Posamezne številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak dan, rasven nedelje in pločnikov, oh 1®» uri z datumom nas&ednjeea dne ter stane mesečno D Mr—, za ino- semstvo D flj/.-, P rezidenta« hrvatske »republike* štipi-co, je te dni izjavil, da so bo opozicija še nadalje borila za srbsfco-hrva-tski sporazum in da ne misli na abstinenco. Njen boj bo parlamentaren. Da bo opozicija nadaljevala svojo dr-Žavnopravno kampanjo, je jasno in v toliko tudi sedanje volitve niso rešile naše notranje krize. Treba pa je ponovno podčrtati, da v vprašanju državnega in narodnega jedinatva obstoji v vseh delih države ne glode na pokrajinske, ^jemenske in verske meje tako močna, nktivria, vseskozi zavedna vojska, da je ,°3 za razcepitev države v pederativue ,j0le že sam na sebi brezupen in jalov, o »o. povedale sedanjo voiitve in če bi *a tudi ne povedale, bi pokazal sam j ra«mer, da so s.redo:ožne sile se-i;®?.?6 taiko ojačene, da jim vsa federa-» icna opozicija ,ni in ne bo kos. Za t.a-'O Preureditev države jc zdaj žo veliko Prepozno in kdor misli, da bomo šli po šestih ali sedmih letih državnega dela aza^k izhodišču 1. decembru 1918, ta mo udporocm, ki nc bi nastal sa- imiiili D ,' amtpaik tudi v prečanskih ned ogledne: kali tika d,ržav„cga^n Ji?J6,l:; raxP^1 ?°' izključuje fedeimcUo o -Te$l.u*tv.ft enih mej, kakor ESK SSTr mm in drugod popolno pravieo do enake samoodločbe. Vprašanja. Bosne, Vojvodine im Macedonije pa se v federativni državi sploh ne da rešiti, ker ne bo nikdar noben zaveden Srb dovolil, da bi nastala Velika Hrvatiska s pokrajinami, kjer jo živela s tol o tja srbska tradicija-tudi Davidovič ne bo šel na staroavstrijske trialistične limanice. Boj proti državnemu jedinsfrvu. proti nedeljivosti Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, boj za plemenske federacije in pokrajinske avtonomije je popolnoma zgre šen, kajti po 1. decembru 1918 so Srbi, Hrvati in Slovenci toritorijalr.o nedeljivi in kdor bi jih hotel razdeliti, bi izzval najostrejše boje tor spravil državo na ■rob propada. Žalostno je. da opozicija tega ne vidi in da postavlja srbsko-hrvat-siki sporazum na nemogočo podlago. Kakor se republika ne bi ustvarila z enim volilnim rezultatom — kot mislijo nekateri naivneža — temveč s svinčenimi kroglicami in z bratomornimi boji, tako se tudi cepitev države ne bi dala izvesti, brez ogromnega in usodnega rizika, nikakor ,pa ne brez težkih in burnih pretresi ja jev. Čudimo se, da tega ne uvidijo i^t.i naši ljudje, ki še verujejo v izvedijlivoist federalističnih načrtov. Saj parlament ni vso in v volilnih skrinjicah tudi ni skrita vsa narodna in državna moč. Razen parlamenta še obstoje druge sile, družabne, vojaške in mednarodne, ki vplivajo na potek političnega življenja. Naš parlamentarizem jo jako. mLad, zato ga še čakajo hudi boji, ki so jih starejše države že prebolele. Toda državno iodin-stvo in vladavina nista zgolj zadeva slučajno strankarske konfiguracije v parlamentu, že zato ne, ker sta rojena iz človeške krvi in povzročena od sil, katere so v življenju narodov silnejše in važnejše nego parlamentarne oblike. Zato pravimo, da je boj zoper državno in narodno jedinstvo jalov in sahsko-hrvatslkega spora se ne bo dalo rešiti proti temu osnovnemu državnopravue-mu načelu. Sicer pa opozicija sama ne ve, kako naj reši osnovna vprašanja. — Ko je bil Davidovi,« na vladi, so se nekaj posvetovali o končnem sporazumu, a baš na tein trdem orehu se je njihov režim razbil, kajti nihče ga ni hotel odpreti tako, da ibi se videlo jedro. Danes je dokumentarno ugotovljeno, da je voditelj HRSS — najmočnejše stranke Dn-vidovičove vlade — »motreno sabotiral samo možnost pravičnega in izvedljivega sporazuma ter se sa hrbtom monar- histične in unitaristične vlade dogovarjal z boljševlki. Danes je na njegovem mestu Trumfoič, ki zopet govori o sporazumu. zraven pa trdovratno naglaša velik ohrvatske zahteve, ki pomenijo kapitulacijo Srbstva in kaotične boje v državi. Mi verujemo, da se bo dalo na podlagi načela državnega in narodnega jedin-stva rešiti vse probleme in da bo mogla samo tista opozicija računati z uspehi, ki se bo postavila na to bazo. Svoje dni je bil celo Radič za jedinstvo Hrvatov in Srbov, Trumhid je v tem duhu ministroval v Jugoslaviji in prvotno je bila za državno in narodno jedinstvo Visa hr-vatska inteligenca. Na to stališče se je treba vrniti in z njegove perspektive se odpirajo možnosti zdravega, krepkega razvoja in velikega socialnega 5n gospodarskega napredka. Boj za ureditev države po švicarskem, ameriškem in bogve kakšnem modelu je pa čisto jalov, ker Jugoslovani nismo niti Švicarji niti Amerikanoi niti Angleži in naši sentimentalni teoretiki bodo poprej šli v grob nego se bo naš narodni mentalitet izpromenil. Kakor pa je boj za preureditev države jalov, tako je .periodna in izdajalska borba radičevcev zn hrvatsko državno samostojnost, za hrvatsko suve-reniteto izven okvirja skupne države. Csii prodesf! Maribor, 18. februarja. Resen, tudi krščanski politik nam je poslal o slovenjebistriškem incidentu pri pogrebu g. Lojzeta Pintarja sledeče vrstice v objavo: Pri nobeni drugi duhovščini ne vidiš toliko nebrzdane upornosti, nestrpnosti neprizanesljivosti kot pri katoliški. Najraje kažejo svojo nestrpnosti pri pogrebih, krstih in sploh pri cerkvenih obrodili’ Slučaj A. Pinterja v Slov. Bistrici je le nov slučaj v nešteti vrsti drugih, ki se dogajajo vsak teden v Sloveniji. Katoliški duhovnik zagleda pri pogrebu pogrebce drugega mišljenja in noče blagosloviti mrliča. Množica čaka celo uro na duhovščino, kaplani pa se škodoželjno smejejo skozi okna, češ, kaj nam morete, zdaj Vats imamo. Drugi so zopet u-makno pogrebu s sprehodom po polju, ali ne pusti zvoniti, z eno besedo: šikane ljudstva na vseh konceh. Orjuna in Sokol imata ravno toliko opravka z vero kot Orel, toraj nič, Ali pa res misli danes katoliška duhovščina, da si je s takim naistopom ie enega inte-ligonta pridobila! Pisec teh vrst je slišal po čisto nič krščanskem nastopu dekana in kaplanov v Slov. Bistrici, kako so se zgražali oisdbno mu neznani gospodje: »Kaj pa je treba farja zraven! Koliko ljudi se pokoplje brez njih! Ali vsi tisti pridejo v pekel! če nam bodo naši kaplani pomagali v nebesa, potem prav gotovo ostanemo tukaj. Nikdar več ne prestopim ceri venega praga. So li to nasledniki onega apostola, ki je klical: »Otroci, ljubite se med seboj!« Kje je tu krščanska ljubezen! Koga hočete kaznovati s. takim početjem! Mar mrliča! Ali imate sploh kako moč nad njim! Ali pa hočete morebiti pridobiti žive! Pa zakaj jih hočete pridobiti! Za vero, ali pa politično stranko!« Kdo je kriv, da se dnn za dnevom veča prepad med duhovščino in inteligenco! Kdo jo intoleranten nasproti drugo-mislečim! Ko bi bila katoliška duhovščina bolj cerkvena in manj politična in z živo vero in « svetopisemskim zgledom nadomeščala to, kar zdaj hoče doseči s političnimi shodi, Orli* in odurnimi napadi v svojih listih, ako bi svojo enostransko in uibogo znanje povečala in prilagodila razmeram časa, bi tudi inteligenca prihajala v cerkev, tako pa ne bo več dolgo, da ne bodo marali riti hribovci poslušati duhovniških pridig. Saj že zdaj pohajajo okoli cerkve. Če se vse to premisli, hočešnočeš, moraš priti do sklepa in reči akoro vsej naši duhovščini: »Clere, cura te Ipsuin«. Ne mečite kamenja na druge in boste imeli največji mir in nihče ne bo mogel da y.era £ešal Leto: VI. — Številka: 40. msmmmmasz m p® svetu. — Himen. Dne 16. trn. sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Mariboru gdč. Matilda Felser, šivilja v Počehovi pri Mariboru in g. J. Šnuderl od Sv. Benedikta v Slov. gor. — Premestitve pri železnici, Šef sekcije v Mariboru inž. Jos. Turbo je imenovan za šefa sekcije Ljubljana Gorenjski kolodvor. — Za prog. nadzornika v Poljčanah je imenovan Ignac Šerbec, v Lazah pa Franc R o t m a n. Za nadzornika gradbene sekcije v Mariboru je imenovan inž. Jančič. — Nov tiskovni zakon. Notranji minister Maksimovič je izjavil zastopnikom Jugoslov. novinarskega udruženja, da bodo pri izdelavi tega zakona sodelovali tudi člani Udruženja. Vesti posameznih listov, da bodo odredbe tega zakona reakcijonarne, niso resnične in se jih ne sme jemati resno. — Zmedena zima še vedno kaže svoje čudne muhe. V alpskih deželah, osobito v Švici, na Solnograškein in v zgornji Italiji, razsajajo silni viharji, ki so na nekaterih mestih prekucnili vlake, pretrgali brzojavne in telefonske vezi ter napravili silno škodo. Viharji še divjajo naprej, suvajo plaze v dolino in sipljejo težke zamete snega. Včeraj so se posebno razdivjali na italijanski obali Adrije in na širokem morju. Pomlad se tedaj bliža v znamenju viharjev in nevihte. Na jugoslovanski obali Jadranskega morja pa vlada po dosedanjih vesteh spomladansko razpoloženje. V Dubrovniku znaša opoldanska gorkota 38° C* Breskve in citrone so v cvetju. — Tajno komunistično tiskarno so odkrili v Beogradu. V nji se je tiskal tajni list »Komunist«. Zaplenili so tudi veliko obremenilnega gradiva, ki ga je dobila komunistična organizacija iz Moskve. Naši komunisti tedaj slejkoprej organizirajo podzemno borbo proti državi irt sedanjemu socialnemu redu, naslanjajoč vso svojo akcijo na nezakonita sredstva. — Koliko je bilo v I. 1924 plačanih neposrednih davkov? Direkcija neposrednih davkov je zbrala podatke o plačanih davkih v 1. 1924. Plačalo se je: v Sloveniji 185 milijonov 933.719.39, na Hrvat-iSkem 289 milijonov 910.802.58, v Bosni in Hercegovini 220 milijonov 727.275, v Vojvodini 363 milijonov 178.627,96, v Dalmaciji 39 milijonov 370.961.12, v. Srbiji in Črni gori 309 milijonov 380.551.83 din., vsega skupaj torej neposrednih davkov 1 milijardo 408 milijonov 506.937. 80 din, — 50% popust na čsl. železnicah za posotnike velesemnja v Pragi. Uprava Praških mednarodnih sejmov v Pragi naznanja vsem interesentom, da ob priliki prihodnjega spomladanskega velesemnja v Pragi (od 22. do 29. marca t.l.) velja za vse posetnike velesemnja i» Kraljevine SHS za potovanje v Prago in nazaj 50% popusta na vseh čsL železnicah (namesto dosedanjih 38%). Navedeni popust velja izključno za posetnike iz Kraljevine SHS in je upati, da bodo tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in ostali krogi iskoristili to izjemno priliko in obiskali v velikem številu Prago in njen svetovnoznani vclesemenj. — Velik dar Rockefellerja naši državi. Te dni je bil sestavljen in potrjen odbor, ki bo upravljal svoto 10 milijonov dinarjev iz sklada znanega ameriškega milijarderja — Mecena Rockefellerja. S tem denarjem bo ustanovljena v Zagrebu higijenska šola, ki bo za naše razmere nekaj povsem novega, njen ustroj pa bo tudi vobče tako originalen, da jih ni veliko na svetu, ki bi se mogle meriti B bodečo zagrebško higijenslco šolo. Šola bo imela posebne oddelke za proučevanje ljudske patologije, za zdravstveno propagando, za socialno medicino, za sanacijo dežele itd. Na nji «e bodo lahko izobraževali v higijenskih vprašanjih vsi javni delavci, zlasti učitelji, duhovniki in dijaki. Tako se dela pimktiČno in bre* fantastičnih programov za socialno, zdravstveno in kulturno povzdigo najširših ljudskih Masti. — Jugoslovanski Narodni dom v San Franciscu v Ameriki. Srbski, hrvatsiki in slovenski izseljenci v Kaliforniji so sklenili osnovati v San Franciscu dostojen Narodni dom', v katerem bi imela prostora vsa naša ondotna narodna in kulturna društva. Koncem januarja so priredili mogočno slavnost, ki ji je prisostvovalo več tisoč naših rojakov s Pacifika. Govorili so po en Srb, Hrvat in Slovenec ter naš konzul v San Franciscu Gl. Jovanovič. Narodni dom bo v kratkem otvorjen. — Profesor srbohrvaščine na londonski univerzi. Profesorski svet King Co-ledge je predložil londonskemu vseučilišču emu senatu, da so imenuje Dušana Subotiča za izrednega profesorja srbsko-hrvatskega jezika in literature. — 250 samomorov je bilo tekom I. 1924 Izvršenih v Zagrebu, — Reforma srednjih šol na Češkoslovaškem. Ker se pri nas često razpravlja o umestnosti ali neumestnosti srednješolske reforme, naj seznanimo čitatelje z zakonskim osnutkom , ki ga je izdelalo Po obsežnih pripravah in številnih anketah in konferencah češkoslovaško ministrstvo prosvete oziroma njegov odsek za srednje šolstvo. Po novem načrtu bo moral vsak kandidat za visoke šole dovršiti osemletni srednješolski študij, tisti pa, ki ne mislijo nadaljevati študij, bodo lahko izstopili po sedemletnem u spešnem obiskovanju srednje šole. Razen normalnega šolskega tipa bo obstojal tudi klasični, slovanski in poskusni tip. Normalni tip bo imel štiri osnovne razrede, nato pa od petega do sedmega razreda dvoje panog: gimnazijo in realko, v osmem razredu pa tri oddelke. N ta način se bo lahko vsak dijak šele po četrtem razredu odločil za gimnazijo ali za realko. Osmi razred bo pripravljal dijake izključno za visokošolski študij. — Ukinjeni g® takezvani predmeti (botanika, mineralogija itd.) in bodo obstojale samo vede (na pr. prirodne vede). — Učenci meščanskih šol bodo lahko normalno prehajali v odgovarjajoči razred srednje šole. Po dovršenem sedmem razredu položi .vsak absolvent zaključni izpit in dobi spričevalo. Po dovršenem o-smem razredu se polaga zrelostni izpit za visokošolski študij (matura). Šolski kroigi se nadejajo, da bo ta reforma u-etreglo mnogim zahtevam in koristila osobito v praktičnem oziru, hkrati pa bo pripomogla, da bodo prihajali na visoke šole samo taki srednješolci, ki so res sposobni in ki se tudi dovolj zanimajo za znanstveno delo na univerzi. Mariihorsk© vesti. Maribor. 18. februarja 1955 •mi Himen. Dne 17. trn. se je poročil v iKranju g. Dore Kostanjevec, sin našega .pisatelja g. Josipa Kostanjevca z gdčno Golarjem 59Wd©wa Golar je ves naš. Njegov korak PO' raz-firih slovenskega slovstva je tako izrazit in odmerjen, da mu spoznaš živo besedo, tudi če ne vidiš imena pred njo. Njeigova osebnost korenini globoko v domači grudi. Kljub kulturi "jo Masti v poeziji skoraj ljudski. V Golarju živi tradicija slovenske poezije, katere naj-čietejši zvoki so se oglašali iz Prešerna, Jenka, Gregorčiča, zgodnjega Aškerca, JKetteja, Murna in Zupančiča. Ta tradicija je cepljena z Golarjevo kmečko, naravno, v svoji mirni preprostosti močno osebnostjo. Samo pesnik, ki je zraščeo z grudo svojega naroda, z njegovim kmečkim1 jedrom, lahko prisluškuje glasovom domače zemlje in utripanju narodnega Krca. Zbog tega rfi mogel Golar zaiti na tuje brazde. Ni postal trobenta te sli one struje. Bil je in jo še vedno svoj in — nacionalen. Odtod ima njegova lirika mehkobo narodne pesmi, ritem domačih logov in njiv, bojo naše zemlje, nagajivost in veselost slovenske govorice! Golar je liričen tudi v pripovednih spisih, vendar pa ga to ne zapelje v o-sladno senzibilnost niti v sanj-ar-sko subjektivnost. Dasi tuintam rad začrta nekoliko romantičnih potez, je v opazovanju ljudi zdrav realist, ki ume njih še-gavoist in najde v kmečkem mil je ju naravne značaje, semintja uprav tipe; njihove življenjsko zgodbe nam podaja s tisto vedrino in jasnostjo, ki karaicteri-zira slovenski tip, — tip, ki neprestano koleba med realističnim in romantičnim elementom ter očituje obeležje bastarda slovansko-germansko-romanske duševnosti. Temu tipu, čigar značilen izraz je pobožnost, za pravo dovzetnost za verske manifestacije, ki radi nje Slovenci slovimo, pv-stoja tisti zadah romantičnosti. ki cu nasledimo v Golarjevi kmečki, Minko Vidmarjevo iz Kranja. .Bilo sre čno! m Osebna vest. Ravnatelj državne trgovske šole v Mariboru g. Mateji Dolenc je s kraljevim ukazom pomaknjen v 5 skupino 1. kategorije s pravno veljavo od 16. septembra 1923. m Kamnik svojemu rojaku generalu Maistru. Včeraj je posetila g. generala Maistra deputaeija kamniške mestne občino m mu o-ficieloo izročila diplomo, s katero ga .je rodno mesto Kamnik imenovalo za častnega tbčana. G. general je tričlansko, deputacijo siprejei z ginljivim veseljem in še vzhičeno zahvaljeval za krasno darilo, ki miu je prišlo iz mesta, v katerem je tekla njegova zibeljka. De putaeija je bila gost Maistrove hiše in jo pozno v noč kramljala ž njim1 o lepem domačem Kamniku. Diploma, ki je danes razstavljena v izložbi g. Šoštariča na Aleksandrovi cesti, je mojstrsko delo našega znanega umetnika g. M. Gasparija. Izdelana v akvarelu nam kaže zgoraj Kranj z njegovo gorato okolico, ob strani pa Muzo, ki drži v eni roki liro, v drugi pa gorečo plamenico. Spodaj je slika Maribora z Dravo. Kot simbol Maistrovih zaslug za narodno svobodo stoji ob strani na meč oprti vojščak in zre pcnois.no čez Dravo v osvobojeni Maribor. Vmes je sledeče besedilo: »Mesto Kamnik imenuje svojega rojaka generala jugoslovanske vojske Rudolfa Maistra ob petdesetletnici njegovega rojstva za nevcnljive zasluge, katere si je pridobil za našo mlado Jugoslavijo, svojim častnim občanom. Osvobodil je s svojo hrabrostjo in odločnostjo že potujeeni Maribor in zavaroval našo severno mejo. Mestna občina Kamnik, 15. aprila 1924. Dr. Karba, župan. V. Škof, svetovalec, Fr. Rebernik, svetovalec«. Okvir je zelo okusno in v historičnem stilu izrezal iz lesa g. Iv. Klemen. Na pročelju stoji starodavni grb mesta Kamnika. m Štiridesetletnico službovanja ,ie pred nekaj dnevi praznoval v krogu svoje d nižine g. Josip Krašovec, pisarniški ravnatelj na mariborskem okrožnem sodišču. Jubilar je goriški Slovenec. Zadnjih 20 let do prevrata je služboval na sodiščih v Gorici, kjer je bila v prejšnjih letih prava domena italjan-ekih pisarniških uradnikov. Bil je prvi med njimi, ki je kot zavedni in v narodnem oziru neustrašeni Slovenec, širil v prostorih sodišča s:loyenski jezik. Zato pa je moral ob prevratu bežati na jugoslovanska tla. Že na Goriškem! je užival sloves kot odličen strokovnjak v pisarniških zadevah. Takratno pravosodno poverjeništvo v Ljubljani ga je zato dodelilo k narodno eksiponiranemn sodišča v Mariboru. Tukaj je imel priliko udejstvovati se v narodnem in službenem o-ziru. Kot pravičen in vesten napram vsem, uljuden napram strankam, 'vživa neomajano zaupanje pri svojih predstojnikih. Za -svojo zasluge je bil odlikovan z redom 'sv. Save V. vrste. Doslej1 je služil že 7. predsedniku kot neposrednemu šefu Je tudi navdhšen in delaven član Jugo slovanske Matice. m Mestna občina in kulturna društva. Iz krogov tukajšnje Jugoslov.-češkosl lige smo prejeli: Juigoslov.-češkcislovaš-ka liga v Mariboru je zaprosila mestno občino, da bi ji podelila iz društvenega sklada! primerno podporo. Občina pa je to prošnjo zavrnila, ne da bi jo bil odsek sploh predložil občinskemu svetu. — Kritiko tega sklepa si pridržimo za drugo priliko, konistatiramo le, da smo pričakovali nekoliko več uvidevnosti. Na češkoslovaškem so baš občine najtrdnej- samo samo Z1AT0R0C ša opora čsl.-jugoslov. lig, ki po svojem delokrogu in vplivu presegajo meje ožjih krajev in vrše važno- propagando, na kateri niso zainteresirani zgolj posamezni slovanofili, ampak tudi gospodarski in politični krogi. Župani so če ne predsedniki, pa vsaj odborniki lig, vse-' kakor pa občine dotirajo ligam primerne zneske. Mariborska liga je tem važnejša, ker vodi češka pot v Jugoslavijo mimo Maribora, vsled česar ima liga temi več reprezentančnih dolžnosti. Za take reči pa je treba vedno kaj žrtvovati in »žrtve« se pri nas plačujejo z denarjem. Denarja pa liga nima, ker ji je članarina edin dohodek. Če je pomen lige v Mariboru obče zna«, ne vemo, zakaj ni ziian ipes^ni občini. Pristavljamo, da je imela Liga! v prejšnjem 'županu g. Grčarju dobrega prijatelja, ki je znal ceniti pomen njene propagande za mesto Maribor. m Ljudska univerza. Jutri, v četrtek ob 19.45 zanmivo predavanje o slovenskih pokrajinah. 39 lepih skioptičnih slik. Predava g. rav.spjtelj Pirc. Pridite v obilnem številu. m Občni zbor pedagoško didaktičnega krožka v Mariboru se vrši dne 27. tm. ob 5. uri popoldne v risalniči deške mešč. šole. Predava strokovni učit. A. Osterc: »Sedanji, stadij no-ve šole«. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. mi »Koenigsmark« v Grajskem kinu. Ponovno opozarjamo, da bo nocoj prva predstava senzacijottalnega velefilma »Koenigsmark«, o katerem bomo jutri poročali kaj več. Rezervirajte si vstopnice, ker bo naval velik. . m Mariborski trgovci se opozorijo, da Je splo'.,/la. bolnica, v Mariboru do 15. marca 1925 razpisalo dobavo vsakovrstnih živil za dobo od 1. aprila do 31. dec. tl. Razpis kakor dobavni pogoji so na vpogled v pisarni trgovskega gremija ter v upravi spl os n e 'bolnice v Mariboru, razpi.« sam pa je objavljen tudi na občinski uradni deski. m Na cesti je umrl. Žalostna usoda najubožnejših proletarcev, ki nimajo na stara leta niti kruha niti strehe, je zade- j la 681etnega Viktorja Bračka, doma iz Rogoznice pri. Mariboru. Rojen v tujem! mestu kot sin kake kmečke služkinje iz naših krajev ali uboge delavske družine, je v mestu zrasel in prebil vse življenje v mestih kot sluga in delavec najnižje vrste. Pred nekaj dnevi je bil odpuščen iz zagrebške bolnice. Napotil se je v Maribor. Tu se je včeraj popoldne okoli 14. ure vzgmdil v Klavniški ulici. Starostno oslabelost in pomanjkljiva prehrana' sta mu vzela poslednje nioei. Med gručo zvedavih otrok, ki go se nabrali okoli njega v tej malo prometni ulici in ob iceni so luč ni luči je v cestnem prahu izdihnil. Službujoči stražnik je sicer opazil gručo otrok okoli nekega človeka na cesti in ko se je prepričal, da je starec! v agoniji, pozval pomoč, vendar pa je poeziji in pripovedki; a jedro je in ostan realistično. Zakaj gibalna moč slovenske duše je odnos do zemlje, zemlja pa je trda resničnost, kalkulacija med kmetom in prirodo — Bogom. Vendar pa Golar ni neoromantik, ni tudi dosleden realist, od impresijonizma pa ga loči izrazito nacionalna nota. Da, Golar je naš, ves naš. Slovenski pajsažist, Rodenbach plus Bazin ali James, Jurčič plus Murn-Aleksandrov, pi-avzaprav pa: Cvetko Golar-. Ko se je pojavil naš Golar s prvim večjim odrskim delom, mi je bilo jasno, da bo najjačja njegova karakteristika nacionalna nota. Dal nam bo naš,e ljudi, take, ki žive v naših vaseh — ne bo pa nas vznemirjal s sicer zanimivimi, a izkenstruiranimi Magdami Alojza Remica in podobno. Golar je imel v očeh poznavalca njegovih spisov dvoje vrlin, ki jih mora. imeti dober dramatik: Predvsem klen jezik, narodni dialog, ki ga zaslediš v vseh Golarjevih pripovednih spisih, potem pa čut za plastičnost značajev in dobro poznavanje dogodkov in situacij v kmečkem življenju. Vrhu tega je Golar preložil veliko odrskih del in pozna tudi gledališko tehniko, ki je žal ne pozna marsikateri naš dramatik. Dasi je »Vdova RmsUnka« avtorjevo prvo večje izvirno dele za oder in čeprav ga je avtor po lastnem priznanju spisal v prilično kratkem času in z lahkoto, ki mu je sploh lastna pri delu — najdemo v tej komediji dokaj vrlin. Nemara bi se dalo pri govoriti tej ali oni podrobnosti, ali v celoti je »Vdova Rošlinka« komedija, ki sicer ne orje novih brazd in ne odpira večnostnih vidikov, zato ustreza namenom ljudske komedije. Krepka je, naravna, brez nemogočih zapletljajev in izkon-struiranih situacij, ljudje nam govore iz nje, ljudje s tisto komičnostjo, ki jo izmišlja največji komik in naj- osebah niti v situacijah ne vidim- nič iz-konstruiranega. K večjemu sta Blažon in Tomažin malce Gogoljevski figuri kakor Dobčinskij in Bobeinskij, vendar pa prav lepo spadata v slovenski milje in dosežeta — če ju na odru ne karikirajo preveč — prijeten efekt. Z njima je hotel avtor nekoliko ironizirati Rcšlinko, ces: razmišljaj malo, v letih si že, da ti prihajajo taki snubci. Sama Rošlinka je pristna Gorenjka, takisto so pristni kmečki značaji vsi ostali osobito Janez terJManiea in Tončka. Take značaje smo sre c alj v neštetih primerih in v najrazličnejših varijaeijah i v življenju i v literaturi; celo Balanta«, romar, berač in ženitovanjski posredovalec — K očk ar o v v Gogoljevi Rusiji, dolenjski berač v Jurčičevih spisih, — celo Balantač je življenjska figura, vzeta iz gorenjske vasi. V »Vdovi Rošlinki« se šali in smeje slovenska vas s svojimi zaljubljenimi dekleti, jedrimi fanti, krepkimi ženami, vdovami, kmečkimi veljaki, postopači, pijanci, romarji, svetniki, božjepotnimi cerkvami itd. Živahnost in pestrost dogajanja, preprost in naraven razplet, miren a efekten konec, potem pa krepka govorica, ljudska šegavost in zdrav kmečki humor — to je spojil Cvetko Golar v živo celoto, ki ima z ene strani pristen slovenski kolorit. z druge pa obe ležje avtorjeve individualnosti. Če primerjam Golarja s hrvatskim Pecijo Petrovičem, najznatnejšim komediografom kmččkegg značaja, moram podčrtati veliko prednost, ki jo ima Golar pred Petrovičem v tem, da so Golarjevo figure veliko pristnejše in njegov humor znatno manj iskan nego Petrovičev. Golar je tudi kot humorist ljudski, preprost in naraven. Vprizoritev na naprej veliko Pi- rnar ib orskem' odru je dala, ker ima g. Bra- večji traged — življenje samo. Niti Vitina jako krepak umetniški čut za kme- čke tipe in je v režiranju naših domačih del že ponovno pokazal, da ume dati delu avtorjev osebni ton, hkratu pa krepko bairvnost modernega odrskega sloga. Vrhu tega so bilo vloge posrečeno razdeljene: naslovno vlogo je dobila najsil-nejša ženska umetniška moč na našemi odru ga Bnkšekova, Manico je igrala gdč. Kraljeva, Tončko gdč. Kovačičeva, Janeza g. Pirnat, Balantača g. Bratina. Ga Bukšekova je podala Rošlinko v vseli situacijah krepko. Balantač g. Bratina, najtežja vloga te komedije, ;ie bil izboren i v igri i v maski, kreacija, ki se je vtis- * nila trajno v spomin. Avtor si gotovo ni zamišljal drugačnega Balantača Razveseljivo nas je presenetil g. Pirnat, čigar Janez je bil pristna in izrazita fantov- flfai m 1L‘° Je Stfč. Kra- jeva kot kmečko naivko, ki bi pa bila lahko nekoliko živahnejša, dasi je sicer in cipi e. m dobro zadela Golarjev ton. mvaino, krepko Tončko je podala gdč. Kovačičeva. Buren smeh sta vzbujala snubača Tomažin (g. Železnik) in Blažon (g. Kovic), y maski karikirani, v igri pa ja' o posrečeni figuri. Jernejca in Gašperja, ki prideta z Janezom snubit, sta Podala gg. Škerl in Kokot. Golarjeva komedija je uspela tudi pri Publiki, ki je takoj občutila krepko razliko med fabrikati a la »Sladkosti rodbinskega življenja« in »Pri čaju« ter domačo odrsko humoresko, podano v Živahni in bogati narodni govorici. Skrbno pripravljena' igra pa je »Vdovi Ro-slin-ki« še dvignila ceno. Ne dvomimo, da bo Golarjeva komedija šla globoko med ljudske sloje. II koncu še radoveden pogled v avtorjevo delavnico: Za konec letošnje sezono bo Cvetko Golar pripravil štiride-jansko kmečko dramo »Majdanova Roza«. 13. Borko. bilo prepozno. Ivo so prišli, da bi ga naložili in odpeljali v bolnico, je bil starec se kadaver, ki ga je bilo treiba prepeljati na Pobrežje. m Neprijetna služkinja. Dne 8. Im. je poslala gospa Vilma R. svojo služkinjo rij o Iv. k šivilji, ki ,io imela tega dne izgotoviti njeno obleko. Izročila ji je J300 din., da bi poravnala račun irj pri-Pcsla obleko domov. Čez tričetrt ure se Je služkinja jokaje vrnila in povedala ftospej, da še obleka ni gotova in da je denar med potjo izgubila. Gospe) se je zdela stvar sumljiva in je služkinjo ova-V!a Policiji. Med zaslišanjem se je Ma-l|Ja p’ vcdla 'tako, da so jo zdel sum radi tatvine še bolj upravičen, pa jo bila aretirana in izročena, sodišču. m Nezgoda na državnem mestu. Na državnem -mostu so ss že ponovno pripade razne nezgode, ki jih zakrivijo veči-noma neprevidni vozniki in kolesarji. — včeraj opoldne so je vozil -delavec Avgust XI, s tako naglico na kolesu čez most, c a 3e zadel v učenko Giso Holtzl, jo jjo-r nfl Itn in povozil. Seveda se je tudi v!”’ s kolesa. Deklica je dobila et! *ažjih poškodb, neprevidni kolesar Pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. ni Iz policijske kronike. Minula noč je bila priliČno mirna, k čemur je pripomoglo tudi mokro vreme. Straže so vložile 10 prijav in sicer: 1 smrt na ulici, 4 prestopke cestno-poliijskega reda, 1 najdbo, 2 zgub in 2 drugih poročil. m Veselični odsek Sokola obvešča, cenjeno občinstvo, da je vabila za »Sokolsko maškerado« dne 21. tm. že razposlal. Ker pa so seznami naslovo, ki so odseku na razpolago, jako pomanjkljivi, prosi odsek vse one, ki vabila do sedaj še niso prejeli, da se obrnejo na odsek v Narodnem domin, ali pa na gg. trgovce Baloh (Grajski trg in Gosposaa ulica), Majer (Glavni trg) in Pinter in Lenard (Aleksandrova cesta), kjer dobe valbila ter tudi vstopnice v predprodaji. o Maškcroda Sokolskega društva v Studencih. Kakor vsako leto, priredi Sokolsko društvo v Studencih v las-tuem domu tudi leto.s svojo maškerado na pustni torek, dne 24. februarja z začetkom ob 20. uri. Vsi, ki so se druga leta na tej prireditvi dobro zabavali, pridejo zopet in pripeljejo tudi svojo prijatelje. — Zdravo! * V petek dne 20. trn. v veliki kavarni elitni koncert s pomnoženim orkestrom in umetniškimi vložki! 383 SS«¥S©¥SilIa ¥ ©©samssstSlB volilnih mariborsko-celjskega volilnega okrožja: (Ugotovljeno od glavnega volilnega odbora). Volita! ©kroj Ljutomer. J ei at 0 — r J* c — ‘s» /5 Ui S 'Šr 5* s ’rn c/a j 0 e: S «1 m S co 0 SP GO bed *c 3 E 0 e CJ C > cc c* ul u Ui ;Q JOJ O "«» Ct cx Apače p ca co S E M en kcd E 0 0 £ SE S ca 484 377 23 23 — 1 1 4 307 12 1 — '-ezanjovci 323 232 194 4 — 20 1 9 — l 1 — 2 Cven 275 236 187 5 1 9 l 31 1 _ ___ 1 Drobtinct 316 231 12 4 — 6 — 1 202 6 __ 0,’nja Radgona 595 485 313 10 1 94 1 10 1 22 16 3 14 Jvanjci 598 444 391 4 3 7 1 33 2 Kliučarovct 416 325 268 2 39 0 17 1 1 4 Ljutomer 442 310 145 9 93 9 2 6 12 19 3 1 11 Mala Nedelja 578 953 188 11 3 50 Q 91 3 1 1 Murščak 301 230 153 46 __ 1 2 22 5 1 _ Okoslavci 2:0 1 cG 127 2 3 £9 2 _ 1 2 Orehovci 356 251 180 19 6 13 28 1 1 _ _ _ _ 3 Plitvički vrh Presika 511 404 352 31L 129 281 88 10 2 1 8 4 1 13 8 4 1 99 •5. — 1 2 — 1 4 1 Radenci 497 359 234 10 1 99 2 5 2 1 2 1 1 1 Stara cesta Staranovavas 160 315 132 233 114 £08 2 — 13 7 — 17 1 1 — 1 — 1 Videm (Sv. Juriji Slani.) 733 539 400 10 1 18 102 2 1 __ 2 1 '2 Vržej 344 273 176 3 — 81 — 12 — — — — 1 7858 5839 3723 26 i 19 561 14 440 27 641 63 24 6 6 4 "”49 Volilni ©kraj Maribor, desni breg. . y-. ~- - .-/j-* Činžat 250 125 82 11 12 1 1 13 2 1 2 1 češnjevec ■p. 309 270 118 102 1 18 1 9 1 1 __ 3 16 __ . . uogoše 363 261 142 45 1 13 7 8 -2 l 39 _ 2 1 _ Fram 481 274 138 13 _ 11 t 46 5 13 40 3 3 - 1 Laporje 353 240 187 23 1 9 1 2 2 4 9 1 1 Lehen 111 78 24 40 . 12 _ 1 1 Limbuš 459 245 56 111 — 31 2 18 7 5 7 1 1 6 Makole £85 253 220 25 — 4 1 - - 0 1 Pečke 301 260 210 45 — 1 1 1 ... 1 1 Pobrežje 670 471 91 92 2 20 2 10 17 29 12 158 1 3 1 33 Podova 181 180 107 39 — — 11 — 4 1 14 1 Poljčane 385 36 194 33 4 44 4 — 16 52 1 8 4 Račje 328 211 129 39 — 9 1 3 2 13 1 2 4 2 1 5 Ruše 709 510 146 S7 1 155 1 6 62 4- 3 92 3 Slivnica 484 283 194 16 — 8 1 6 6 11 — 2 34 1 3 Slov. Bistrica 712 482 272 14 — 92 3 7 2 73 9 1 5 4 SP. Hoče 588 372 195 86 1 22 2 1 27 13 9 5 10 1 Ložnica 237 167 152 1 2 2 2 3 3 1 1 FPcJjskava 294 208 76 46 1 24 1 6 6 17 2 9 1 8 _ 11 !lan-Dr-Polju 293 si J^"^oriu 5?2 194 307 78 113 18 32 1 12 35 1 1 69 2 5 88 3 5 8 5 1 24 1 1 2 “•“uenci 1. Studenci n, Studenice Šmartno Tezno Tinje Poljskava i 577 431 69 157 1 14 2 — 38 17 15 80 2 3 33 468 333 59 142 1 10 — — 34 9 12 45 2 3 16 327 270 199 £9 2 15 1 1 5 8 2 1 — — 1 6 396 160 10S 27 — 1 1 9 1 4 2 2 — 3 1 1 652 420 83 197 — 20 — 3 19 20 2 52 — 5 2 17 288 285 1 rt, ,n 147 154 127 67 2 15 1 1 6 2 2 13 2 1 8 26 1 5 00 11 2 /ca 1 3 m 1 1 3 Stoprce 356 Sv. Barbara v Halozah £01. Sv. Marjeta 5J4 Sv. Andraž v Slov. gor. 293 Sv. Lovrenc na Brav. pol, 490 Sv. Lovrenc v Slov. nor. 642 Sv. Marko 913 Sv. Urban 276 Sv. Vid 898 Trnovska vas 325 Vurberg 327 Zavrč Bi 3 Zlatoličje 645 Bodonci 656 Cankova 633 Domanjševci S37 Fokovci 839 Gcderovc! 308 Gornja Lendava 8S5 Gornji Petrovci 859 Krog 601 Kupšinci 379 Kančovci 231 Križevci 598 Kruplivnik 435 Kuzdoblanje 644 Markovci 4-27 Martjanci 782 Moščanci 289 Murska Sobota 967 729 512 349 542 280 760 669 ■130 Perioča Pečarovci Predanovci Pucinci Sv. Jurij L Sv. Jurij II. Šaiovci Tišina 13101 Rrcg 531- 403 Cirkovce 508 351 Dornava 481 368 Gradišče 192 117 Jiršovci 303 192 Krčevina 333 , 242 Leskovec 511 387 Nova cerkev 758 316 Polenšak 270 180 Ptuj I. 506 380 Ptuj II. 459 334 Ptujska gora 526 341 Rogoznica 443 327 Sela 396 24-5 169 35 m 80 " 3 36 2 4 ti ja 10 78 9 50 1 1 — 5 175 101 1 7 1 40 — 3 2 3 8 10 — — 251 47 3 10 — 18 1 7 1 16 2 — 1 2 16 97 2 — — 1 — __ — — 1 167 10 3 7 1 — - IMJ 1 _. — 3 164 5 , 27 1 1 1 19 5 16 1 1 _ 1 176 180 1 18 1 1 — 2 1 1 1 117 140 3 19 1 6 2 28 2 1 1 1 _ 127 27 — 20 6 — — — 66 20 — 93 1 1 5 107 22 39 2 , 21 60 13 — 81 . 1 — 101 16 44 2 1 15 178 116 — 33 —— 6 1 3 1 2 — 2 210 35 1 11 1 3 2 6 7 36 9 _ 143 67 1 11 1 3 2 9 1 4 — — 2 1 Brezno 191 Gortina 228 Kaplja 202 Marenberg 494 Muta 380 Pameče 126 Podgorje 309 Razbor J 53 Remšnik 309 Ribnica 512 Slovenjgradec 496 Stari trg 369 Sv. Andraž nad Polzilo 224 Sv. Anton na Pohorju 123 Sv. Primož na Pohorju' 99 Sv. Vit nad Valdakom 146 Sl. lij nad Velenjem 212 Št lij pod Turjakom 615 Št. Janž na Vinski gori 304 Št. Janž pri Dravogradu 347 Škatc 459 Šmartno ob Paki 450 Šmartno p. Slovenjgradcu 385 Šoštanj Topološica Trbonje Velenje Vuhred Vuzenica 1039 305 154 788 108 406 9933 \ Buče Dobje Kostrivnica Koprivnica Kozje Križe Loka pri Žusmu Mestinje Pilštanj Podčetrtek Podsreda Gorjanc Ponikva Pr cvodje Sv. Križ pri Rogaški Slatini Rogatec Sedlarjevo Slivnica Sv. Brna Sv. Florijan Rogaška Slatina Sv. Peter pod Sv. Gorami Sv. Štefan Št. Vid pri Planini Št. Vid pri Ponikvi Šmarje I. trg Šmarje II. okolica Žetale 153 119 27 — 3 — — — ti — — 1---------------------------------------------V 2.81 86 178 1 9 — - 1 2 — — — —— ,1 399 380 10 1 4 — — — 3 — — — 1 — — 210 173 — — 6 — ‘.8 — — — — — —— — 336 184 32 — 16 - 84 1 1 — 8 — — 1 !? 413 341 11 2 7 5 45 — — — — — 1 — i 719 6:6 00 1 14 1 4 — 8 — 4 — 1 - ‘ — 171 144 8 1 6 — 7 — 2 — 2 1 ———, 235 52 125 1 42 1 1 — 12 1 — -------------------------------------------------------------------— 237 203 8 — 16 1 7 1 — 1 — —-------------------------------------------------------------------— 2(59. 237 7 — 17 1 1 1 4 - — —-------------------------------------------------------------------1 296 232 41 — 4 2 2 — 6 C — — — 2 i 1 476 314 47 1 4 1 87 4 6 3 4 2 -3 8878 511 O* uSTaT 522 2?* 35s”č4 4 9^ 78_231 28 21 7 75 Volilni ©kraj Murska Sobota. 539 52 452 9 17 2 — - — — 2 — — 2 3 416 16s 196 6 19 3 4 — 1 — 2 12 — 1 4 264 5 42 194 14 1 — 1 — 5 1 — - — 1 016 43 257 199 96 4 — 1 2 1 1 — 1 5 6 251 138 87 5 15 1 — 2 — 1 — 1-------------------------------------------------------------------2 586 207 230 35 28 3 4 3 5 1 11 18 2 3 27 621 57 358 182 14 4 1 — — — 1 — 1 _ g 522 405 51 8 12 5 2 — 2 — 4 10 3 5 15 309 110 107 34 52 2 1 — — 1 1 — — 1 — 181 24 110 37 10 — — — — — — —-------------------------------------------------------------------— 425 7 111 57 244 1 — — 2 — — 2 -1 340 63 257 1 — — 1 1 — — 13 — 1 1 2 445 £5 275 16 9 2 — 1 — — 2 — 1 33 20 260 105 94 12 48 1 — -— — — — —-------------------------------------------------------------------— 556 188 160 163 10 1 — 3 1 2 — 2 2 £4 £31 i 5 185 17 6 — 1 — — — 1 — — 1 5 605 146 169 77 93 7 1 6 6 24 1 1 8 61 5C0 197 219 22 18 3 — 2 24 — 1 — 1 2 11 408 137 216 38 11 — — — 1— 1 1 11 1 £00 8 113 129 28 — — 1 — 1 1 — 1 — 18 428 52 188 69 97 1 1 1 1 2 1 — — 2 '13 124 33 51 1 1 — — — — — 1 — — 2 42 516 112 231 19 17 3 3 3 84 2 2 2 — 5 36 413 79 149 104 31 2 2 — 3 36 2 — 2 — 3 319 186 65 4 53 1 ! — — — — 1 1 — — 10107 2622 4285 25 126 59 79 48 18 74 297 Volita i ©kraj Slovenjsradec. 95 44 17 1 11 — 1 1 18 — 2 —-— 127 39 54 — 3 1 — — 23 — 6 —-----------------------------1 82 52 3 2 12 1 — — 21 — — — — 1 — 332 39 60 — 26 1 3 2 112 1 53 1 1 — 30 301 60 7 — 14 1 1 1 42 — 162 1 1 — 7 120 114 2 — 3 — — — — — 1-----------------------------— 214 173 S — 16 - 1 1 2 — 8 — 2 — 3 113 94 5— 6—3— 2—3 —-— £15 97 80 1 5 — — 1 11 — 18 —-2 317 127 78 3 66 — 1 2 S — 25 — 3 1 3 348 165 12 — 44 2 3 3 56 2 9 —- 52 255 221 14 1 5 — — 2 2 — 6 —------------------------------------------------------------------ 4 169 154 . 5 — 7 1 — 1 — — 1 —__________________________________________________________________ 81 11 22 1 43 - - - 3 — 1 —______________________________________________________________________________________________________________________— 61 28 27 — 3 — 1 — 2 — — —________________________________________________________ 79 56 1 — 3 — 17 — — — — — g _ 189 156 5 — 4 — — 1 1 — 9 — 13 _ 369 217 10 3 12 3 23 4 1 - — 4 90 - 2 183 138 l — 9 1 20 2 — — 4 — 10 2 2 240 142 6(5 1 4 — 1 2 2 3 1 — — 1 17 319 195 19 — 13 3 10 3 3 1 16 2 54 — 1 342 268 5 3 32 1 3 — — — 21 — 3 — 9 242 186 1 3 - 13 1 10 — 2 1 16 —----------------------------------------------------------------------------------------------------------------— 611 292 9 1 79 2 2 4 77 9 123 3 6 — 4 233 147 — — 46 — — 2 1 1 36 —-— 101 12 82 1 3 — — — 2 — 1 —-— 492 283 20 — 36 2 5 23 6 — 27 2 76 1 11 83 10 14 1 49 — 1 — _ — 3 —-5 250 69 80 3 19 1 6 2 36 9 14 — 2 2 6 6572 3583 718 23 586 21 112 57 433 27 566 13 263 8 159 Volilni okraj Šmarje. 232 199 8 — 4 — 13 — — — — — o — S 239 215 14 1 5 1 3 — — — — —-------------------------------------------------------------------— 267 204 46 1 6 1 1 — 2 2 1 — 1 1 1 350 156 19 — 3 4 15 52 — — — — — 1 — 251 133 41 2 23 — 52 — — — — — '___________________________________________________________________________________________— 106 87 4 - 1 1 13 — — — - — : —] 200 113 4 — 22 1 55 1 2 — 1 — J | 348 216 61 3 34 — 24 4 3 — — — • 3 283 164 13 — 11 2 89 3 — — — 1------------------------------------------------— 223 124 34 — 37 3 23 — 2 — — — /' — 138 86 4 — 16 2 27 — 1 — — —--------------------------------------------------------1 387 211 92 2 33 - 6 16 2 1 — — 7 — - 17! 180 90 - - 5 1 83 1 - - -------------------------------------------------------------— i 370 242 79 1 36 2 2 3 1 1 3 —------------------------------—! 398 108 158 3 35 2 1 2 83 — 1 — 1 — 3 155 41 66 2 2 4 25 3 1 — — — 10 — 1 166 lil 8 — 33 211— ___ — — —---------------------------1 390 171 183 — 23 — 5 — 2 1 1 —-----------------------------------------------4 111 92 6 1 40 1 1 — — — —------------------------------------------------------------— 302 140 69 1 54 - 13 2 8 3 9 — 1 1 ' 1 j 380 105 172 2 46 — 27 2 3 — 17 — 5 1 —i 139 128 li 4 _ 3 _ _ _ 1 ________________________________________ 908 189 7 1 2 — 7 2 — — —— — — —! 153 134 5 _ 7-15 V- - l] 125 76 1 — 35 1 _ _ — — _-----------------------------------------_v. 2. 489 4C9 12 1 13 - 48 1 - 1 1 ----------------------------------------------------------3 307 184 90 2 26 1 1 — 1 1 — —----------------------------------------------------- 1’ 6327 4138 1197 21-"”557"^550^7 111 10 35 1 31 o 42 / Volilni okrai Ormož. 'Brebi ovnlk 230 289 173 3 1 8 — 4 Hardek 282 224 206 5 — 6 — 3 •! Ormož 559 436 228 46 — 120 1 2 4 31 1 — — — — 3 Savci 431 803 263 21 2 8 1 5 1 — 2 — — — — — Središče 437 515 225 21 2 166 1 93 2 — — 2 — — 2 1 Svetinje 485 375 313 4 — 48 2 6 — 1 1 1 — — 1 — St. Lenart p. Tel. Nedelji 577 386 316 47 1 19 3 - — — — — — — — — Sv. Miklavž 285 223 180 7 1 24 — 7 1 — — 1 — 2 — — Sv. Bolfenk p. Središča 414 325 181 32 1 16 3 83 1 — 2 5 — — — 1 Sv. Tomaž 364 264 209 20 2 22 — — — — 1 1 1 — 1 1 Velika Nedelja 596 417 326 44 — 25 1 4 — 2 11 2 — — — 2 4696 3657 2620 250 9 460 12 207 9 84 18 12 1 2 4 18 Orjuna. Tajništvo Orjune posluje vsak pon-deljek in vsako sredo od 7. 8. ure /večer v lastnih prostorih v Narodnem domu, III. nadstropje. Vhod pri hišniku! Nabiralni dnevi. Mestna Orjuna Maribor priredi 27.. 28. februarja in 1. marca nabiralno akcijo v korist razvitja prapora, ki se vrši dne 22. marca 1925 na svečan način. Vsem somišljenikom, bratom in sestram! Iz raznih krajev, ki so še danes inficirani s starim avstrijskim ncm-eurskim duhom, se obračajo na Mariborski O. 0. naše organizacije s prošnjo naj bi jim ustanovili javne knjižnice. Po raznih podstrešjih, omarah in policah se praši nebroj neizrabljenih knjig, ki bi lahko vršile ob naši meji veliko delo na-cijonalnega preporoda. Zbirajte te knjige, žrtvujte morda tudi svoje duplikate ali one, ki jih no rabite in pošljite jih na naslov: M. O. Orjuna, Kulturna sekcija, Knjižnični odsek,, Maribor; »Narodni dom«. Bratje in sestre v poncmčurjc-nih krajih vam bodo s hvaležnostjo poplačali to naklonjenost in požrtvovalnost! Na delo za naše knjižnice! CiospodasrsSv©. Praški mednarodni velesejem od 22. do 29. marca 1925. I. radio-kongres v Pragi bode prirejen ob priliki letošnjega velesejma v Pragi. Omenjeni kongres organizira Osi. radio klub. Obenem bede prirejen na velesemnju I. radio-trg, na katerem bodo zastopane vse tvrdke te stroke iz Češkoslovaške in ostalih industrijskih držav. V programu kongresa se nahaja tudi pregled tvornic »Elektra«, radio postaje na »Petrinu« in v »Kbelih« in vojnih radio-telefo.ničnih delavnic. Pregleda se lahko udeleže tudi posetniki vele-semuja iz ino-stramstva. Grčija prvič na Praškem velesemnju. V teh dneh jo iprispela prijava Grčije za površino 100 m’, na kateri bodo organizirana ekspozicija grških eksportnih pcroduiktov. Ekspozicija Italije na velesemnju. Na spomlad a make m velesemnju v Pragi bode prirejena velika ekspozicija italijanskih eksporterjev, za katero je rezerviran cel pavilon Ch. V italijanskih krogih vlada za Praški veles,em-enj veliko zanimanje. V omenjeni ekstpoziciji bodo zastopane v glavnem ribje konzerve, vina, sadje, siri, gumijevi izdelki itd. Steklo in porcelan na Praškem vele-semmju. To vrsto blaga bode zastopalo na velesemnju 100 čsl. eksportnih tova-ren. Samo v steklu se nahajajo prijave 50 najtvečjih čsl. tvornic, ki reprezenti- , _ _ _________ rajo kristalno, prozorno, votlo brušeno toliko legend. Celo pTi nas najdeš tuin- pet novi milijoni ljudi uživajo sadove kulture. Slepci, težki pohabljenci, bolniki v posteljah imajo pravico, da se raz-vedre s koncerti iz velemest, da slišijo najnovejša poročila in govore znamenitih mož o aktuelnih vprašanjih. V Ameriki se v zadnjem času vprašujejo, ali ne bo to škodovalo časnikarstvu in gledališču. Mnogi mestni in de-želanski prebivalci poslušajo rajši radijeve koncerte in predavanja nego da bi šli v gledališče. Še bolj ogroženo pa je po mnenju nekaterih Amerikancev časnikarstvo. Da imajo ti v nekem oziru prav, priča to, da so nekateri časopisni jejo svojim abonentom posebne radio-vesti, čijih dopolnitev in komentarje najdejo potem v njihovih listih. Vpliv radijeve povodnji se pozna tudi v inse ratnem delu listov, kajti samo ob sebi se ume, da skrbi jadio prav po amerikan-sko za reklamo. Razen tega je v Ameriki (in seveda tudi pri nas) cela vrsta čita-teljev, ki berejo samo notice in pa na slove člankov. Ti lahko pogrešajo časnike, ker jih radijeva poročevalska služba popolnoma zadovolji, vrliu tega jim nudi za nameček koncertne točke in druge prav zabavne atrakcije. Navsezadnje — radio je dandanašnji -v modi, časniki pa so že zastareli. To pri ljudeh take sorte kot so Amerikanci tudi nekaj pomeni. Kakor povsod, tako imamo tudi tu optimiste. Nekateri izdajatelji listov menijo, da radio-phon ne ogroža! časnikarstva, ampak mu celo odpira zlato dobo. Ljudje bodo posihdob še rajši čitali časnike. Mnogi, ki jim radio sporoči kako zanimivost zgolj v najkrajši obliki, bodo z večjim zanimanjem vzeli v roke jutranji ali večerni list, da izvejo kaj več o tisti reči. Mnogi ljudje tudi rajši berejo nego poslušajo; drugim ne ugaja to, da so pri radiophonu vezani n-a določeno uro. Radio postaja važen čini tel j v šolstvu. V Ameriki, Angliji in celo že v Nemčiji uporabljajo mnoge šole radio za zasebni pouk. Osobito dobro rabi pri učenju tujih jezikov. Amerika sploh polaga zelo veliko n-a uporabljivost radia v učne namene. Talko gre radio zmagoslavno pot širom zemeljske krogle, spaja oddaljene kraje in ljudi, zbližuje deželo z mestom, velemestno kulturo s primitivnim obzorjem ameriškega farmerja daleč v prerijah, v sosedstvu pragozdov. Človek, ki se je naveličal uspehov na zemeljski skorji, si osvaja vedno bolj zračne,višave. Živimo šele n-a začetku te nove epohe v zgodovini človeštva. denta Roosevelta, ki je že 18 let poročena z enim izmed voditeljev ameriških republikancev, je po dolgoletni brezplodnosti povila hčerko. Srečni zakonec je izvedel za štorkljo v hiši sredi debate v parlamentu. Neki prijatelj je sporočil dogodek zbornici. Za trenutek je ponehala vsa politika, vladni in opozicijski poslanci so vstali in ploskali, nato pa sta govornika v vladnih republikancev in opc-roričnih demokratov častitala Rooseveltovi hčerki in nje soprogu, da bosta po 18letnem zakonu prvič zib«,la.. — Legende o ruskem carju. Nekam mističnemu ugledu, ki ga je užival zadnji ruski car ne samo pri delu mužikov, ampak celo v krogih izobražencev, je pripisati, da se širi o njem in njegovi družini st-dklo^ itd. Tudi porcelan bode zastopan po največih čl. okisporlnih tovarnah. Šivalni stroji na Praškem velesemnju. Razven češkoslovaških -industrijskih podjetij te vrste bodo zastopane na vele-semu ju tudi nemške, francoske in angleške tovarne, katere bodo razstavljale vse specijelne v omenjeno panogo spadajoče struje. Številka prijavljenih tovarn znaša 15. Iz živlienla in sveta. Radijeva povoden) v Ameriki. Razširjenost radiophonov v Ameriki in njih mnogostranska uporaba. V Ameriki se je razširil radio s pravo revolucijo n ar no naglico. Radijeva industrija zaposluje že več ko 200.000 delavcev. Okrog 20 milijonov ljudi posluša radijeve informacije. Radijeva poplava pa že raste. Vsak dan prodajo za 100.000 dolarjev aparatov. Amerika, ki je dosegla skoraj že višek v avtomobilski vročici, se kuha sedaj v »radijevi vročici«. iV vsako hišo aparat! Naj milijoni in zo- tam kakega ruskega izgnanca, ki ti zaupno namigne, da car še živil Podobne legendo krožijo še bolj po ruskih vaseh. (Tudi med Slovenci na kmetih še med vojno si slišal, da cesarjevič Rudolf živi!) Tako so nnekateri videli carja pred nekaj leti v vaseh ob Volgi Bil je preoblečen v muzika. L. 1921, so aretirali v Galiciji Rusa, ki se je izdajal za carjeviča Aleksjeja. Lansko leto so prinesli britanski mornarji v London fotografijo cele carske družine, ki je baje skrita v Shanghaiu. Carjev brat Mihajl živi bojda pri svojem prijatelju siamskem carju. Pravijo, da eesaricn-mati, ki še živi v Londonu, ni naročila doslej niti ene panihide (mrtvaške maše) Za carsko družino, ker ve, da še vsi živijo. Drugi zopet pravijo, da živi edinole carjeva hči Anastasja, ki je bila ob pokolju v qek-aterinlburgu samo ranjena in jo je vzol k sebi sam morilec carske družine Jurkovskij. Pozneje je prišla v Berlin, kjer še baje sedaj biva, a spomin ji je tako opešal, da se ne spominja več strahot v Jekaterinbugu. — Kaj lahko združi opozicijo in vladne stranke? Za našo razmere seveda to ne zgodno sledeče: Hčerka bivšega stranke? Za našo razmere seveda to | --------- bo veljalo, ali v Ameriki se je te dni | Po predstavi: Ples cenj. gostov idilo sledeče: Hčerka bivšega preži- I -07 Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 52 Točno ob 6. uri sem ga videl prihajati v smeri od parka; reči moram, da je bila to prava vojaška natančnost. Od tega časa nisem spustil pogleda z njega, daisi sem se delal, ko da ga ne bi bil opazil. Težko sem se premagoval, da se nisem nasmehnil, opazivši, kaiko je starca jezilo. da se je neki neznanec namestil blizu njega — proti vsem dosedanjim običajem. Ivo pa je opazil, da nisem ribič marveč slikar, se mu je obraz zvedril in je mirno odmotal trnek ter se pripravil za ribolov. Jaz sem m-imo dalje risal in šele ko je starec zakašljal, sem obrnil obraz proti njemu in ga pozdravil. Po načinu, kako mi je grof odvrnil pozdrav, šem sodil, da me ni spoznal, saj pa je tudi govoril le nekaj besed z mano in sicer v večernem som raku. Starec se je vzleknil na travo, vzel iz škatljice črvičke in jih nasadil na trnek, nato pa ga je vrgel v bistro vodo. Tako je potem sedel nepremično nekaj časa. Lahko pa sem opazil, da me ne opazuje nič manj pozorno nego trnek v vodi. Naposled ga je radovednost, ki je pri malomeščanih veliko silnejša nego pri nas, ki smo iz velikih mest, tako premagala, da je stopil k meni in se jel pomenkovati. Sprožil je razgovor taiko-le: — Ali rišete naš kraj, gospodi — je vprašal. — Da, gospod, — sem odvrnil. — Menite, da je okolica našega mošta vredna tolikšnega truda? — Vsekakor, gospod, okolica jo prekrasna. — Ali ste umetnik, gospod? — Ne, samo diletant, gospod. — Ali dovolite, da si malce ogledam Vaše delo? — O, prosim, rade volje! Starec se je sklonil nad mojo risbo in jo jel primerjati z onim delom okolice, ki je ležal pred nama. — Ah, lepo ste narisali, prav lepo — je vzkliknil. — Vaša hvala mi je zelo všeč, vendar pa moram pripomniti, da je to stoprav začetek risbe. — Nič ne de. Ze po prvih potezah sodim, da jih jo narisala vešča roka. Tu-kajle vidim naše hribe, ondi vas Mcilin, tamkaj grič Itako; saj se menda ne motim — — Nikakor ne; zadeli ste povsem točno. Nato mi je starec pokazal nekatere podrobnosti in' pristavil: — Ta grič vzbuja pozornost arheologov in prijateljev starin, ker so tamkaj razvaline. —^ Čudno, — sem dejal in naglo preobračal albumove liste. ste bili na Grškem? — Da, pravkar prihajam odondod. — Kaj je čudno, mari rimske razvaline? — Ne, ampak to. da sem pred nekaj meseci narisal otok Itako po naravi. Nato sem pomolil grofu risbo, ki sem jo napravil na ladiji »Alcyon«. — Ah, to je krasno, — je rekel poveljnik z laskavim glasom in me vprašal; — Kaj pa jc to? — To je, gospod, Itaka, rojstni kraj modrega Odiseja, ki je bil — kakor veste — soprog krepostne Penelope in oče dolgočasnega Telemaha. — Ah da, te zgodbe poznam — mari — Krasno potovanje. — Divno; izrabil sem priložnost in si ogledal tudi Alžir. — Alžir! Ta ml je znan — prelepa dežela. Recite mi, prosim, ali imate s sabo tudi kake risbe iz Alžira? — Zelo mnogo, gospod. — Priznati moram, da me radozualost močno mika. — Saj si jih lahko ogledate. — Jih imate s sabo? — Ne, toda če se potrudite popoldan v hotel »pri Magdaleni« kjer stanujem in vprašate za Henrya Varnera, bom resnično srečen, da vam bo lahko razkazal svoje popotniške riisibc. — Hvala vam, gospod, srčna hvala. Vidim, da ste zares ljubezniv mož. Tu imate mojo roko in ob dveh popoldne ro-trkam pri vas, če vam je prav. — Popolnoma prav. Zelo bom počaščen, ako vas borni lahko sprejel v svojem stanovanju. No, prijatelj, kaj praviš k temu? Ali nisem imel prav, ko sem omenil na začetku pisma, da mi je usoda šla na roko. Komaj sem bil začel izvajati prve na» črte, že mi prihaja Margeritin mož v obiske. Priznaj, da je to čudno. Nisem hotel, da bi obtičal najin tako lepo započeti pomenek, pa sem vprašal smeje poveljnika: — Ali bi bili tako prijazni, gospod, in bi mi povedali kaj o bitjiu, ki me zelo zanima- — Bitje? Koga pa mislite. — Majhen -psiček — Gibby. Poveljnik se je začudil. — Kako, ali poznate Gihbyja? — Seveda, je nekak moj prijatelj. — Ah, saj se šalite! — Ne, govorim iz srca. Stari vojak me jo jel pomno opazovati. — O, — je vzkliknil, — ali niste tisti gospod, ki nas je srečal v parku. — Da, jaz sem prinesel hrta, ki ffli j® je pokazal tolikšno prijaznost. Lepo, lepo! Taikoj sem mislil, da sem vas nekje videl. Torej, gospod, Gib-by živi idborno. — Drago mi je. Je prav čedna stvarca, ki jo nedvomno vaša gospodična hčerka jako ceni. Poveljnik se je ponovno vzravnal: — Dama, ki me je spremljala in ki jo Smatrate za hčerko, je moja soproga. — Lahko vam pač oprostim zmoto, ker je Margerita veliko mlajša od mene. Na to se, seveda, ni dalo odgovoriti, zato sem molčal. Podpirajte obupane slepe in darujte „Podpornemu društvu slepih**. Mestno električno podjetl® Y Mariboru proda okroglo mo ^ slarc ie*ezne *'ce ter 300 kg alumini)um žico. Pir- mene ponudbe do 1. marca. 384 KLUB-BUR Montane sitos originalni španski plesi Novo 1 Novo 1 Ferry Coldas dresurne novosti Govoreči psi Plastične lovske scene Julija Szilagy modemi plesi Conradi Olga orijentalska plesalka Na klavirju: Mojsterski pianist Pepo Winterhalter Vajenec, za slaStf4an>ko obrt Sprajm® «« kavarm.ka bla*,,. h bol,Se hiše se sprem« takoi. .ita*«,serviranja zmotna ,ma> Izr« se t npravi „Tahora“. 376 | prednost. Nasi, v upravi. 381 Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 1925 ob 10, se vrši v Soštaniti javna dražba 2 hiš s trgovskim lokalom in skladiščem, tovarne za pecivo in skladišče in veliko parno pečjo za kruh in pecivo ter vile ,Prode" v soštanju tik kolodvora in več zemljiških in stavbnih parcel. Skupna cenilna vrednost 850.793 Din. Najmanjši ponudek 427.042 Din. Tovarniški inventar in stroji v cenilni vrednosti 86.122 Din. Dražba se vrši v 5. skupinah in se lahko dražba vsaka skupina posebej. Dražbeni pogoji so na ogled v odvetniški pisarni g. dr Ernesta Kalana v Celju. 379 mm.** mm******'«***** Cenj. trgovcem in industrijcem se priporpča solidno domače spedlcljsko podjetje r .55. Vlll nu huvuiih, Podružnice podjetja na Rakeku In Jesenicah. Prevzema vsakovrstne transporte, carinjenja in vskladiS-Čenja blaga. Informacije brezplačno! 336 r i * i i Lasiaik in izdajataij; Koasi»rcij»Tabor«. Glavo! la odgoru.-ai .sredaik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna