it. 167
V tfofeffanl, petek tj. fnilja 1*4*-XX
Cena Soočali
UREDNIŠTVO m OPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDfUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevine ItaUJe In
DNIONE PUBBLICITA ITALJANA 8. A^ MILANO
OLJOA • —.
2 n-o» si-a, a-at, 31-25 m n-it
pri poJtDo ©ekovnsm modu« Ljubljana eter. 10-861
OONCJ
lo.aO Mr
la pdbbUdtk dl pro*anlen» estera: UNIONE PUBBLICITA ITALLANA S. A^ MILANO.
Boji pri Alameinu
srdita borba se je končala v korist četatn Sovražnik je imel hude izgube — Džarabob
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 23. julija naslednje 786. vojno poročilo:
Včeraj so se razvijali ostri boji na področju pri El Alameinu. Borba, ki je postala izredno srdita, se je zaključila v dobro četam osi. Sovražnik je bil povsod odbit. Izvršili smo protinapade, pri čemer je otrpel hude izg^ube ljudi in vojnih potrebščin. Zajeli smo 800 ujetnikov, po večini Novo-zelandcev in Indijcev, 130 tankov pa je ostalo uničenih na bojišču.
V hudih bojih so se posebno odlikovale nemški afriški zbor in italijanski diviziji »Trieste« in Brescia«.
Letalski oddelki osi so ponovno posegli v bitko. V letalskih spopadih so italijanski lovci sestrelili tri letala, nemški pa 6. Sedmo letalo je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva naše večje kopne edi-niee.
Bombardiranje oporišča pri Mikaj*
povzročilo občutno škodo na vojnih vah, medtem ko so nemški lovci v spremstvu v ponovnih spopadih uničili štiri letala tipa »Spitfire«.
Severovzhodno od Port Salda so naša letala navzlic živahni sovražni reakciji, ki je zadela nekatere člane naših posadk, s torpedom zadeli in potopili 10.000 tonski par-nik, ki je plul v konvoju.
Dne 15. t. m. so naši oddelki zopet zasedli zelenico Dzarabub.
m
Posadke torpednih letal, ki so v vzhodnem Sredozemlju potopile sovrainl 10.000-tonski parnik, so tvorili: podporočnik Cion-ni Durando, narednik Morgagni Cesare, podporočnik Coloni Ferrucco in narednik Mazzanti Gino.
Zaskrbljenost Amerike
Razvoj položaja na vzhodni fronti zadaja ameriškim vladnim krogom vedno resnejše skrbi
Buenos Aires, 24. jul. s. Po vesteh iz TVasliingtona smatrajo v tamkajšnjih krogih potek vojnih dogodkov v zadnjih dneh na vseh bojiščih, zlasti pa na ruskem bojišču, za izredno nevaren za vse zavezniške narode. Občutek akutne krize izhaja nele iz komentarjev tiska in radia, temveč tudi iz izjav samih vladnih krogov. Danes bo po radiu govoril tudi državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull, ki bo po zanesljivih informacijah opozarjal predvsem na sresnost sedanjega vojnega položaja«.
Drugi znak izredne resnosti sedanjega
razvoja predstavlja obisk sovjetskega veleposlanika Litvinova v Bell hiši. List »New York Times« piše v tej zvezi: Po informacijah iz krogov, ki so zelo blizu sovjetskemu veleposlaniku, je ruski položaj tako resen, da grozi združenim narodom najhujša kriza, kar jih je bilo od Dimquerka dalje, kajti v primeru, da bi bila sovjetska vojska pregažena, bi zavezniki v tej vojni ne mogli zmagati.
Churchill raje molči o potopljenih ladjah
Berlin, 24. jul. s. Nekateri berlinski listi nadaljujejo polemiko proti organom angleške propagande v vprašaji ju potopitve sovražnega brodovja, zlasti v zvezi z usodo poslednjega anglosaškega konvoja, namenjenega v Arhangelsk. Lista *Zw6lfuhr-blatt« in >Borsenzeitungx stavi jata Churchillu naslednjih 5 vprašanj: 1. Ali niste, gospod prvi minister, obljubili, da boste dali izčrpne polrobnosti glede konvoji, čim bo položaj pojasnjen in sovražnik ne bo več mogel doznati dragocene informacije? 2. Kakšni nadaljnji vojaški razlogi opravičujejo ta molk, potem ko je svet izvedel za nemška uradna poročila, za poročila osi in za izjave, ki so jih podajali ujetniki, ki so jih zajeli Nemci? 3. Ali mislite, da po 14 dneh nobena — in tudi največja izmed vaših ladij — ne more dospeti v sovjetske luke? 4. Kakšne so bile ladje in katere ladje so mogle dospeti v luko Mur-mansk ali Arhangelsk? 5. Kaj je končno ostalo oi konvoja, v katerem je bilo 38 ladij ? b
Molk na vsa ta vprašanja, zaključuje list »Z\v6lfuhrblatt«, pa je vznemirljiv za angleško javnost, ker potrjuje domnevo, da je položaj Velike Britanije danes tak, da o tem vprašanju ne dovoljuje več izjave, ki bi se vsaj malo približala resnici.
Značilna kritika
IJzbovta, 24. jul. s. Londonski opozicio-nalni list >Peopcle« poudarjajoč pregled tragičnega položaja, v katerem se je zna-žla Sovjetska zveza, ostro obsoja brezbrižnost in sebičnost, angleških visokih jcast, zatrjujoč, da se skušajo mnogi visoki funkcionarji izogniti vojaškim dolžnostim, med tem ko si sinovi bogatih družin kupujejo poljedeljsko posest, da bi jih smatrali za poljedeljce, ki so vojnemu gospodarstvu nujno potrebni, ali pa oblečejo uniformo sam zaradi lepšega, pri čemer dosežejo zelo važna mesta v tvornicah za oboroževanje. Isti list opozarja nadalje na izredno upadli vojaški prestiž Anglije, ki se kaže med drugim v tem, da so Američani že zahtevali, da bi imenovali za vrhovnega poveljnika britanske vojske svojega človeka.
Stockoim, 24. jul. s. Strokovna revija Zveze angleških pomorskih inženjerjev >Marchand Navy Journal« v daljšem članku zelo ostro kritizira britansko politiko pomorskih gradenj. Vprašati se moramo, piše revija, ali gradi Velika Britanija trgovsko brodovje v skladu z vojnimi potrebami, ali pa misli z novimi gradnjami omogočiti ladjedelniškim lastnikom dobre zaslužke po vojni. Zdi se namreč, da gre vladi samo za Interes ladjedelniških lastnikov, kar pomeni seveda zločin napram vsem onim možem in ženam v Angliji, ki *
se posredno ali neposredno udeležujejo borbe na morju. One trgovske hiše, ki z najvišjih vladnih mest nadzorujejo in vodijo pomorske gradnje, so strgale vajeti pomorski industriji davno pred vojno, tedaj, ko so iz razlogov večje učinkovitosti, kakor se je temu tedaj reklo, prisilili veliko število ladjedelnic, da zaprejo svoje delavnice, in ko so prepovedali onim, ki so kupili stare ladjedelnice, da bi smeli zgraditi nove. Ne smemo se torej čuditi, piše nadalje revija, ako pristojne oblasti niso upoštevale ladjedelniških inženjerjev ,ko so predlo žili svoje načrte o izdelovanju trgovskih ladij v serijah. Direktor za gradnje trgovskega brodovja je tedaj odklonil vsakršen predlog.
O tem članku piše tudi znana angleška revija ^New Statesman and Nation«, pripominjajoč, da je lahko razločiti razloge, ki ovirajo nastanek novega bojišča. Mnogi člani angleške vlade se namreč boje reakcije javnosti, ki bi jo povzročile nove omejitve na področju prehrane zaradi nastanka drugega bojišča, ko bi bilo treba odtegniti iz prometa vse ladje, ki so sedaj namenjene oskrbovanju otoka.
Nezadovoljstvo v Angliji vedno bolj naraifa
Rim, 24. jul. s. Londonski list >Times« objavlja spet zelo ostre kritike na naslov Churchilla in njegove vlade zaradi vodstva vojne. Kolikor bolj se oddaljuje poslednja paaiamentarna razprava o vodstvu vojne, toliko bolj se zdi jasno, da je skoro brez pomena zaupnica, ki si jo je izsilila vlada. Nezadovoljstvo ne popušča, temveč narašča. Vtis političnih krogov je, da se pripravljajo veliki dogodki m da bo vse, kar bo Anglija podvzela v bližnjih mesecih, odločilne važnosti za končni izid vojne.. 9Times« p će dobesedno: Borbe, ki se bodo v kratkem začele, bodo imeli nepreračun-ljive posledice. Churchill se mora še odločiti, da da voistvu vojne čim največjo učinkovitost, kajti sicer se bo prva znašla v nevarnosti njegova vlada, a na oba* bo-jiščiih, vzhodnem in egiptovskem, ;:a bo nastala nova in hujša Katastrofa. Kar se sedaj zahteva od vseh strani, je ojačenje in povečanje vojnega stroja. Ako hočemo zmagati v tej vojni jutri, se moramo Se danes temeljito in primemo pripraviti. List napada nadalje vse one, ki se upirajo morebitni vladni spremembi, zlasti pa samega Churchilla in vojnega kabineta, o katerih pravi, da nista pokazala potrebne sposobnosti. Nadaljnja nujna potreba bi bilo osredotočenje vrhovnega poveljstva. Ako Churchill ne bo poslušal tega nasveta, bo v parlamentu z matematično sigurnostjo nastal nov vihar, ki bo to pot hujši od vseh dosedanjih.
Konec angleških intrig v Indiji
Berlin, 24. jul. s. V komentarju o sklepu angleške vlade, da prekliče prepoved indijske komunistične stranke, pripominja list »Lokal Anzeiger«, da se je London, ki nima več drugega izhoda, odločil, da prepusti Indijo boljševikom, da bi s tem nekoliko zavrl vedno bolj naraščajočo nacionalistično nevarnost. Britanska politika, nadaljuje list, nadaljuje s svojim zvijač-nil gospodovalnim sistemom, po katerem je postala tragično slavna. Osnova te politike je v tem, da hujska posamezne dele naroda drugega proti drugemu, povzroči njih spopad in tako pripravi vse potrebno
za nastanek onega nevtralizacij skega procesa, ki ji trenutno najbolj prija. London pa pozablja, da so se časi spremenili, da je njena igra že razkrita in da se po zgledih drugih narodov, ki so mu usužnjeni, tudi indijski narod išče prav v sedanjem kontrastu primerne energije, ki mu bodo prej, kakor se to misli, omogočile uresničenje njegovih velikih domoljubnih idealov in njegovih političnih teženj.
Obnovite naročnino!
Nemške čete pred vrati Rostova
Po proboju utrjenega mostišča so nemške in slovaške čete dosegle rob mesta — Sovjetski protinapadi odbiti — Vsestransko udejstvo-
vaitje letalstva
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. julija. Nemško vrhovno poveljmštvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Nemške in slovaške čete so prebile utrjeno mostišče pred Roetovom in v nadaljnjem napadu dosegle rob mesta. Od umika v Rostov odrezana sovražna skupina je bila razbita, železniške naprave severno od izliva Dona in transportni pokreti sovražnika so bili podnevi in ponoči cilj uničujočih letalskih napadov.
Severnozapadno od Voroneža so bile močnejše sovražne skupine po hudi borbi zavrnjene. Neka pehotna divizija je uničila 39 sovražnih tankov.
V zaledju srednjega' odseka se je izjalovil poskus prodora razpršenih sovražnih skupin. Med številnimi padlimi je tudi poveljnik ia. sovjetske Konjeniške divizije general Ivanovov.
Na fronti pri Volhovu In na obkoljevalni
fronti pri Petrogradu je sovražnik zopet brez uspeha napadal.
V Finskem zalivu so bojna letala potopila sovjetsko straž no ladjo, drugo pa poškodovala.
V Egiptu so nemško-italijanske čete na položaju pri El Alameinu zavrnile v ogorčeni borbi številne nočne in dnevne napade močnih angleških sil. Pri tem je bilo zajetih nad tisoč ujetnikov in uničenih 131 tankov.
Na južni in vzhodni obali Anglije je doseglo letalstvo včeraj in v pretekli noči v raznih krajih bombne zadetke na vojaško važnih napravah.
V času od 10. do 22. julija je izgubilo angleško letalstvo 189 letal, od tega 114 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času smo izgubili v borbi proti Angliji 40 lastnih letal.
II«'   I-1---'--'--■-—--"-\ i,
__ o _fca_ta _»to _*bo_ ■n*
-3utr0*
Brez oddiha
se nadaljuje prodiranje nemških in zavezniških čet — Obroč okrog Rostova — Boji pri Voronežu — Sodelovanje
letalstva
Berlin, 24. julija s. Tudi včerajšnji nemški listi poudarjajo v svojih komentarjih k operacijam na vzhodnem bojišču značilnosti nemškega napredovanja na južnem odseku, kjer je dinamični ritem tolikšen, da ne pušča sovražniku najmanjšega oddiha. Nemški ki zavezniški borci nadaljujejo navzlic slabi vidnosti in navzlic dušečemu vročinskemu valu, ki je te dni zajel vso to pokrajino, svoj nezadržni pohod in resno že ogrožajo veliko industrijsko središče Rostov. Kakor je včeraj objavilo nemško vrhovno poveljstvo, so nemške in zavezniške čete še nadalje prodrle v obrambni pas okoli Rostova in pognale sovražnika vstran tudi vzhodno od mesta, kjer so bili pripravljeni protitankovski jarki. V teku teh operacij so bih* odbiti rudi mnogi sovjetski protinapadi iz Rostova. !~ n
Napredovanje pehote in motori zrran i h čet r smeri proti Ros tovu je učinkovito podprlo nemško letalstvo, zlasti strmoglavci. ki so odvrgli pravo točo bomb na utrjene postojanke, na kolone na pohodu in na zbirališča sovražnih avtomobilskih vozil, Nad 400 avtomobilskih vozil in avtomobilov je bilo po informacijah teh vojaških krogov uničenih na cesti in na železniškem omrežju na tem odseku bojišča.
Pomemben uspeh
Izgube boljševikov na ljudeh in gradivu so izredno velike* V teku napadov na južni del mesta so bila ponovno zadeta skladišča streliva in razne vojne tvornice.
Tudi na odseku pri Doncu, kjer se ta reka zliva v Don, so nemški bombniki uspešno zadeli važne cilje in povzročili pri tem sovražniku veliko škodo. V velikem loku Dona so nemški in zavezniški pehotni oddelki nadaljevali brez prestanka zasledovanje razpršenih sovražnih sil. Tu in tam se porajajoči odpor, ki so ga poskusile posamezne bdjševiške skupine, je bil naglo in v kali zatrt.
Severno od Voroneža so naši oddelki štrli z velikimi izgubami za sovražnika napade sovražne pehote in oklopnih edmic. Sovražnik je pustil na terenu 14 tankov Nadaljnjih 11 napadalnih tankov so Nemci uničili med napadi severozapadno od mesta, kjer so pritiskale sovjetske formacije ob sodelovanju oklopnih edinic in letalstva ter po prejšnji topniški pripravi. Neka pehotna divizija iz Meklenburga je v teku obrambnih borb cb mostišču na Donu uničila 61 sq»-vražnih tankov samo v razdobju 13. do 19. julija. Nemški lovci so v zraku nad bojiščem sestrelili 42 sovjetskih letal.
na vzhodnem bojišču
zavzetjem premogovnega revirja Krasni j *ng to Sovjeti izgubili važen del svoje oborožitvene industrije
Berlin, 24. julija s. List »Angriff« prikazuje na vidnem mestu zmago, ki jo je dosegla, italijanska armada, boreča se na južnem odseku vzhodnega bojišča. List uporablja to priliko, da z navdušenimi besedami proslavlja sijajne dokaze hrabrosti italijanskih vojakov in veliko važnost praktičnega doprinosa, italijanskih det v- tej vojni proti Sovjetski zvezi. List osvetljuje zlasti pomen njihovega najnovejšega uspeha, o katerem je poročalo tudi včerajšnje uradno poročno vrhovnega povel jništva. Premogovno področje Krasni j Log, ki je 19. t. m. podlo v italijanske roke. leži v pokrajini vzhodno velike Doneske kotline, v kateri je precej manjših industrijskih mest. Mesto Kmsnij Lug je novejšega razvoja, in šteje kakih 50.000 ljudi. To premogovno področje je samo del onih obsežnih premogovnih le-
žišč, ki se nahajajo v Južni Rusiji in ki so visoko cenjene nele zaradi svojega bogastva, temveč tudi zaradi odlične kakovosti svojega premoga. Zlasti v kraju Sterovkatin v drugih krajih vzdolž železniške proge Rostov-Harkov so pomembna ležišča antracita, V mestu Petrovsk so boljševiki ustanovili veiEko kemično industrijo, ki proizvaja predvsem eksplozivni črni smodnik, niiro.* glicerin, itd. Tam je tudi velika električna centrala s potenco 200.000 koiivatov. veliko pa je tuda število tvorndc težke industrije. Z mestom Krasni j Lug so Sovjeti izgubili poslednje premogovno področje v Doneski koti mi kar pomeni uspeh posebne vrste ki zasluži - posebno omembo spričo udarca, ki ga je s tem utrpela sovjetska oborožitvena industrija.
Letalske akcije
Berlin, 24. jul. s. V uspešnem sodelovanju s kopnimi oboroženimi silami so močne skupine nemškega letalstva izvršile tekom včerajšnjega dne strahotne napane ia sovražne postojanke, na zbirališča scrv»-raznih čet in oklopnih vozil na področju severovzhodno in severnozapadno od Rostova. Bombniki, ki so operirali v nizkem poletu, so zbili sovražne utrdbe in prizadejali sovražniku hude izgube. Zadeti so bili tuid sovjetski železniški transporti čet. Lovci so uspešno sodelovali s formacijami bombnikov in prisilili k molku večino sovražnih baterij v zaledju. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 12 sovjetskih letal.
Letalska vojna na zapadu
Berlin. 24. jul. s. O bombardiranju angleške južne in vzhodne angleške obale, o katerem poroča včerajšnje nemško uradno vojno poročilo, se iz vojaškega vira doznava, da so bili napadi, izvršeni v noči na sredo, uspešni navzlic živahnemu delovanju sovražnih žarometov in močnih protiletalski obrambi. Nemška bojna letala so oJvrgla svoje bombe na cilje v'nizkem poletu. S posebno silovitostjo je bilo zadeto letališče Orfondness v bližini Spawicha, in sicer z rušilnimi in zaz-igaLnimi bombami. V letalskih lopah in v zaklonićčih za čete so nastali veliki požari. Nadaljnjo hudo škodo so povzročile zažigalne bombe, zlasti v severnem pasu letališča Felxson severozapadno od Londona, kjer so bile zažgane tudi letalske mehanične delavnice. V teku predvčerajšnjega dne }e neko nemško bojno letalo napadlo naprave vojnega pomena v mestu Hull na vzhodni angleški obali, kjer je odvrglo več bomb velikega kalibra. Ko se je nemški bombnik po izvršeni nalogi vračal, ga je napadlo sovražno letalo tipa >Cangfighterc.
Po drugem napadu je bilo sovražno le-tako tako zadeto od strojnic našega bombnika, da je v plamenih trešČUo v morje.
Lahka nemška bojna letala pa so razen tega bombardirala v sredo zjutraj, povsem nepričakovano in v nizkem poletu vojaške naprave na južni angleški obali v bližini Brightona. V velikem bloku poslopij so nastale sJovite eksplozije.
Ameriška sodba o angleškiletalski ofenzivi proti Nemčiji
Buenos Airesm 24. uKja s. Ameriški hwt »New York Times« piše, da je bila tod i opevana angleška letalska ofenziva proti Nemčiji izvedena brez sastema in metode, tako da ni dosegla zaieLj enega uspeha.
Izkrcanje Japoncev na Novi Gvineji
Bangkok, 24. julija s. Po uradnem sporočilu zavezniškega glavnega stana v Avstraliji so iaponci izkrcaJi svoje čete na neki točki severne obale Nove Gvineje, ki je izven doslej po Japoncih zasedenega področja.
Vojna na morju
Lizbona, 24. jul. a. Letala portugalska mornarice so na oiprtem morju opazila ladjo z brodolomci. Domneva se, da so to brodolomci angleškega prekooceanskoga parnika >Abila Star«, ki ga je neka podmornica osi torpedirala pred dnevi v bližini Azorskega otočja.
Buenos Aire*, 24. julija a V članku, ka ga je objavili v listu cLarozon«. je lord Stm-volgi prisiljen priznati, da dajejo ^ile osi v glavnem točne navedbe o izgubah zavezniškega brodovja Po mnenju pisca »o te izgube tako velike, da bi mogle rudi odločilno vplivati na izid vojne.
Razkrita usoda 30 ameriških torpednikov
/?im, 24. julija s. NVashingtonski poročevalec londonskega lista »Evenin^ Standard« piše, da je severnoarneri-ško državno tajništvo za mornarico šele po 6 tednih objavilo poročilo o 30 torpednih letalih, angfl2;ranih v borbi pri Midwayskem otočju, od katerih se nobeno ni vrnilo. Sele povratek nekega preostalega radijskega telegrafista, ki je izdal nekaj podrobnosti o katastrofalnem izidu bitke, je prisilil mornariškega ministra Knoxa, da je daJ to vest javnosti. Navedeni telegrafist je namreč izjavil, da so Američani, čim so zagledali japonsko b rodov je, prešli v napad, da so pa pri tem naleteii na tako mogočno reakcijo in na tako precizne japonske lovce, da so vsa ameriška letak, drugo za drugim, strmoglavila v morje.
Požar v največji kanadski ladjedelnici
Vzbona, 24. julija s. Po neki informaciji londonskega lista »Evenang Standard« sz Midlanda v državo Ontario v Kanadi, je ogenj uničil 4 trgovske parnike, kt to Mi v gradnji v največji izmed cainkajSnjii kanadskih ladjedelnic. Požar se je razširil tudi m sosednje ladjedelnice, kjer so bilo še druge ladje več a&i manj poškodovane.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 24. julija 1942-XX.
fitev.   j 67
Sami pridelujemo kavo in čaj
Kavini nsrtoiiigirkl i ntt - kava — Kate
Ljubljana, 24. julija. V trgovskem in industrijskem smislu spada kava v živilsko stroko, v resnici je pa zgolj dražilo brez vsake hramilne vrednosti. Prav zaradi te svoje lastnosti — kot dražilo — se je najbrž tudi tako razširila. Zasužnjila si je ljudi, ker se je polastila njihovih živcev. Človek namreč težje pogreša živčne hrane to se pravi žjvčnega draženja, če se navadi na njo, kakor hrane ki jo zahteva želodec. Toda samo, če se na dražilo navadi. Kdo bi pogrešaj kavo, če bi je ne poznal? Kakor bi človeštvo lahko pogrešalo tobak, če bi ga ne spoznalo, prav tako bi živelo, najbrž mnogo bolj zdravo, tudi brez drugih dražil, brez kave in čaja Mori a bi bila celo vsa zgodovina človeštva malo drugačna, če bi ne poznali kave in čaja. Bičani živci delujejo drugače in možgani bi najbrž ne rodili nekaterih idej, ki so prenesle toliko zla, če bi jih ne zastrupil kofein. To je seveda le ugibanje. I Hoćemo pa povedati o kavi predvsem, kar drži. Zdaj menda govorimo lažje o nji stvar no, ko nismo več pod tako močnim vplivom kofeina ali teina.
Žganci in močnik namestu kave
Naš kmet je bil nedvomno mnogo boli zdrav, odporen proti boleznim in vzdržljiv, ko še ni poznal kave. S tem sicer ne trdimo, da mu je le kava tako zelo škodovala; resnica pa je, da je bil ves njegov način življenja naravnejši, ko še ni poznal kave, tobaka in čaja. Tedaj so kmetje bolje zaj-trkovali. Namestu prazne kave so si zjutraj privoščili redilnih žgancev, močnika ali juhe. Ko se je kmet pohujšal nad meščani ter začel srebati voieno kavo, se je začel nedvomno slabše hraniti. Kava je prišla v navado in žganci je n^so mogli več izpodriniti. Izdatki za njo in sladkor so bili precej veliki, zlasti v primeri z zelo skromnimi dohodki kočarjev. Kmet je prodajal redilna jajca da je kupoval prazno kavo. Pritrgoval si je od ust potrebno hrano, da je kupoval nepotrebna dražila. Ves način kmečkega naravnega življenja se je precej spremenil. Navadno se organizem ne zadovolji le z enim samim dražilom ali mamilom. Ce kališ, te vleče tudi k alkoholu, Če p:ješ kavo, se ne braniš tudi drugih dražil. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdaj je postalo žganje med kmeti tako priljubljeno. Alkohol je nedvomno povzročil med ljudstvom mnogo več zla kakor kava, a brez pomena najbrž ni, da se je pijančevanje najbolj razširilo šele v dobi kave. V davnih časJh so naši prednamci pili medico. Sadje so sušili. Pozneje so začeli opuščati sadne sušilnice in kuhati žganje. Tako je kava izpodrinila žgance, žganje pa sa.Ije. Posledice so se morale pokazati.
Srednjeveško zdravstveno poročilo
Natančnih podatkov, kakšne so bile Bdravstvene razmere v starih časih pri nas, nimamo. Mnogo je sicer spisov o kugi, težko je pa ugotoviti, kakšne so bile splošne zdravstvene razmere, katerim bolesnim so ljudje podlegali, kako so bile razširjene živčne bolezni in še marsikaj drugega, kar bi nas dandanes v primeri z današnjimi razmerami najbolj zanimalo. Imamo sicer nekaj podatkov o zdravstvenih razmerah v siednjem veku, toda kakovost srednje- j veškega zdravstvenega poročila se meri z nizko stopnjo tedanje medicine. Morda vas zanima, kaj je pisal o zdravstvenih razmerah na Kranjskem v 17. stoletju >veleza-služni kranjski meiicus« dr. Franciscus Coppmis, ki njegovo poročilo citira Valvasor v 2Slavi vojvodine Kranjske«. Pohvalil je tudi ljubljanske zdravstvene razmere. Kakšni pojmi so tedaj vladali o zdravstvu, sprevidimo že iz tega; >... Čeprav leži (Ljubljana) namreč na močvirnatem in mokrem ozemlju in čeprav zelo počasna reka skoznjo teče in je torej dovolj vlage za nastanek goste megle, je ta vendar neškodljiva i mestu i okolici, ker dim, ki se dviga iz bivališč neštetih prebivalcev, in plapolajoči ogenj to megleno kugo razred-čujeta in razkužujeta. Saj je znano, da so večkrat veliki ognji pregnali in odstranili nalezljivo smrtno kugo iz znamenitih mest in dežel.« Dandanes je zadimijenost ozračja slaba stran zdravstvenih razmer kraja, včas'h je pa veljala za prednost. Včasih so mislili, da dim razkužuje meglo, dandanes pa nekateri sodijo, da megla, ki vsrkava saje, čisti ozračje ...
Srednjeveški medicus o kavi
Coppinis je v svojem poročilu razpravljal tudi o raznih na Kranjskem razširjenih pijačah. Valvasor je zapisal, da je učeni pisec najprej govoril »o namakanju notranjega telesa«, nakar je prešel na >namakanje zunanjega telesa«, namreč na kopeli. Govoril je torej potemtakem o notranjih in zunanjih kopeliih. Za notranjo kopel so pa tedaj nekateri že uporabljali kavo, ki pa najbrž na Kranjskem še ni bila v navadi, kajti Valvasor pravi: >Doslej mu je pero opisovalo že znano pijačo (namreč vino), sledeče drugo poglavje pa polnijo neznani napoji, ki so z njimi našo novotarij željno Evropo ostali deli sveta sicer obdarili, ne pa obogatili. Med temi imenuje najprej caffe. coffe, cahve, choavo, ki izvira iz sadu bon ali ban, prav podobnega brinju in ki je že zdavnaj bil znan svetovno slavnemu Arabcu in z i ravniku Avicennu in Rhaisisu pod imenom buneho, buna. elka-na« — Coppinis je pisal o kavi po podatkih »slavnega učenega nemškega Danca dr. S. Paulija«. Dr. Paull je sodil zelo slabo o kavi, češ da dela iz možatih ljudi babe in vpliva ne le na telo, temveč tudi na dušo. >To se ne godi z ohladitvijo, marveč z izsusttvijo, kajti žveplo, ki tiči kakor pri tobaku in čaju v tem sadežu« po njegovem mnenju izsuši moške, da postanejo sterilni. Coppinis pa omenja tudi, kaj je sodil o kavi neki drug njen poznavalec in ljubitelj: >...Uživa se kot pijača, ki je močna, suši mrzlo vlago, miri nadležne vetrove in napenjanje, krepi jetra in nudi pravo tolažbo vodenienim zaradi svoje sušilne moči. Odstrani lahko tudi krvno nečistočo in zato tudi prežene srbečico. Razen tega krepi oslabljeno srce, preprečuje neredno srčno utripanje, blaži želodčne bolečine, vzbuja jesenost, manjša mrzlo in gosto vlago v glavi, blaži šumenje v ušesih, Jasni vid, odpravlja sopenje, preprečuje zaduho, manjša bolečine v ranici, prazni zalego Crvove,
_ skratka pravo univerzalno zdravilo Je.
Coppinisovemu poročilu o kavi in čaju Je pa sodelavec Valvasorja pripisal pripombo. Trdil je, da kava in čaj nista Škodljiva*
m» pwtaH taka prU}iil»l|eai, da bi Jih so sadni o kavi nekdaj
če Ju zmerno uživamo. Glede Perzijcev, ki so baje postali sterilni zaradi uživanja kave, pa pravi, da gre le za perzijsko salo, ćeš, mršavost tega naroda ne pribaja od
kave, temveč od tamkajšnje poletne vročine in drugih grehov, ki bi ne bili mogoči, »če bi kava izsuševala moško moč«.
j Je kava
V srednjem veku seveda niso mogli še primerno preceniti kave, saj niso se poznali njene kemične analize. V splošnem pa mnogi ljudje se dandanes vedo malo o kavi, čeprav kuhajo najboljšo in tudi Se tako strastne >kufetarice« ne vedo povedati, od kod izvirajo kavina zrna Vendar je bilo o kavi napisanega že toliko, da ni mogoče in treba vsega ponavljati. Kavina zrna rodi drevo, ki ima znanstveno ime coffea. Znanih je okrog 40 vrst kofej, ki je njih domovina Afrika, južna Azija m Nova Gvineja, Sad tega drevesa ali grmičevja je podoben po obliki češnjam, a jagode rasto v skupinah ob vejah podobno kakor pri brinju. Jagode vsebujejo po dva semena. To seme poznamo pod imenom kava Seme vsebuje 1 do 1.75% kofeina, 59e čreslovine in manjše količine drugih snovi, predvsem eteričnih olj, ki dajejo Kavi aromo in duh. Skodelica kave vsebuje 0.028 g kofeina. Ne vsebuje nobenih hranilnih snovi, če je kava >čista«, brez dodatkov, mleka in sladkorja. Znani &o postopki za izločanje kofeina iz kavinih zrn, tako da ostane le 0.08% kofeina v zrnu, ne da bi zaradi tega kava kaj trpela na aromi. Kofein je strup, pa tudi zlravilno sredstvo. Uporabljajo ga kot prd-tistrup (pri zastrupi jen jih z alkoholom), pa tudi za poživitev srca.
»Kava«, Id jo sami pridelujemo
Da kavo lahko pogrešamo, smo se zdaj dobro prepričali. S časom smo Jo povsem
izpodrinili ter nadomestili z raznimi nadomestki. Kofeina ali kakor koli se že ime* nuje jo skrivnostne snovi in moči, skrite v kavi in njeni aromi, očitno ne pogrešamo. Bela kava Je še vedno kava, toda ne le po imenu, temveč se tudi po okusu ne razlikuje mnogo od »prave« kave. Kolikokrat smo že pili slabšo >kavoc, Čeprav je bilo njeno ime pristno! Kdo ve, koliko želoda smo pospravili in koliko ječmenovega slada použili na račun kave! To seveda ni nesreča, kajti vsaj tako nam je bilo prihranjeno, da niso živci trpeli še bolj in da smo se pozneje lažje navadili na kavine nadomestke, ki nam zdaj imenitno teknejo. Odkrili smo celo vrsto nadomestkov, nekatere nove, druge pozabljene, cenjene že prejšnje čase. Dandanes ne cenimo le žitnih kav, temveč tudi sočivne. Posebno dobra je kava iz nekega divjega graha, zelo je pa cenjena tudi sojina kava. Nekateri so zaceli tudi pridelovati divji grah za kavo drugi so pa zasadili sojo samo za kavo. Ko pražite sojo, ki tudi vsebuje olje diši prav tako kakor če pražite pristno kavo in sosedi zavistno vihajo nosove, češ, skrite zaloge! Kako je ta kava poceni v prm eri z >ono«! Ko je soja najdražja, je vendar še dobite cel kilogram za 10 lir. Razen tega je soja hranilna, medtem ko je pristna kava zgolj dražJo. To velja tudi za mnoge druge kavine nadomestke, ki so vsi hranilni. Zato zdaj ne žalujemo več za kavo in najbrž se bomo nadomestkov tako navadili, da jih kiaj pozneje ne bo mogla več izpodriniti niti — kava.
Spopad črnih srajc z balkanskimi partizani
Junaški doživljaj kolone crnih cu — Rajši smrt ko predaja —'
V »Piccolu« z dne 23. julija poroča znani dopisnik Renato Albanese izčrpno o zanimivem doživljaju skupine hrabrih Crnih srajc z operacijske cone na Balkanu,
Homoljack Klanac je kakor pokopališče ožganih hiš, skupina očrnelih parobkov, v Homoljacku Klancu so pisale Črne srajce vzvišene drznosti v eni sami noči junaške bitke. Tukaj so legionarji prelili svojo dragoceno kri. Bila je noč 1. januarja Kraj je bil ves v snegu, obvladovali so ga uporniki. K... je zaprosil za oja- , čanje.
Bilo je 1. januarja popoldne okrog treh, ko se je iz B___v P. K___pomikala kolona Črnih srajc. Pred kolono je korakal izvidniški voz, ki mu je poveljeval mani-peljski vodja R. G. Sledila je zaščitnica, ki ji je poveljeval manipeljski vodja S. V. Po treh urah zelo naporne hoje po snegu je dosegla kolona Homoljack Klanac. Bila je temna noč, le motni lunini žarki so tu pa tam'Obsevali naselbino.
Cim je prispela glavnina kolone do prvih hiš v vasi, so kakor na povelje zareg-gjale strojnice z bližnjih višin. Legionarji so se znašli od vseh strani v neprestanem ognju. Ročne granate so padale po cesti, pa niso eksplodirale zaradi svežega snega. Obrambna akcija obeh vodov je omogočila velikemu delu glavnine, da se je umaknil na ugodnejši položaj. Toda v tem trenutku se je oddelila kolona od obeh vodov, ki sta bila prepuščena samima sebi brez potrebnih zvez. Usoda obeh junaških patrolj. ki nista imeli možnosti umika, ker sta bili v kleščah, se je pričela dopolnjevati. Borba se je pričela z neprestanim streljanjem pušk in avtomatičnega orožja. Ko je pošla municija, sta se zatekla oba voda k seriji napadov in protinapadov, z golim orožjem. Luna, ki je bila zaveznica sovražnih upornikov, je metala svoje sence po okolici tako. da je bil vsak mož, ki se je količkaj premaknil, v dosegu sovražnih strojnic, razmeščenih po gričih. Prepuščeni svoji usodi, so poiskali legionarji v svojih naboj-nih torbicah poslednje naboje. Manipeljski vodja V. je bil večkrat ranjen, toda posrečilo se mu je odbiti sovražnika.
Ta faza borbe je imela epične, junaške momente, v katerih se je izpričal pogum in vojaške vrline Crnih srajc. Manipeljski vodja V..., ki je izgubil mnogo krvi, se je zatekel za kup snega. Prihiteli so nekateri legionarji, da bi mu nudili pomoč. Toda on je prosil samo za cigareto. Prosil je, naj mu jo prižgo. potem so se pa vrnili na svoje položaje. Legionarji so nameravali prenesti ga na varno. Toda manipeljski vodja je to odklonil, rekoč: »Pustite me tu, pojdite in borite se! Nad po-žganimi hišami Homoljackega Klanca so neprestano žvižgale krogle iz strojnic. S. V. je bil naenkrat sredi skupine upornikov, ki so ga zajeli in odgnali v gozd na griču. Vodja komunistov je stopil k njemu in ga vprašal: »Kdo si?« »Sem milični častnik.« Takoj je bil ubit
Bitka se je nadaljevala okoli zapuščenih hiš Homoljackega Klanca. Manipeljski vodja M. je izpodbujal svoje moštvo, naj vztraja. Neki upornik je zahteval, naj se preda Toda G. je odgovoril s poslednjo ročno granato. Mislil je na edini izhod: Poglobiti klešče obkolit ve in si odpreti pot proti Veliki B... Pk... ter se umakniti h glavnici kolone. Toda zdelo se je, da je sovražnik uganil njegovo namero in že so zaregljale strojnice. Svinčeni dež je uničeval rušeče se zidov je hiš, za njimi pa so bili kakor zagrajeni naši možje. Toda misel izpada ni zapustila G. To je bila edina pot, da bi se Crne srajce lahko izognile zajetju. Noč je potekla v pričakovanju ugodnega trenutka. Neprenehoma se je čulo streljanje. Sovražno orožje ni utihnilo na oledenelem snegu. Ob zori naslednjega dne je manipeljski vodja uvide!, da ni nobene človeške možnosti za odpor. Odločil se je za protinapad. Toda krogla ga je podrla. Toda rana ga ni motila, da ne bi svojih že zdecimiranih legionarjev vzpodbujal k napadu, dokler se ni skupina komunistov pojavila iz bližnje doline. Kruto so ravnali ž njim in ga pobili. Nekatere Crne srajce, ki so bile zajete in ki so se pozneje osvobodile, so pripovedovale o podrobnostih zadnjih trenutkov obeh junaških miličnih častnikov: Pričali so o njunem stoičnem zadržanju. Oba sta umrla z imenom »Mussolini« in »domovina« na ustih,
srajc v Homoljacku Klan-ure v smrdljivi kleti
Vsaka Crna srajca, ki se je udeležila bitke na Homoljackem Klancu, bo jutri s ponosom pripovedovala o svoji odise-jadi. O teh straneh, pisanih s krvjo in žrtvovanjem, je pripovedoval Crna srajca Emilio M... Njegov doživljaj priča o izrednem junaštvu in hladnokrvnosti.
Emilio M. je bil v sredini kolone, ki je v noči 1. januarja 1942 nastopila naporno pot po zasneženi pokrajini proti K... Pri napadu se je vrgel v bližnji obcestni jarek in pričel streljati. Nato je počasi prečkal cesto, nekaj metrov dalje je zagledal hišo, deloma porušeno po ognju. Zasedle so jo nekatere Crne srajce. Nov napad ga je spravil med to zidovje. Toda ostalo je zato le zelo malo časa, zakaj uporniki so ga vzeli na tarčo, oglašajoč se s peklenskim ognjem. Moštvo, ki se je zateklo sem, je bilo primorano zapustiti hišo. Emilio M. se je skril za grmičevje. Kmalu je bil s štirimi tovariši zajet. Odvlekli so ga v bližnji gozd. Tam mu je bila sporočena krivda: ker se ni hotel predati. In naložili so mu sledečo kazen: Umre naj od lakote v kleti. Ostali tovariši so bili ustreljeni. Kmalu po razglasitvi obsodbe ga je upornik odvedel v smrdljivo klet v bližnji hiši.
Ob zeri naslednjega dne je opazil, kako koraka ob odprtih vratih isti komunist, ki ga je bil zaprl v klet. Videl je pa tudi, kako hodijo mimo žene in dečki. Ta ali oni deček, ki je dobil za to posebno dovoljenje stražnika, je dal duška svoji radovednosti in pogledal v klet. Zene in dečki so prihajali in mirno odhajali. V bližini pa so razbojniki mučili ostale ujetnike. 2ene in dečki tega kraja razbojnikov niso dali nobenega duška žalosti ali sočutja. Bili so nečloveški, vredni kriminalnih zverin, ki so tako kruto pokazale svoje protiitalijansko in protifašistično sovraštvo. Minil je prvi dan, prvi dan počasne agonije v smrdljivi kleti, kjer naj bi legionar umrl od lakote. Tako je bilo pač določeno: umreti od lakote in mraza za hrbtom komunističnega stražnika, ki je korakal pred vrati te ječe s puško na rami in z nasajenim bajonetom.
Ko je vzšlo solnce, je prosil za hrano, pa je dobil odgovor, naj je zemljo. Legel je v črno blato in zaman skušal zaspati. Straža pa je korakla mimo in se spet vračala po ozkem hodniku. Vsaki dve uri so se stražniki menjavali. In jetnik je v teh kratkih presledkih opazil, da je ostal ob menjavi straže vhod prost. Legionar je tudi videl del zasneženega griča, v ozadju pa košček neba, ki ga je zelo skopo obsevala luna.
Zopet je napočil dan. Jetnik je videl iste dečke in iste žene, kako hodijo brezbrižno mimo kleti. Videl je tudi veliko skupino moških, ki so krenili proti bližnjemu griču. Toda stražnik je ostal pred vrati smrdljive kleti. Ali naj v tej smrdljivi kleti umre od lakote, ne da bi mogel kaj poizkusiti ža rešitev? Bil je obupan, toda ne toliko zaradi lakote, ki ga je mučila, temveč veliko bolj zaradi konca, ki je bil nanj obsojen: prava smrt zveri. Minil je še en dan v tej mučni tišini. Niti pokrnje pušk se ni slišalo. Tudi druga noč je minila, enaka prvi.
Popoldne ob treh je pričelo snežiti. Počasi, žalostno je snežilo, debele snežinke so neprestano naletavale. Toda sneg je nenadoma spremenil smer. In ta igra vetra je prinesla v dušo ujetega M. upanje na rešitev. Naenkrat je stražnik stopil na prag. da se je umaknil snegu. S hrbtom je bil obrnjen proti kleti. M. je zasnoval zadnji udarec: Planil je na stražnika, ga zgrabil za vrat in ga stiskal tako močno, da ni mogel klicati na pomoč. Potegnil ga je v klet in ga davil, dokler ni njegovo telo obležalo na tleh.
M. je vzel puško svoiemu pazn;ku in izginil v snežnem metežu. V prvih nočnih urah je dosegel naše bojne položaje.
Iz pokrajine Gorizie
— Zvezni tajnik Molino si je v sprem-stvu Zveznega pod poveljnika G. I. L.-a ogledal pomorsko kolonijo »Kneginja Iolanda« v Gradu, kjer je 300 dečkov ter taborišči G. I. L.-a v Romansu in Villanovi.
— Studijske ustanove »Benlto Mussolini«. V okviru razpisanih studijskih ustanov »Benlto Mussolini« so bile priznane gorizijskemu Zveznemu poveljnistvu štiri ustanove: 1000 lir za organizirane mladeniče višjih srednjih sol; 1000 lir za orga-
nizirane mladenke višjih srednjih sol; 500 lir za organizirane dečke nižjih srednjih Šol, 800 Ur za organizirane deklice nižjih srednjih šol.
— Nesfode. 9-letni Frane Lekar iz Ani-sce v Colliu al je pri padcu z drevesa zlomil desno nogo; 10-letni Bruno Buseta iz ulice Bile 11 se je med igro^zaletel v ograjo m se je poškodoval na desnici; desnico si je obžagai med delom 17-letni Franc Corsic iz MoDcoroca. Kmetovalec Franc Tur k iz Rifemberga je padel ped voz. Ima zlomljeno levo nogo. 11-letna učenka Livija To-p ličar iz ulice Tuni si 20 se je med igro poškodovala na levem komolcu. 19-letni delavec Rudolf Biagi iz Straccis si je med delom ranil desnico in levico. 15-letni kmetski sin Marijan Vuga iz Moncorone 69 si je pri padcu zlomil desno nadlahtnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnici.
— Smrtna nesreča pri deln. 13-letni Ar-mando Lugan iz Chioprisa se je pri žetvi udaril tako močno ob mlatilnem stroju v trebuh, da je obležal nezavesten. Kmalu po prevozu v bolnico je umrl.
Ustanove za gojence GIL-a
Za šolsko leto 1942/43 so predvideni za prosilce gojence akademij in kolegijev Gil-a sledeči natečaji:
I. Natečaj za podelitev 143 študijskih ustanov, ki bodo takole razdeljene: Vojna akademija Gil-a v Rimu 6, Pomorski kolegij Gil-a v Venezii 5, Pomorski kolegij Gil-a v Brindisiju 5, Letalski kolegij Gil-a v Forliu 5, Liktorski kolegij Gil-a v Rimu 46, Učiteljski ženski kolegij Gila- v Orvio-tu 6, Ženski kolegij za dirigentke Gil-a v Firenzi 6, ženski kolegij za poveljnice Gil-a v Venetu 6, Kolegij za zborne inštruktorje Gil-a v Vicenzi 6, Kolegij za zborne instruktorke Gil-a v Bergamu 6, Kolegij Gil-a za vojaško specijalizacijo v Bolzanu 17, Pomorski kolegij Gil-a »Cara-cciolo« v Sabaudii 17, Kolegij za dirigente in funkcionarje Gil-a v Citta di Castello 6, Kolegij za dirigente Gil-a v Rietiu 6.
II. Natečaj za 12 študijskih ustanov podeljenih od ustanovv. »Bruno Mussolini* glavnega poveljstva GU-a. Ta natečaj bo podeljen sicer z različnimi modalitetami. toda v istem času. Teh 12 študijskih ustanov bo razdeljenih takole: Letalski kolegij Gil-a v Forliu 6, ženski kolegij za dirigentke Gil-a v Firenzi 1, Kolegij za zborne inštruktorje in instruktorke Gil-a v Vicenzi in Bergamu 2, Ženska akademija Gil-a v Orvietu 1, Akademija Gil-a v Rimu 1, Kolegij za dirigente in upravne funkcionarje Gil-a v Citta di Castello 1.
Za pojasnila se je obrniti na Zvezno poveljstvo v Ljubljani, ulica Vittorio Ema-nuele III. št. 28.
Nove stanovanjske hiše v Zagrebu
Zagreb, 21. julija Letošnja gradbena sezona v Zagrebu se ne razvija pod najugodnejšimi okolnostmi. Kljub temu pa grade v Zagrebu več javnih in družabnih poslopij, tlakujejo se ceste in razširja kanalizacijsko omrežje. Zlasti mnogo grade v Zagrebu stanovanjskih hiš, In sicer v vseh delih mesta. Velika gradbena delavnost je razvidna najbolje iz podatkov o gradbenih dovoljenjih. Letos je bilo izdanih že 100 gradbenih dovoljenj, in sicer eno za petnadstropno stanovanjsko hišo, eno za štirinadstropno, tri za trinad-stropne, štiri za dvonadstropne, 25 za eno-nadstropne in 5 za pritlične hiše. ter dve dovoljenji za tovarne. Ostala dovoljenja se nanašajo na manjše gradnje, na obrtne delavnice, skladišča in podobno.
Tudi za nadzidavo je bila Izdanih več gradbenih dovoljenj. Eno dovoljenje je bilo izdano za nadzidavo četrtega nadstropja, eno tretjega, dve drugega in štiri prvega. Dovoljene so bile tudi nadzidave v eni kavarni ter izdanih več dovoljenj za dozidave. Vse te hiše in poslopja se že grade. Največ dovoljenj je bilo izdanih v aprilu, torej v začetku gradbene sezone. Poleg novih poslopij, ki jih grade pospešeno, so bila dovoljena tudi lani začeta poslopja. Povsem je bilo dograjenih več poslopij, ki so za nje že izdana uporabna dovoljenja in sicer za eno petnadstropno, za pet štirinadstropnih, za dve trlnadstropni, za štiri dvonadstropni, za 31 enonadstropnih. za 2 pritlični hiši in za eno tovarno. Izdana so pa tudi uporabna dovoljenja za več manjših poslopij ter nad- in dozidav. S tem se bo stanovska beda v Zagrebu znatno omilila.
Celokupna vrednost novih stanovanjskih hiš. ki jih grade zdaj v Zagrebu, znaša 79,062.000 kun. Največ stanovanjskih hiš so začeli graditi v aprilu in samo v tem mesecu je znašala njihova vrednost nad 21 milijonov kun. V znesku 79.062.000 kun pa ni vračunana vrednost nad- in dozidav, ki je tudi znatna. Vrednost vseh hiš in poslopij, kar jih grade zdaj v Zagrebu znaša okrog 103 milijonov kun.
Iz pokrajine Trieste
— Zejrnanjo pri S. Gl&comti. Dne 25. t. m. bo triestinska župnija pri S. Giacomu slovesno praznovala god svojega župnega patrona. Zegnanjske slovesnosti, ki trajajo tri dni, se bodo zaključile soboto zvečer z nastopom pevcev »pueri corales< in s tradicionalno žegnajsko procesijo po Bro-lettu in San Marcu.
— Deževalo je te dni v Triestu in okolici po predhodni hudi vročini, ki je bila zelo občutna. Okoliško kmetsko prebivalstvo je bilo dežja zelo veselo.
— Diplome na triestinskem glasbenem ateneju. Po zaključnih izpitih na glasbene-nem ateneju v Triestu, ki jim je predsedoval profesor kompozicije na milanskem konservatoriju G. F. Ghedini, so bili diplomirani: Eda Martini. Letija Pirini, Anton Rosso, Amedea Segala. Marija Anzolo, Lidija Cesar, Lilijana Peteani, Lucijan Ger-baz, Jurij Cambissaj Flora Benelli, Bruna Bevilacqua, Marija Blanc, Magda Firel-11. Nives Fornasari, Silvana Pavella, Elda Pollaml, Lidija Ritossi, Ana Sila, Marija Tre ven, Irena Weis ln Ubald Coradi.
— Preizkus triestinsklh ln udinskih šahist«*. Nedeljo 26. julija se bodo s pričet-kom ob 15.30 preizkusili v Triestu izbrani uinskl ter trieztinski Dopoiavorovi Šahisti.
— Juto Jo kradel. Organi Kr. kvesture
v Triestu so izsledili 181etnega električarja Vitorja Devetaka iz ulice Moreri v Roianu, Ker je iz nekega lokala v ulici Aplart 26 odnesel več vreč jute, vredne okoli 1000 lir.
— Ponesrečenci. Ko je hotel osemletni Ivan Scarafillo pri ribarnici v Triestu čez nabrežje, je prišel po nesrečnem naključju
pod tramvajski voz. Dobil je poškodbe na glavi in levi nadlahtnici. — Pri delu si je porezal s strojem obe roki 401etni Franc Atolino iz ulice Giulianl 34. — Osemletna Bruna De Biasi iz Prosecca je padla na podstrešju in si poškodovala glavo. — Slična nezgoda je doletela 61etnega Ferrueia Marchettija iz Umaga, ki si je pri padcu med igro zlemil levo nadlahtnico.
— poročili so se v Triestu električar Uvo Bianchi in trgovska nameščenka Ema Zi-vic, finančni brigadir Franc Filograna in uradnica Uršula Cigoi. Delavec Franc To-masi in gospodinja Jolanda Fonda. Zasebnik TJgo Lupieri in uradnica Beatrice Lipizer. Učitelj Mario Foschi in uradnica Lidija Della Bona. Dr. Mario Fusco ter učitelj ca dr. Neda Buffulini.
— Zboljšanje gospodarskoga položaja osebja glavnih skladišč. Zvezni tajnik v Triestu dr. Pisa je sprejel predsednika glavnih skladišč dr. Karla Perusina, ki je poročal Zveznemu tajniku o zboljšanju pravnega in gospodarskega položaja osebja navedenih skladišč, ki bo deležno letnega izboljšanja za 1.120.000 lir.
— Umrli so v Triestu 41-letni Franc Bu-san. 72-letni Anton Vidmar, 60-letni Josip Cergoi. 76-letna Ivana Pilback ter S5-letna Marija Elnu, ki je bila ena najstarejših Triestink.
nt ca
KOLEDAR Danes: Petek, 24. julija: Kristina, Viktor
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Roman zdravnika Kino Sloga: Lov za dediščino Kino Union: Dobrotnik iz norišnice Razstava umetnin Hajka S Lape mika tn Nikolaja Pirnata v obeh razstavnih dvoranah galerije Obersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9 do 12.30 in od 15. do 18.30
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62 in Gartus. Moste — Zaloška cesta 47.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 24. ob 15.: Kralj na Betajnovt. Izven. Zelo znižane cene od 10 Ur navz-. dol.
Sobota, 25.  julija: Zaprto. Nedelja 26. julija ob 17.30: Učiteljica Izven, Cene od 15 lir navzdol.
Ivan Cankar*   »Kralj na Betajnovi.«
Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantor — Pavle Kovic, Hana — Gorinskova, Francka — Kraljeva, Nina — Simčičeva, Krneč — Košič. Maks — VI. Skrbinsek, župnik — Jože Kovic, Bernot — Nakr-t, sodnik — Gorinšek, njegova žena — Ko-vičeva, Lužarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta, kmetje: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdonik in Podgoršek. Režiser: Jože KoviČ.
O   P   S   R A
Petek, 24. ob 17: Krišpin in njegova botra. Red Četrtek.
Sobota 25. julija ob 17.: La Boheme. Izven.
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene
od 24 lir navzdoL Nedelja 26. julija ob 17.: Trubadur. Red
B.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli tokrat izjemoma v petek predstavo opere bratov Riccijev »Krišpin in njegova botra« v zasedbi: Krišpin — Primožič, Mirabolan — Anžlovar, Fabrizio — Janko, Asdrubale — Zupan, Contino — Li-pušček, Bortolo — Simončič, Aneta — Mlejnikova. botra — Golobova, Lizetta — Polajnarjeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja-' Rado Simoniti. Inscenacija po zamisli režiserja Primožiča.
Gostovanje Zlat« Gjungjenčeve. V soboto bo gostovala v partiji Mirni v Puc-cinijevi operi »La Boheme« Zlata G juri-gjenčeva. Ostala zasedba je naslednja: Rudolf — Lipužček, Marcel — Janko, Mu-setta — Polajnarjeva, Schaunard — Dol-ničar, Collin — Betetto, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlovar, Parpignol — Kri-stančič. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti.
Radio Ljubljana
SOBOTA. 25. JULIJA 1942-XX0 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Priljubljene pesrnd. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Kvartet harmonik Bo-lognese. 12.40 Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 13 Napoved časa
— poročila v itabjanščmi, 13.15 Poročido Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — orkesiter vodi dirigent Angelini 14 PoročiJa v italijanščini. 14.15 Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec — lahka glasba. 14.45 Poročila v italijanščini. 15 Pokrajinski vestnik. 17.10 Nove plošče »Cetra«. 17.55 Habjan Albina: Reševanje utopljenca in obešen ca« — predavanje za gospodinje. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Valček, 20 Napoved časa — poročna v italiianščind. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v sloveo-ščrni. 20.40 Vojaške pesmi. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: »Njivica«, opera v 5 dejanjih — spisal C. GoJdoni, u<?Lasbifl Ermanno Woif Ferrari. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po operi: Poročitla v italijanščini.
OTROCI MED SEBOJ Ivica in Mirkec se igrata. Mirkec vpraša Ivico: — Ali bi hotela postati moja žena? — Seveda bi, — odgovori Ivica. Mirkec sede, iztegne noge in pravi: — Zena, očisti mi čevlje. /
PO SVOJE JE RAZUMEL Jaka pade s čresnje. Pokličejo zdravnika.
— Kaj mi pa bo zdaj zdravnik? — vpraša Jaka. — Pregledati te hočem m ločiti. — Bežrte no, pustite to reč. Vi da bi me ločili.
, Kako pa veste, kaj mi je? Mar ste že kdaj padli s Čresnje?
fitev. 1&7
»SLOVENSKI ItARODc, petek. 24. julija 1942-XX.
Stran S
Vpliv lege Emone na razvoj Ljubljane
V sedanji Ljubljani se Se vedno kaže
ulic
Ljubljana, 23. julija Pisali smo že, kako razlagajo nastanek in razvoj Ljubljane nekateri zgodovinarji. Vsi ne »oglašajo, a upoštevati je treba vse sodbe. Nekateri dokazujejo, da je Ljubljana nastala, ne da bi na njen nastanek in razvoj vphvala Emona, ćeš, Emone tedaj že zdavnaj ni b:lo već, ko je zaieia rasti srednjeveška Ljubljana na Jesnem bregu Ljubljanice in med obema naseljema ni bilo nobene zveze. Zopet drugi raziskovalci pa opozarjajo na mnoge značilnosti sedanje Ljubljane, ki so nastale po njihovi sodbi pod vplivom lege Emone in cest, ki so držale iz utrjenega mesta
Ilirsko naselje
Ko govorimo o Emoni, navadno mislimo na rimsko naselje. Toda ime tega sta-roveškega mesta toimačijo kot ilirsko, to se pravi, da so Rimljani že našli naselje nekje v bližini, če ne na istem kraju, kjer so sezidali potem svoje mesto. Učenjtiki nam pa zatrjujejo, da prvotno ilirsko naselje nikakor ni atalo na istem kraju kakor poznejša rimska naselb.na. Rimljani so skrbno izbrali kraj za svojo vojaško postojanko, saj ni vseeno, kje stoji vojaška naselbina. Lega Emone je pa bila tudi v resnici srečno izbrana, tako da je bil kraj dobro zavarovan. Ali si morale mislit: ugoJnejšo lego? Na jugu in delno na vzhodu je mesto ščitilo veliko, neprehodno JBarje, na vzhodu Ljubljanica, razen tega je pa bila postojanka še v območju sedanjega Gradu In Rožnika; na Gradu so bile nedvomno utrdbe, tako rekoč prednje straže, tako da so gospodovale nad veliko okolico. Dovolj je pa znano, da je Emona imela še moćno obzrdje, saj so njegovi ostanki še zdaj precej dobro ohranjeni na Mirju.
Talni načrt Emone
Kako velika je bila Emona in tudi kakšna je bila, je bilo precej točno ugotovljeno. Največ zaslug za to ima znani arheolog dr. W. Schmid. S smotrnim delom v več letih, in sicer od 1909 do 1912 ter posebej 1. 1916 so raziskovalci pod vodstvom dr. Schmida odkrili talni načrt Emone skoraj v vsem obsegu. Ugotovljeno je bilo celo, kje so ležale posamezne ulice in stala številna poslopja. Na podlagi tega raziskovalnega dela je biio mogoče izdelati model Emone, ki nam nudi precej jasno sliko rimskega naselja. Dr. Schmid je tudi natančno opisal Emono in spisu so bili priključene številne slike. Zato ni ugibanje, če govorimo o posameznih cestah, ki so držale iz Emone. Točno je dognano, kako so bile usmerjene glavne ceste in kje so ležale. Mesto je bilo sezidano v obliki pravokotnika in pravokotne so bile tudi njegove ceste. V pravem kotu so držale ulice in ceste iz mesta v smeri jug-sever in vzhod-zahod.
Usmeritev ulic sodobne Ljubljane
Kot geograf razpravlja o razvoju Ljubljane vseuč. prof. Anton Melik (Razvoj Ljubljane, GV, 1930), glede na vpliv talnega načrta Emone. Predvsem opozarja na bivšo Dunajsko, zdaj Bleiweisovo cesto, ki je imela isto obliko ter lego tudi v prejšnjih stoletjih; posebnost je njena pre-močrtnost, kakršne nimajo srednjeveška mesta. Se tem bolj presenetljivo je, da se ta cesta nadaljuje v ravni smeri v Selen-burgovi ulici in Gradišču. Melik posebej naglasa, da je bila ta cesta tudi v prejšnjih stoletjih skoraj prav tako široka kakor dandanes. Z izkopavanji so dognali, da je ta cesta istovetna (to se pravi, da je njena naslednica) starodavne rimske ceste, ki je držala iz Emone čez Trojane v Norik in gornjo Panonijo. Ni brez razloga, da je tuli Tržaška cesta premočrtna. Tudi ta cesta spada med glavne rimske ceste. Pisec nas opozarja na značilnost, da so jo prejšnja stoletja ljudje imenovali enostavno »cesta«, kar tudi ni brez pomena, saj nam posredno dokazuje, da gre v resnici za zelo staro cesto, kajti znano je, da so dobili številni kraji pri nas, sezidani ob starih rimskih cestah, odnosno ob njihovih
trasah, ime prav po teb cestah. Nobenega dvoma torej ni, vsaj za ti cesti, da ležita v isti smeri in na istem kraju kakor v emon-ski dobi. Ce p? jiiamo dve tako pomembni cesti usmerjeni tudi dandanes, tako da sta prava os sodobne Ljubljane, to ne more biti brez pomena za usmeritev drugih ulic in zlasti ne za razvoj mesta na emonsklh tleh.
Glavne emonske ceste
Kje so bila mestna vrata Emone, so skušali raziskovalci ugotoviti tudi čim bolj točno. Na severni strani so bila mestna vrata pred sedanjim uršulinskim samostanom. Schmid je domneval L 1913, da so bila južna vrata malo severno od sedanjega križišča Tržaške in bivše Rimske ceste. Sodil je, da je moral biti glavni vhod točno v sredini zahodnega in vzhodnega emon-skega zidu. Ce ugotovimo, kje so bila mestna vrata, lahko zanesljivo doženemo, kje so ležale glavne ceste in kako so se križale v samem mestu. Talni načrt Emone je zelo podoben rimskemu vojaškemu taboru, kar kažejo njene ceste in vsa lega mesta, Podolžne ceste, cardines, v smeri jug-sever, leže vzporedno z obzidjem, de-cumani (prečne ceste) pa pravokotno na nje. Mesto je imelo torej podolžne In prečne, meisebojno pravokotno ležeče ceste. Glavna podolžna cesta, ki se je imenovala cardo maximus, je ležala, kjer je dandanes Gradišče; vezala je glavna severna vrata z južnimi. Proti severu se je nadaljevala
zunaj obzidja, na jugu pa je prenehala kmalu, ker so bila tla mehka. Glavna prečna ulica, ki se je imenovala decumanus maximus, je vezala v mestu panonsko cesto z italsko. Panonska cesta je držala na Dolenjsko, italska pa na Nauportus in v Aqui!ejo. Kje je ležala glavna prečna cesta? Točno ni mogoče ugotoviti njene lege, domnevajo pa da je ležala na kraju Rimske ceste ali blizu ob nji. Ime »Rimska cesta« pa nam ne pove toliko, kakor bi morda kdo pričakoval. To trne je dobila namreč šele I. 1876. Kje so bila zahodna dekumanska vrata? Schmid je nadaljeval svoja raziskovanja Emone 1. 1916 in ugotovil, da niso bila točno v sredini zahodnega mestnega zidu, temveč nekoliko bolj proti jugu. Razen tega je bilo ugotovljeno, da je bila glavna dekumanska cesta mnogo širša kakor druge emonske ceste. Forum je bil v kotu, kjer je zdaj stik Goru pove ulice in Ceste 29. oktobra (prejšnja Rimska cesta). Tam je bila glavna dekumanska cesta še posebno široka. Niše pa točno dognali obsega foruma in ceste. Med Borštnikovim trgom in začet-
kom Tržaške ceste lezi Cesta 29. oktobra izven lege nekdanje glavne dekumanske (prečne ceste), ker so bila zahodna mestna vrata malo severneje, v spodnjem delu pa leži današnja cesta najbrž povsem v smeri glavne emonske ceste, kar sklepajo po starinskem kanalu, ki so ga odkrili na Napoleonovem trgu in ki je iržal ob Salen-drovi ulici proti Ljubljanici.
Zelo pomembno križišče
Nedvomno vas zanima, kje je bilo v Emoni najpomembnejše križ šče. Iskati ga je treba tam, kjer je križišče še dandanes, čeprav nima več tako velikega pomena — ob (stiku Gradišča z bivšo Rimsko cesto. To križišče je dandanes zelo zoženo in promet otežuje še tramvaj. 2e dolgo je zelo aktualna razširitev križišča, regulacija ceste v Gradišču; podreti bi morali hišo, ki na desni strani stopa daleč v križišče. Prav tej oviri je treba v veliki meri pripisovati, da se ni začel čez to križišče bolj usmerjati tranzitni promet. Sicer je pa bila tudi Rimska cesta neprimerna za tranzitno cesto, zato so Tržaško cesto zvezali z Dolenjsko po Aškerčevi ulici. Dunajska cesta ni mogla dobiti zveze po Gradišču z zvezno cesto proti Tržaški ali Dolenjski cesti prav zaradi tega, ker je križišče med Gorupovo ulico in Gradiščem tako tesno. Na tistem kraju, odnosno blizu, je bilo v emonski dobi veliko razpotje glavnih cest, ki so držale proti Italiji, dolnji Panoniji, gornji Panoniji in Noriku.
Obzidje in jarki
Na usmeritev ulic Ljubljane so nekol ko vplivali tudi jarki in obzidje Emone. Pri
raziskovanju tal Emone so naleteli tudi na sledove emonskih obrambnih jarkov. Tako je Schmid oikril na Mirju, zunaj obzidja, dva vzporedna, precej široka jarka. Drugih jarkov ni omenil, s tem pa ni rečeno, da jih ni bilo več. Povsem zanesljivo je, da je bil jarek tudi vzdolž severnega obzidja, kar so ugotovili na vrtu uršulin-skega samostana. Melik pravi, da ob obzidju (samostanski vrtni zid je sezidan na temeljih em enakega obzilja) poteka nekakšna do 5 m široka terasa, ki predstavlja očividno cesto ob vnanji strani obzidja, povsem slično kot jo je ugotovil Schm.d na Mirju. Nato sledi vzporedno ped precej strmo ježo gotovo nad 20 m širok, enoten jarek, ki zavije okrog ogla rimskega zidu proti jugozahodu; tu potem takem nista vidna dva vzporedna jarka, marveč le eden, a ta zelo širok in tuli znatno globok. Proti vzhodu neha šele pri uršunlfn-ski cerkvi, ki je postavljena točno po dolgem na jarek. Ako si ogledamo pred cerkvijo za nadaljevanjem emonskega jarka, se nam odpre presenetljivo destvo, da leži ravno v njegovi črti podolžna os Kongresnega trga. Tudi Kongresni trg je tedaj nastal na rimski zasnovi (podčrtali mi); ta prostor je ostal očividno kot širok jarek nezazidan in ko so kapucini v sedanji Zvezdi osnovali svoj samostan, so zgradbe ter vrt razmestili ravno do jarka.«
že iz podatkov razvidimo, da sta lega Emone in njena ostalina vplivali mnogo bolj na razvoj Ljubljane kakor se zdi na prvi pogled. Ta vpliv je pa b:l še globlji, kakor nam lokazujejo raziskovalci. O tem se bomo nekoliko pomenili še ob drugi priliki.
DNEVNE VESTI
— Odlikovanje. Srebrna kolajna je bila podeljena v spomin junaško padlim legionar jem miličnikom: Crna srajca Albert Scassa iz LAquile, 136. legija Crnih sra;ic;
senior Fiore Rafael iz NapoUja, 30. legija Črnih srajc; centurijov Ferrario Pranco iz Milana 30. legija Č. s.; skvadristični voja Romanzo Arnaldo iz Voghere pri Pa-viji, 10. bataljon C. s.; vodja manipla Rodim Cesare iz Erhe pri Comu 16. bataljon Ć. s.; vodja manipla Sguazzini Čamilo iz Pavi je, 30. legija č. s.; črna srajca Peter Franeini iz Matere 155. batal;on c. s.
— Junaške smrti je umrl v Montenegru poročnik Julij Riboii, star 23 let, rodom iz Castelleona. Bil je vnet pripadnik milanskega fašija.
— Na polju slave je padel na afriškem bojišču podčastnik Anton Pavan iz Milana. Pokojni Pavan je bil vnet pripadnik fašija.
— Občinski sluga, ki je kradel nakaznice. V Torittu pri Bariju je bil aretiran 42 letni občinski sluga Franc Clrillo, ker je ukradel iz občinskega prehranjevalnega urada 80 živilskih nakaznic. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. 35 živilskih nakaznic je bilo spet dobljenih nazaj, za ostalimi se poizvedbe nadaljujejo.
— Trije tipi tirolskih klobučkov. V smislu posebnega razglasa korporacijskega ministra se bodo lahko tudi vnaprej izdelovali takozvani tirolski klobučki zi prvovrstnega blaga in v predpisani obliki treh tipov.
— Smrt uglednega znanstvenika, v Milanu je umrl univ. prof. Mihael Catalano. Dolgo vrsto let je predaval na vseučilišču v Torontu. Bil je glavni nadzornik v ministrstvu za ljudsko vzgojo. Znan je bil kot zgodovinar in odličen poznavalec orientalskih narodov. Bavil se je z znanstvenim delom, napisal je tudi obširno delo o Japonski.
— Ker so odtegnili večje količine žita redni potrošnji. V Macheriu pri Milanu sta bila aretirana brata Ivan in Karol Sala, ker sta odtegnila redni potrošnji 180 kg žita. Aretirana sta bUa tudi brata Emil in
Alojz Gerdei iz Ceriani Laghetto, ker sta odtegnila redni potrošnji 150 kg pšenice in rži.
— Senatna komisija za javna dela se je
sestala v Rimu pod predsedstvom senatorja De Vita. Komisija je odobrila urbanistični zakon, nadalje zakonske osnutke, ki se nanašajo na plovbo po jezeru Iseo, na delovanje narodnega zavoda za hiše drž. uradnikov, na novo zvezdarno v Tusculu, na regulacijski načrt Povije in ljudsko stavbno gibanje.
— Zastopniki G. I. L.-a španski gostje. V Madrid je prispelo zastopstvo G. I. L.-a; člani zartopstov so gostje španske vlade. Ogledalo si bo razne madridske ustanove ter znamenitosti. Iz Madrida bo odpotovalo v Valencijo, kjer bo zaključek večdnevnega poučnega potovanja. V Madrid je prispelo tudi 27 sinov bivših italijanskih le-gionarjev. ki so se bojevali v ŠDanski vojni.
— Padla z drugega nadstropja in ostala pri življenja. 311etna Terezija Imberti iz ulice Ausonio 3 v Milanu je čistila šipe na oknu drugega nadstropja, ko je izgubila ravnovesje in padla v globino. Na Čudežen način je odnesla le laž;e poškodbe.
— Razstava japonskih noš v Milana. S pristankom japonskega poslaništva v kvi-rinalu in predsednika društva prijateljev Japoncev barona Pompeja Alolsia bo organizirana jeseni v Milanu zanimiva razstava japonskih noš, japonskih ročnih del ter japonskih gledaliških krink.
— Izžrebate nagrade. V seriji 24a zakladnih bonov: dve nagradi po 100.000 lir za štev. 269.954 ih 1,720.919. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 670.150; 814.620; 1,380.678 in 1,634.432. Nagrade po 10.000 lir za štev. 346.13; 341.342; 392.768; 493 050; 707.542; 796.067; 1,037.650; 1.148.909. V seriji 25a: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 314.820 in 1,037.762. Štiri nagrade po 50000 lir za štev. 102.790; 133.348; 774.112 in 1,761.625. Nagrade po 10.000 lir za štev. 5901, 153.002; 345.259; 411.173; 512.310; 758.174; 818.371; 959.623; 1.063.045; 1,118.073; 1.324.094; 1.500.212; 1,860.431; 15.960; 220.915; 345.320; 413.050; 565.2T7; 763.995.
— S kamnom v kovčegu v hotele, s perilom Is hotelov. Na poseben trik se je specializiral 581etni Cesare Razzetti is a*n«H» S težkim kamnom v kovčegu je prestopil prag raznih hotelov v raznih mestih. Teža kovčega naj ne vzbuja nezaupanja. Ko pa je zapuščal hotele, je imel v kovčegu nakradeno hotelsko posteljnino in perilo. Po
večkratnih posrečenih poizkusih drugod se mu je v Brescii sreča odpovedala. Razkrili so ga in zaprli. Vsi njegovi grehi so prišli na dan.
— Tudi njen tretji mož je umrl tragične smrti, v namakalnem kanalu Del Dottori pri Monfalconu je utonil 631etni poljedelec Josip Marussi. Z njim je izgubila trikratna vdova Nina Moimas svojega tretjega moža. Vsi trije so umrli tragične smrti. V tepežu je bil ubit 1. 1906. njen prvi mož Ivan Furlan. L. 1911. je utonil v istem kanalu in točno na istem kraju njen drugi mož. Cez 31 let mu je sledil v žalostno smrt njen tretji mož J. Marussi.
— 201etna mladenka je spremenila spol. Pred  civilnim  sodiščem  v  Milanu  je v
1 obravnavi zadeva, v kateri gre za uradno ] izjavo o spremembi spola 20!etne Angele M. Njen oče navaja v zadevni vlogi, da i so se v zadnjem času porajale pri njegovi hčerki spolne spremembe. Zaradi tega je napotil hčerko k nekemu zdravniku, ki je potrdil moške značilnosti na 201etni Angeli M. in ki je svetoval njenemu očetu, da poskrbi za pravni postopek in službeno izjavo o hčerkini spolni spremembi. Spremembe v mladenkinem organizmu so po sodbi zdravnikov zorele v zadnjih sedmih letih. Pred sodiščem se je predstavila Angela M. v ženskem oblačilu. Glas in proporcije rok izdajajo moškost. Njen oče je po poklicu mizar. Zastopnikom tiska je izjavila, da se bo takoj po uradni izjavi o spremembi njenega spola pre-oblekla v moško obleko in da bo odpotovala v kraj, kjer je ne bo nikdo poznal in kier bo pričela popolnoma novo življenje. Iz Angele bo postal Angel, iz mladenke mladen;č. iz neveste ženin, ki si bo moral nevesto šele poiskati.
— Kmetici s« je nasmehnila loterijska sreča s 189.250 lirami. Neka kmetica iz okolice Canavese pri Torinu je stavila štev. 34, 75, 82 in 43 v beneški loteriji ter zadela na vse štiri številke. Prejela je 189.250 lir.
— Sanjske  številke  so  mu prinesle
17.700 lir. Topniški kaporal Ernest Pro-copio je imel lepe sanje, prikazale so se mu skrivnostne številke. Zapomnil si jih ie; ko se je prebudil, si jih je zabeležil. Sel je v poslovalnico Banco 17 na trgu Statuto v Torinu, kjer je stavil temo in kvaterno. Zadel je in loterijska sreča mu je prinesla 17.700 lir. Sličen doživljaj je imel tudi topničar Josip Schiavo iz Mon-telle pri Avellinu. Stavil je na štev. 88, 2, 9, 25 in 6, ki so se mu prikazale v sanjah. Zadel je prve štiri v genovski loteriji, štev. 6 je izpadla. Dobil je 3710 lir.
— Pomembno zgodovinska odkritja v Mantovi. Te dni je pričel z vodstvom restavracije najstarejše cerkve sv. Frančiška v Mantovi odlični arhitekt Aldo Andreani. Legenda pravi, da je ustanovil to cerkev assiški svetniški ubožec. Pri izkopavanju v kapeli je odkril arhitekt Andreani nekatere kiparske drobce in marmorne reliefe s stilnimi značilnostmi iz 1300. Dragocene zgodovinske predmete bodo zbrali v mantovskem muzeju.
— 2500 slikarskih In kiparskih umetnin bo razstavljenih za »nagrado Verona«, ki se poteguje zanjo okoli 1000 italijanskih slikariev ter kiparjev.
— Velika tatvina um rimskem Lidu. Iz neke kabine rimskega Lida je bila ukradena dragocena listnica, v kateri je bilo 1200 lir v gotovini, nadalje čekovni blok zavoda Banco di Narx>li, razne vrednot-niče, zavarovalna polica pri omenjenem zavodu, živilska nakaznica, znamke in dokumenti Dvema osumljenima galantnima gospodoma, ki sta postajala v bližini kabine, so že na sledu.
— Golob preletel 85" km na uro. Pri golob jih tekmah Torino—Milano je doseeel eden od golobov rekordno hitrost 85 km na uro.
— Aleioveeva stoletnic*. Danes dne 24. julija, pr»»d sto leti se je rodil na Ska-ručni za Šmarno goro Jakob Alešovec. Bil je mnogostransko delavec časnikar, pripovednik, prevajalec prirejalec krajših zabavnih iger za gledališke odre in sploh pisatelj, ki je umel svoje dni razveseljevati ljudi zlasti z bolj ali pa manj posrečenimi domisleki, burkami ln dovtipi. Posebno je bil znan spričo svojega precej dolgo vrsto let izhajajočega »Brenclja v lažnivi obleki«. Na ta hunv>rf»tični list kakor tudi na niegovega izdajatelja in urednika se marsikdo starejših Slovencev gotovo ie spominja. Alešovec je kot oslepel siromak umrl dne 17. oktobra 1901 v Liubliani.
— Knjig* o napada Mvie Jugoslavije. Ta dni je iztta knjig* o napadu bivaš Jugoslavije, ki jo je napisal Ivo Balentović
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave oo delavnikih ob io. in 1815. ob nedeljah in praznikih ob 10.3O.   14.30.   16.30 U) 18.30
AlAU HA t K A  —   I fcLfc.fr Ol\ *2-4J
Globoka življenjska drama o zdravniku, ki se je sam po nedolžnem obsodil
Čamila Hora — Albrecht Schonhals Marta Andergast
KINO  UNION   — r»:L£FON
Kako nesrečne osrečiti, je problem, ki ga skuša rešiti film
Dobrotnik ii norišnice
V glavnih vlogah: Mlchel Simon, Roman Novarro, Mlcheline Prešle, Jacqueline Oclubac
Al S O SLOiiA — rKLfcJ-ON tl-HU Imenitna burka z najboljšimi komiki
Lov za dediSčino
V glavnih vlogah: Ugo Ceseri, Anto-nlo   Gandusio,   Enrkco   Vlarisio in Clara Calamai
pod naslovom »General je pobegnil prvifL, Knjiga obsega celo vrsto redkih zanim vo-sti. Pisana je v živahnem reporterskem slogu, tako da jo prečita človek z zanimanjem od začetka clo konca Najzan»miyejši so podatki o bombardiranju Beograda, da-lje opis pobega generala Simovića z mlađan kraljem iz Beograda do samostana Ostroga, potem pa v Nikšič in Jeruzalem.
V knjigi je opisana tudi zadnja seja ministrskega sveta v Beogradu. V nji so objavljene sike, ki sploh še niso bile objavljene. Knjiga se naroča pri Press Importu v Zagrebu in stane 30 kun.
— Predavanje o vzhod nI fronti v Dubrovniku. V prostorih Doma ustaške mladine v Dubrovniku je predaval te dni hrvatski legionar Pero Kojakovič o svojih vtis h z vzhodnega bojišča. V širokih potezah je prikazal položaj na bojišča in v Sovjetski Rusiji. Pomudil se je zlasti pri nekaterih momentih iz borbe, ki se je je uielež 1 z drug.mi hrvatskimi legionarji.
— Hrvatski državni uradniki in ustaški pokret. Po Zagrebu se je zadnje dni govorilo, da morajo biti vsi državni uradniki in uslužbenci člani ustaškega pokreta. Te vesti so pa brez vsake podlago, kajti ustaški pokret nikogar ne sili, da se mu pridruži, čtab astaškega pokreta je uradno razglasil, da ni treba, da bi bili državn*. uradn ki včlanjeni v tej organizaciji. Sploh pa ni mogoče, da bi se včlanil kar ves stan. V ustaški pokret se sprejemajo sarrc poeiinci.
— Gradnja novih železnic na Hrvatskem. Hrvatska gradi več železniških prog, med drugim tudi drugi tir na progi Zagreb— Sutla. Gradi se nova železniška proga Banjaluka—Ukrina Na progi Črnomelj—Vrbovsko so dela večinoma že končana. Projektira se nova železniška proga Okučani— Banjaluka. Trasirajo se pa naslednje nove proge: Plitvičko—Senjska, Zepče— -Sara je vo, Tešanj—Ješah, Golubovac—Zlatar, P.a-nova Jaruga-—Garešnica in Brčko— Tuzla.
V Vrapču pri Zagrebu se gradi nov tovorni kolodvor. Izdelani so tehnični elaborati in končane priprave za gradnjo železniških mostov na progi Karlovac—BTiač (4), Metkovič—Ploče (1) in Banjaluka—Ukrina (2). Železniške postaje č*o razširili odnosno popravili v Zaprešiču. Savskem Ma-rofu, Kutini, Oštarijah, LepogJavi, Brodu, Borongaju, Novi Gradiški, Gragaliču, Bož-jakovini, Sesvetih, Stubičkih toplicah, Bjelovaru, Poljani, Dugem selu, Zaboku, Krapinskih toplicah, Varaž linu in Zagrebu. Gradi se tudi nova železniška proga Karlovac—Bhač. V Sarajevu bo pa razširjena delavnica državnih železnic.
— Radijski naročniki na Hrv it.i'ietn. Mednarodni urad za radio v Ženevi je objavil najnovejše statistične podatke o razširjenju radia po svetu. Iz nr!h je razvidno, da je Hrvatska po številu radijskih naročnikov na 25. mestu v Evropi. Manj ladijskih naročnikov kot Hrvastka 'majo samo Maroko, Palestina, Tunis, Sirija-Liira-non in Island. Po številu ra lijakih nareč-nikov je na prvem mestu v Evropi Nemčija, ki jih ima 15,843.144. Sorazmerno s številom preb-valcev ima pa največ ladijskih naročnikov švedska, kjer pride na € milijonov prebivalcev 1,500.000 radijskih naročnikov ali 159.84 na 1000 prebivalcev.
— Prva filatelistična razstava v Osijeku. Hrvatsko filatelistično društvo v Osijeku je sklen:Jo na svečani seji prve obletnica hrvatske neodvisnosti prirediti v Osijeku filatelistično razstavo, ki ho od 5. do &. avgusta. Med razstavo se bo uporabljal poseben žig za kuverte z znamkami po J kune. Te znamke so že prišle 10. t. m. v promet. Na njih je slika os.ješke župne cerkve sv. Petra in Pavla
— Proslava 7001etnlce Zagreba. V soboto je bila v Zagrebu redna gremijaina seja pod županovim predsedstvom. Na dnevnem redu je bilo vprašanje proslave 7o01etnice Zagreba, proglašenega za svobodno in kraljevsko mesto. O sporedu proslave se bo še sklepalo.
— Za sirote padlih mornarjev. V Aquili je bila ctvorjena poletna »Kolonija 9. maja«. Za koristno ustanovo sta dala pobudo glavno poveljništvo G. I. L.-a in ustanova za pomoč sirotam. Kolonija 9. maja je namenjena predvsem sirotam v vojni padlih mornarjev. V njej letuje sedaj 350 o-trok iz vrst vojnih sirot od 6. do 12. leta.
— 100.000 tlpnih kole«, s julijem so pričeli predajati po nekaterih mestih Italije nova tipna kolesa v skladu s svojčas objavljeno odredbo. V tromesečju julij—september bo na razpolago za nakup 100.000 tip-nlh koles, razen tega še primerna količina koles (tricikljev) za prevoz blaga. Računati je, da bo dosegla letna proizvodnja 400 do 500 tisoč tipnih koles. Cene so določene sledeče: splošna kolesa za moške in ženske 750 lir; športno kolo 900 lir; mladinska kolesa 620 lir; triciklji za prevoz blaga 120O lir in 1500 lir; močnejši prijazni triciklji 1800 in 2400 lir.
— Z gosmi se je Igral In utonit oletni Bruno Dionisl iz Bresse pri Udinu se je skupno z bratcem dvojčkom igral v bližini kanala Ledra. Ob vodi so bile goske, pa se je z njimi igral. Stopil je globlje v vodo, ko je hotel zajeti eno izmed gosk. Struja ga je potegnila s seboj. Kmetovalec Anton Zuliani je potegnil fantka iz vode, vendar so bila vsa reševalna prizadevanja zaman. Mali Bruno je bil mrtev.
— Nesreče. V ljubljanski bolnici ae zdravijo naslednji ponesrečenci:   Jožef Odar,
11 letni sin krojaškega mojstra 'z Ljuo!Jane, je pri igri padel ter si zlomil levico. Martin Ilovar. 441etni kovač iz D N». v Polju si je poškodoval desno oko. Ivan Kokovsek, 491etni posestnik iz Ljubljane, se je na polju pri delu sunil v trebuh ter se precej resno poškodoval. Ivana Ogrioa, 491etnega delavca iz Ljubljane, je ugriznil konj v levico,
IZ LJUBLJANE
—lj Na dri. klas. gimnaziji so bili v sredo završeni višji tečajni izpiti. Uspehi so bili nad vse pričakovanje ugodni, kajti izmed 96 kandidatov in kandidatinj je izdelalo 29 z odliko 30, 21%), 93 z dobrim in prav dobrim uspehom (64, 73*.o), dva kandidata imata popr. izpit (2,08;> o). Izdelali so v a)Cristof ZJatka (oprošč. ustn. izpita, z odi.), Cerne Marija, Cerne Terezija (Opr), Cižman Mirijam, Grum Marija (Opr.), fludnjk Tamara (opr.), Kreč Marija (opr), Lavrič Draga, Macarol Vera (opr.), Majcen Vidojka, Majcen Živa, Malovrh Ro«a (opr.), Osana Marija (opr.). Ostanek Marija (opr.), Plivelič Jolanda, podgornik Zdenka (opr.), Puppis Nada, Rovšek Pij a. Schaubach Krista, Slokar Nada (opr.), Strzar Milica (opr.), škrabar Danica (opr.), Trpin Noemi, Trstenjak Marija (opr.), Ve-lfkonja Ivana (opr), Zaje Jadrnnka; — iz b) Gosra Peter, Kovač Ciril, Kovačič Ervin, Pezdirc Bogomir, Pire Bogomir (opr.). Pokoren Danijel (opr.). Prebil Vladimir, Sfiligoj Dušan. Uršič Stanislav (opr.), Velkovrh Janez in Vodopivec Valentin (opr.); iz c) Arnež Ivan Hladnik Ignacij, Hojs France, Pipan Anton, Rus Franc (opr.), Simoneti Henrik, Simnovec Slavko, Stepec Boris, štrancar Marijan, Vene Stojan in 2umer Jožo 'opr.*; iz č) Berce Oton. Bogataj Mihael (opr.i. Je vit var Božidar, Jurca Alojzij, Kamušič Dimitrij (opr.), Kolarič Stanislav, Marinko Peter (opr.), Mlinar Cigale Marijan (opr), Mrlak Janez (opr.), Muster Jože, Sobočan Franc, Segula Ivan, Sturm Jože. Ziger Na-dislav (opr.) in Slovša Alojzij (priv.); — iz d) Cuber Vekoslav, Glavan Franc, lic Alojzij, Jezernik Maksimilijan (opr.), Jež Milan, Kolenec Janez, Kostelec Marko (opr.), Kotlušček Jože, Murnik Božidar, Pezdicek Franc, Strle Milan, Skerlj Stanko, Sušteršič Janko, Terglec Engelbert, Zajec Jože in Zupančič Mirko; — iz e) Artač Ivan, Bergant Ivan, Cankar Jože, Goršič Ivan, Groznik Franc. Hiibscher Franc (opr.), Jerman Andrej, Mlakar Franc, Novak Bogomir (opr.), R^mic Bogomir (opr), Šinkovec Tit, Zaje Feliks (opr.) in Glinšek Ignacij (priv.).
Izpitom je predsedoval min. odposlanec
prof. Enrico Domiani.
—lj Ribji trg. Mehčani se zelo zanimajo
za ribe in danes so z vnemo posegali po
polenovki, ki je bila po 30 L kg. Naprodaj
je bilo še nekaj prekajenih skus po 38 L
kg. Zdaj bi ljudje radi kupovali tudi žabje
krake, morali pa bodo potrpeti, dokler se
ne bodo začeli udejstvovati zopet naši »žu-
barji«.
—lj Nadaljevanje dela za razširitev ceste pri šentjakobskem mostu. Jeseni smo poročali o razširitvi Grudnovega nabrežja na vogalu ob šentjakobskem mostu in ob Trubarjevi ulici. Tedaj so začeli podirati pritlično poslopje poštnega ravnateljstva. Poslopje je zoževalo cesto na vogalu tako, da se nista mogla srečati dva voza, razen tega je pa bilo križišče Še nepregledno in cestni ovinek zelo oster. Za poslopjem je precej velik vrt, ki je zavzemal dragocen prostor. Podrli so približno polovico poslopja, kolikor ga je segalo najbolj na cesto, in pridobili dovolj prostora za cesto in hodnik. Zdaj so delavci zaposleni pri ravnanju tal ln ureditvi razširjene ceste.
—lj Tudi včeraj se je vreme kujalo. Vreme se noče in noče ravnati po naših napovedih. Kadar koli napovemo iepo vre-me, se nebo pooblači. Včeraj smo pričakovali, da bo konec neprijazne vremenskega režima z nenavadnim hladom. Dopoldne je res sijalo sonce kakor je prav poleti, popoldne se je pooblačilo vse nebo in pihal je hladen veter. Začelo je že prž.tl ln bali smo se, da bo zopet deževalo. Veniar se je zvečer zopet zjasnilo in davi je bilo vreme najlepše. Ne moremo pa seveda reči, ali bo tako lepo ves dan.
Zakonska zvestoba med Štorkljami
V živalskem vrtu v Leipzigu stoji v kletki štorklja-samec z razmesarjenim hrbt-tom. Sredi aprila je našla štorklja v Rohrbachu blizu zdravilišča Lauslck na svojem starem gnezdu samca. Naslednjega jutra se je pojavila še samica. Nezvesta štorklja je odletela in približno čez teden dni se je vrnila z drugim samcem. Hotela sta zasesti gnezdo. Toda naletela sta slabo. Samec in samica, ki sta bila zasedla staro gnezdo, sta se bila odločno uprla. Tedaj je pa pustila štorklja svojega drugega kava-lirja in šla gnezdit s prvim. Navidez je bilo s tem vse urejeno. Zapuščeni samec je moral odleteti. Toda čez nekaj dni se je vrnil in krožil nad gnezdom, v katerem so že bila jajca. Končno je prišlo do krvavega spopada. Pri te peneč se je moral zopet umaknrti. Pozneje si je hotel še enkrat priboriti dozdevno pravico do samice, pa je bil znova premagan. Naslednjega dne ga je našel neki knvet ob poti vsega razmesarjenega. Polil ga je z mrzlo vodo m ko je prišel nesrečni zaljubljenec k sebi, ga je odnesel v živalski vrt. Vidimo, da poznajo tudi štorklj« zakonsko zvestobo.
RUBENSOVO PRESENEČENJE
Nekega dne je vstal stari Rubers iz groba in odšel v Rubensovo dvorano dvornega muzeja.
— Zelo lepo, — te dejal. — toda povejte mi, gospod ravnatelj, kdo je vse to naslikal? _
PRI ZDRAVNIKU
Bolnica: Gospod doktor, rekli ste ml, naj pokažem jezik, zdaj ga pa sploh ne pogledate.
— Da, je že v redu tako. Hotel sem namreč napisati recept.
HIPERTROFIJO SRCA in opešan je srca vam zmanjša in ozdravi redno pitje »Ambroževe medice«, ki jo pristno dobite le v Medar-bL Ljubljana, Židovska ulica 6.
Stran 1
*St,OVEl?SKI 1TAROD«, petek, 24 JnTJJa lfr4z-XX.
Bivša krčma Evrope se zda] posti
Bter. 167
Bern: Palača Narodne knjižnice
Takole opisuje neka nemški potnik
svoje vtise in doživetja s potovanja po Švici:
Na jedilnem listu kolodvorske restavracije v Baslu bi ne biio omeniti nič kaj posebnega, razen da je izredno dolga. Toda ak> ka. črnolasa natakarica, ki hoče pokazati svoj poklic rudi na zunaj s koicetnizn, s čipkami obrobljenim predpasničkom, drži predoi*jo in preveč očitno svojo drobno, zagorelo dekliško roko na gornjem robu gastronomske ga vodiča. Tako je moral pogled gosta, prav kar prispevnega v Švico, skoraj prisilno s>lediri vedoči kretnji roko. Našel je skromno beležko: »Da ne bo nesporazuma, obveščam svoje cenjene goste, da lahko seveda tudi v bodoče dobivajo mesne jedi. Izvzeti so samo običajni brezmesni o*nevi.«
To se je zgodilo v prvih dneh tistih zgodovinskih brezmesnih tednov, ki jih ima zdaj Švica malone že za se bo; in ki so skoraj s silo elementarnega dogodka razburili i duhove 4 milijonskega prebivalstva in ki jih še vedno razburjajo. Seveda, če bi hoteli samo na podlagi tega dogodka smeje zanikati v Baslu vprašanje »A'K se Švica zdaj posti?«, bi storili pravim razmeram krivico. Ko sem namreč sedel, na omejitve navajeni popotnik iz Nemčije, čez nekaj dni udobno za mizo neke bernske družine, so prinesli večerjo, ki jo postavijo morda včasih na mizo tudi v Gdansku ali VViirzburgu: Okrog nizke skled k:e redkvic so se skkvpaii v pisan, toda skromen venec črn kruh. parad iž-rta mezga in rjava orehova čežana — sama klasična švicair&ka nadomestna jedila. Le lo-
za konzum mesnih izdelkov iz lastnih zalog.« Stranke, stanovske organizacije in tisk so začeli takoj protestirati proti temu ukrepu. Že prej je pa prestrašeno prebivalstvo navalili o na mesnice in prodajalne mesnih izdelkov ter pofcupiflo vse, kar so premogle. Kritiki sq pa kmalu dobili zadoščenje. Me-rodajni mož v švicarskem prehranjevalnem uradu je odstopili.
Kakšen je pa v resnici položaj glede prehrane Švice? Meso, maščobe, sir, sladkor, testenine, stročnice itd. so že več mesecev strogo racionirane in obroki so deloma še manjši kakor v Nemčiji. Obrok mesa za junij je znašal 750 gramov. V trgovinah z živili ob Ženevskem jezeru tudi ne dobiš krompirja. Vlada je sicer previdevala za leto 1942-43 povečanje z žitom zasejanega polja za 10X).000 ha, vendar pa utegne postati položaj glede preskrbe prebivalstva s
krahom ▼ doslednem času kritičen. Čebula, ki so je zdaj polne nekoč s pestrimi rožami zasejane gredice bernakega Zveznega doma in dolgo vrsto krompirja pred palačo švicarskega zunanjega ministrstva niso torej nobene kaprice, temveč resen znak. da je vrgla vojna svoje sence tudi na deželo gora in jezer. Švica, ki je bila a svojim letnim dotokom nad 1,500.000 tujcev nekoč krčma Evsope, se mora zdaj sama postiti.
Zaenkrat seveda ni še nobenega resnega povoda za pritožbe ki debel naslov neke švicarske ftustracije: »Švicarska narod se pokori« mora biti vsaj t očeh mozemcev nekoliko pretiran. Čeprav je namreč grenka čokolada izginila n izložb in trgovin, čeprav ni več v izložbah šunk ali klobas, nudijo pekarne in slaščičarne še vedno mnogo neracioniranm dobrot. Sadje, sočivje ki ribe pa nudijo gospodinj« dovolj priHke da se izogne nevšečnostim vojnega časa. Poleg tega pa daje švicarski sistem racioniranja slehernemu konzumentu na prosto izbiro, da se odloči za takozvane jedilne kupone namestil običajnih žtviiskm nakaznic. Kdor se odloči za te kupone in ne vzame nobenih drugih živilskih nakaznic, dobi 5 kuponov dnevno. Po dva mora oddati v penzionih ali restavracijah za obed ali večerjo, en kupon je pa potreben za zajtrk ali južino. Dovoljeno je torej jesti trikrat dnevno. Ker imajo menda hoteli in velike restavracije izdatne zaloge, ni treba biti imetnikom jedilnih kuponov v skrbeh zaradi puha ne.
Vendar se pa plačilni mnogih restavracij zdaj ne morejo pritoževati, de bi biti prezaposleni, čeprav so jedilni listi še vedno obsežni. Pogosto sede le redki gostje med mnogimi nezasedennnt mnzaiiu. V* nasprotju z dohodki švicarskega meščana niso samo pretirano vrse/ce cene v restavracijah, temveč se tisk in kupujoče občinstvo pritožuje tudi nad previsokimi cenami sočivja. In nič ne kaže. da bi se v tem pogledu kmalu kaj izpremenilo.
Poslanstvo milanske Scale
Z izvirnim, izbranim jesenskim opernim ter koncertnim sporedom bo svoj svetovni umetniiki Sloves Se poglobila — Prvenstvo sodobnih opernih skladb
Basel: Palača mednarodne banke
nec z mlekom je bal izredno velik in odgovarjaj je deželi planin. Masla sploh ni bilo, da o klobasah, siru ali jajcih niti ne govorim.
To so raki ekstremi, ki pa vendar označujejo sedanji položaj Švice v pogledu prehrane. Po pečenki dišeč a atmosfera dobrih hotelov in tujskih restavracij, je prav tako resničnost, kakor mršava in na maščobah siromašna miza švicarske meščanske m delavske družine. Oba brezmesna tedna pa nista postala samo izdaten vir, iz katerega so črpali listi gradivo za živahno polemiko, temveč sta dobila za mnoge Švicarje že davno pomen važnega političnega ali vsaj socialnega vprašanja.
Besedilo naredbe, ki je dvignila v javnosti toliko prahu, je še zdaj povsod nabito in objavljeno: »Od 8. julija ob 0.0 do 22. julija do 5 zjutraj je prepovedana vsaka prodaja in nakup mesa in mesnih izdelkov vštevši mesne konzerve. Prepoved ne velja
Milano, 19. julija ^ Svetoven sloves uživa milanska Scala. Sem so uprte oči vsega gledališkega, opernega snovanja. Stopiti na oder slavne Scale, je daljni sen vsakega mnogo obetajočega mladega pevca, ki čuti v sebi umetniško sillo. Soala je kakor simbol operne veličine, njenega vekotrajnega čara in neminljivega slovesa. Njen vsakoletni repertoarni spored je odsvit sodobnega umetniškega okusa in poudarka, sodobnih glasbenih vzorov in teženj. Tudi za novi repertoar milanske Scale je veliko zanimanje, marsikatero drugo operno gledališče bo v izboru predstav sledilo vzgledu Scale. In novi repertoar je že sestavljen, priprave za jesensko operno sezono se polno razvijajo. Naše gledališko in glasbo ljubeče občinstvo se bo nedvomno za-nimalo za dela, ki pojdejo v novi sezoni čez oder milanske Scale. Zato naj v preglednih obrisih predočimo našemu kulturnemu občinstvu izbrana uprizoritvena dela, priprave in organizacijo za nove uspehe, nove operne zmage.
Če si ogledamo operna dola, ki bodo uprizorjena od 3. oktobra naprej v okviru jesenske operne sezone, potem opazimo, da so nastale v izboru del globoke spremembe. Te spremembe so najbolje karakterizirane z označbo, da je ta nova jsenska sezona dejansko sezona sodobne opere. Odločilna so bila pri repertoarnem izboru navodila ministra za ljudsko kulturo, ki poudarjajo potrebo uprizarjanja sodobnih, popolnoma novih ali vsaj malo znanih oper. Ministra za ljudsko kulturo so vodili pri tem povsem jasni, tehtni razlogi, ki so pomagali do zmage znani tezi o prvenstvu sodobnih oper. V osnovnem kriteriju novega repertoairnega izbora milanske Scale je tudi prvenstvo onih sodobnih, manj znanih opernih del, ki se odlikujejo z glasbo, ki vpliva v plemenitem, žlahtnem, nežnem smislu, ki pa ne sme občinstva tiranizirati.
Ta načela je novi upravnik Scale maestro Cario Gaitti sijajno uveljavil. V jesenskem repertoarju je zajel tri italijanske opere ki tri tuje opere. Kot prva se navaja Ghedi-nijev »Kralj Hasan*. Ghedicii je poln mladostne ustvarjalne sile. Je nedvomno med najbolj priznanimi tvorci in skladatelji sim-
fonične in komorne glasbe. Njegov »Kralj Hasan« je doživel svoj odrski krst v Benetkah, Na Scali bo dirigirali to zanimivo sodobno opero. Previtatli, ki bo tudi režiser. Glavni sodelujoči bodo Pasero. Tasso, Par-meggiani, Cloe Ekno, Marchi, Lušse.
Druga napovedana opera je »Žena kača«. UgLasbil jo je Caseiia, ki je njegov sloves tesno povezan z meledramsko revolucijo in čigar sloves sega tudi v inozemstvo zaradi njegove moderne glasbe m pa zaradi posebne glasbene kulture, ki navdihuje njegove skladbe. Tudi njegovo »Ženo kače« bo dirigiral slavni Previtaili, vod&n-i interpreti bodo Ca*rad«ttijeva, Fcrrauto. Nessi, Za-gonara, Maugeri, Luise, VaneMi m Salsedo. Režija bo v rokah Renata Simonija.
Potem »Vihar«, pomembno operno delo Lattuade. popularnega skladatelja, ki ume s svojo mladostno invencijo razodeti nežna človeška čustva. »Vihar« je bil prvič uprizorjen pred dvajsetimi leti. Dirigent je bil tedaj Fallooi; topot bo dirigiral Angelo Qu esta, sodelovali bodo odlični umetniki ga. Oltrabella kot Miranda, Aefisova kot Ariele, nadalje Botri, Zagon ara m Reaii. Režira! bo mladi  Pepino Marchioro.
Sledile bodo tri opere nešitalijanskih skladateljev: Honeggerjeva »An fione. Bartokova »Čudoviti mandarin« ki Orffova »Car-mina Buran a c. Prvi dve bo dirigiral maestro Albert o Črede, tretjo pa maestro Bohm. Honegger in Bartok uživata evropski sloves v glasbenih krogih. Orff je manj znan. Njegova opera razodeva svežo ustvarjalno silo, ki bo delala čast nemški glasbi. Zanimivo je. da bo Honeggen jevo m Orff ovo opero režiraj Schuh od dunajske državne opere. S tem bosta obe še pridobili na svoji umetniški, uprizoritveni veljavi.
Vodstvo milanske Scale pa je položilo rudi koreografske naloge v novi jesenski operni sezoni v varne, sijajno preizkušene roke Pri Bartokovem »Čudovitem mandarinu« bosta sodelovala slavna koreografa z rimske Kraljeve opere Miloš ter Erika Hanka. Svoje odlične sposobnosti, svoj mladostni zanos v oblikovanju koreografskih lepot bo lahko izpričala Regina Colombo. učenka Ji-je Ruska je. Uveljavila bo v svoji stvar it vi
slog svoje vedske učiteljice. V .Viharju« pa bo vodimo sodelovala v koreografskom deki znana Vana Bušotini s Scale.
Končno naj pripomnimo, da je poskrbljeno tudi za nove scenične. oprem ne domisle-ke, obenem pa naj posvetimo nekaj vrstic se orkestru slavne Scale, ki sloni na njem precejšen delež veličine ter slave milanske Scale. O tem sploh ni dvomiti, da bo sijajno virtuozno izvežbani orkester tudi v novi jesenski sezoni s svojim kvalitetnim sodelovanjem zagotovil navedenim operam prodoren uspeh. Velike naloge, ki ga čakajo jeseni, pa ga ne morijo, da ne bi v poletni sezoni velikodušno služili kraljici — glasbi. V avgustu bo namreč sodeloval na lucemskem gfasbenem festivalu s štirimi simfoničnimi koncerti in drugimi izvajanji.
V programu jesenske sezone pa je še iz-
vajanje šestih simfoničnih koncertov. Njihovo vodstvo je poverjeno trem italijanskim
in trem nemškim glasbenikom. Spored simfoničnih koncertov' se bo pestro prepletal s sporedom navedenih oper.
S tem široko in globoko zasnovanim re~ pertoarnhn sporedom je vodstvo milanske Scale hotelo podčrtati umetniško stremi ie-nje, ki gre za tem, da se sodobna meJodranv ska dela povežejo v zaporedni vTStitvi a vzvišenimi prvinami simfonične glasbe. Tako se najskladncje prepletajo sodobni glasbeni vidiki z glasbenim klasicrzmom. Obenem pa je hotelo čim v crne j c služiti \^ičastnjrn tradicijam milanske Scale, katere sloves se bo rudi z novim jesenskim repertoemim ki koncertnim sporedom utrditi, poglobil ki po> mno2 i L
Leon Daudet umrl
Težka izguba za francoska književnost in politiko
V Parizu je umri ona dan siavm francoski
književnik in politik Leon Daudet. star 75 let, Njegofvo življenje je b^lo zelo burno in plodno. Pokojni je bil ena najmarkantnej-ših postav francoskega živi jenja v zadnjih
desetletjih. Njegovo delo je posegalo na najrazličnejša polja. Bil je eden naj boljših romanopiscev, duhovit, oster kritik, neustrašen, odločen publicist ter globok trezen politik. Bil je sin slovečega književnika Al-phonsa Daudeta.
2e v zgodnji mladosti je začutil Leon Daudet r sebi željo po kulturnem dedu. Dovršil je medicinsko fakulteto, toda lotil se je književnega in političnega dela, pri tem je pa ohranil zanimanje tudi za medicinsko psioolotlca vprašanja. Kot zaveden nacionalist in monarhist je ustanovil leta 1907. ro-jaJastičm pokret »ActJon Franc atasa Na čelu tega pokreta je vodil odločno borbo % republikanci in komunisti kot antisemit ni nacionalist se je takoj navdušil za fašizem in nacionalni socializem videč v njih čisto ideološko smer, ki lahko edina privede do izboljšanja sedanjih razmer.
Daudet je bil izredno ploden, saj je napisal nad 80 romanov, novel, književno kri-ticnjh razprav, poli tičnih esejev ter člankov o medicini in psihologiji. Napisal je tudi »>oje spomine. V romanih je čist umetnik, globok psiholog, oster satirik in neumoren kurturrri raziskovalec. Izmed njegovih romanov so najbolj znani »Le vovage de Shakespeare«, »Les morticolesK, »Les deux etre-intes«, cLes porlamenteurs«, »Les prrmaires«, »Le tit de Procruste«, Daudet je združevaS v sebi vse vrline globoke francoske kulture in neumornega francoskega ustvarjalnega duha. Bil je prvovrsten stilist, močna samonikla umetniška osebnost velikih ustvarjalnih sil, širokega obzorja m neizčrpne domišljije. Hitro in na svoj sten način je doumel vsak problem ter mu dal lepo književno obliko. Za francosko književnost in politiko pomeni njegova smrt težko izgubo.
Sofija pridno gradi
Sofijska občinska uprava si kljub vojni z vso vnemo prizadeva nadaljevati zasnovani gradbeni progTam. Letošnji mestni proračun se je zvišal od 640 na 865 milijonov levov Že to je dokaz, da si mestna uprava prizadeva dvigniti življenjski standard prebivalstva. Najbolj pereče je v Sofiji trenutno stanovanjsko vprašanje. V mestu zelo primanjkuje stanovanj. Zato je mestna uprava sklenila zgraditi letos nov stanovanjski okraj, kjer bo na razpolago 700 vzornih stanovanj. Za to potrebni gradbeni materijal je že kupljen.
Poleg tega namerava mestna občina zgraditi novo magistratno poslopje in čim več mestnih kopeli. Eno novo mestno kopel so nedavno izročili njenemu novemu namenu. Zgrajeno bo tudi pet novih šolskih poslopij. Velika pozornost bo posvečena zgradnji vodovodnega omrežja kanalizaciji in tlakovanju cest m ulic. Letos bodo v Sofiji gradili tudi nove tržnice. Pripravlja se tudi ustanovitev modernih dečjih in mladinskih domov, omeniti je treba še novo bolnico za tuberkulozne, ki bo v kratkem otvorjena in ki je v nji nad sto postelj. Denarna sredstva za vsa ta gornja dela bo črpala občina večinoma iz dohodkov mestne elektrarne, kupljene lani od belgijske družbe.
Džin
V športnem življenju je potrebna za dosego posebnih uspehov tudi posebna fizična moč. Slabiči redko dosežejo večje uspehe. To pa ne velja za najznačilnejši japonski sport džiu-diicu, izvirajoče iz časov samurajev. Kdor goji ta sport, ne potrebuje posebne moči, ker gre pri njem bolj za spretnost in izurjenost kakor za moč. Komur so znana temeljna pravila tega sporta, se lahko tudi uspešno bori proti mnogo močnejšemu nasprotniku,
Džiu-džicu goje zdaj milijoni Japoncev. Njegov glavni zagovornik je prof. Jigaro Kano. On je dosegel izredno tehnično usposobljenost in na temelju nje je postavil
nova pravila za dosego največjih uspehov. Posledica njegovega prizadevanja je bil enoten sistem, ki se zdaj splošno poučuje. Prof. Jigaro Kano je ustanovil tudi največjo hi zdaj vodilno ustanovo džiu-džicu sporta »Kodokan«. Pod okriljem te ustanove se Izobražujejo tudi novi učitelji te športne panoge.
Džiu-džicu se pa na Japonskem ne poučuje samo v Kodokanu, kjer je poleg moških tudi mnogo žensk. V japonskih šolah se uči na tisoče fantov In deklet že od zgodnje mladosti dziu-dzica na čisto znanstveni podlagi Po pravilih Kodokana Je v tej športni panogi 10 stopenj napredka ln kdor doseže deseto stopnjo, velja praktično za nepremagljivega. Toda le redki dosežejo najvišjo stopnjo. Celo sami učitelji »Kodokana« so komaj na sesti stopnji. Džiu-diicu pa nI samo način samoobrambe, temveč obenem šola za dosego največje usposobljenosti na vseh poljih človeške prizadevnosti.
SKOTE SO PREKOSILI
Zima. Večerni pomenkj v makedonski vasi. Prihajajo drug za drugim, izmenjavajo se pozdravi in zavzemajo mesta. Kar stopi gospodar k luči in jo ugasne,
— Zakaj pa to? — ga vpraša nekdo iz družbe.
— Čemu nam pa bo luč? Videli smo se že, kramljamo pa lahko tudi v temi.
Čas je hitro mineval in treba je bilo po, sloviti se. Gospodar stopa zopet k luči, da bi jo prižgal. Kar se oglasi nekdo: — Počakaj no malo.
— Zakaj naj bi čakal?
— Hlače moram obleči,
PROFESORJEVA RAZTRESENOST
Profesor pregleduje in popravlja domače nalo-ge. V prvem zvezku manjka pivnik. To takoj zabeleži pod nalogo, potem pa vzame iz drugega zvezka pivnik in posuši z njim svojo opazko v prvem. Pivnik pa pozabi vzeti iz prvega zvezka. Potem začne popravljati nalogo v drugem zvezku in zopet zabeleži, da ni v njem pivnika. Opazko posuši zopet s pivnikom iz sledečega zvezka. Tako gre do konca in profesor ves ogorčen ugotovi, da v nobenem zvezku ni pivnika.
D. Du Maurieri
50
Prva žena
Roman
V načinu, kako je govoril, je bila neka smešna ndržanost, ki me je spominjala moje lastne plahosti. Mahoma sem se vprašala, ali ni bil morda zaljubljen v Rebeko. Njegov glas je bil docela tak, kakor bi ga bila imela jaz, da sem bila na njegovem mestu. Ta misel mi je odprla široko polje novih domnev. Frank Crawley, ta plahi, spodobni človek, ne bi bil razodel svoje ljubezni živi duši, najmanj pa Rebeki sami.
»Zase se zelo bojim, da ne bom v veliko pomoč, ako pride ples res v razpravo, c sem rekla, »Prire-diteljskih zmožnosti mi docela manjka.«
»Saj ne bi bilo treba, da bi vobče kaj delali,« je odvrnil. »Vaša vloga bi bila v tem, da ste vi sami in da predstavljate niso.«
»To je od vas zelo vljudno, Frank,« sem dejala, »bojim se le, da niti tega ne bi zmogla.«
»Jaz pa mislim, da bi vam izvrstno uspelo.« Dragi Frank, zmerom ga je bila zgolj obzirnost in spoštljivost. Na pol sem mu kar verjela.
»Boste govorili z Maksimom zastran plesa? sem ga vprašala.
»Zakaj ne bi govorili vi? mi je vrnil vprašanje za vprašanje
tem.«
»Ne... Sama ne maram govoriti o
Molčala sva in stopala dalje po drevoredu. Zdaj, ko sem bila premagala svoj odpor ter izgovorila Rebekino ime, najprej proti škofovi ženi in nato še proti Franku, me je gnalo, da bi nadaljevala. Nekam podžigalo me je in me navdajalo s čudnim zadoščenjem.
Se trenutek, pa si ne bom mogla kaj, da ga ne bi spet izrekla.
»Pred nekaj dnevi sem bila spodaj na obali,« sem začela. »Tam, kjer so pečine. Jasper je bil podivjal in je brez konca in kraja lajal na nekega siromaka, ki ima takšne bebaste oči.«
»Bena mislite?« Frankov glas je bil spet naraven. »Venomer se potika tam po bregu. Ubožec je, a nikomur ne stori nič zalega; ni se vam ga treba bati.«
»Oh, prav nič se ga ne bojim!« Za hipec sem tiho pobrundala, samo da bi se ohrabrila. »A tista hišica očitno razpada,« sem nadaljevala kakor tja v en dan. »Morala sem stopiti vanjo po košček vrvice, da sem privezala J as perja. Posoda je vsa plesniva, knjige vse pokvarjene. Zakaj se temu ne stori konec? škoda je.«
Vedela sem, da bo takoj odgovoril. Sklonil se je, da si zaveze trak pri čevlju. Jas sem se ta čas delala, kakor da ogledujem neki list na bližnjem grmu.
»Ko bi Maksim hotel kaj popravljati, bi mi bil že rekel,« je dejal Frank, še preden se je nehal ukvarjati s čevljem.
»Ali je bilo vse to Rebekino?« sem vprašala. »Da.«
Zavrgla sem list, utrgala drugega in ga jela obračati v roki. »Čemu ji je bila tista hišica?« sem vprašala. »Zdela se mi je oskrbljena z vsem potrebnim. Ko sem jo videla z vnanje strani, sem mislila, da je navadna shramba za čolne.«
»Izprva je tudi bila.« Njegov glas je bil umeten in posiljen, glas človeka, ki nerad nadaljuje razgovor o neki stvari. »Potem pa... potem jo je ona tako izpremenila, ko je dala nanesti vanjo pohištvo in posodo.«
Čudno se mi je zdelo, da ji Frank pravi »ona« namesto Rebeka ali gospa de Winter.
»Ali je pogosto zahajala tja?« sem vprašala.
»Da. Oh da, precej pogosto. Malice pri luninem svitu in... druge takšne reči.«
Korakala sva vštric. Še vedno sem tiho pope vala. »Kako krasno!« sem nato z zanosom dejala. »Malice pri luninem svitu in... druge takšne reči.«
Korakala sva vštric še vedno sem tiho popevala.
»Kako krasno!» sem nato z zanosom dejala. »Malica pri luninem svitu mora biti res zabavna stvar. Kaj pa vi, ste se katerikrat udeležili?«
»Enkrat ali dvakrat...« Nalašč sem preslišala njegov pritajeni glas, kakor da se mu upira govoriti o tem.
»Zakaj je boja še vedno tam, ob tistem pomolč-ku?« sem nadaljevala.
»Jadrnico so privezali k nji.« »Kakšno jadrnico? «
»Njeno.«
Čudna razburjenost se me je lotevala. Nisem si mogla kaj, da ne bi nadaljevala izpraševanja. Frank ni hotel govoriti, čutila sem; a dasi mi je bilo mučno in sem se malone zgražala nad seboj, sem vendar poslušala glas, ki mi je veleval, naj ga priganjam, in mi ni dal molčati.
»In kaj se je potlej zgodilo z njo? Ali je bila to tif.ta jadrnica, s katero se je ponesrečila?«
»Da,« je rekel Frank. »Prevrnila se je in ae potopila. In njo je vrglo v morje.«
»Kolikšna je bila tista jadrnica?«
»Blizu tri tone. Imela je tudi majhno kabino.«
»In kako se je mogla prevrniti?«
»V zalivu je časih zelo viharno.«
Pomislila sem na bledo, s penastimi lisami pokrito morje, ki je divjalo onkraj rta. Morda je bil iz kakšne soteske med hribi nenadoma buhnil veter in pograbil malo ladjico tako, da belo jadro ni moglo kljubovati njegovi sili?
»Kaj ji niso mogli pohiteti na pomoč?«
»Nihče ni videl; nihče ni vedel, da je vobče od« plula.«
Ogibala sem se ga z očmi, da mi ne bi čital presenečenja na obrazu. Zmreom sem mislila, da se je zgodila nesreča med kakšno jadralno tekmo, da so bile navzoČne druge jadrnice, Id so prišle iz Ker-ritha, in množica, ki je s skalovja gledala dirko. Niti slutila nisem, da je bila sama.
»A doma so vendar vedeli, mar ne?«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnJ del lista: Ljubomir Volčič — Val t Ljubljani