rani a se je izigrala v Genovi. Marki Francesco R e g 1 i o in grofica M U ha Id i sta se ustrelila. Grofica je bila žena nekega stotnika. — Nepošten občinski predstojnik. V Humpolcah so zaprli žu pana Czornyja, ki je poneveril 1200 K občinskega denarja ter ponaredil menic za 15000 K. Županoval je že 20 let, — Izginoli čoln Bliza Benetk so našli ribiči čoln, s katerim to se nedavno odpeljali iz Trsta štirje mladeniči. Na dnu Čolna so našli mrtvo truplo uradnika Rtk. Seiferta. O ostalih treh še ni sledu. — Povodenj v Tunisu Sedaj, ko se voda odteka, našli so na tisoče mrtvih trupel domačinov, ki so poginili vsled zadnje velike povodnji. — Šest hiš je zgorelo v Tridentu, in sicer v mestnem de'u »Porta nuova«. — Iz boljših budimpeštanskih krogov. Sin vseuči-liščnega profesorja An tala, odvetnik dr. E?g. An tal, je napravil dolgov na me niče za 150.000 K ter zbežal s svojo lju bico. Z-jpu-itd je ženo z dvema otrokoma. — Trebuh si je razparal kmet Paolo Murador blizu Vidma, ker je bil prepričan, da ima hudiča v trebuhu — V spomin na 2 5 1 e t n i c o rusko turške vojne je zapovedal car, podariti vsakemu aktivnemu vojaku, ki se je udeležil te vojne, 100 rubljev. — Strajk črko-stavcev je napočil v Za%>u.
* Novi vojni minister — Ljubljančan. Baron Henrich Pietreich, naslednik barona K r i e g h a m m e rj a, se je rodil v Ljubljani dne 10. julija 1841. Leta 1856. je prišel v ženijsko akademijo v Klosterneuburg kot stipendist kranjskih stanov. Leta 1878. je postal major, 1. 1882. podpolkovnik, leta 1886. polkovnik, 1. 1890. je postal predstojnik prezidialne pisarne v vojnem ministrstvu, 1. 1891. general major, I. 1895. feldmaršal lajtenant. Bilje opetovano odlikovan ter je eden redkih častnikov, ki ima obe vojaški visoki šoli, višji ženijski kurz in vojno šolo.
* Iz slovanskega sveta. Ostanki K. J. Erbena, dičuega češkega pesnika, se bodo prenesti iz koširskega pokopališča pri Pragi na osrednje praško pokopališče na Olšanih, kjer počivajo sloveči možje. — Za brus ko narodno gledališče je doslej nabrano K 104.55P8G. — Klemen t Crnčić, hrvatski umetnik, je razstavil na Dunaju svoja deja, zlasti monotipije in pomorske slike. Dunajski tisk jih jako simpatično ocenjuje. „VViener Abeiulpost" piše med drugim: „Die neue Bekanntschaft ist eriVeu-lich. Echte Kraft ist immer ertVischend." — Kubelik je zdaj v Petrogradu, listi tekmujejo v laskanju dičnemu Celin. — 100 letnico rojstva Jana Erazima Vo-cela, slovitega pesnika in arheologa, je proslavila 17. t. m. v Pragi Češka Akademija. — Dramatična Matica v Pragi uprizori danes za delavce brezplačno šara-berkovo veseloigro ,,1'alackega cesta 27." Mnogo vstopnic je prihranjenih za služkinje.
* Češki časnikar Anton Seidl umrl. 18. t. m. ponoči je umrl v Pragi Anton Seidl iz uredništva „Narodnih Listov. Banjkj je bil jako marljiv zbiratelj praških dogodkov, povsod je bil, kjer se je naklju-čilo kaj nenavadnega. Anton Seidl je bil rojen 1. 1841 v Rvchnovu nad Kne/.uo ter bil delj časa v piaristkem redu. Pozneje je izstopil iz reda ter bil delj časa uradnik banke -Slavije". Od 70. leta pa je bil v uredništvu „Narodnih Listov".
* Vice so prazne ! Neki Francoz je ravnokar po statistiki izračunil, da so vice že več sto let prazne. Brezštevilno je namreč papeževih odpustkov, s katerimi se ali odpuščajo vse časne kazni popolni odpustki) ali le del istih i delni odpustki.) Ako bi hoteli našteti vse odpustke, napolnili bi ž njimi cele knjige. Kar se zahteva v teh odpustkih, stori se večinoma prav lahko v dveh ali treh minutah brez napora in truda, in skoraj vsi so določeni za to, da se rešujejo duše iz vic. Razun pobožnih vernikov je najmanj en milijon katoliških duhovnikov, menihov in nun, ki izpolnijo večji del svojega časa z molitvami, ki jih namenijo za umrle. Vsak duhovnik se jih vsak dan spominja pri svoji maši, in celo katoliki, ki niso posebno goreči v izvrševanju svoje vere, molijo vsaj za sorodnike in prijatelje. V vseh cerkvah se vsako leto praznuje osemdnevnica (oktava), ki ima izrecni namen, reševati duše iz vic. In sedaj računimo! Na vsem svetu je okoli 150 milijonov katolikov; od teh jih po statistiki umije vsak dan 10-125. Več kot 3 , teh se gredo „čistit"; „kajti veliko jih je poklicanih, pa malo izvoljenih." Pa, da se ne zmotimo, recimo rajši, da pridejo vsi v
vice. Recimo, da jih ostane polovica v vicah, t. j. 5062, smo vzeli gotovo visoko število, kajti onih ki so pogubljeni in onih, ki gredo naravnost v nebesa je gotovo tudi mnogo, posebno onih, ki odrinejo v pekel. En edini vernik pa, ki si pridobi desetkrat na dan lahki odpustek papeža Pija IX., reši 5350 duš, tedaj 288 več, kot jih sploh vice sprejmejo, rotemtakem lahko samo eden vernik vsak večer preden gre spat, izprazni cele vice. In koliko pobožnih ženic je na svetu, ki neštetokrat ponavljajo vsaki dan vse predpise za lahke papeževe odpustke, saj Često-krat niti druzega treba ni, kakor pobožno vzdihniti ali izgovoriti kako zveličano ime, se prekrižati, na prsi potrkati itd. Ako pa tudi le vsak milijon katoliških vernikov pridobi v 24 urah le eden popolni odpustek, reši vseh teh 150 milijonov vernikov vsak dan 150.000 duš, in čc bi tudi le vsakih 10 milijonov živečih vernikov pridobilo na dan samo eden popolni odpustek, rešijo vsak dan 15.000 duš, tedaj trikrat več, kakor jih sploh pride v vice.
* škof in policaj. V mestu Rich-mondu se množijo zadnji čas predrzne tatvine. Vsled tega je nedavno pristopil ondotni škof k nekemu policaju, rekoč : „Povejte mi no, dobri mož, zakaj je zadnji čas pri nas toliko tatov in roparjev, in zakaj jih ne po-lovite? Čemu pa ste tukaj?" Policaj pa ni bil eden onih, ki jih prevzame sveto spoštovanje pred duhovniško suknjo, zato je kratko odvrnil škofu: „Gospod, toliko tisoč ljudi roma v peklo, zakaj jih ne rešite? Saj ste za to tukaj." Škof je hitro odstopical, ter najbrže ne bo nikdar več razodeval policaju svoje radovednosti.
' Odpuščeni dvorski glumac. Kakor se javlja iz Dunaja, je bil ondi odpuščen dvorski gluinač Albert Heine iz zveze „Burgtheatra". Heine je bil zatožen, da je govoril in delal proti umetniškim interesom onega gledališča. Heineju se očituje, da je poniževal ravnatelja in članove „Burgtheatra" v zadevi njihovega delovanja, izbrblavši nekemu časnikarju kulisne skrivnosti omenjenega gledališča.
* Ozmerjana kraljica. Nizozemska kraljica Viljemina se je nedavno drsala blizu rezidence Het Lov. Na Nizozemskem pa je navada, da se sploh pozimi kmečko prebivalstvo pridrsa na drsalkih v mesto po opravkih. Ker pa se je drsala kraljica posebno urno ter zrla na tla, zadela se je z vso močjo v kmetico, ki se je pri-drsala nasproti s košaro na glavi ter jo pre-vrgla. Kmetica je bila vsa besna ter je malo manjkalo, da ni pograbila kraljice, ki je ni poznala. Ozmerjala jo je pa z vsemi psovkami, ki jih je tako bogat ribiški rod. Kraljica ni prav nič zamerila, opravičila se je vljudno zaradi nesreče ter oddrsala dalje.
Justicija. V Bambergu so dogradili novo sodno poslopje ter postavili na pročelju nago boginjo Nemesis. Dva kmeta sta se vračala z živinskega semnja in ko sta zagledala to nenavadno postavo, sta obstala ter začela ugibati, kaj bi pomenili. Eden reče : Veš kaj, Hans, to je žena, ki je zatožarila tri nadstropja te svoje hiše ter je vse izgubila, celo srajco s telesa.«
* Kaki so ogrski parlamentarci? V seji dne 15 t. m. je predložil posl. Kossuth zahtevo, naj se izroči 36 poslancev, m< d drugimi so obdolieni: poslanec in rimsko - katoliški župnik J. Hock defravdacije, posl. Pichler goljufije, posl. Eotvoj defravdacije, posl. Jankovich goljufije in defravdacije, posl. Papp defravdacije, posl. Hancorv pod kupljenja itd. Lepa družba, katere je tudi mladi Kossuth vreden.
' Prvi narod na svetu so bili — Mažari. Tako vsaj dokazuje neki ma-žarski „učenjak" v svoji brošuri, ki jo je izdal ravnokar v Budimpešti. Natanko skuša dokazati mažarsko pokolenje naravnost do Adama nazaj. Še več! Tudi Bog oče kot stvarnik sveta, je bil prav za prav Mažar, ker se imenuje v svetem pismu Elohim, kar ne more biti drugo kot mažarsko „elo kini" = živi mož, živi gospod. Ravnotako izhajajo vsi jeziki s hebrejskim vred od ma-žarskega. Posebno duhovito razlaga ime Mažar Magvan 1. pomeni izobčenega, ker je bil Adam izobčen iz paradiža; 2. iz nezakonske postelje izhajajoči, ker pred Mojzesom ni bilo zakona, je bil seveda Adam nezakonski otrok; 3. kmetovalec ^mag-ur = gospodar semena. Seveda je tudi Himalaja mažarska gora, ker ne more drugega pomeniti, kakor mažarski him alja = elč him = pod nogami Boga. Večje domišljije si pač ne moremo misliti.
Blaznik v peči. V blazniški oddelek graške bolnišnice so privedli dne 18. t. m. nekega delavca zaradi kroničnega alkoholizma. Ponoči je ušel strežnici ter se skril na hodniku v veliki peči. Splezal je od znotraj do vrhu ter tam zaspal. Ko so zjutraj zakurili peči, telebnil je grozno opečen v plamen. Se isti dan je umrl.
Severni in južni Nemci. V neki badenski gostilni je sedela družba severnih in južnih Nemcev ter sc razgovarjali o svojstvih in prednostih severnega in južnega nemškega plemena. Severni Nemci so se hvalili s svojo gibčnostjo, dočim so južni Nemci neokorni. Tedaj se oglasi znani ljudski pisatelj župnik Hansjakob. „To je res, gibčni ste. Preden mi Južnonemci rečemo enkrat „klobasa-, ste jo vi severni bratje že davno suedli."
* Cene zvezd. Ako vzamemo zemljo za enojko, potem slede takole ostali planeti po velikosti: Venera je velika 0787, Mars 0-105, Merkur 0-061, luna 0-013, solnce 334-439, Jupiter 310, Saturn 92, Neptun 16, Uran 14 tisoč. Boljše je še francoski primer z denarjem. Ako vzamemo dvajstfrank (velik kakor naša 20 koruna) za podlago in repre-zentanta velikosti naše zemlje, potem dobimo
Zemlja   .... 20'— frankov
Venera  .... 16*— „
Mars..... 2-—
Merkur  .... 120 Luna ..... 0-25 „
Uran..... 280 —
Neptun  .... 320*- -
Saturn   ....       1.840-— „ Jupiter  ....       6.200-— Solnce   .... 6-780.000-— „
' Nasledka sugestije. V Kraljevcu se je izvršila nenavadna pravda. Državno pravdništvo je tožilo sngestorja Win-k e 1 m a n n a, daje pri svojih javnih predstavah rabil za objekt gimnazijca Lan-a, ki je postal vsled hipnotičnih eksperimentov blazen ter ostane za celo življenje abnormalen. Pri obravnavi se je dokazalo, da je imel hipno-tizer itak slabotnega dečka v enem samem večeru za sledeče objekte: se je dal razirati kot doktor medicine, je kradel gledalcem iz žepov ter se na povelje »policaj gre" vrgel na tla. na povelje: ..policaj je odšel" pa vstal, potem je kot ognjegasce pnmpal na stoleh, je predstavljal dete v naročju dojilke (nekega tovariša), končno ni mogel prinesti kozarca vode k ustam, ker ga je toženi sugestiral, da ima otrpnelo roko. Vse to je bilo za živčevje slabotnega dečka preveč ter je začel takoj po predstavi besneti. Sugestor pa je bil vkljub temu oproščen, češ, da je to njegov poklic ter je pod kontrolo javnih oblasti.
* Narodno premoženje združenih držav se je zopet znatno pomnožilo. Kakor poročajo iz \Vashiugtona, je že naraslo na 94 tisoč milijonov dolarjev. Lepa svota! Razdeljena med državljane, kateri soji vendar pripomogli do te velikanske svote, bi prišlo dolarjev 1235 na vsakega moža, vsako ženo ali otroka. To je ravno toliko, kakor okroglih 6000 dolarjev na vsako družino. Večinoma vsa svota leži v bankah in drugih napravah, ter zemljišču Morgana, Goulda, Rockelellerja. Vanderbillta in Kousortena. Delavci so delali in se mučili za to veliko premoženje, posedujejo pa — nič. To je ravno neplačano delo plačanih sužnjev sedanjega časa.
* Iz življenja Voitaire-ja. Ko je moral Voltaire bežati iz Francije, ga je gostoljubno sprejel nemški Fridrich, baje Veliki, najbrže zato, ker je Mariji Tereziji preveč ukradel. A Voltaire tudi tam ni dal miru, tako da se je nemški rFritz~ izjavil: _Ako bi imel dva Voltaireja. takoj dam enega obesiti." Nekoč je šel Voltaire po obedu od kralja ter je zapisal s kredo zunaj na vrata neko psovko na kralja. Ko je to zagledal pozneje kralj, je kar spodaj s kredo napisal rTo je pisal osel." A zvečer, ko je šel Voltaire h kralju k večerji ter videl, kaj je bilo napisano na vratih, je svojo pisavo zbrisal in je ostalo le to, kar je napisal kralj, ki je moral pozneje hote ali nehote svojo pisavo tudi izbrisati, ker jo je pri dvoru vsak poznal.
Roke proč od ameriške zemlje. Ameriški listi pišejo: Državni urad je dobro obveščen, kako daleč nameravajo iti Anglija, Nemčija in druge ev* ropske moči v svojih zahtevah od Vene zuele. Anglija in Nemčija sla že povpra sevale pri zvezni vladi, ako bi kaj oporekala njunim aktivnim korakom za d -bitev odškodnine svojim podložnikom, ki so trpeli škodo v zadnjih homatijah radi prelomitve danih koncesij in vničenja poj sesti. Zvezna vlada ne oporeka iztirjatvi poštenih dolgov, a za plačanje istih ne smejo tuje vlade zasesti ameriške zemlje.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi, kakor smo že javljali, jutri, v nedeljo ob 7. uri zvečer javno predavanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predaval bo g. profesor M a c h e r o »fiziki v kuhinji«. Vstop je prost in vsakomur dovoljen.
— Ljubljanskega Sokola ve lika maskarada na pustni torek 1903 so vrši na svetovno znanem sejmišču v N i ž nem Novgorodu, tam, kjer se ob vsakoletni >jarmarki« sn dejo vsi azijski in evropski narodi. Japonci, Kitajci, Perzi, Čerkesi, Turki, Tatari pa tudi Angleži, Francozi in Amerikanci, obiščejo stari ruski trg ob Volgi.
— Šentpeterska ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda priredita dne 4. januvarja 1903 v »Nar. domu« (Sokolova dvorana) veliko veselico z jako lepim, povse novim pro gramom s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva »Slavec«. Natančnejši, jako zanimivi program se objavi pravo časno.
— Planinski ples. »Slovensko planinsko društvo« priredi v nedeljo pred svtčnico, t. j. 1. svečana 1903 v Sokolovi dvorani »Narodnega doma.« prvi slovenski planinski ples. Pri plesu bo svirala polna društvena godba. Vabljeni so vsi planinci in njih rodbine in prijatelji. Na ta ples se pride v planinski opravi, narodni noši, ali promenadni obleki.
— Božićnica, katero priredi »Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« za vdove in sirote umrlih tiskarjev, svoje člane in njih rodbine, se vrši, kakor je bilo že naznanjeno, jutri ob 4 uri popoldne v areni »Narodnega doma«. Razun društvene godbe sodelujejo iz posebne prijaznosti tudi pevci slavnega pevskega društva »Slavec«. Prijatelji društva, oziroma tiskarjev dobro došli!
zborovanje. Krajna skupina društva črevljarjev v Avstrijipri-redi jutri ob pol 3. uri popoludne v Po-ckovi gostilni v Sv. Florijana ulicah št. 10 svoj mesečni shod.
— Šišenske čitalnice XXV. redni občni zbor se vrši na praznik Sv. Štefana  dne  26. t. m. ob  2.  uri po poldan.
— Narodna čitalnica v Idriji.
Pri zadnjem občnem zboru izvoljen je bil z vsklikom predsednikom g. dr. Fran Horvat, odbornikom pa gospodje: dr. hran Karfik, Anton Krapš, dr. S t. Bevk in Josip Še peta ve   vsi v Idriji.
— DeSavsko bralno društvo v Idriji ima svoj redni občni zbor v nedeljo ob 4. uri popoludne z običajnim sporedom.
— Postojnska narodna čitalnica imela je dne 16. t. m. svoj redni občni zbor. Predsednikom je bil vsklikom voljen g. Anton Ditrich, trgovec in posestnik v Postojni. V odbor voljeni so: gg. G. Pikel, trgovec in posestnik, podpredsednikom, L. Ditrich, trgovec in pos., blagajnikom; A. Dietz, c. kr. poštni oticijal in vodja pošte, tajnikom; J. Verbič, c. kr. geometer, arhivarjem; D. Dereaui, e. kr. davkar in učitelj F. Lampret odbornikom.
— Bralno društvo v Mokronogu je na občnem zboru, ki se je vršil 13. decembra t. 1. izvolilo soglasno pred sednikom g. E. Venca j za, blagajnikom F. S trmo le ta, za odbornike: Dr. Materi 6 a, F. P e n c o, J. T r a t a i j a, A. J a r kiča, A. Demšarja, za namestnike: gospico S. Juvanec ia g. J. Antloga. N* I. odborovi 6eji, katera se je vršila 16 decembra t. 1. bil je odbor sledeče konstituiran: Podjpredsednik g. Dr. Malerič, tajnik A. Jurkič,  knjižničar  J. T ratar.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda v Konjicah ima svoj letošnji občni zbor dne 26 decembra t. I. ob 8. uri zvečer v čitainiških prostorih po običajnem sporedu.
— Deželno učiteljsko društvo za Goriško-Gradiščansko priredi dne 21. t. m. ob 3. uri pop. v gledališč ni dvorani v Gorici zaupni shod vsega uči-teljstva ljudskih in meščanskih šol v Goriško-Gradiščanski pokneženi grofiji. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo o učiteljskih prošnjah deželnemu zboru in o novem načrtu radi zboljšanja učit. gmotnega stanja. 2. Debata in resolucije o novem načrtu zakona. K temu zborovanju so najuljudnejše vabljeni vsi p. n. gg. deželni poslanci. Vabilo je ob jednem vstopnica in izkaznica.
— Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi je končalo s 1. oktobrom prvo leto svojega delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno na inicijativo tajnika in s posebno požrtvovalnostjo in delavnostjo g. predsednika nadinžinerja F. Tomšiča le iz nujne potrebe. V Pragi namreč ni toliko štipendijev, kakor na drugih univerzah, tudi podpore, ki jih morejo pražka podporna društva podeliti, so v primeri s potrebo neznatne; privatnih podpor in lekcij je pa tudi prav težko dohiti Slovencu, neveščemu češkega jezika, o nemških ne moremo niti govoriti. Če pa je prišla slovenska mladina k opravičenemu nazoru, da je j>ražka univerza naravno in za vsestransko izobrazbo najugodnejše središči . kjer jih ne čaka preganjanje, zasramovanje in izzivanje političnih nasjirot-nikov, ali nuj sc jih v tem položaju odreče slovenski narod ter jim onemogoči izpolnitev njih teženj V Na občnem zboru dne 30. grudna 1901 je bil izvoljen predsednikom g. nadin-žiner Fr. Tomšič, v odbor pa: g. Dr. Bohu-slav Franta, dež. svetnik (podpredseduik). g. Dr. Josef Ettel z Hvozdoinilu, odvetnik (blagajnik), g. Josip Germ, akad. slikar | tajnik), g. Dr. Ivan Žinavc, c. kr. amanuensis vseuč. knjižnice (odborniki, g. Radoslav Vidic, c. kr. rudniški nadkomisar (namestnik) in g. Josef Kuffner, redaktor Nar. Listov (namestnik); g. Dr. Karel Šebesta, odvetnik in g. Gregor Sponi, rcvident c. kr. drž. železnic (revizorja). Podpirancev jc bilo mesečno 8—9 ; po študijah: 7 juristov, 2 filozofa, 2 tehnika in 1 farmaceut. Skupni znesek podpor je znašal 883 K in sicer je društvo dalo 613 K v denarju in obednic v vrednosti 270 K. Dohodkov je bilo 203.'» K 7 v izdatkov pa 1046 K 12 v. Redni član društva plača 6 K na leto, ustanovnik enkrat za vselej 50 K, pravne osebe 100 K, drugi so podporni ali dobrotniki. Prispevki naj se pošiljajo na blagajnika društva Dr. Jos. Kttel-a z Hvozdoinilu, advokata, Kril. Viuogradv Palackeho t P. 8.
Književnost
— Času primeren spis je ravnokar izšel v založbi knjigotržca Jakoba
W e i s s a na Dunaju, (I Lothnngesgaase 15), namreč knj.ga: Die Kontrohe bei der Manipulation und Buchfuhrung in Banken, Kredit Instituten, Sparkassen, Genosaen senaften und alltn oTfentlichen Unterneh-mungen. Praklische Anleitung zur I Iintan-
haltung und rasehen Ermittlung der De-fraudationen bearbeitet von Dir. K. Porges. Dandanes, ko je na pr. pri nas revizija gospodarskih društev v rokah takih mož, kakor sta Pele in Seliškar, dandanes, ko so defravdacije takorekoč na dnevnem redu, bo ta knjiga interesiranim krogom gotovo dobro došla
— Ormoški spomini. Gb petin-dvajsetletnici ormoške posojilnice in ob tridesetletnici svojega beležništva v Ormožu izdal dr. Ivan Gršak. Kolikor se spominjamo je ta knjiga prve svoje vrste mej Slovenci. Nekaki _memoiri" so to, ki podajajo četudi subjektivno pobarvano, vendar zanimivo sliko iz narodnega življenja Slovencev v ormoškem okraju. 0 tej knjigi še izpregovorimo o priliki.
— Iz zakutka. Pjesme Milana P a v e 1 i 6 a. »Dionička tiskara« v Za grebu je izdala lično zbirko pesmij različnega značaja in različne vrednosti. Cena 50 vin., s pošto 56 vin.
Telefonska m brzojavna poročita
Dunaj 20. decembra. Danes po poludne izide vojaški naredbeni list, ki priobči cesarjevo lastnoročno pismo na odstopivšega vojnega ministra Kriegbammerja. Cesar po-vdarja, da je Krieghammer že pred letom podal demisijo in jo pred krat kim ponovil, da ima po 53 letih aktivnega službovanja in Dletih vodstva vojnega ministrstva pravico zahtevati, naj se ima ozire na njegovo starost in njegovo zdravje in zato se je sprejela njegova demisija Cesar pravi, da se hvaležno spominja Krieghammerjevih zaslug in želi, da bi mu bil spomin ta svoje delovanje prijetno zadoščenje. Končno mu izreka cesar novic svoje zadovoljstvo in svojo blagonaklonje-nost. To pismo je datirano z dne 17. t. nr Pismo, s katerim se imenuje fml. Henrik vitez Pittreich vojnim ministrom, je datirano z dne 18. t m. Sekcijski šef v vojnem ministrstvu fml Fran Schunaich je imenovan zapovednikom 9. voja v Jožefo-vera in generalom kavalarije
Dunaj 20. decembra. Ministrski predsednik Szell in finančni minister L u k a c s prideta jutri sem na nova pegajanja z dunajsko vlado zastran nagodbe Morda se bo tudi kaj sklepalo glede trgovinsk h pog.db, v^aj čuje se, da bo e ve ntu valno sklican kronski svet na sejo, kateri bo predsedoval cesar.
Dunaj 20. decembra. Zagotovljeno je, da odpove Avstrija trgovinsko pogodbo z Italijo. Bržčas bo zahte vala, naj se vinska klavzula premeni tako, da bo znašala carina na italijansko vino 24 kron.
Dunaj 20 decembra Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: finančni tajnik Jurij Konschegg finančnim svetnikom, višji davčni nadzornik Henrik Ki t ta g in višji finančni komisar Avgust Reich za finančna tajnika, davčni nadzornik F r. Gerstenmaver pa višjim davčnim nadzornikom
Dunaj 20. decembra. Državne mitnice se odpravijo v noči cd 31. decembra na 1 januvarja.
Budimpešta 20 decebra. V današnji seji poslanske zbornice je Kossuth interpeliral vlado, v kakem stadiju je sedaj nagodbeno vprašanje. Ministrski predsednik Szell ni hotel dati jasnega odgovora, dejal je le, da so sogajanja dolga in težavna in da še niso končana. Ogrska vlada želi, da se hitro končajo. Nekatere mednarodne trgovinske pogodbe se gotovo odpovedo, a ne vse. Szell upa, da bo po novem letu mogel kaj več povedati. II ali o je interpeliral radi premembe v vojnem ministrstvu, češ, da je bila Ogrska prezrta in zakaj ni bil vojnim ministrom imenovan kak Madjar. Szell je dejal, da prememba v vojnem ministrstvu soglaša z določbami osnovnega zakona iz 1. 1867. sicer pa da je bila ogrska vlada informirana. Ra-kodzkv je interpeliral, če vlada kaj ve, da je v avstrijskem ministrstva kriza. Na to je Szell odgovoril, da so dotične vesti neosnovane in da ogrska vlada nima volje, se dogovarjati z avstrijskim ministrstvom, ki bi stalo na drugem stališču, kakor stoji Korberjevo.
Sofija 20 decembra. Naravno je,
da je vsa pozornost osredotočena na obisk ministra grofa Lambsdorffa. V vladoih krogih sa sodi, da hoče Rusija zahtevati za Macedonce tako avtonomijo, kakor jo je imela Rume lij a in kakor jo imata otoka Kreta in Samo s Potovanje grofa Lambsdorffa na Dunaj ima namen, dogovoriti z Avstrijo sredstva, s katerimi se Turčija eventualno prisili, ugoditi tej zahtevi. Će bi prišlo do intervencije z orožjem, potem — se tu sodi — b o d e t a na sodelovanje po vabljeni tudi Bolgarska in Srbija.
London 20. decembra. Venezo-lanski prezident C as tro je poslanika združenih držav, B o w e n a, formalno pooblastil, zastopati Venezuelo, če Angleška, Italija in Nemčija sprejmejo posredovanje združenih držav in se podvržejo  nas veto vanemu razsodišču.
London 20. decembra. Na ponudbo Združenih držav glede posredovanja med Venezuelo in Angleško, Nemčijo in Italijo, sta Angleška in Italija odgovorili ugodno, Nemčija pa jako reservirano. Obče mnenje je, da izvira ta reserviranost iz želje, se polastiti nekaj venezuel an-skega ozemlja
Poslano.*)
»Slovenec« je v št. 286 z dne 13. de-cembra v »Kotičku za liberalce« pisal:
»Vedno bolj smešni se zde resnim ljudem liberalci, ki vsako delo katoliško-narodne stranke opsujejo, sami pa ničesar ne store. Mirno in pono3no gre s svojim delom in vspehi naša stranka mimo laja-joČih liberalcev. Pretekle dni so oblajali liberalci namero »Slov. krač. soc. zveze«, ki hoče izseljevanje v Ameriko urediti tako, da ljudstvo ne bo osleparjeno od agentov in da dobi primerne, cenene zveze z domovino. Prvi je bil »Narod«, ki se je tu potegnil za — agente. »Naroda boli, da bo pri tem mnogo manj denarja šlo v žepe agentov, ki delujejo z velikanskimi dobički in da bi to, kar ljudstvo agentom daje preveč, ostalo ljudstvu. Taki prijatelji — agentov so liberalci!«
Podpisanec plačam 2000 kron tistemu, kateri dokaže, da sem kakemu popotniku ali izseljencu za vožnjo iz Ljubltane v Severno Ameriao kako krono več zara-čunil, — ali kakor se je izrazil famozni »Slovenec«, »osleparii«, — kakor je bilo odločeno od ravnateljstva društva »Red-Star Line«.
V Ljubljani, 19. decembra 1902.
Anton Rebek
oblastveno potrjen agent „Red Star Lin«".
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (.3090)
Narodno gospodarstvo.
Dunajska borza v tem tednu.
Nejiojasnjeui notranji položaj vplival je tudi v tem tednu na borzo tako, da je zastajal promet, izven le pri nekaterih papirjih pojavljajočcga sc živahnejšega povpraševanja, bil je promet počasen in previden. Vsled stanovitosti berolinskega trga in zvišanju cene pri železu poskočile so montan ske vrednosti in vzdržale so celo pri splošni brezposelnosti svoj višji kurz. — Transportne vrednosti podlegle so mlačneji struji, delnice drž. železnic, ker so kapitalisti vnovčevali svoje poprej radi podržavljenja kupljene j>a pirje, delnice južne žel. pa vsled malo ugodnih vesti o njeni bilanci, z ozirom na prizadevanja, sanirati jo, poskočile so končno za nekoliko. — Bančue vrednosti niso skoraj nič preme-nile svojih kurzov — le ogr. eskomptna in menjalna banka kaže precejšnji prirastek. —
Delnice drž. železnic zaostale so napram jirošlemu tednu za K 5-75, južne za K 4. —; alpinske poskočile so za K 5-75 delnice pra ške žel. ind. dr. za K 10. —. Rime za K 7. — Devise in novci so se za nekoliko poslabšali, denar pa je postal dražji.
Izguba pri izžrebanju vrednostnih listin.
V prvih dneh meseca januvarja 1903 se izžrebajo srečke iz 1. 1854, avstrijske kre ditne, srečke uravnave reke Donave, tržaške, krakovske, srečke avstr. rud. križa, ljubljanske, inomoške, salzburške in zemljekreditne II E. Radi tega ojiozarjaino svoje čitatelje, da utrpe, če se izžrebajo njih srečke z najmanjšim dobitkom, precejšnjo škodo, koje se pa lahko obvarujejo,če zavarujejo svoje srečke proti kurzni izgubi. Zavarovalna premija je v primeri z rizikom malenkostna, zato naj vsak lastnik svoje srečke pravočasno zava ruje proti kurzni izgubi. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani zavaruje srečke v svoji menjalnici, ter daje radovoljno vsakovrstna pojasnila ustmeno in pismeno. —
MT Dalje v prilogi.
Borzna poročila.
Ljubljanska
KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Uradni kurzi dunajske borze dne 20
Kitlužbeni papirji.
4*8% majeva renta......
4 2% srebrna renta......
4V0 avstr. kronska renta . . . 4«/. „ zlata „ ... 4°/# ogrska kronska „ ... 4% „ zlata „ ... 4% posojilo dežele Kranjske . . ^/s'/o posojilo mesta Spljeta . . 4,/s°/o      „ „     Zadra.   . .
4,/,°0 bosn-herc. žel. posoj. 19'2 4'', češka dež. bauka k. o.    . .
*"/• , „ m ž.   o.       . .
4: .uđ zast, pisma gal d. hip. b. 4; ,•/, pešt. kum. k. o. z 10°. 0 pr. 4'/,% zast. pisma Innerst. hr. . **/*•/• » n ogr. centr. dež. hr 4V.7. „ „ i- hip. banke . 4V,70 obi. ogr. lokal, želez. d. dr. 4V«% ,1 češke ind. banke . . 4°..'0 prior. Trst-Poreč lok. želez 4*/ft ,, dolenjskih železnic . . 3% m južne želez. kup. «/1 Vi 4Va*Yo avstr. pos. za želez. p. o.
Srei-ke.
Srečke od leta 1854 .....
n 1860V, ....
„   „ 1864 .....
„ tizske........
„    zemljske kred. I. emisije ,. II.
„    ogrske hipotečne banke .
,.    srbske a frs. 100'—    . .
,, turške........
Basilika srečke.....
Kreditne „ .....
Inomoške „ .....
Krakovske „ .....
Ljubljanske „ .....
Avstr. rud. križa , .....
Ogr.     „     „ „ .....
Rudolfove „ .....
Salcburške „ .....
Dunajske kom. „ .....
Delnice.
Južne žeieznice '.......
Državne železnice......
Avstro-ogreke bančne delnice . . Avstr. kreditne banke   ... I Ogrske      , B ....
Živnostenske „ ...
Premogokop v Mostu (Bribc) .
Alpinske montan.....
Praške želez. ind. dr.    . .
Rima-Muranyi.......
Trboveljske prem. družbe  . . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .   . . Valute.
€. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns........
Marke..........
Laški bankovci.....
Kublji..........
decembra 1902.	
1 ' ■ 11 a r	Hl.go
101 35'	101 55
101 20	10149
100 40	100.60
12070	120 90
9790!	9810
12O10	120 30
97 76	—•—
99 75'	100 75
100—;	101 —
99 75;	100 75
99 25;	99 90
99*25	100-28
100-lfS1	10O-H0
105 70!	1UH-70
H 05(i!	10150
100 60	101 25
K K) 6 !	101-66
fc9-50|	100 50
9925	100 25
98—	99 —
99-50;	100 50
29o 75	292 75
99 50.	ICO 50
180- i	184-—
183-—1	185 —
2nO—i	263 —
156 60	158 50
264 —	267 70
264 -	266 —
264 -	256 —
88-26	90-25
111 50	112 50
18 45	19 45
434-	438 —
86-	88E0
75 —:	7850
75-—I	77 —
55 35	56 3*
26 75	27 75
70 —	75 —
76 —	79 —
429 —	430 —
63- j	64 —
673.76	674" 5
1550 —	1555 —
669 50	670 RO
706 50	70750
254 —	254 50
700—!	70H-—
365 50	3^6 50
1440 —	1460 —
466 —	467 —
374 —	378 —
29< —	300 —
lo9 —	112 —
U 33	11 38
1906	1908
2342	23 60
2-5 90	23-98
117 10	117 30
95 25	95 40
252 75	263-50
Žitne cene v Budimpešti.
dnć 20. decembra 1903 Termin.
Bornea za april.....za 50 kg K  7 78
iž ., april......, BO , .6 75
Sorusa   „ maj..... 50 „ „ 578
>es      „ april......, BO , „ 624
ETektlv.
Nekaj vinarjev višje.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DrTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod Disom. B   (12—17)
Kadar K tlo /u»/l[<- kake težko prebavljive Jetll, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan „dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi f tukajšnjih lekarnah. - Glej inserat! b
Dobro dontare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče L1NIMENT. CAPS1CI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: H) h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-climm tinnura za lase
katera okrepčuje laglšee, odstranjuje luske in prepreeuje izpadanje las.
1 stekleniea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—43)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu
Akutne bolezni i sapniku se z
C^^Rogaško slatinojf ,,Styria-vrelec" vspešno zdravijo
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Neimenovani iz L. 100 K kot božično darilo. — Gospod major J. J. Štefanov B K „na poziv Narodov od 13. dec". — Gospića Tonica Majzeljeva v Beli-cerkvi 10 K 22 vin. (4 K darovali 4 rodoljubi 16. t. m., ostalo je zbirka od dalje časa). — Gosp. V. P. iz T. 50 K božični dar. — Gusp. nadučitelj Malnerič iz sv. Križa 2 K. — Gospod Friškič, potnik „Merkurja" 2 K. — Gospića Janja Miklav-čič, učiteljica v Kranji, 16 K, nabrano med petimi dobrimi dušami. — Skupaj 185 K 22 vin. — Srčna hvala blagim nabiralcem in derovalcem. — Živili! Spominjajte se družbe ob božičnih praznikih in novem letu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. dneembra: Neža Bergant, poštnega odpravitelja vdova, 62 let, Dunajska ceeta št. 2, srčna kap
Dne 18. decembra: Cecilija Šampel, zaseb-nica, 62 let, Metelkove ulice št. 2, srčna kap.
Dne 19. decembra: Jožefa Pirih, posestni-kova hči, 1 leto, Male čolnarske ulice št. 4, čr«-vesni katar. — Katarina Urbas, trafikantima, 75 let, Cesarja Jožefa trg št. 11; ostarelost. — Terezija Ažnoh, branjevka, 74 let, Studentovske ulice št. 13, srčna hiba.
V deželni bolnici;
Dne 17. decembra: Alehsander Šiškar, pleskar, 64 let, vsled raka. — Andrej Rebec, dninar, 62 let, pljučnica.
V hiralnici:
Dne 16. decembra: Ana Okorn, šivilja, 61 let, omehčanje možgan
Dne 17. decembra: Fran Dekleva, črevljar, 30 let, blaznost.
Mateorologično poročilo.
-/■Sina ni.il Pioi-]e«a «C8-i m. š^rodnjl c.-r.čai Uak 786*0 auio.
Stanje
d I Oas opa-j baro-p 1 rovanja I metra Iv mm.
Vetrovi I   Na bo
19  9. zvečer
20- 7. zjutraj , j 2. popoK
732 7
3-6 sr. svzhod,
jasno
735 3 — 05 bL jug I jasno 735 6      2 4 si. szahodl oblačno
Sredrja včerajšnja temperatura 1-3°, ocrtale: —2 C
i., i H i
T
sv
47K
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja se žalostna vest, da je gospod
Josip Schlaffer
bivši hišni posestnik in trgovec v LJubljani
dne 19. t. m. zvečer ob pol 7. uri v 62- letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Truplo drage«a pokojnika se bode v ponedeljek dne 5i2 decembra t. 1. ob pol 3. uri popoludne v deželni bolnici tlagnslovilo in potem na pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku položilo.
Dragega pokojnika se priporoča v blag spomin in molitev.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v večih cerkvah.
Ljubljana, dne 20. decembra 1902.
(3153)
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem javljamo v pvojem, kakor tudi v imenu vseh drazih sorodnikov, žalostno vest, daje na^a ljubljena soproga, oziroma mati in sestra, gospa
Fani Koršič roj. Žnidaršič
soproga c. kr. rud. svetnika
danes, dne 17. decembra 1902, ob 1. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, pre-jemši svetotiijitva za umirajoče, v55.letu svoje starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke je bil v petek, dne 19. decembra 1902, ob pol 5. uri pop., iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križu v Idriji.
Sv. maš'- zadušnica se je darovala v soboto ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Barbare. (3133)
V Idriji, dne 17. decembra 1902.
Josip Itoršie, c. kr. rudniški svetnik, soprog. — Josip, llug-o, sinova — C-ratlana, hči. — Marija Pavi le,
soproga c. kr. poštarja, Ivana Kup-nlk, soproga nadučitelja, sestri.
i
Božična povest.
Spisal C. W.
Jako zgodaj nastopila je takrat jesen, nastopila je v viharji in dežju; ako tudi je ■olnce zdajpazdaj jako gorko in vabljivo sijalo — osobito popoludne — opominjalo je vendar listje, padajoče z vedno bolj golega drevja, na bližajočo se zimo. V mestnem vrvenji opaža se to pač malo, a zunaj t predmestjih, kjer so pota še na gosto posajena z drevjem, tam požene vsak piš vetra velo lisje v razposajeni ples. Minul je maj, Minul pomladni kras, a v kratkem pomori oster piš zadnje jesenske cvetke.
Vzlovoljeno zre mlado dekle na ulico; »raci se že popoldneva, vse okrog je tako pusto in mrzlo, baš tako pusto in mrzlo kakor v njenem srci. — Kako je bila vesela in ■rečna, ko ji je ..njen" Ivan v maju razkril, da jo ljubi in v božiču sta kanila se zaročiti. Mej tem je upal napraviti preskušnjo, ter potem dobiti v pol letu sigurno kako stalno službo. A zdaj? Saj je vendar bila njena mamica z njo vedno tako ljubezniva in dobra, a baš pri tej nameri pa je bila tako trdovratna. O kaki zaroki o božiču ni hotela ničesar čuti, češ, razmere so še jako nesigurne, in če tudi bi bilo možno, da si Ivan v teku jednega leta ustanovi svoj dom, jima pač ne bode mogoče v tem kratkem času oskrbeti si vso potrebno nevestino balo. Ona, kot učiteljeva vdova, dobiva le skromno pokojnino in kar b i mogla dobaviti k bali, bi bilo le, da se ono, kar Anica zasluži s linim vezenjem, shranjuje za balo. Ravnokar sta o tem zopet govorili in iz zaroke o božiču zdaj irotovo ne bode nič. — Tiho vstane ter zvije svoje delo skupaj, da je odda. Koliko časa bi pač trebalo da si prisluži vsaj potrebno •svoto za perilo. — „Vi ste jedna mojih najboljših vezilk" jo pohvali gospica Ruda lastnica trgovine z vezenino, kjer je Anica oddala svoje delo, zadovoljno ogledujoč izvršene stvari. „To me zelo veseli, potrudim se pač tudi veliko, ko bi le mogla še jeden-krat toliko izvršiti" odvrne ljubko zarudela mlada deklica. — *Lej, lej, kako je dobička-željna" pripomni smehljaje gospica Ruda, žal, da je ravno sedaj manj dela, dame so baš pričele s svojimi božičnimi deli, pozneje bode zopet več dela," in pri tem pripoveduje mladi deklici, da je tukajšnja trgovina z hišno opravo povpraševala po dobrih vezilkah.
Trgovina namerava poleg druzih uzornih sob prirediti tudi damski budoar, ves v nebo-modri svili in pri tem je potrebno tudi razno vezenje in fino delo. Czorce je napravil sloveč umetnik, ki pa z ozirom na nežni materijal zahtevajo največjo natančnost. „Vi greste lahko na vsak način tja,u dostavi dobrohotno gospica Ruda „privoščim Vam ta zaslužek". — Veselo razburjena hiti naša Anica v označeno ji trgovino. Ah, le dela, veliko dela, da si kaj prihrani. Tam ji velijo iti v prvo nadstropje, kjer si v zato določeni sobi lahko ogleda narisane uzorce. Ako je iskala dela, tu je najde v obilici. Tu je treba veziti zavese, okrasiti stole, garniture na zrcalih opremiti z modernimi cvetličnimi kitami in še mnogo drugega več. Da, dela se tu ne manjka je-li bode pa tndi zgotovila s svojima dvema rokama, bodljaj za bodljajem? — Dali so ji delo na poskušnjo s saboj na dom, ter ji rekli, naj si vso stvar premisli. Delo bi moralo iti hitro od rok, ker mora biti vsa oprava v pol leta gotova.
No, zdaj je bila zopet na ulici, a prejšnje veliko veselje zamorila je boječa skrb, bode-li zgotovila vse to ? Ne! Ce je imela prej premalo, dela, je istega sedaj skoro preveč! In to naj zgotovi v polu leta ? Niti misliti ni na to! Pri najspretnejem delu je dovelj za več ko jedno leto. Sicer je ob jednem že mislila na svojo mlajšo sestro Slavico, — ko bi ji ta pridno pomagala, — •sa.j ji Je ona že tudi večkrat ustregla. — Ah ne, le ne zidati si zračnih gradov, in ko bi obedve delali z največjim naporom, — vendar bi ne zgotovile. — Da, njeno božično veselje je prešlo in brez zanimanja je zrla mimogrede v krasno razsvetljena izložbena okna. — A glej ! Idoča po Št. Peterski cesti mimo oken Singer C o. družbe za šivalne stroje, zbode jo v oči napis „umetno vezenje". Z zanimanjem stopi bliže in pre-motriva z največjo paznostjo izložene predmete. Je-li mogoče, da so te barvnokrasne podobe izgotovljenn na šivalnem stroju, te dragocene odeje in čipke, preproge in blazine vezene s šivalnim strojem. Dosedaj je bila vedno mnenja, da se resnično umetniški predmeti dajo izvršiti le z roko, a ta Čudežna dela nadkriljujejo njeno ročno zmožnost daleč, daleč. To jo pa res zanima. Kako tudi ne, saj spadajo ta dela povsem v njeno stroko, to si mora vendar ogledati. V trgovini ustregli   so  z   največjo ljubeznivostjo
njeni želji, ter pokazali različna dela. Bila je povsem presenečena, ta mnogostranost, ta fina dela v zobljenji, hardanger, pretkanji, bizantinskem vrvičastem vezenji, vezenji lan-ket in monogramov, point-lace-dela in krasno pisano vezenje na najfinejši svili. In ne samo na finem, tudi na debelem blagu bile so istotako z največjo umetniško ročnostjo razne cvettice in arabeske vezene tako barvno-krasno, da so napravljale vtis slikanih predmetov. Na njeno začudeno vprašanje, da-li je treba za ta razna dela tudi raznih strojev dobi v odgovor, da so vsi ti predmeti napravljeni na navadnem rodbinskem šivalnem stroju brez vseh posebnih aparatov in da so vsa razstavljena dela izgotovljena z originalnim Singerjevim Central-Bobbin rodbinskim strojem. S tem strojem vezejo se lahko celo smirna-preproge. Za vse je treba le vaje, a kdor ima količkaj zanimanja za to, priuči se tej umetnosti kmalu in priskrba tacega stroja se tudi jako olahčuje.
Vsa razburjena pride Anica domu ter privihra v klobuku in plašču po veži v stanovanje. „Na, ta je menda malo trčena" zakliče Slavica, a na karajoči pogled sestre takoj umolkne. „Zlata mamica, vikne Anica, ter ljubeznivo objame mater „preniisli, kaj hočem, vezanja s krojem se hočem učiti in ti mi moraš kupiti šivalni stroj, kateri bo ob jednem prvi predmet mojega bodočega doma. Kaj ne, dobra mamica, da mi to storiš, saj sprevidiš hasek tacega koristnega predmeta." Na to pripoveduje materi svoje doživljaje in da se hoče takoj učiti tega vezanja. Mati je privolila v to, in še celo Slavica — ta nagajivi spak, — ki se je tako rada plašila vsacega dela, dobila je nakrat veselje do vezanja in se ga je tudi učila.
Bilo je pa tudi ljubko bivati v gorki sobi, mej tem ko je zunaj divjala zimska vihra ter je prvi sneg že kril golo vejevje.
Da, prava zabava je bila, sedeti pri šivalnem stroju, ter tako brez truda in primeroma hitro izgotavljati krasna dela. Stroj teče tako hitro brez hrupa in Anica ne porabi niti polovico toliko časa za dela, ki so bila preje za roko tako mučna. Natihoma se smehlja, ko se zamisli kako bode Ivan presenečen, kadar pride; kajti vzbudila mu silno radovednost s svojimi tajinstvenimi migljaji o novem ženskem pridobitku. Nekoč je že itak šaljivo omenil, Če je morebiti postala moderna pisateljica, ali pa ima kake
„višje" namere. Saj bode sam videl, ko pride, in kako bode vesela, ko mu ponosno pokaže dela svoje umetniške ročnosti.
Igraje priučila se je Anica različnih del ter se tekom osmih dnij povsem privadila umetniški ročnosti. Zgotovila je v poskušnjo dobljeno delo povsem brez hibe ter je pokazala v trgovini; delo je stavljene zahtev« daleko preseglo in niso se premišljali ter ji zaupali dragoceni materijal. Na ta način vezene zavese in garniture morajo vplivati na gledalce z velikansko silo in z ročnim vezenjem se taka natančnost in ličnost sigurno ne doseže.
Soba Aničine matere bila je nalik ve-zilnemu atelijeju, toliko svile, surah, svilene gace in baržuua so zaupali umetniško spretnim rokam gospice Anice.
Sveti večer! Neprestano pada droben sneg in zavija zemljo v gorko zimsko odejo. Svečanostno zvonovi poj6 in zvone k svetemu dnevu. Posamezne luči se že prikazujejo; kmalu bode bliščeči sijaj sveč naznanjal božično obdarovanje in spajal vesela človeška srca v mejsebojno ljubezen.
Marljivo sedita Anica in Slavica še pri delu ; kar zazvoni na veznih vratih in veselo kliče AniČiua mati svojemu bodočemu zetu ..dobro došel!" — Slavica vrže širauko in škarje na mizo in s klicem: „Živio, Ivan! Zaroka!" hiti brez sape mlademu možu nasproti mejtem, ko ga Anica molče objame.
..Za Boga, kaj pa se godi tu" vpraša bližje stopivši. „Ste-li zadeli glavni dobitek '? To je kakor pravcata bala!" ..Glavnega dobitka nismo zadeli, ljubi Ivan" odvrne mu Anica, ljubeznivo mu zroč v oči „a to-le našo ljubo prijateljico smo si pridobili, ki mi pomaga, da si ustanoviva svoj dom; to je šivalni stroj. Postal mi potreben in kmalu mi pomaga, šivati mi svojo lastno balo." „In pomisli, Ivan" dostavi Slavica „ako napravi Anica pozneje v prt kake luknje, lahko jih celo s tem strojem zopet zagozdi." Ob tem je mati odprla vrata spalne sobe in žareče jim zablišči božično drevesce in kar more zvesto materino srce v ljubezni in skrbi se spomniti, to jim je dalo. Roko v roki stojita Ivan in Anica pred božičnim drevescem kot srečna zaročenca, mejtem ko zunaj doni božično zvonenje, resno in svečanostno. In zvonenje doni naprej in naprej ter odmeva v njunih čistih srcih.
■
■Leopold llliiinaiirr naznanja globoko potrt v svojem tar v imenu svojih hčera  l.eofsoldiiie,  OU«* in
joNlplii«' vsem sorodnikom in prija teljem britko vest, da je njeg va iskreno ljubljena, srčno dobra soproga, oziroma mati, gospa
Josipina Blumauer
po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 40 let, danes popoludne ob 5. uri mirno v Gospodu zaspala (3144)
Pogreb je v nedeljo, 21. t m., ob 4. uri popoludne iz hiSe žalosti v Kolodvorskih ulicah št. 35 k sv. Krištofu.
Drago pokojnico priporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 19. decembra 1902.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji.
(Dvornega svetni k n Loschner-ja monografija o Giesshab^-Slatini.) (30—3)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Izredno ugodno osobito za trgovce!
Prodam, zamenjam ali pa dam v najem svoji dve hiši z gospodarstvom vred. Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". 3142—1)
Oduetni$I{egei i, l(Qneipijenta
s pravico substitucije  sprejme čim preje
dr. Đ. Maj ar on v Ljubljani.
ki želi prevzeti dobro urejeno trgovino s papirjem naj se posluži tega naslova:
..Poste restaiite, Ljubljana, št. 12.500."
(3145-1)
(3101;
Firm 383
firm p. t. 1178/1
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je v register za firme posameznih trgovcev.
Vrhnika Is. 134. Jon.
friuiiMtelj, trgovina z lesom. Imetnik: Josip Kunstelj
Cm kr. deželno Modišče v l.jn (»IJtttil
dne 17. decembra 1^02.
Firm. 376. Ges. II. 66 2.
Loschung einer Firma.
Geloscht \vurde   im Register fur Ciesell-sehaftsfirmen.
JL«a*mIb>ss.«"fia- JVIlniltek *ir llrrz-
■II a n n. Vertrieb von Surrogaten aller Art infolge Geschaftsauflosung.
K. k. liandeag;erleht In lialnaeh
am 17- December 1902. Izbris tvrdke: Izbrisala se je v registru za zadružne tvrdke: Ljubljana: Minibek & Herzinann, prodaja surogatov vseh vrst, vsled opuščenja trgovine. — C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, dne 17. decembra 1902. 3152i
Sriffotfc
je najboljši in najcenejši
pristno-amerikanski (2846 -7)
samobrilni aparat,
Udobno se drži v roki
ter se ž njim lahko sigurno in prijetno
This shows Fr»me with Handle complet«, re*dy brije ! !
for packin«:. ■»
Dobiva se po izvirnih tovarniških cenah pri
Fr. Juvan - uf nožarju v Ljubljani.
že ves
V da bode pod raunatelj^tucm 6. Bernatcmea cd januarja 1903 u premeta <?tiri trgcuinc 5 i\cnfek-eijc za gospede, dame in ctre^c
Angleško skladišče oblek
Glavno skladišča:
Ljubljana Mestni trg št. 5 Konfekcija prve vrste. I
m-#i
Stanovanje
z jedno sobo se takoj odda v novi Pogačnikovi hiši tik justične palače.
Več istotam. (3138)
Absolviran jurist
želi vstopiti v odvetniško ali notarsko pisarno.
Naslov pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. (3139—1)
s potrebnimi vrtnarskimi pripravami se išče v Ljubljani za več let
v najem. H&št
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Pianino
I. vrste, z navskrižnimi strunami, nov (dvorna tvrdka), se proda proti gotovemu plačilu za 220 gld , tudi v mesečnih obrokih po 8 gld. (3125—1) Ljubljaaa, Hilšerjeve ulice št. 12, II. nadstropje, desno.
Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd.
morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se pod ,,SI««here ti^lMtrnz" na annneno ekttp^dleljo mi. I)aiinel*<'rx. Dunaj II., Praler-NtraMMe »». 12995—5)
Ljutljana, Fogačarjev trg.
Fotoplastična umetniška razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno. oaa Odlikovana na vseh svetovnih raz&tavah. \WW
Danes, v soboto, 20. decembra, zadnjič razstavljeno:
Uelezanimivo potovanje nemške cesarske dvojice v
Orijent in Palestino.
V nedeljo 21. decembra do vštevsi 27. decembra:
Velezanimiv
IX. ciklus.
Otvorjeno VHak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih, od  V. ure  zjutraj do
O. ure zvečer. (3136)
Častna izjava.
Jaz iskreno obžalujem, da  sem govoril  o gospodu Hammerschmidtu,
trgovcu v Ljubljani, žaljive izmišljotine, preklicem taiste kot neresnične in se za hvaljujem gospodu Hammerschmidtu, da mi je žalitve odpustil.
V Ljubljani, 15 decembra 1902.
(3100-2) VVilhelm Bischof.
Ges. kr. avstrijske
državne žaeznlcs.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veliaven cd da« 1. oktobra 1902. leta.
Odhod 15 LJubljano }nž. kol. Proga 6tz Trali Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabco Coz Selzthal v Aossee Solnograd, čez Klain-ReifiJng v Steyr, v Line na Donaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj  osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno,   Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Amstetten  na Dunaj. — Ob 11. uiri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak  v Trbiž. Beljak, Ceio?ec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ±b jezeru, Inomost Bregenc,  Curih, Genovo, Pariz,   čez Šleui- Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Martine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. ..Trot-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — ŠToai v Noto mesto ln v Zocevje. Osobni vlaki: Ob 7. ar! 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. ari 5 m popoludne istotako, ob 7. drj 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prmoa v Ljabl1*ao juž koL Iroga & Tr^lia. Ub ti on 2-> m- zjutraj osobn. vlak z Dcaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr I&l, Aassee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. iu n. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj oeobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopeludne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Franc o ve vare, Ka;love vare. Beb Marijine »are, Flzen, B.ide jevice, Solnograd, Lmc, Steyr  Pariz. Genevo, Curih. Lregenc, Inoaoost, Zo.i ob jezeru, Lena-Uastein, Ljubno. Celovec, Št. Mcbor, Pontabel.       Ob i. uri 44 m po-i.oiudn* osobni .iak z Dunaja, Ljoboa.    izuiala. 3e-«!«.*;»  Celovca, Monakovega, iuoinosia, Fran^uaste&ta, Por tabla  —  Ob h. uri bi  m zvečsi- osobni viak s
&, Ljubna, Beljaaa, Celovca, Pontabia, črez Selz-thal iz Inomost«., Solnograda. — irrsg » 4.» Hovega riesta :s Ko^evjA. Osotiui vl.*ki: Ob >>. u;. 44 m Bjutraj iz Novega mesta in Kočevja,, ob 8. ur. m pupoiuane iz Straže Toplic, Novoga mest-, Kočevja m ■A a. nn 'Jo m iveCer istotako. — Ona-ja. i I^Js liano drž. kot v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 1, ari Z6 rc. zjutraj, ob it. uri o m popoludne, ob 6. uri 50 m r.vcčer in ob 10 uri .3 m, poslednji vlak U ob nedeljah ia prasnitih ui samo v onto.*»ra. — Prinol » i-jcSijiiiig det. kol. it iiM2iEu>. Mešani vlak:: Ob u. uri m cjotEt^, ob Lx. xtti 6 u dopoladne. ob it. ari 10 m svtčer in ob i» uri 56 o zvečer, poslednji vlak le ofa nedeljah in pi-^zi-ikib in Siiao v oktobru {1)
P Bi k '"'in
i vi-,'.    , L*iPrfK nc ^^^tupectvi.
•veriaPrMi;TtaM"
4 pari čevljev
za samo 4 3f( 50 h
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (3126-2) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 5.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod ,,1.308** Gradec, poste re-stante. (1095—33)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2940 -4)
Orožnik
postajevodja v pokoju, 40 let star, oženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi želi stalne službe. i '78—3)
Vprašanja pod šifro F. J. poste re-stante v Zagrebu, glavna pošta.
PH^P Likanje
raznovrstnega perila po nizki ceni prevze mam na dom. Grem tudi kot hišinja. — Zmožna sem slovenščine in nemščine.
Ivana Lovšo (3iu-3)
Sv. Petra cesta št. 44, spodaj.
sprejme v svojo trgovino mešanega blaga
Anton Fatur (41M55)
na Premu (Notranjsko).
Proda se flavta
iz ebenovega lesa in koščeno glavo za 40 K in 12 zvezkov
Meyer's Konversations - Lexikon
iz leta 1890. za 50 K. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (3113—2)
Jščem krepkega (3115-2)
s primerno šolsko naobrazbo.
Rudolf Zore Jesenice, Gorenjsko.
Popolni nadomestek
za francoski konjak |
so izdelki staroznane tovarniške firme
grof Kefltecli IsMn nioiai
Promonior. Ustanovljeno 1>^lj. (Grofa Štefana Keglevich-a nasl.)
Na prodaj ima okoli
Janez Kregar (3054-2 v Vižiuarjllt štev. 58.
Proda se
21. letnikov, I.—XXI. ,,Ljub. Zvona", ne vezanih, v prav dobrem stanu, 6 letnikov ..Dunajskega Zvona" trdo v polplatn« vezanih, 4 letnike „Mariborske Zore", trdo v polplatno vezanih in tri I.—III. zve/. „Illustr. Thierleben von A. E. Brehm", krasno v rjavo platno vezanih in na hrbtu pa prvi platnici bogato B zlatom okrašenih
gflOr  po jako nizki ceni
Štefan Jrancelj
učitelj v p. i3°60 -8)
v Št. % idn pri Vipavi.
''* Na prodaj je
lepa j)i$ei
stoječa ob glavni cesti 4 km od Ljubljane. Hiša stoji na jako lepem mestu ter obstoji iz lepih sob in druzih prostorov ter je pripravna za vsako obrt ali trgovino Poleg hiše je lep sadni vrt in lepa njiva. Ker stoji hiša na najlepšem kraju okolice, je jako pripravna za prijazno letovišče.
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
GJ
05
4 pari čevljev
2960
(4)
se le zaradi nakupa večje kvantite za nizko ceno prodajo. 1 par modnih čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dekleta, 1 par za otroke, elegantnih in toplo opremljenih, najnovejše fagone, ki se jako lahko nosijo. Vsi 4 pari za K 280. Pri naročilu zadošča naznaniti dolgost. Po&ilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena.
Export obutja Eberson
Dunaj, XX I poštni predal.
Opr. št. E 42:; 2 3.
(3128)
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 13. decembra 1902, opr. št. L 423 2 3 se proda dne
29. decembra 1902
dopoldne ob pol 10. uri v hiši št. 91 v Postojni na javni dražbi:
več boljše sobne, kuhinjske in pisarniške oprave.
Reči se smejo ogledati dne 29. decembra 1902 v času med 8. in pol 10. uro dopoldne v hiši št. 91 v Postojni.
G. kr. okrajna sodnija Postojna, oddelek III.
dne 13. decembra 1902.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici
priporoča
gg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno
Briško vino
z najboljšo postrežbo po prav
zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce.
Obenem priporoča   (2998 - 3)
najboljše sadje.
Xoena postrežba.
sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini20.
Jin, pristen i
brinjeuee
i liter 3( 2-40
se dobiva pri
. Sprettzer-ju, £jubljana
Stari trg.
(3135-1)
(2837-15)
Varuj
avvjo ieiio!
'/.i i-.iK    i  .!'.  ... u.ijvaiuajS 'knjigo T otroških zadevah ■ < tisoč zahvalnimi piami pošilja diskretno za 90 vin. v avstr. znamkah gospa A. Ituiipu. Berlin S. W. 220 Lin-ItashHM
Opr. 6t.
firm. 186,2 družb. firm. 1—11/5.
(3140.
Vpis družbene firme.
Vpisala se je v register za družbene firme: Sedež firme: Št. Vid pri Zatleinl. Besede firme: Anton Anžlovar ln tli-iigl. Obratni predmet: Nakupovanje in razpečavanje mleka in mlečnih izdelkov. Družbena oblika. javna trgovska družba. Osebno zavezani družabniki gosp.:
1. Anton Anžlovar, posestnik,
2. Ivan Vidergar, župnik,
3. Simon Pristov, beneficijat,
4. Anton Plešic, kapelan,
5. France Zega, kapelan,
6. Alojzij JerSe, župnik v pokoju,
7. Vinko Slivnik, trgovec,
8. Anton Roječ, trgovec,
9. Anton Krašovic, trgovec,
10. dr. Ivan Janežič, semeniški prof. v Ljubljani,
11. Jožef Rus, posestnik št. 15, 12 Anton Kastelic, posestnik št 12, 13. Franc Kastelic, posestnik št. G, 14 Jožef Petan, posestnik št. 11,
15. Aston Petan, posestnik št. 10,
16. Janez Zupančič, posestnik iz Malih pec št. 2
17. Franc ŽniJaršič, posestnik iz Radohovevasi 7,
18. Jožef Stepec, posestnik iz Velicega kala št. 3,
19. Jožef Peče, posestnik iz Petrušnjevasi št. 23,
20. Ivan Kristan, posestnik v Šent Vidu,
21. Anton Avguštinčič, posestnik v Šent Vidu in
22. Marija Balentin, posestnica v Petrušnjivasi
St. 13.
Pravico družbo namestovati ima: Anton Anžlovar, posestnik v Št. Vidu. Podpis firme: Anton Anžlovar in drugi. Družba je pričela delovati dne 20. julija 1902. Datum vpisa: 16. dec. 1902
G. kr. okr. kct tgov. scdnija v Rudolf o vem odd. I.
dne 13. decembra 1902.
vsi v Št. Vidu
Vsi iz Velih peč
s prodajalnico mešanega blaga v zelo živahnem, prometnem trgu na Spodnjem Koroškem, železniška postaja, se takoj proda za malo ceno 6700 gld.
Več se izve v posredovalnici posestev Matija Christofa v Celovcu, Pa-radeisergasse 6. (3084—2)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Nevv York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedeuer Gurtel, na Dmiaji
ali (2073—17)
Ant. Rebek. konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Kdor potuje v
O o r-i c o
priporoča se mu nova
kavarna Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475-14)
(213513)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sen »» milil-A pothelte, Frankfurt si. TI.
Praktikant
13—16 let star, se išče
za fotografični atelije.
Vpraša    se   pri   upravništvu »Slov Naroda«. (3127—1)
MMMMMM
XJra.đ.iio dLovoljeria (3137)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča In namešča le boljae
službe iskajoče vsake vrste
za gosposke, privatne in trgovske hiše
za  LJubljano  In drugod. — Potnlna tukaj.   .\a(anene|e v plaarni. Vestna tn kolikor možno hitra poaitrežba zagotovljena.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s Bekundnim kazalcem, s 31etno garancijo , 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen a tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 fT nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone*; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar pr;merno; 36 komadov japansko-kitajakih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane m. gld. SO kr* Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (3120)
„Versandthaufi"
Krakov F/5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar
.4-—
0!
w ti
—1» Trgovina štK-
z urami, zlatnino in srebrnino
Fr. P. Zajec
na Starem trgu št. 28
bode jutri, v nedeljo, dne 21. t. m.
ves dan odprta.
(3143)
KI     IQPCTC presenetljiva
ALI luUL I L   božična in novoletna.
DARILA?
EVIO
Tako tiskamo mi
Naši mali pri tiskanju.
Kupite si kaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane sam stojen tiskar. Male tiskovine kakor: posetnice, naslovnice, vabilni listi, vsake vrste naznanila so v malo trenotkih gotovi. V istini praktično darilo, ki napravlja veselje starim in mla-
Jako elegantni agatovi pečati z mičnim monogramom a gld. I ••»O,       , :t-.»0.
Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim peresom se enkrat napolni in se ž njim lahko več tednov piše, a gld. 2-50.
Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo štampilijo a gld. 2*—. :2476-ll) Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr.
Inna|n. I. Adler^asse 7 jn -v ^B"«■ «~ ^. 1 (Rusko) (Telefon 12179) 111 Kanatnaja 12.
dim. Cena tiskarne z vso pritiklino s: «5 črkami gld. —50 »SS črkami gld. ««40 »«    „     „  —90 3.%*    „     „  3 — ■ **    „      „   1-     4«S    „     „ 3«0 140    „      „   f •««> 4i IO   „      „  5— *■■ „   *•—   M»9   „      „  «• —
J.LEWINSON tonrne""
Zastopniki «e Išeejo.    \ »'iieaJnJo«'e hc m p rej me nazaj.    C'enlUi zastonj.
JVf. ZfiHGl
£jubljana9 Sv. petra cesta štev. 2. g
as
-g* Največja izbera kravat, srajc,  ovratnikov, man- dj šetov, dalje raznega perila in vsakovrstnih zimskih g potrebščin po najnižji ceni.
(3146)
V nedeljo, dne 21. t. m.
Ustanovljeno 1870.
Perilo
Ustanovljeno 1870.
za gospode, dame in otroke
(lastni izdelki)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
(2670—9)
trgovina 5 perilom
ve*m tr«»• C. J. Hamann iwestwitr«8-
ZalatratelJ perila vee eastnlHkih zavodov.
Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj.
na sv. Petra cesti st. 27
Fotograf
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe:  na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
ž< i m g.
M. Pakič
1_0-u.Toi3ecn.aL_
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
«   Josip Reich >
} likanje sukna, barvanja in \ ] kemična spiralnica na par \ \   Poljanski nasip — Ozki ulici it, i £
J se priporoča za vsa v to stroko spadajcCa k dela. *
Postrežba točna.. — Oene nizke, vvvvvvvurvv
f
I
mm
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Klobuke m cilindre
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
l0ubijana, Stari trg st. 11.
— ———————-ea-mm-—    ai mm    mm    Um —
Avgust Repič, sodar f
LJubljana, Kollzejsko ulice štev. 16 I
(v Trnovo 233.) 52 t
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne f
1 VfST sode Tfcfl j
^ po najnižjih eenah.
g Znpnjo ln prodaja staro vinsko posodo. 4
P ^O^Xyv^.x^r^|.>3r^^ rv^oVfc; J%cr49irt .Og-^Oo- m*% *
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade a pečnicami ali kahlami. Popravljanje hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršo
I
4917
64
CIRIL * * METODOV KOLEDAR
90
se dobi v (2963-7)
raznih prodajalnah in stane
1 krono
$ ali pa se naroča pri \f iy   if  založništvu   ^ +
Tiskarna Slatner, Kamnik.
Po pošti 20 vin. več.
T)cbrc idoča
trgovišta
z juveli in urami v Mostaru.
se zaradi rodbinskih razmer takoj proda iz proste roke.   Reflektantje zamorejo ra ćunati na mesto cenilca (Scliatzmei.ster) v tamošnji banki  s stalno plačo, in  se jim z8gotovljajo tudi drugi stalni dohodki.
Pojasnila daje: Franc Majcen na Sušaku pri Reki. (3076 -2)
Wilhelm-ovoMiž.
Ta izključno v lekarni
Franca Wiihelm-a,
Neunkirchcn, Spod. Avstrijsko
Žrebanje dne 31. decembra 1902. Glavni dobitek:
Srečke ogrske državne loterije ... a K 4 K 150.000
Žrebanje dne 2. jamtvarja 1903.
Promese k kreditnim srečkam .... a K 14 „ .'JOO.OOO
„    k srečkam uravnave Donave a „ 10 „ 140.000
priporoča in se dobe pri
(siso      „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
Zajamčeno pristne orijentalske
reproge
iz Carigrada leže kratek čas v Ljubljani, v hotelu „Pri slonu", II. nadstropje, sobna št. 76.
Iste se prodajajo po zelo ugodni
ceni. (3H4-2)
narejeni obliž se rabi z vspehom v vseh slučajih, v katerih se sploh rabi obliž. Zlasti se izpričuje kot koristen pri starih, vnetljivih boleznih, n. pr. ft&urjth •>«•>> -jši. oil«Btlli itd, ako se po poprejšnjem izčisčenju dotičnih mest na t'.fet ah usnje namazan, priloži. 1 škatljic* li. 1 tucat škatljic "i 14, 5 tucatov škatljic 3« 14. d 2721—2}
Kot inameiije pristnosti je na zavitkih prh trike v.     občine Neunkirchen (devet cerkvi"! vtisnjen.
Dobiva se v vaeh lekarnah
«552»--
Kjer so ne dobiva, se pošlje[naravnost
£epo in priljubljeno
ŽIČNO in
VOLETNO DARILO
Blegeome iaseie
napolnjene s fin m pism. papirjem.
Ona »ti B4 ■ •«« višje.
Božičke iim zKoiroletrte
# razglednice. #
Krasen nakit za božična drevesca
v veliki izberi. (3105—3) Cena   nKzka pri
Ivanu Bonacu
v Ljubljani, nasproti glavne pošte.
f
■ , m m* kakor tudi vsakovrstne žepne, kuhinjske,
m^        jgtmttšm I f £ d*^m\\ vrtnarske  in   namizne   nože,   fine britve,
samobrilnike, vsakovrstne škarje, stroje za *       I Vm4l S iV^C^ lase striči, gumi oevi za pretakanje vina,
^        različno vrtnarsko orodje in še veliko dru ■padajočih predmetov  priporoča slav. občinatvu po I. 1839. obstoječa,  s svetinjami in diplomami odliko-
gih, v nožsrsko stroko zmernih cenah od vana tvrdka
N
HOFFMANN l«««t«i tr8 st. 12.
spadajoča popravila in
Mestni trg št. 12.
Tu se vsprejemajo tudi vsa v nožarsko stroko vsakovrstno brušenje ter se vse jako dobro izvrši.
K obilnemu obisku se najvljudneje priporoča z velespoStovanjem
j>Iari Kalan
imejiteljica tvrdke.
(2912—4)
Čistilo; usnja
99
44
nadkriljuje vse, kar je bilo doslej enakega.
„Globiti" daje najlepši močni lesk,
napravlja usnje jako mehko in trpežno.
V zalogi imajo črno in barveno:
Viktor MrhinVr, (J. \Vutscherja nas!.), trgovec s Špecerijskim
blagom, Marijin trg; Ivan .s t- *.*»«• i n. trgovec s Špecerijskim blagom, Emonska cesta ; Anton Ntaenl, trgovec s Špecerijskim blagom, Šelenburgcve
ulice; (2938—7) Peter liOMMnlk. trgovec s Špecerijskim blagom, VVolfove ulice.
-M M
M m
Odvetnik
dr. Vladimir Eavnihar
ima svojo pisarno
v Ljubljani, 5odnijs!<e a|jC(2 g
v novi Čudno v i hiši nasproti sodni jskemu
poslopju.
(3149—1)
!
kašelj I
>i kašelj ubla- |
Lindevit Borovnik
piiMkur -v Borovljah (Frrlaeb) na HoroNkrm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokreuni.Be, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro 5 izvršuje. Vse puBke so na c kr. prc-akuSe-•« valnici i*i od mnno preskusene — Hoatn * (96) ceniki sseta (51)
SUCHARD
I ■t
i
Kogar nadleguje
naj poskusi . žujoče in veleokusne
m Kaiser-jeve
prsne bonbone.
f\—g M f\ notsiritko nirrovljrnlh Mpri-J i ft \ I reval Jamrl /a eo(ov vmpeli £m I TU pri kaeilju, hripa«OMti, katarju in  zaMBIžeiiJu.   Mestu teh ponujano  naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg žalaznega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubalriu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mastu v le-a karni S. pi. Sladovič. 2660—8)
Suhi
(,3082-4)
bukova drva
24 eol dolga, prodaja po najnižji ceni
JV^al^c Lourencič
Ljubljana, Dolenjska cesta Ni. 4.
Pripelje jih  tudi  na dom.  —  Naročila se sprejmo ustmeno in pismeno.
(a RA N D PRIX
Pariš 1900.
^Spotekarja Schneid-a
čaj Eli kašlju
in
katarni prašek
iz (2937- 4)
St. Georg;s-!<k]uiriic
na Dunaju, V 2, VVimmergasse 33
po zdravniškem predpisu napravljen, blagodejen za sopiine organe, odpravlja za-slizenje, blaži naporni kašelj, odstranjuje hripavost in šegetanje v grlu. — Prašek 50 kr., k temu pnst'.jni čaj 50 kr., po pošti 20 kr. več za zavitek brez poštnine). Manj kot 2 zavitka se po poŠti ne pošiljata.
St. Georgs lekarna Dunaj, V 2
UliiiiiierKaNMe 33.
Pazite na varstveno znamko St. Georgs-lekarne. Inserat  lzMtrlžlte In ohranite.
•   »v   .--•«   - -   »j   », i   «f»  «•  *.*   . •   »f»  «7«   » .   . .
Mestni trg št. 25.
Prijazno naznanjam, da bodem imel prodajalno v nedeljo, dne 21, t. m. od 8—12 in popoldne od 3—7 ure odprto. ous)
Se priporočam za obilni obisk.
■v
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela ^m\^ velika izbera naitinejših
S glasovir jev
^ ^ in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najbolje   renomiranih  tvrdk,   ter  se  isti   pn znano
nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo.  Razigrani glasovirji so vedno \0 zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tuii na deželi. z velespoStovanjem
uglaševalec  glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
w Ljubljani,  Florijanske ulice stev. 42. (2396-12)
o
^w ^y Hm*        ^W XV
1^1 -^jj Založena 184~||^ ii! t«»i«*»»o iq/ii .   A -
Bil _
Založena 1847. ||^-
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani
Zaloga in pisarna -I Turjaški trg št. 7
priporoča po najnižji ceni:
Tovarna s stroji: Trnovski pristan št. 8-10
jh i ipvi wwa    p v*    iiujiiiA-ji    v v 111 a
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne M sobe, oprave za salone, žimnate mo-m droce, modroce na peresih, otroške g     vozičke, zastore, preproge itd.
Jfa prodaj je
lesena baraka
v Kranju, 8 metrov dolga in 4 metre široka, z dvojno steno, razložljiva. Pre vzame so s 1 januvarjem 1903.     (3f69—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernoltndt čreveljsko črnilo;
za svotla obutala »amo
FerncleDul creme za naravno nsoje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. §Jj^ priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. TovarnUkn zalaga:   (1161-3 2)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
3adl mnogih posnemanj braz vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
Božič 1902.
New-York in Lonđo« nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da 86
mi povrne gld. 560 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleSko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; '•2 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajem&lnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria  časie za podklado;
2 kom. etektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfin. sipaliike za sladkor.
■43 komadov skupaj samo a-ld. «•«»<».
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz, da ieta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krunu o garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—46)
A. UIRS€HB£KG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
PoSiljase v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoalje. i iNilIni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnlk pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako sadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. St. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bit h m. okrožni in tovarniški zdravnik.
l»«l
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča   vsem zidarskim \:- ž&'jfŠT mojstrom  in stavbenikom /]Jb      svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih  ter barvanih i prstenih
inn aj tr p ež nej ših
štediinih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenali. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. v61j
ie*l
Iv.-;
L C D 0 A II P k P I H je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter I LllOnll  UKUriU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Glavna zaloga za l£ran|skoi (1156—32)
Josip .?iu»r, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
K
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših etlntrniov^in najnovejše vrste, re»olierJe» itd., vseh pripadajočih reh%lzlto% in »itanielje, posebno pa opozarjam na
mške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (105—51)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
X Primerna darila X
mi
1
mW   ^o Jako   nizkih   oeuah -^»3
kakor: amerikanski stroji za meso rezati, razdrobilni stroji za kruh in drugo, različni brzovrelci in samovari, tehtnice, navadne in najtinejše posode za premog- in drva, vsakovrstne gladilnike za perilo, stojala za božična drevesca, line kletke za ptiče kakor tudi
kompletne kuhinjske oprave
se dobivajo za letošnjo sezono najboljše pri
Karol Kavšeka nasled. (3088-2)
Schneider «& Verovšek
Cjubljana, Dunajska cesta štev. 16.
;3010—5)
Risarski
aielijs in predtiskarija!!
Zunanjim
narošslom se točno ustreza!!
Zahtevajte
pristne ruske
galoše
in
revije za sneg
Prowodnik'
iz
(Rusko)
priznano
neprekosen izdelek.
Pristno samo z
.H >0
(D {)
-p Ul O
t> O
■M
M
(Tj
N
1888.
TOB. P'ICO-điPAHV 3ABPE3 C. h. T. II IIPOBO^HIIKT>. PIITA
N
P
W P
K o
<1 o
rili) o
Ui
H
O
H*
L'
S cesarskim dekretom
Edini popdnik za celo Evropo:
HERMAN HIRSCH
na Dunaju.
Zalogo ima a
Vaso Petričič v Ljubljani
ter vse druge boljše trgovine gumijevih, čevijarsklh in modnih izdelkov.
5154
M     H Kit
Anton Preoker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
»■iriporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 52 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
rs. p. z&jzc
Ljubljana, Stari trg a«. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. l-ttn. Srebrna cilinder remont, ara od gld 4*—.
Ceniki zastonj in franko.
K?- Konkurenčne cene!!!
Mehanik
lian m
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
šiv al nI m t roj I po najnižjih eenah. Ulell4.lt> in v to stroko spadajoča popravila izvrfiuje dobro In ceno. Pnenmatlk gld. 4*50.
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki faijoni I   ž*   ift t   priporoča   ®   @   ®   @ g|
UENRIIf* HEMnA v Ljubljani. Glavni trg
nClinllV FalIiUH  m ® štev. 17. m »
Skladišča z« modno blago, pozamentrija, trakova, čipke, svileno blago, perilo, T^Z^I^^ZL   klobuke ca dama   tkana In kratke rob« na dabalo In drobno. —
liani
Brata Eberl
im
184 «.
Prodajalna ia komptoar: Miklošičeva cestašt. 6.
Delarnica: Igriške Ulice Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. Ii c, kr. prlv. Južne železnice.
Slikarja napisov.
Suvbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov In firnežev
na drobno in na debelo.
Vaiika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovlh
barv v tubah za »kad. slik*rji.
Zalega   ooplčev   sa  pleskarje, »li-zarje ln zidarje, itedllneg-a mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstra najnovej e, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ia Ukr ; •
robnih tal pod imenom „Ra ptdol 1 Priporočava se tadi si. občinstvu k\s vse v &• jino stroko spadajoče delo v mestu in na dežili kot priznano reelno in 6no po uainitjih cenan.
lisarsa^nfl. izdelek ! debelo mam Raa9«» J
OX* Največja tovarniška zaloga urt zlatnine in srebrnine
Jožefa Pernetea
na Duaju XVII.,  Calvarienberggasse Atev. 62.
Velikanska zaloga vseh vrst wr, zlatnine in srebrnine po
čuda nizkih cenah. Naročila na deželo se izvršujejo jako točno in vestno. Bogato ilustrirani ceniki se pošiljajo na zahtevanja gratis in franko.
Velika božična prodaja. (2997—4)
Za neugajajoče se vrne denar. fj| >SP~ Urarji in prekupci dobe rabat.
Opr. št. A 157/2/1
Oklic
(30a7—3)
s katerim se kliče dedič, čigar bi/ališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Visnjierori naznanja, da je umrla dne 19. oktobra 1902 v Dulah  pri Št. Vidu, Neža Verbič roi. Čož, brez  naredbe poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče sina zapustnice Franceta Verbič neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu cd spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšiini se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, oddelek I.,
dne 2 decembra 1902.
S1C.
Najlepše in najkoristnejše božično darilo za gospodinstvo je
Pfaffov šivalni stroj ~££q
ki je opremljen z najnovejšimi zboljšanji ter je glede popolnosti nedosegljiv.
Pfaffovi šivalni  stroji so posebno pripravni za vezenje.
Bogata zaloga pri : (3103—2)
1 F. Tschinkel,
*j\ubijaita, Sv. Jakoba trg.
*■<■    » •   . »    » ♦    «.'•   » •    «1» «!♦
KlobnUl se
jejo io se
Najnovejše in najboljše v "jj,
fel0""0-ULfeI3HL I
8
\
S
i
i
H B B B
m
za gospode i u dečke       ^609- 8)
Izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
Iflestni * *"SS *-
Qj2T  Zaloga  klobukov "SOJ
kr. privllegovanih dvornih  klob. tovarn
W. Cii. Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec.
p<> lastni šlrjuvi fflnve In po lastni napovedi oblike i.delu-vz|irejrmnjo »tar   Klobuki z« barvanje in modernizo* anje
iz najboljših čajev Kitajske, Indije in Cejlona, strokovnjafiko mešano f flnost kitajskega čaja združuje j izdatnost indijskega čaja
1 aromo cejlonskega (angl.) čaja
je potemtakem najpopolnejša znamka vseh obstoječih čajevih vrst.
Kdor ljubi č»sieo dobrega čaja, naj kupi za> itek za poskušnjo pri : Mihaelu liuKliirr u. Kljuni «1- Miirnlku. Antonu Stacnlu.
(2806-6
Kmetska posojilnica ljubljanske oko.loe
regl s trovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4-|*°|©
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica * a ui a za vložnike plačuje.
Uradne are : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopolndne. (o04—21)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
X5L
e.
ti
m Cjubljana. #
# Stari trg 28. #
Naznanjam slav. občinstvu, da sem v zvezi zv največjo švicarsko tovarno, ki izdeluje ure z mojo lastno znamko. — V zalegi imam žepne zlate, ar«-brne, nlkel-naste in Jeklene ure, nadalje vse vrste stenskih ur, budilk, itd. Nikelnasta cilinder ura od gld. 190 naprej.      Srebrna pancer  verižica 15 gr. gld. 110 Srebrna „       „    ,,    „ 4-—      „ Budilka od gld. 1-45 naprej.
Nadalje priporočam svojo veliko zalogo
(3112-2)
psr zlatnine in srebrnine
kakor verlžlee, uhane, prstane, pororne prstane, zapeatnlee, broike, prlvezke, srebrne pallee itd.   —   Vse moje zlato in srebro je puncirano pri c. kr.
puncijskem uradu. — Velika zaloga
namizne oprave (Besteck)
iz pravega srebra in iz kina srebra po Jako nizkih eenah.
Sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila, katera izvršujem v moji delavnici točno In ceno.
Priporočujoč se slav. občinstvu za obilo nakupovanje z zagotovilom točne postrežbe bilježim z velespoStovanjem
FR. r». ZAJBC
urar in trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnim
varne ur v Zlirich-u.
Ljubljano,  Stari trg štev.
I Prodajam
I   po jako nizkih cenah in z več letnim jamstvom.
blagom; zastopnik to-28.
Zahtevajte
ilustrovani cenik, katerega po šiljam zastonj in franko.
-j!
roga cesarsto-tronsteca kristalnega olja
(Slcberlielts — JE*«- trol ^ ma aaa > .
Prednosti, popolnoma bel plamen, gori brez duha in je
nevnetljiv.
V ixvlrnlh posodah a 15 kg; za kilogram 58 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo se izvršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj. oia*-« Na drobno se prodaja liter po 48 vin.
Zaloga za Kranjsko pri: Mihaelu Kastnerju v Ljubljani.
f -— ——-——-- ^
M      M      ^      £g      M     &vaki\c\\a koh\c\xa davita *M      M      [M M
r r *vaiwc^a iz<xovvna ^ «g
(2955-6) Svcžzvviovc wixib C) z><\ *jo^-po3c-, cj.oope iw ofoofiz.
<f)3 i. dcccmvza naprej zmticme cene. (f)3 p-tejšnj.i'fr de&on &aostali pte9meti oe podajajo, dokt&t jvfi je Se -rtaj- v zalogi, &a vsako ceno.
-OVI
šivalni stroji
so najboljši. ~£Q
To sliBi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojeui poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji delaj0 cel° po 10Ietni rabi Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji
IVlliee naj ne zamudi pred
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domaČo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
PfaffOVi  Šivalni   Stroji     Pr(?daJaJ° ■ enomesečno
J      poskuSnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. nakupom al ogledati riafTove alvalne »troje.
Zaloga
(170—23)
šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Bivalnih strojev in koles najcenejše.
Ob priliki božičnih in novoletnih daril
usojani si p. n. častito občinstvo opozoriti, da le cvetlica ali rastlina, bodi si sveža ali suha, je damam in gospodom najljubše darilo in te se dobe, kakor cvetlice v loncih, sveže in preparirane palme, šopki, cvetlične košarice,
vse v raznih vrstah in po jako nizkih cenah le pri (3134—1)
Jlejzija r£or5il{u
v Ljubljani, ^elenburgfove ulice 5.
Vam kličejo cvetke: „Ne zabite nas! Smo ljube vsakemu sleherni čas. Cvetlic se ne brani najvišja gospa,
i skromna djevojka nas rada ima. Nas mnogo je zbranih pri Korsiki v Šelenburgovi ulici.
s* 5*
Pozoi I  -fr -f-  Pozoi I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim drnštvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzg-alniee najnovejše sestave, kakor h patentom proti zmrz-
lini, s priredbo, da 1 nzgalnica na olie strani Jemlje in meee vodo : „iinivcrzalk «»", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brizgal nlee. vodonoše, Hexalkr vsake vrste vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekl-rlee, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za »cetj len-lue. Dalje knirlljnko orodje vsake >' vrste — Gasilna društva, občine in —■=--~-^-- pošteni kmetovalci-gospodarji plaču-
jejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (27y—24) Cenike pošiljamo brezplačno laa poštnine prosto. ' W
Podružnica R. jEL. SMEKAL v Zagrebu.
Opr. št. A 146/2/3
Oklic
(3036-3>
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori naznanja, da je umrla dne 22. septembra 1902 v Gumbi&čiti aVt. 6 Marija Zaje, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je svojemu nez. sinu Tomažu Zaje znesek 200 K volila.
Ker je sodišču bivališče Tomaža Zaje neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, oddelek I.,
dne 5. decembra 1902.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten iTortlandVcemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j s i o v 11 e j š i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2809-9
Dunaj, I., Masimilianstrasse 3.
i«r Priličen nakup.
Sledeči predmeti se prodajajo za euda nizko česnu s
Jagerjeve srajce xa gospođe, dobra vrsta..............samo 39 kr.
Jiigerjeve srajce ~a gospođe s kožuSno podvlako, tople......... »»     ®* »»
Flanelove turistovske srajce xa gospođe z ovratnikom........ »»     93 ,,
Tu r istovske srajce xa gospođe, zelo tople s kožušno podvlako...... »»     ®* »»
Ovratniki xa gospođe ix dobrega sifona, vsake vrste, samo */i tucata  .   . 7-i ,,
BManiete xa gospođe, bele ali barvane, najnovejše fagone, '/« tucata..... »»     ^-5 »»
f m lace-rokavice xa gospođe v vseh barvah, par............ »»     ®«5 »»
Srajce xa dame iz močnega platna, compl velike............ »» »»
Srajce xa dame z bogatim vezenjem ali s čipkami............ »»     •r* ,,
Suknje xa dame iz Valerija-barhenta, pristno barvane, compl. velike..... •»    *•> »»
MMlače xa dame iz Valerija-barhenta, primerne k suknji.......... »,     T3 „
M»amski modrci, najnovejše fagone, dobro pristojne............ »»     93 ,,
<mtace-rokavice xa dame v vseh barvah, dobra vrsta........... ,, 79
Msamske rokavice iz dobre, tople berolinske volne............ >» 39
Dalje se dobiva še po čuda nizkih cenah: Vse vrste Jiigerjevega perila xa gospode, dame in otroke, platno, blago xa postelje, preproge, linoleum, xavese, koxuhovina, rute xa o grniti in vse potrebščine xa domačijo.
Lastni oddelek za zlatnino in srebmino; žepne ure (iz zlata, srebra, jekla ali nikla) od 3 gld. naprej.   Vre na nihala od .9 gld. naprej, budilniki od 1'iO gld. naprej, prstani itd.
Dobiva se le, dokler zaloga zadošča v
(2923- 5)
Yer8anđt*Waareiihau8 Adolf Eatzler
Dunaj V/11, Schdnbrunnerst asse 131.
Naročila na  deželo se izvršujejo po poštnem povzetju.
Jako priporočanja vredna
darila za Božie
v nejneuejli, najbogatejši izberi in pc ceni
se dobivajo pri (2967—B)
3(arotu 7illu
u Ljubljani # r^engresni trg      v Ljubljani trgovina s papirjem in akcidenčna tiskarna.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
po najnižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
LJubljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča: ■* gS2-S I SS.3
2c«00    - ^ oh    *»^^> 3
r*t<    o o H1'* n o    o    o a os
•S I .§
s o - S
®3 rt -i3 5 "S • I
C °2 rt
_   -a > >
rt gCQ
* b 9" r5
- "d
o ©.a S-nf
* « g s m o
* i J3 q B g
?« S s 00 -S
S • oo a
* * ?
5 fsf
* -9 o
— cd .a
s   3 S 2
eia.ia.rs iajsjaiaiaiajnuai3j3jDi faM',ajra.'3.'ara.:aa'a.'aia.'t.,'a.'a."a c
j  Pekarija in slaščičarna !
i JAKOB ZALAZNIK i
Stari trg št. 21
i priporoča p. n. občinstvu^ svojo bogato za-^     logo «l»Mrle domačega Izdelka
g za okrasitev S * božičnih drevesc.
Istotako priporoča
za božične praznike
kolače, pince, potice in razne slaščice za čaj.
I flS^Prodaja moke. "S
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni I
priporoCa 52 5
R. Miklauc I
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5. j
7542
27
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po I
najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.   Zlasti ugodno je zavarovanje na doži-vetje in smrt z zmanjBujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
4*
ttza.3oxxixxa zavarovalna banka tt Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m. vseikozl ilovaniko • nnrodno upravo. (3002—3)
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v laatnej bančnej hiši •v  Cosnodsliili  nllcah   i.*«--* - 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
dor mačkov stok ima v glavi, ga Cvekov brinovec odpravi, po zimi boljšega ne poznam,
iz skušnje ga svetujem Dam.0,116 2>
:xxa
x
Obeski za božična drevesa
zelo lepo sortirani iz peciva in  čokolade,  sladkorja,  norinberško - baselskih pogačic in več raznih vrst tinega medeneda blaga.
Sveče za božična drevesa
v veliki izberi po najnižjih cenah pri
3107-s, Teodoru ]fovotny
£jubljana, Dunajska cesta št. 11.
\a zunaj se pošilja točno, najsolidncje, najceneje.
:XXX>COKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX!
Usojam si vljudno vabiti, da si vsakdo ogleda, brez da bi bil primoran kaj kupiti, v moji trgovini prirejeno
velika ti»k:o c-|^
božično in novoletno razstavo
papirnatega in galanterijskega blaga.
K obilnemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
FR. IGLIC
trgovina papirja in galanterijskega blaga na debelo in drobno. (3118—2) li|ubl|ana,  Me-istnl <»-«■
r*«j
I^53ris»ex-ri1o "bošižaa© darilo!				
SreČkanje nepreklicno 15. januvarja 1903			kron 40.000 kron	
Sn (2927	-11)	j uffiDtaiško-sbrtaega dri a 1 krono		V i priporoča TO J.C.MAYER v Ljubljani.
*   " pili
Bogata zaloga
glasbenih avtomatov i& graiokev
vsake velikosti. Izboren dobičkonosen vir za gostilničarje
pri (3003—2)
Ivanu Jaxu & sinu
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Kot primerno božično darilo
priporočava najine jako renomirane
šivalne stroje
za rodbine in obrte, v priprosti pa tudi luksurijozni opremi.
Bdina naloga
tovarn za čevlje
D. H. Pollaka na Dunaju.
Najudaneje podpisana si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da imam vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih
obuval za gospodo, dame in otroke
kakor tudi športnih obuval.
£p4jf"   Da se izognete manj vredne konkurence, pazite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatih. ~££Q
Za mnogobrojen nakup prosi ter Be priporoča s posebnim spoštovanjem
Julija Stop (3121-1)
lastnlea
samo v Prešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani.
Zunajna naročila se izvršujejo točno In najbolje.
Prodaja na drobna in debela. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam p«
J. S. Benedikt *
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
ura:
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše if kvalitete po nizkih cenah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vodno v zalogi, izvršujejo najtočnej«.
Otvoritev notarske pisarne.
Naznanjam uljudno, da otvorim
svojo notarsko pisarno v gradu senožeškem
d.rs.e 1. ja-an/u-^a-sja, i©©3.
Oekoslav 3(rajnc
c. kr. notar v Senožečah.
(3103-2)
0 0 0000000000000000000000000000000O0
1 Božič g § Rudolfa 3(irbischa slaščičarna §
0 v £jubljani9 kongresni trg
^ svojo bogato izbero atrap, bonbonirov, košaric s sadjem, poslad-0 korjenega in glaziranoga sadja v škatljicah, najfinejših bon-0 bonov in peciva. 0
0 Sadni kruh (Kletzenbrot), mandolate, medene potice, pop eru jake, 0 0 najfinejše, najlepše in najcenejše naveske za božična drevesa, 0 M% sladkor, kutinov sir, kutinove zanjke, čokolado itd Najfinejše MjL ^ pecivo za čaj, pecivo za bolnike, šampanjski suhor (piškoti), JZ kakao, čokolada, čaj, rum najfinejša desertna vina in likerji, jZ 9 prepečenec, skladanec (Waffeln), Karlovarske mlince (oblate) 0 0 za Pišingerjeve torte Itd. itd. v3067—3) O"
'0 ew_ •-- ■*—-- -- — - —  naifinoiS« nnliro   rtiri/•<->   S4*t«1iM«  uinn 0"
0 0
0
0
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
o o
I Darila za vsako priliko! | B Frid. Hoffmann g
4<!K<p: t>*TM-Jg^- t^Sč-š-?
Optični zavod
j. P. G0LDSTE1N
Ljubljana, Pod trančo i
pnporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
monogrcaraov za zaznamovanje perila.
Zaloga
S grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Su 1 nih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za jesensko in zišro
t
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
HUGO 1HL
i       xxxv Ljubjani x x x ffi     v Špitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zanikanje poštnine prosto.
37
61
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in
za vsako stroko fabrikacijc.
(•2021—18)
Paris1900
,GRAN0 PRIX'.
BrezplaCen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Co„ delniško društvo za šivalne stroje
Y prijazno
Ljubljana, Sv. Petra cesta ftt. 4.
Vsi stroji, katere ponujajo druge trgovine s šivalnimi stroji pod imenom „Singer", so napravljeni po enem naših starejših sistemov, ki pa daleč zaostaja za našim novejšim strojem rodbinskih strojev, kar se tiče konstrukcije, zmožnosti in trpežnosti.
11
Božični in Silvestrov punč
je nuj it olj hI. ako se napravi z
Battle Axe Jamaica Rumom"
ki je poznan kot Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdko:
A. A. Baker & CoM London E. C.
gtfAf^A HVjV»*^J^^        ' * m»r!<* i8 v va''!l kulturnih driavah ua uvatu postarao v.rovana
V I. I ■ l> 11 >■ n I    ae dobiva pri Anton NcikiiIii
(2665-28)
Z
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino pobrana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo TMku tiru najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem hiiuio » »cd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem mu m o O gd. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom I.IO cel. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, B *c«i. — Niklasta remont, ura 3 c*l- — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, o..)o gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovanl cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis In franko. (2817—11) Krlstjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.
Dunaj, I., Postgasse št. 2|G.
SHBSH^aSEBa^Bl^i^H
Vabilo.
Že mnogo let se oproščajo blagotvoritelji
čestitanja ob novem letu in ob godovih
S tem, da si jemljo oprostne listje na korist mestnemu ubojnemu 3akladu.
//a to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozoriti j dostav^om, da so rajpeča-vanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci; Jfarol Jfaringer,  Vaso Petričič in  /[Ibert ^chdffer.
Vrhutega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta rajnašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listje po hišah.
2a vsal^ oprostni listek, bodisi 3a novo leto ali 3a god, je kakor doslej polomiti jedno krono in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število V3etih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodipridejan ra3ločen naslov pošiljatelja. Jmena blagotvoriteljev se bodo sproti ra3glašala po novinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1G. decembra 1902. (3098
S Božična in novoletna darila! g
Naznanilo prevzetja gostilne.
Usojam si p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem prevzel w najem
gostilniške prostore
g. Oblaka v Eitiji.
Za dobra jedila kakor tudi za pijačo bo pri zmernih cenah in točni postrežbi kar najbolje poskrbljeno.
Z velespostovanjem
(3129'
Anton Tonjec
najemnik.
* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Do VTiiunca dognane, vse zunanje tvrdka prekašajoče cene!!!
Kupujte in naročajte le pri domači tvrdki in prepričani bodete, da bolje in ceneje kupite in se izognete prevaranju!!!
Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih osebno v Švici nakupljenih ur kakor tudi zlatenine in srebrnine.  W*W Nad 20% znižane cene
kakor je razvidno iz mojega, na novoizdanega cenika. Na pr.: Stvar, ki je preje stala 10 gld., stane danes le 8 gld., torej čudovito po ceni.
Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure z novim jako krasnim bitjem (Thurmschlag). Vsakovrstne budilke v secesionističnem okviru, zalogo še nad 6000 vsakovrstnih, osebno v ovici nakupljenih žepnih ur različnih sistemov. Pracession, veliko izbiro zlatih in srebrnih moških verižic najmo dernejših fa^on, dolge damske ovratne verižice »Lergnon«, vsakovrstne lepe garniture iz kina-srebra, dalje namizne oprave (B^steck) v etuijih, lepe palice s srebrnim ročajem. — Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako blago jamčim ter se priporočam
FRANC ČUDEN
urar in trgovec z zlatenino in srebmino, delničar prve švicarske družbe tovarn ur Union" v Genovi in B clu, založnik c. kr. državne dolenjske železnice
£jubl]ana — Jffestni trg — Cjubljana.
Prosim zahtevajte novi veliki ilustrovani cenik! — Pošilja se zastonj in poštnine prosto.
U14-95)
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 © 0 0 0
000000000000000000000000000000000
žično darilo!
Zabava za velike in male.
GRAMOFON! °d «5*»«***.
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. I* r u daj m **«- tudi uu obroke
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2U2-22) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 16.
Poje, se smeje in govori v vseh jezikih.
Kako si moremo zlasti letos
naprav t i
vesele božične praznike?
To, za vsakogar važno vprašanje je rešeno, ako
ne izmeee denarja za božična darila, temveč si ga prihrani vsled nakupa pri (3132)
**-^ veliki ^
ožični prodaji
ki se prične 1. decembra 1.1.
v trgovini z manufakturnim
blagom
Amerikancu"
v Ljubljani
(preje F. Detter).
Da to ni nikako navadno pulilo hvalisanje, razume vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago za 30°/0 pod prejšnjo kupno ceno, na pr.:
1 lepa odmerjena bombažasta flanelasta obleka 6 m že on1
1 dota „  polvotnena  „     6 m že od
1 dobra srajca za gospode iz sifona..... že od
1 dober tatni ovratnik (eleganten)..... že
gld. 961 naprej
1
78 7
hi
Prodajalo pa se bode tudi najfinejše domače in inozemsko modno blago, svilene šerpe in rute, in
vse to blago je sveže, ker izvira isto iz zadnjih dveh sezon.^
Važno!   *. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke iB otroke, dišave, mita in sploh vse toaletne predmete, f olotcratlriu- tipurntr in jp«>-•rrliiSrlnt*, klrurglčna ob vozila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Vel ka zaloga najfinajšega ruma In koiijiiit.il. — Zaloga svežih mineralnih vod in aolij za kopel. 51
Oblastv. konces. oddaja strupov.
2Ea živlnore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliler, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno
Drogerija A ntnn Kane
Ljubljana, Selerrturcove ulice St. 3
A1.11711 kraP7mor Wbm in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
nlUjLIJ IMOuLlIlUl Ijubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju.
Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter ..Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
RAN J A MERŠOL
* Ljubljana * Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in risarijo se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
ct=5
Spredaj ravna oblik«,
ne litaW*i na želodec.
Pri poro 6« -v največji izberi
Alojzij Perschć
Ljubljana, Pred ekof i jo 21.
Spretnega pisarja
izvežbanega v zemljiškoknjižnih zadevah, ki je vešč slovenskemu in nemškemu jeziku, sprejmem s 1. januvarjem 1903. Plača po dogovoru.
(3087—3)
Dr. finlon Brumen.
ml. jiumka: Sidro.
LINIMENT GAPS. GOMP.
iz Bleliterjeve lekarne v PraRl
priznano Izborno,  bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le   originalne steklenice v   zaklepnicah z našo varstveno znamko  „sidro"  iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—12) Klehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I, Elifičina cesta 5.
Dr« Rose balzam
želodec
iz lekarne
B. FRAG\EH-ja v Pragi
je 2e več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo
<2.
■ iiiaaiiii ^
■   M   MM   U    '<&   m %i
Zobozdravniško naznanilo.
Zobozdravnik A. Paichel
si usoja s tem naznaniti, da je zobozdravnic, doktor u^ega zdravilstva gospod
Rudolf Rauch
v njegovem ateljeju vstopil kot asistent.
Ordinira se kakor dosedaj 0059-2)
na Starem trgu štev« 2
od 8. do 12. in od 2. do 5. ure.
■  ■ u
m   b  a b
m m
zraven stoječo postavno deponovano varstveno
c. in kr. dvornega dobavitelja
znamko. Glavna zalogn
lekarna B. Fragnerja v Pragi,
..jera črnenm orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K.
-Po pesti razpošilja ae vsak dan. =
Proti vpoSiljatvi K 2 56 se posije velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-21)
Špitalske ulice št 7 JLjllbljCCTlCC ŠpHalske ulice št 7
priporoča ja
božična darila
5voje uelike lepo zaloge
konfekcij sa dame in deklice, bluj, modnega blaga ya dame in gospode, bar-hanta, perila, ovratnikov, manšet, kravat, modercev,  preprog,  jastorov, $erp in
Žepnih robcev. (30f5_3) i Uelika izbere tope^trie, peluerje in \ lineleum-prepreg v i»5eb uelikojtib-
Zelo znižane cene! j^^g
1
V najem
se da radi družinskih razmer pod ugoc nimi pogoji stara, renomirana
gostilna z mesnico
v prometnem kraju na Kranjskem ol
južni železnici. f3099—1
Ponudbe do 10. januvarja 1903 po A. A. 66 poste restante LjuDljana.
* *
N t) O £L
* *
4 J aR 4 E '-Rej
t-    C C
E oŠ-.J
ti - *
*;  o  J r?
•o
C
t)
K
-S ^
o -§ ^ .« «: o Jj ^
t)
x> v
il
c3
' *9 op oq.| "|2 po epodsoS ez )jnqo|){ *09.3 'iSop   oi po 8)j3op bz )|nqo|)|
?!W>S ttCAf
(SI—129) «ooaodud
uaqzi ii|i|aa a u; qeuo5e| (|isfaAoufeu a
e>)iuujB|s uj eojd99 ejpuji.io
o^nitai 9* *t>,
?
i
i
s
?
1
—►gi Zaloga
vsakovrstnih gumijevih izdelkov
trlini^nlli kot liaK-s»«-»**«aftl«, lako n. pr.t
cevi za pivo in vino, predpasniki iz gumija, namizna pogrinjala iz gumija, pristne ruske galoše ter sploh vse v to stroko spadajače stvari.
mm
Velika zaloga koles (bicikljev)
in u5ol<cur5tnir) jcl^Icnir) izdclKcu. Lastna delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Zavod za ponikljanje in pobakrenje.
Slavnemu občinstva se pri točni postrežbi in nizkih cenah vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip Kolar in drug £Jub!Jana. — Jtiestni trg št. 9. — Ejubljana.
(2898 -9)
ttl
lil
I
Olje zoper prah ~
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja in kislin
se dobiva najceneje pri
(3074-3)
Ivanu Seunig-u
Cjubljana, Stari trg št. 7.
Cene na drobno: I kg. 80 h; pri odvzetju 50 kg a 70 h. Pri nakupu več;e množine še primerno ceneje.
Patentirano
MflV/nlnepreniočljivo mazilo |Unun!
!sdaiatclj in cdgovotni t»»o3aik : D» Iv»b Taviav.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«