MED TEORIJO IN PRAKSO Nasilje v vrtcu Uršula Križmančič, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtci Občine Žalec Nasilje! Beseda, ki je zagotovo več kot le beseda. Beseda, ki se vse več uporablja tudi v vrtcu. Zavedati se moramo, da je to realnost in ne več samo nekje daleč, samo nekje drugje. Kot vzgojiteljica se zavedam, da sem odgovorna za nasilje, ki ga opazim v svojem oddelku, svoji enoti, svojem zavodu, ne glede na starost in razvoj otroka. In ni dovolj, da se tega zavedam samo jaz. To je odgovornost vseh strokovnih delavcev, vseh strokovnjakov, ki z nami sodelu- jejo, vseh staršev in nenazadnje celotne družbe. In žalostno, da je vse več nasilja opaziti že pri nas v vrtcu. Hkrati se zavedam, da lahko stvar obrnemo na bolje s pogovori, s knjigami, z meditacijami in zavedanjem samega sebe. NASILJE je tudi posledično veliko (ne povsod) gledanja Nasilje lahko zasledimo povsod. V vrtcu, na poti v televizije. Na televiziji ni vse slabo, ampak naloga vrtec, v šoli, doma, na igrišču, v gozdu … In grozno staršev in vseh, ki so z otroki, je izbira primerne je to, da skoraj ne mine dan brez novic o nasilju, vsebine, za kar sta potrebna volja in čas, ki pa sta bodisi iz naše okolice bodisi iz medijev. In zago- v današnjem času kar nekakšna iluzija. Tudi sama tovo je prav, da se tega vsesplošnega problema pri svojem delu pogosto uporabljam IKT (infor- zavedamo prav vsi. Nasilje obstaja že od pradavni- macijsko-komunikacijsko tehnologijo), vendar ne, vendar je šlo takrat zgolj za preživetje. V dana- sem pri podajanju vsebin dosledna in strokovna, šnjem času pa je nasilje že skoraj postalo modna z jasno začrtanim ciljem. muha. »PONEDELJKOVA GROZA« Otroci zagotovo preveč gledajo televizijo, za kar Učitelji in vzgojitelji vedo povedati, kako lahko je smo krivi predvsem starši, ki jim dovolimo ves iz nasilnega obnašanja otrok ob ponedeljkih mo- prosti čas preživeti pred ekrani. In ker je v pred- goče natanko razbrati, kaj so gledali čez vikend. šolskem obdobju tega prostega časa res veliko, Ringaraja za otroke je prišel iz mode, zdaj je aktu- Fotografija iz knjige Nasilje in varnost otrok v šolah (Ljubljana: Lisac & Lisac 2000), str. 13 31 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO alen samo boj s karatejskimi udarci in podobno. nekje do desetega leta verjamejo, da je vse, kar je Od tod tudi domneva, da se otroci, ki pogosto in na televiziji, resnično in da lahko televizija oblikuje intenzivno gledajo nasilje (tudi na telefonu), ka- njihov pogled na svet. (Erb 1997) sneje sami obnašajo agresivno. Misliti daje tudi dejstvo, da policija vse večkrat odkriva kazniva OSNOVNA CELICA – DRUŽINA dejanja, ki so bila storjena po vzorcu iz nasilne Otroci se učijo od staršev in skupaj z njimi od tre- vsebine. Zagotovo »ponedeljkova groza« ni edina nutka, ko se rodijo, čeprav se po večini starši tega posledica pretiranega gledanja televizije ali upo- ne zavedajo dobro. V družini se že od prvega dne rabe drugih elektronskih naprav. V veliko prime- začne oblikovati otrokova osebnost, ki ga spre- rih so otroci čez vikend prepuščeni sami sebi, saj mlja ves čas njegovega življenja. Ko govorimo o so starši preutrujeni ali zopet nimajo časa, da bi nasilnem vedenju, lahko prve znake nasilja opa- skupaj kvalitetno preživljali prosti čas, in s tem pri- zimo že pri zelo majhnem otroku. To se odraža de že do zanemarjanja otroka. In vidimo, kar že predvsem v njegovi vzkipljivosti, kadar se pre- dolgo vemo: da nasilnežev ne naredi nujno tele- straši, razjezi ali je za kaj prikrajšan, kar je seve- vizija, vendar mediji okrepijo takšne in drugačne da v tem razvojnem obdobju njegovo obrambno nasilne lastnosti. Pedagog Wilhelm Heitmeyer vedenje. Otrok se v času odraščanja srečuje z no- piše: »Če je družinsko življenje moteno in ni splo- vimi okolji, kot so igrišče, vrtec, šola ipd., kjer se je šno veljavnih vrednot, lahko mediji zapolnijo pra- prisiljen vključiti v odnose s svojimi vrstniki. Veliko zen prostor in prebudijo nasilne vzgibe.« (povzeto je prilagajanja, zaradi česar se otrok lahko pogo- po Erb 1997, 75-76) Zavedati se moramo, da otroci sto znajde v dilemah in stiskah, ki jih bo reševal Fotografija iz knjige Nasilje in varnost v šolah, str. 47 32 Didakta tako, kot je navajen v krogu družine. Zato je obna- večer skupaj brali. Deček se je začel na rahlo spre- šanje otroka v veliki meri odraz odnosov v družini minjati. Namesto, da bi se zapletel v besedno ali (Habbe 2000). fizično nasilje, je prišel do mene in me spraševal, če mi kaj pomaga. Včasih se je pohecal in mi re- KAJ JE NASILJE? (Vir 1) kel, da naj ga kar Peter kličem. Tudi doma so opa- - Je zloraba moči (fizične, psihične, ekonomske, zili spremembo. Seveda je to zagotovo posledica socialne, institucionalne). skupka različnih dejavnikov, ki so vplivali na spre- - Je namerno (ni naključno), nadzorovano, zave- membo. Zaznali in opazili smo dečkovo potrebo stno, premišljeno, predvidljivo in običajno po- po zaupanju, pogovoru in jo skupaj s starši skušali navljajoče se vedenje. rešiti. Deček je zdaj končal peti razred. Njegova - Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga pov- nasilnost ni izginila, je pa pripravljen sprejemati zroča. Za nasilje ni opravičila. pogovor, kar se mi zdi, da je že prvi korak. Nasilni - Nasilje je odločitev, ki jo sprejme povzročitelj otroci nam želijo s svojim nasiljem pogosto nekaj nasilja. Nasilno vedenje je vedno izbira. sporočiti. Zato je na nas, da to čim prej opazimo in na to odreagiramo. Zagotovo ne moremo rešiti OBLIKE NASILJA (Vir 1) vsega nasilja, a je velik korak, da pomagamo vsaj - Fizično nasilje: klofutanje, odrivanje, grabljenje, enemu otroku, ker s tem rešimo tudi ostale otro- pljuvanje, brcanje, lasanje, sedenje na partner- ke, ki so z njim. ju, davljenje, grizenje, zaklepanje v prostor, tele- sno kaznovanje … Opažam tudi izrazito slabši odnos do knjig, špor- - Psihološko nasilje: zalezovanje, poniževanje, tnih rekvizitov, igrač, didaktičnih pripomočkov, ustrahovanje in grožnje (z besedami, kriča- stalnih sredstev na igrišču … Otroci izgubljajo njem, telesno držo ...), žaljenje (npr. imenovanje odnos do stvari, kar me zelo žalosti. Veliko časa partnerja, da je slab starš, odvisnik od alkohola namenim pogovoru v jutranjem krogu, sproti re- …), zmerjanje, zasmehovanje, izoliranje osebe šujemo konflikte z otroki, sodelujemo z njihovimi od ljudi, s katerimi bi želela ohraniti stik ... starši in drugimi strokovnjaki. Otroka, ki nasilje - Spolno nasilje: kakršna koli oblika spolne ak- izvaja, moramo ustaviti. Če dobi občutek, da mu tivnosti z otroki, neprimerne šale o spolnosti, nasilen pristop uspeva, ga to spodbuja in najver- dajanje neprimernih komentarjev o spolnosti, jetneje bo k nasilju spodbudil še druge otroke. siljenje v spolne odnose, kakršna koli spolna aktivnost brez privolitve – tudi s svojim partner- Vzgoja pomembno vpliva na nasilno vedenje jem … otrok in je razdeljena na štiri dejavnike (Habbe - Ekonomsko nasilje: zadrževanje družinskih do- 2000): hodkov zase, prisiljevanje drugega v najem po- - otrok je izpostavljen pomanjkanju topline in sojila, neplačevanje preživnine za otroka … pozornosti, - Zanemarjanje otrok, starejših, invalidov ... - starši so preveč strpni in otroku ne postavijo mej, Sama pri svojem delu že kar nekaj let opažam ne- - starši uporabijo moč kot vzgojno metodo, kakšen porast nasilja med otroki v skupini. Seve- - na razvoj nasilnega vedenja vpliva otrokov da je to odvisno od skupine, kraja, kjer se nahaja temperament, ki pa je za strokovnjake manj vrtec, in starosti otrok. Žalostno je, da družba kot pomemben. taka ne deluje več na osnovnih moralnih vredno- tah. Pred leti sem delala v skupini starejših otrok, Nekateri strokovnjaki menijo, da so posebno iz- s katerimi smo skupaj odkrivali Slovenijo, kar je v postavljena skupina, nagnjena k nasilju, otroci tistem letu predstavljalo prednostno nalogo od- edinci, saj je zanje značilno, da so v družini sredi- delka. Spoznali smo tudi različne slovenske ju- šče pozornosti in ob pretirani skrbi staršev nima- nake, ki so bodisi izmišljeni ali resnični. In takrat jo možnosti uriti nekaterih pomembnih sposob- sem otrokom prvič predstavila Petra Klepca kot nosti za druženje s svojimi vrstniki. Največkrat se junaka, ki je svojo moč uporabil drugače. Knjigo edinci družijo le z odraslimi, ob tem prevzemajo smo večkrat prebrali in jo vsakič doživeli drugače. njihove navade in se zaradi tega tudi sami vede- V skupini je bil tudi en deček, ki je svojo moč iz- jo gospodovalno in sebično. Druga izpostavljena kazoval z nasiljem, neprimernim vedenjem. Bil je skupina so otroci vdovcev in samohranilcev, ki jim tako fizično kot psihološko zelo nasilen deček. Pa pri vzgoji manjka lik mame ali očeta. Gre lahko za vendar je imel v sebi nekaj, kar je pritegnilo. Neke- pretirano skrb ali zanemarjenost (Habbe 2000). ga dne je prišel k meni in me prosil, če mu poso- dim knjigo za domov, ker bi jo rad prebral skupaj Vse te domneve in nekatera dejstva opažam tudi z mamico in očkom. Mamica je bila presenečena, sama pri delu z otroki. Čeprav bi tukaj sama do- ker se ga je knjiga tako dotaknila. Knjigo so imeli dala še otroke z več sorojenci, ki skrbijo drug za 14 dni doma in jo, po pogovoru z mamico, vsak drugega brez pretirane skrbi staršev. Starejši 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO otroci so vzor mlajšim (prej spoznajo računalnik, 4. Naredi dobro delo – kadar le lahko, naredi kakšno televizijo, starejšo družbo, nasilje, alkohol in nena- dobro delo, pohvali dobro delo. zadnje tudi drogo). 5. Nasmeh nas nič ne stane, prav tako ne objem. 6. Uporaba vljudnostnih izrazov. Zagotovo meni pri delu pomagajo branje strokovne literature in branje knjig ter pogovor z otroki. V svo- Menim, da je tema nasilja aktualna že dlje časa. je delo večkrat vključim literaturo, ki ima poudarek Smo pa ji vsekakor v zadnjem času dali večji pou- na moralnih vrednotah, in knjige o nasilju, ki na zelo darek, ravno zaradi dogajanja okrog nas, ki je pri- primeren način ozaveščajo otroke. Nekaj knjig, ki jih tegnilo tudi medije. Vzgojitelji, učitelji in nenaza- sama uporabljam in jih zagotovo priporočam vsem, dnje tudi starši smo mnenja, da bi morali kaj sto- ki delajo z otroki in opažajo povečano nasilje: riti, a se včasih v vsem tem počutimo nemočne. A zagotovo, če bomo o tem razmišljali, skušali svoje - Utišajmo nasilje!, Sylvie Girardet, 2003 znanje vnesti v prakso, lahko stvari premakne- - Blaž se pretepa, Dominique de Saint Mars, 1999 mo v pravo smer. Zavedati se moramo, da smo - Peter Klepec, France Bevk, 1988 vsi odrasli in malo manj odrasli ogledalo našim - Nihče, Erin Frankel, 2017 najmlajšim – otrokom v predšolskem obdobju. In - Slovenske bajke in pripovedke, zbrala Dušica prav v vrtcu se vse začne. Prav vzgojitelj v vrtcu je Kunaver, 1999 tista oseba, ki mu otrok, poleg staršev, najbolj za- - Ko te jeza spremeni v volka, Amelle Javaux, 2021 upa in ga spoštuje. In če bomo ravnali prav, smo - Jaz sem tukaj glavni, Estelle Meens, 2022 zagotovo na pravi poti. Nasprotovati je potrebno vsem oblikam nasilja, hkrati pa zopet vzpostaviti Nasilje pa vsekakor preusmerimo tudi s socialni- ravnovesje vrlin in vrednot. Zavedati se moramo, mi igrami, ki so pri nas v skupini tudi stalnica. Ne- da vzgajamo otroke, ki so naša prihodnost. kaj primerov takih iger: »Kadar se s kom ne strinjamo, nasilje ni edina re- 1. Igra Telefon – otroci pri igri večinoma spoznajo, šitev.« (Girardet 2003) da kar nekomu poveš in on pove drugemu in ta tretjemu, ni enako tistemu, kar si ti povedal prvemu; če želiš, da igrica uspe, moraš dobro Literatura poslušati prijatelja in tudi naprej povedati tisto, Erb, E. H. (1997): Otroci in nasilje. Ljubljana: Kres kar si slišal od njega. Girardet, S. (2003): Utišajmo nasilje! Radovljica: Didakta Habbe, J. (2000): Nasilje in varnost otrok v šolah. Ljubljana: Lisac 2. Kako se danes počutim? – pogovor o počutju, ki & Lisac ga zaupaš v skupini ali samo prijatelju. Vir 1: Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sank- cij (b. d.): NASILJE JE KAZNIVO! Dostopno na https://www.gov.si/ 3. Naštej svoje dobre lastnosti – to igrico izvajamo v assets/organi-v-sestavi/URSIKS/Dokumenti/Publikacije/NASILJE- paru in drug drugemu naštevamo dobre lastnosti. -JE-KAZNIVO.pdf, 17. 7. 2023 34 Didakta