Oldest Slovene in Ohio Advertising 'Medium XIX. — LETO XIX. EQUAI(,ITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI 1» •'■]»'U' Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 4- CLEVELANt), OHIO, WEDNESDAY, (SKEDA) OCTOBER 21. 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 249 ^^lllf(\Kolonizacijski pokus V glaski I# I^UEKCIJO UKANCEM J. slučajno pred- '*'^oikov sin » M • Opisano f lotiti ' sme poštenega posla!" J® zabrusila. •»očivid- R^publikan- ^0 3 _ ° '^Subili upanje na proti' kajti v bo- 56 je posrečil ^ L ^ Roosevel- sin ' posluževati tudi sina. Elliota, z neka letalsko fir- dobav« sovjetski H ^ 'gobavo večjega da Rusiji, akov % * zaslužiti JViti vti so skušali S je Elliot Naseljenci so de že udomačili v Alaski in njihova naselbina v dolini Matanuska prospeva. Zemlja je zelo rodovitna in letošnji pridelek je bil izredno obilen. PALMER, Alaska. — Far *—- marji iz Minnesote, Micfiigana' ANGLIJA ZAHTEVA OD-in Wisconsina, ki so lani pri- GOVOR sluhnili pozivu Rooseveltove administracije, zapustili svoje ne- LONDON. Lord Plymouth rodovitne farme, pobrali svoje pi"6dsednik mednarodnega nev-premičnine ter se preselili v do-, tralnostnega odbora, je včeraj lino Matanuska v Alaski, kjer.PO^^^l Nemčiji, Italiji in Portu-so si z zvezno pomočjo postavi- galski noto, v kateri zahteva, li nove domvoe, se ne pritožuje-, odgovore na sovjetsko ob-jo, da bi Jim bilo žal, da so^sejdolžbo, da pomagajo španskim odzvali. Nasprotno, celo veseli i fašističnim rebelom z letali, o-so, da so to storili. Izgubili ni- j municijo. Fašistične so dosti, če sploh kaj, dočim so} ^lade teh dežel doslej še niso s tem mnogo pridobili, pred- j odgovorile na ruske obdolžbe, o-vsem rodovitno zemljo, ki jih katerih je svet prepričan, da so Townsend je j^ekinill zvezo z Gen^dom Smitho# --> Landon se laska Hearstu z 0- izrabil nje- kot predsednika r^ki ® pa je re-Prividi Hastings iz t dan, da i-Mom "služ- ■ s" ^^^d^Gdnikovega Jamesa, kakor tudi ki mo- ip očetovo glavo. t^Udi h omenjeni ■®Vai /^®javko, v kateri In lu ^ Ogovori, ali je J podpred- ^®Votil- °^ard Klauber % %.^^T^ia Broad- skie^, ^ dvema zavarovati svo- I k ^nje f skupnega group insurance), j® bil ta posel Life Insu-in solicitiran Sargent, Na^ f pooblaščena za- I !"^dloS zavarovanja, ki ^ iiaibnr^ niožje skupno, .Nožpn.l kar k 2°°*veH je bil ude- , J SOlipito, ledoi Mi sku- nestrankarske nam Vaša da bi nest, •'^ radi " y,«> IZ tega iia-Mit Vana moramo n Poslj 0%! "^aKor vsak drug V>«no „ PH».j nasprotujcma 1 r^Vi , UŽenili držav enako poštenega pri-kak 6(1iz dejstva, da ^Zftied Sin, \ ' katp^ ^ poslovni zvezi ). ..^%o poverili za- njih (predsed- za njihov trud naplača z bogatim pridelkom. Prve mesece je marsikdo med njimi mrko gledal v bodočnost, ki se je zdela nevabljiva. Prišli so v divjino, o kateri si ni bil nihče gotov, da je bila pripravna za poljedelstvo. Začetne težave niso bile majhne in neka bile popolnoma .upravičene. CHICAGO. — Dr. Jprancis E. Townsend, voditelj starostnega penzijskega gibanja, je včeraj prekinil svoje zveze ;z louisian-skim pastorjem Ger^dom Smi-thom, samopostavljei%im naslednikom pokojnega Htjey Longa, ker je isti dal v javnost izjavo, da organizira napadalne oddelke, s katerih pomočjt^ da se bo polastil vlade Združenih držav. Ko je Townsend videi, Smithove izjave v časopisih, je dejal, da postaja očitno, da Smith jadra v fašizem in Townsendovi klubi se ne marajo družiti s fašisti. "Če so časopisna poročila o fašistični akciji Geralda L. K. terim je padlo srce v hlače in so zapuška hčer Dorothy, pastor- Smrtna kosa Kakor smo včeraj poročali, je nagle smrti umrl v Genevi, O., gmitha resnična," je izjainl dr. rojak Andrej Znidaršič v staro- Townsend, "tedaj ; prekinjam sti 64 let. Doma je bil iz vasi ygg zveze, ki jiii je iinela z njim Pod Krko, fara Stari Trg pri ^aša organizacija." Ložu na Notranjskem. Tukaj SmJth je nato odgovoril, da uslužbencev!' nakup "I- - Tu-se včeraj s 3 ^ ''^'■^kli proti pred-Ss kupilo elek- H Light $7,200,000. Me-elektr v** s Hale Ave. /v.C ° % čas živel v arno. domovine k s Hale k'est, da mu je sv. Gregorijn I'^^cah umrl brat poroke ft 30-letnico po-zapadni ' ^ 38oo Marijancs^ ^ St. jo odkurili nazaj v Združene države. Toda večina je vztrajala. In danes jim ni žal. Zemlja v tej dolini se je izkazala za zelo rodovitno. Razno sočivje izvrstno uspeva in naseljenci pravijo, da tako lepega in okusnega sočivja ni zlepa dobiti drugje kot v dolini Matanuska. >fjihova sladka koruza je tako akusna, da jo lahko prodajo po 50c storž. Zelje, solata, grah, Cižol, paradižniki, spinača, kumare, čebula in drugo sočivje v tej zemlji sijajno uspevajo. Za krompir pa se zdi kot za nalašč ustvarjena, kajti na enem a-kru polja ga je zrastlo od 8 do 10 ton! Posamezni krompirji, ki jih je bilo videti poleg pridelkov ia nedavni razstavi v Matanus-ki, so tehtali po 16 funtov! Letos so poleg sočivja pridelali največ krompirja, s katerim so zasadili sto akrov polja. Okrog 35 akrov so obsejali z ječmenom in 35 s pšenico iq oboje je izvrstno uspelo, tako, da tudi za kruh ne bodo v zadregi. Ženske so imele mnogo opravka s konzerviranjem gozdnih jagod in malin. Ena sama na-seljenka je pripravila 140 kvar-tov vkuhanih gozdnih {jagod,, ki so izredno velike in sladke. In kadar se moškim zahoče razvedrila ali divjačine ali obojega, lahko vržejo preko rame puško ter odidejo v gozd, kjer ne manjka divjačine. Tudi drugače naseljenci napredujejo. U-stanovili so tržno organizacijo, ki. razpečava njihove pridelke in mleko. Zdaj grade moderno mlekarno. Njihovi otroci pa se lahko pohvalijo, da hodijo v najmodernejše opremljeno šolo ki ima svoj laboratorij, delavnico za, vežbauje v raznih poklicih in obširno igrišče. Vseh u-^encev je okrog tri sto. Naseljencem pomaga zvezna vlada s posojili, nasveti izvedencev itd. Kolonizacijski poskus je vodila zvezna preselje-valna administracija. Kakor kaže, se je poskus izvrstno posre-' čil. ke Anno Karlinger in Albino, v Genevi pa pastorko Jennie Pečjak, dalje pastorke Antona Ve-hovca, ki je koncilman. Franka in Johna in sestrično Rose Klu-čar, v stari domovini pa 2 brata. Bil je član društva Naprej, št. 5, SNPJ in društva Carnio-la Tent, 1288 The Macabees. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetkove-ga pogrebnega zavoda na 478 East 152 St. v cerkev Sv. Pav- LOS ANGELES, Calif. — Tu je govoril sinoči rep. preds. kan-Ustrašil se je njegove dru- didat Alf M. Landon ter se sku-ščine, ko je izjavil, da bo šal indirektno prikupiti milijo- organiziral fašittično ar- "irskemu lastniku verige žol-; tih časopisov William Randolph Hearstu in pristašem dr. Town-senda. To je storil s tem, da je indirektno kritiziral postopanje senatnega preiskovalnega odseka, ki je pestil Hearsta, in taktiko kongresnega odseka, ki je preiskoval aktivnosti Townsen-dove organizacije in kateremu je dr. Townsend obrnil hrbet. Landon je tudi izjavil, da "ne verjame, da bi se moralo zaradi začasne depresije spremeniti a-meriško vladno obliko", da Roo-seveltova administracija "spodkopava ameriške svobodščine" t 'in da če želi Amerika "ohraniti ameriško vladno obliko, tedaj mora poraziti to administracijo." Edino Landon bo prinesel Ameriki "pravo ameriško vlado" ter "ohranil ameriško ustavo." Govoril je v mestnem koli-zeiu in poslušalo ga je okrog 75 tisoč ljudi. ^ Rebeli groze z masni- mi eksekucijami Rebelni častnik pravi, da bodo fašisti pobili najmanj 30 tisoč lojalistov, ako se jim posreči zavzeti Madrid! Madridski delavci hite pod orožje, da ubranijo glavno mesto pred fašisti. "ni nič večji fašist kot je bil A-braham Lincoln" in da je "pod-vzel samo ogromno nalogo, da ohrani Ameriki njen nacijona-listični značaj. Če bi jaz zvedel, da kdo izmed mojih pristašev ali dr. Townsend sam jadra v fašizem, bi mu obrnil hrbet." Toda izjave, ki jih je podal, da namreč organizira "armado 10 milijonov nao; lastili vlade Združenih držav in da ima obljubljeno podporo od strani 400 kapitalistov, ne- la na Chardon rd. in na poko- j govore, da ima mož fa- pališče sv. Pavla. I šistične ambicije. V Townsen- jdovo gibanje se je Smith vrinil 'preteklo spomlad, ko Je dr. 400 let nazaj Skoro 400 let je minilo, od kar se je odigrala krvava drama pri Sigetu. Junak Zrinjski, njegova žena Eva, hči Jelena in četa vojnikov so raje poginili junaške smrti, kakor da bi izro Townsenda zasliševal kongresni preiskovalni odsek. Smith je tedaj pregovoril Townsenda, da je odseku meni nič tebi nič obrnil hrbet. Pozneje je igral veli- čili trdnjavo turškemu sultanujk« vlogo na Townsendovi kon- Sulejmanu. To dramo bo upri-! ^enciji v Clevelandu. Na Coug-zorila samostojna Zarja 8. no- hlinovi konvenciji pa so se objeli on, Townsend m Coughlm, ter tako stvorih pravo — nesve- vembra v Slovenskem Narodnem Domu. Ali imate že vstop-, , , nice? Dobite jih pri Mrs. Ma- trojico lunatikov, kakor so kovec v S. N. Domu. Prešmentana ljubezen . . . Včeraj je skočila v jezero Erie ob vznožju Vzhodne 40. ulice neka 38-letna ženska, češ, da je njen mož, ki je motorman na ulični, več ne ljubi in da ji zato ni več za živeti. Neki ribič pa jo je rešil iz mrzle kopeli, nakar so jo spravili v bolnišni- jih imenovali karji. ameriški časni- BROWDER OBMETAN Z JAJCI TERRE HAUTE. Ind. — Sinoči je imel govoriti na tukajšnji radijski postaji WBOW komunistični predsedniški kandidat Earl Browder, toda množico, od tam pa v glavni policij- nahujskanih Terre ski urad. Tam so ženski sveto-vali, naj se z možem pomiri. Potem so poklicali še moža. Nazadnje sta šla lepo skupaj domov. Poročena sta že 20 let in imata 16 let starega sina. Mrzla kopelj ženi ni škodovala, razen, če ji je ohladila njene samomorilne misli. V bolnišnico Svetkova ambulanca je prepeljala v Glenville bolnišnico Mrs. Rose Rušndv, 907 Rudyard Rd., ki se nahajd v sobi 107, in Mrs. Rose Mihelich, 13602 As-pinwall Ave., ki se nahaja v sobi št. 105. Podvreči se bosta morali ■ operaciji. Roparja odnesla $60 Sinoči tik pred polnočjo sta dva roparja zvezala Leo A. Les-serja, ki vodi drogerijo na oga-lu Orville ave. in E. 105 St., potem pa vzela iz blagajne $60 v gotovini ter jo odkurila. hautčanov mu je zaprla dohod ter ga bombardirala z gnilimi jajci. Ko je Browder uvidel, da proti nahujskani množici nič ne opravi, se je vrnil v hotel, kjer je izjavil, da bo stvar spravil pred sodišče. Zadnjič mu je preprečila nastop na radiju v tem mestu policija, zdaj pa so rajši nahujskali proti njemu meščane. Vesti iz življenja ameriških Slovencev v Jolietu je umrl John Si-mončič, star 51 let, ki zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri. V Coudersportu, Pa., se je pred kratkim smrtno ponesrečil rojak John Renko. Mož se je pe- g^^vtom z obiska svoje hče-re, zavozil v neko gasolinsko postajo ter dve uri pozneje podlegel dobljenim poškodbam. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Milwauske vesti. — Pii nesreči na ulični železnici pred nekaj dnevi sta bila poleg 21 drugih ljudi poškodovana tudi rojaka Frank Rožič in Frank Se-mrad. — Joe Suban, samski rojak, leži že nad en mesec težko pobit. Ponesrečil se je pri delu. Leži v bolnišnici. — V bolnišnici še nahajata tudi Joe Tratnik in Frank Zore. — Pred nekaj dnevi so se poročili John Kuš-Ijan in Angela Cieplewski, Fr. Kobal in Esther Kilb in William Košak in Gertrude Bogenha-gen. V Flatwillowu v Montani je u-mrla Alojzija Šarko, roj. Bajt, stara 62 let in doma iz Kamna. V Ameriki je živela 33 let in zapušča tu ijtioža, dva sinova, sedem hčera in brata. Rojak Frank Milavec v De-lagui v Colorado je prejel iz starega kraja žalostno vest, da je v Knežaku na Notranjskem u-mrl njegov oče Jože Milavec v častitljivi starosti 90 let. V A-meriki zapušča dva sinova. Iz Chicaga poročajo, da je bila pretekli teden v četrtek popoldne oddajana s tamošnje radijske postaje WLS radijska drama "Just Magazine Story", katero je spisala Mary Jugg, znana sotrudnica Mladinskega, ZADNJE VESTI LONDON, — Danes se je zve deJiO, da bo sovjetski poslanik Londonu Ivan Majski sporočil prihodnji seji nevtralnostne-ga odbora v Londonu, da se sovjetska Rusija ne smatra več za vezaSfio po določbah nevtralnost-nega dogovora... Rusi.ja se ne smatra več moralno obvezana držati se tega dogovora, ker so ga prekršile fašistične države. Direktna, necenzurirana poročila iz Madrida med tem javljajo, da je dobila Caballerova vlada iz inozemstva veUk tovor orožja vključivši tanke in topove. Ta pošiljka orožja .je bila tako velika, da je navdala vlado z u-panjem, da se ji bo posrečilo o-bmiti bojno srečo na svojo stran. Odkod je pošiljka prišla, poročilo ne pove. Madridskim četam je doslej predla trda v glavnem zaradi pomanjkanja o-rožja in municije. Če se ta ne-dostatek v kratkem odpravi, se, utegne položaj drugače zasukati. Iz rebelnega glasnega stana pa poročajo, da je gen. Franco odredili takojšen splošni napad na Madrid, da se ga zavzame, preden bo prišla pomoč iz Rusije, katere se boji. * * * HENDAYE, Francija. — Španska civilna vojna traja šele tri mesece, a je v tem času zahtevala že 175 tisoč smrtnih žrtev — skoro toliko, kakor a-meriška civilna vojna v štirih letih' Od tega števila jih je bilo manj kot ena tretjina ubitih na bojišču, dočim so ostali postali žrtve eksekucijskih oddelkov in "čistilnih" akcij, kakršno so na primer fašisti podvzeli v Badajozu, ko so v nekaj urah postrehli in poklali nad tri tisoč mož, žena in otrok. In tej moriji ni še videti kraja, tudi če bi se Kultura "NAŠA ZVEZDA' Članstvu dramskega društva "Naša zvezda" se sporoča, da se bo jutri zvečer vršila seja, na kateri bo treba ukreniti več važnih stvari in oddati še ostale vloge.; Člani so prošeni, da se seje polnoštevilno udeleže. DRAGA VEČERJA PHILADELPHIA. — Sinoči se je tu vršil banket pennsyl-vanskih demokratov, ki je stal vsakega udeleženca — sto dolarjev. Na banket je prišlo 1,-700 ljudi, torej je prinesel 170 tisoč dolarjev v kampanjski fond demokratske stranke. Re-vežev seveda ni bilo med njimi. (Dalje na 3. str.) ICKES KRTAČI LAN- DONA WASHINGTON. — Notranji tajnik Ickes si je sinoči privoščil Landona ter mu očital, da je neiskren, češ, ni še dolgo tega, ko je bil "državni socialist" in ko je sugestiral zvezna posojila posameznim državam za "vzpostavitev javnih telefonskih sistemov", zdaj pa zagovarja "nekontrolirano privatno inicijati-vo", ki jo zahteva republikanska platforma. "Ali je kansaški governor nemara pripravljen zavreči svoje principe, samo da pride v najvišji urad na svetu?" je hotel vedeti Ickes. Landon mu je iz Los Angelesa odgovoril, da njegove izjave samo dokazujejo, kako "zmešana je administracija", ki ga "danes dol-ži, da je varovanec kapitalističnih interesov, jutri pa, da je državni socijalist." ROOSEVELT PRIDE ŠE Y OHIO WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt, ki se mudi na kampanjski turi v novoangleš-kih državah, kjer bo imel danes v Worchestru, Mass., svoj glavni govor, ki bo oddajan po radiju, bo nemara še, enkrat obiskal Ohio in Indiano koncem tega ali pa v začetku prihodnjega tedna. Governer Indiane Mc-Nutt namreč zelo pritiska na predsednika, da bi še enkrat prišel v Indiano, da bi bila demokratska zmaga sigumejša. Ce bo šel v Indiano, se bo gotovo ustavil tudi v Ohiju. VOLITVE NA NORVEŠKEM OSLO, Norveška. — Na Nor- veškem so se včeraj vršile vo-fašistom posrečilo zavzeti Ma-jlitve v parlament. Volilna bor-drid. Nasprotno se bo število ba je bila zelo trpka. Kolikor Novi naročniki Poroka V soboto 24. oktobra se bosta poročila Viktor Zakrajšek, 876 East 141 St., in Miss Justina Verbis, 6605 Bonna Ave. Pretekli teden so se naročili na "Enakopravnost" Karol Košir, Anton Jagodnik, Frank Krašovec in Mary Omahen iz Clevelanda, Mrs. Rose Popovic iz New Yorka, Josip Bartol iz Wickliffa, O. in Tony Ulyan iz Kane, Pa. Našim novim naročnikom se iskreno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost. Upamo, da si bomo postali dobri in zvesti prijatelji. smrtnih žrtev v tem slučaju celo silno pomnožilo, kajti neki častnik rebeine armade generala Mole je izjavil, da bodo fašisti postrelili najmanj trideset tisoč borcev za republiko in svobodo, čim se jim posreči zavzeti Madrid. "Njihova imena i-mamo zapisana v debeli knjigi!" je dejal. Fašisti pozdravljajo odhod predsednika republike Azane v Barcelono kot znamenje, da je vlada prepričana, da bo Madrid vsak čas padel. Toda vlada javlja, da ne misli na nič takega, Azana je bil poslan v Barcelono, da poživi moralo v vladnih vrstah v Kataloniji. Premijer Caballero je ostal v Madridu, kjer bo vodil obrambo mesta da skrajnosti. MADRID. — Madridske uli-(Dalje na 3. str.) je doslej znano, je delavska vlada dobila 70 poslanskih mandatov, kar pa ne zadostuje za večino. Konzervativci so v več krajih napredovali." Šetje glasov ni še zaključeno. ZIMA NA SEVEROZAPA-DU ST. PAUL, Minn. — Minne-soto je včeraj zajelo zimsko vreme s snegom in poledico. Poledenele ceste so zahtevale eno smrtno žrtev. Vlomi na zapadni strani Neznan vlomilec (ali vlomilci) je sinoči vlomil v pet domov v okrožju W. 116 Madison Ave,, med tem ko so -stanovalci nič hudega sluteč mimo spali. Vlomilec se je splazil v domove skozi odprta okna. Pustil ni nikjer nič. Detektivi ga (jih) iščejo, a ga doslej niso še našli. Opice na prodaj Ravnatelj mestnih parkov Var-ga išče kupca za 65 opic, katere imajo v živalskem vrtu v Brook-side parku. Ker stane prehrana posamezne opice od 10 do 18c na dan, misli Varga, da bi bilo cenejše, če bi jih jeseni prodali, spomladi pa kupili druge. Jugoslovanski radio Jutri od 5:15 do 5:45 se bo oddajal radio program potom postaje WJAY. Igrali bodo Blue Danube tamburaši. Vile rojenice Včeraj so se oglasile vile rojenice pri zakoncema Franku in Mary Oblak na 102 St. teir pii-stile krepkega sinčka. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21. oktobra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznažalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Ml SMO ZA ROOSEVELTA! II. V ta namen je bila organizirana Liberty liga, kateri je bila dana naloga, da zdravnika Roosevelta ubije in pokoplje. Pomočnike je dobila v Alfredu Smi-thu, Coughlinu, Townsendu, Hearstu in drugih, manj znanih ambicioznežih, ki smatrajo, da bi bili boljši voditelji kot Roosevelt, dasi doslej niso pokazali drugega, kakor da niti sami sebe ne znajo voditi. Potem so šli skupno na delo. Kapitalistični burbonci so se dobro zavedali, da je v kalni vodi najlažje ribariti. Zato se je Liberty liga s svojimi pomočniki pošteno potrudila, da se u-stvari čim večjo politično konfuzijo. In so dvignili donebesni krik, da je v nevarnosti vse, kar je ameriškega — ameriški kapitalizem, sistem piivatne svoji-ne in privatnega trgovskega in industrijskega udejstvovanja, ameriška ustava, vse ameriške svobodščine itd. — in da Roosevelt uvaja boljševizem, kolektivi-zacijo, regimentacijo in s tem ogroža a-meriško vladno obliko. Ta krik je bil sumljiv. Roosevelta poznamo in vemo, da ni noben socialni ali ekonomski radikalec. On samo skuša ohraniti sistem kapitalistične ekonomske avtokracije in politične demokracije. Kapitalisti naj dalje delajo profite, pri tem pa-ne smejo pozabiti tudi delavcev in farmarjev, prvič zato, da se ti ne upro proti profitnemu sistemu in drugič, ker berači ne morejo nikomur kopičiti protitov. V Ameriki je vsega dovolj za vse! Toda, kapitalistični sistem se mora liberalizirati, kapitalizem mora dati ljudstvu več pravic in večji delež produciranega bogastva. Ameriški kapitalizem pa tega noče. Njemu se hoče absolutne svobode izkoriščanja in špekuliranja na račun ljud skih-mas. Washington ne sme niti v sanjah skušati kontrolirati kapitalizma, mu zapovedovati, temveč mora nasprotno delati to, kar zahteva kapitalizem. Delavcem se ne sme dajati potuhe in prilike za organiziranje, temveč se jih mora še bolj piitisniti. Sploh je treba delavce in farmarje popolnoma prepustiti industrijskim in finančnim korporaci-jam, da počno z njimi, kar se jim zljubi. Zvezna vlada naj nikomur ne daje nobenih direktiv, temveč naj lepo dela, kar ji bo zapovedal Wall Street. Ker Roosevelt na to noče pristati, ga je treba onemogočiti. To pa se bo najlažje storilo, če se ga razkriči za - - boljševika. Ameriški volilci se bodo usti ašili ter posadili na predsedniški stolček Landona, ki bo nadaljeval tam, kjer je nehal Hoover. In če ameriški delavec in farmai- ne bosta s tem zadovoljna, jima bomo že pokazali, kdo je gospodar! Roosevelt je bil tej sodrgi preveč naklonjen, da si zdaj že domišlja, da je ona — gospodar Anie-1'ike! To pa ji je treba izbiti iz glave! Landon je naš mož! Taka je ta reč. Roosevelt je "boljše-vik," ker ima srce tudi za ljudstvo, ne samo za peščico izkoriščevalcev na vrhu. In v demokracijo verjame. Ta pa ugaja kapitalizmu samo dotlej, dokler mu sto-procentno služi. Čim pa začne demokracija služiti tudi ljudstvu, jo je treba za-treti! To je njihova ttlozotija! Mi ne verjamemo v Rooseyeltov "boljševizem." To je bavbav za otroke. Enako ne verjamemo, da je Landon fašist. Verjamemo pa, da je Roosevelt sto-(Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: acagar.-j 33= Uredništvo "Enakopravnosti" c ve Bcljem priobča dopise naročniiiov, kar ^ pa ne pomeni, da se strinja z izjavani | ali trditvami dopisnikov. Uredništvo i pove svoje mnenje o vsem na drugem j mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni, j Rokopisov se ne vrača. J r I y I . 1 •• 1 podobno ena drugi. Nikamor se meli. Tudi iz St. Ciairja prijaz- IQVCKI VODIjO j ni mudilo. Moja želja je bila ta- ^ no vabim, da nas posetitt in ob Nedelja 25. oktobra bo zopet da bi vsaj napredna dru- priliki vam povrnemo. Igralci praznik slovenske pesmi. V ob- ^^va poslala svoje zastopnike, kart bodo postrežem z brezplač-širnem avditoriju Slovenskega niso storila. Takrat je nim prigrizkom. Seveda bo i- Narodnega Doma bo ta dan po-, bil čas in le nekaj iskrenih za-1 grala tudi fina godba za one, ki dan izboren koncert mladinske- stopnikov napredne struje bi bi-: jim je ples pri srcu. Kdo bo od-ga zbora "Slavčki". Iz mladih lahko vzelo in nadaljevalo to' nesel "door prize" bomo pa vi-grl otrok boste čuli lepe m.elodi- delo. ' j deli v petek. Udeležite se v pol- je zapete z občudovanja vredno Ker so pa bile seje mlačne in, nem številu prijaznega družab-dovršenostjo. Mnogo truda, po- ^ ^ nikomur mudilo, je bil čez ^ nega večera, gotovo vam ne bo trpljenja in stroškov stane vtž- n^kaj časa sklican občni zbor zal. Progresivne Slovenke pa bo-banje takega zbora, vendar do- ■ nega vrta. Xo je bilo pred mo vas obisk blagohotno upo-mnevam, da duševni užitek, ki' leti, ne vem datuma. Na i- stevale, ter se tudi vašemu va- ga zbor nudi avdijenci in zado- stem obenem zboru je bila ude-voljstvo, ko se zre na obraze,; l^žba nenavadno velika. Opazi-vsekakor obilo poplača vse to. j® takoj, da se nekaj na-Za ta koncert si je odbor 7 nierava. Naposled pride na sodelovanjem učitelja zbora o- j dnevni red, koga se naj posta-mislil zelo obširen in pester pro- j ^ kulturni vrt ? Govorilo se gram. Nastopila bosta oba zbo- 3^ ^ nekaterih drugih pisateljih ra, mlajši pod 14 letom starosti j pesnikih, da se je tem lažje in starejši nad 14 let in sicer bilu ob priliki odzvale. Na svidenje v petek v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. L. Vozel stvar zasukala drugam. Prav skupno in posamezno. Noviteta kmalu nato je bil predlog, da se tega programa bo pa originalen postavi škofa Baraga. Sledilo je komičen prizor in pravijo, da ^ glasovanje in velika večina si bo samo ta del vreden vstopni-, J® osvojila. Nihče pa ni ta,-fje I krat zinil, da bi se kdaj pcstavi- Po programu se bo pa razvila j Cankarja, blišala pa sem prijetna zabava. Vse predpri- j ^^č žaljivih opazk glede Can-■prave so v dobrih rokah, kar,karja in med njimi tudi: Ako vam garantira prijeten večer postavilo Cankarja, da bo med veselimi ljudmi. Nadejamo se da nas bodo po- setili tudi pevci in starši ostalih, čas, da ste zapisali z velikimi mladinskih zborov in sploh vsi: črkami da je nezaslišan zločin, prijatelji slovenske pesmi iz Cle- j bi se Cankarja zavrglo v velenda in predmestja, tako da | šupo. Takrat gospodje je bil čas, bomo zbor Slavčki tudi gmotno da bi bili narodu svetovali. Ako podprli in s tem zasigurali njegov obstoj. Za mladinski zbor Slavčke, Carolne Telich G. urednikom A. D. Cleveland, O. Ker nisem nič drugega kot priprosta žena in gospodinja, se mi zdi, skoraj drzno podati svoj zagovor glede zlobne ob-dolžitve o Cankarjevi sohi. Da me pa ne bodo tisti čitatelji A. D., katerim ni stvar docela zna- Jesenski koncert zbora "Cvet" Prišla je sezona ko se bodo vršili koncerti in druge prireditve. Pevski zbor "Cvet" je aktiven in se pridno pripravlja za svoj jesenski koncert, ki ga priredi 8. novembra v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. Ni več dolgo do koncerta. Opozarja se vnaprej, da ne prirejajo kakšnih prireditev isti dan, zlasti v newburški naselbini. Reservirajte si ta dan, ker pevski zbor "Cvet" vam poda krasno slovensko pesem. Da ne bo samo petja, vam zbor priredi ste se odkdiH takrat za spevo^n^, ki ae imenuje Barago, naj bi bili dovolih tudi, "Zlati Fant". Vsem je znano, da se Cankarja postavi. Takrat ^^or vedno kaj lepega prire-vas Cankar ni bil vreden. Če ni- {di in vedno je bilo občinstvo ste takrat hoteli, da bi bil stal zadovoljno. Tako bo tudi pri tej kulturnem vrtu, oddali bi ga I prireditvi. kmalu v grabnu ležal." Takrat g. uredniki "A. D." je ŠKRAT Zanimive anekdote V neki družbi, v kateri je bil tudi Bernard Shaw, so razpravljali o vprašanju, kdo bi hotel biti v onostranem življenju rajši v nebesih ali v peklu. "Kar se tiče podnebja, dajem prednost nebu, kar se tiče družbe, pa peklu," je menil Shaw kratko. Angleški romanopisec Wells zna biti zelo ljubezniv. V nekem londonskem salonu se je razgo-varjal nekega dne z mladim, nadebudnim pisateljem, ki so mu ga bili predstavili. Ko eta hotela skupno ostaviti prostor, je mladi mož skromno stopil nazaj, da bi dal prednost Wellsu. Ta pa je ubranil, češ: "Kako naj bi šel pred vami. Vi ste od jutri, jaz pa od včeraj. v bili v kak bolj dostojen prostor, v S. N. Čitalnico ali kamorkoli. Kakor je že živega avstrijska vlada zaprla na ljubljanski grad tako ste vi storili z njegovo so-ho. Ko se niste vi zmenih, da ne bi Cankar ležal v šupi, se je or- Zbor želi, da mu gre občinstvo na roke in da se v obilnem številu udeleži tega koncerta. Še to naj omenim, da kdor i-ma veselje do petja naj pristopi. Dosti je tukaj fantov in deklet, ki bi lahko pristopili. Starši pošljite vaše sinove in hčere. Mesečnina je samo 25 centov na teden. Vsak nad 16 let star lahko pristopi. Mrs. Kose Vatovec. Koncert naših mladih ganizirala skupina, ki ja zahte-na, obdolžili z njim vred, da sem j vala, da se soha izroči in da se udeleženka kakega kriminalne-' jo postavi v S. N. Dem. Šele pega zločina, podam svojo izjavo ^ tem ste bc zmenili, da jo vseeno in zagovor. ] postavite. Ali je to zločin ako Meseca avgusta je poteklo 6 ^^m se podpisala na pisrha raz-let, ko sem bila v rojstni domo-1 poslana na društva, da se mora Prošlo nedeljo so nas prese-vini za dobo dveh mesecev. In nekaj storiti glede žalitve Can- netili v Enchdu. Še snio si sve-ker je bil ob tistem času, 10. av- j karjevega spomina? Vem, dajsti naše pesmi in našega rodu. gusta 1930, odkrit spomenik I-; boste tudi ta moj zagovor po | Brez razmotrivanja, vse točke vanu Cankarju na Vrhniki, se svoje zavih, svobodno vam, jaz ^ so bile izvrstno izvajane. Zla je vsa Slovenija pripravljala, | se zavedam, da sem bila vsesko-da se poda takrat na Vrhniko, j zi v tem delovanju iskrena. Po-Vlaki so bili natrpani tisti dan., stavili bi ga bili ali pa oddali Velika skupina iz Gorenjskega | kamorkoli, ni pa bilo pošteno, med katerimi sem bila tudi jaz, ste dopustili, da se je tako Je šla šele opoldan. Videlo se je ^ žalilo njegov spomin na obrazih teh ljudi, kako so u-meli in čutili s pisateljem Can- - Neška Kalaii. Kar+no zabava Pro- izrazil: "To nami krvni sor bile izvrstno sti se je odlikoval mladi Poto-kar z lepim liričnim tenorjem. Mrs. Gerl, čast vam. Velika je vaša požrtvovalnost za slovensko pesem. Pevci in pevke, sledite ji zvesto in uspeh ne bo izostal. Pozdravni govor je bil zelo lepo umerjen in vseskozi poln ; navdušenja za našo slovensko pesem. Lep večer je bil. Le ta- V juniju 1929 se je bil Charcot pravkar vrnil z neke ekspe-dicije v polarne kraje, pa so ga povabili v neko prijateljsko družino na obed. Med obedom je pripovedoval o znanstvenih po-sledkih tega potovanja. "Neutrudni ste, do svoje smrti boste potovali," mu je dejal nekdo v družbi. "Upam da," je odvrnil Charcot. Ali ni smrt največje potovanje? — "Toda tega potovanja vendar ne boste napravil na ladji?" — "Pourquoi pas?" — Zakaj ne ? je vprašal Charcot in si dal s tem vprašanjem navede preroški odgovor. je mož, ki ni bil z' Ir I "aprej! Kaj uk je zgodovine? sorodnik, ali bil je^g^eSIVnih blOVenk kr. I ^Bodočnost je mladine. - L. Se- Ženski odsek SND Kmalu bo eno leto odkar so na altar, žene in dekleta ustanovile od naš brat. Prijel me je za roko j Že več simpatičarjev "Pro-in morala sem zaplesati pred ^resivnih Slovenk" me je vpra-sponienikom. ^ šalo kaj je vzrok, da se tako Isto popoldne se je vršila na malo oglašamo. Toiaj, da ne bo-obsirnem vrtu v bližini sporne- ste smatrali, da nas je neznos-nika vrlna veselica. Vsi gostje, na poletna vročina raztopila, katerih je bilo 4,00u po številu, naznanjam cenjeni javnosti, ne j sek, ki ima nalogo pomagati S so sedeli pri mizah. Za ples sta le da životarimo, pač pa da tudi ^N. Domu na St. Clairju do izigrali dve orkestri. Bil je praz- lepo napredujemo. Naše sloven- i boljšave in olepšave domovih nik slovenske inteligence. Vse je 3ke žene se prav dobro zaveda- j notranjih prostorov. i bilo tam. Tisti dan mi ne bo šel jo pomena prave ženske organi-1 Tu vam hočem nekoliko po-nikoli iz spomina. Videlo se je zacije. Vsem nam je potrebna j jasni ti kako vršimo to nalogo, na " ' ' - ......" ' ki nam je tako krasno udelal u-metne cvetlice na opravo. Tudi tla so lepo pokrita s plat-1 nem, ki smo ga kupile pri Grdi-na. tako da je soba zelo okusno opravljena ,in shažna. Pridite žene in dekleta v naš odsek, pristopnina je prosta, sprejete boste z veseljem. Saj Dom je nas vseh in ne pripustimo vsega dela možem. Tudi nam velja pregovor — mal položi dar domu V petek 23. oktobra se vrši zopet lep družaben večer, ki ga I bodo priredile ženske v prizidku S. N. Doma. Postreženi bo-I ste s fino večerjo in dobro zaba- no ob 6. uri. Uljudno vas vabi Ženski odsek S. N. D. vo. Čim večja bo udeležba, tem .T.......1: T ......bolj z veseljem bomo delale. Ve- — obrazm vseh udeležencev, izobrazba. Vjis krožek le zepre-|Ua časa do časa napravmio o- % . , v , . .. , v 11-1 • 1 u 1 v J • , • ,Jir,wn,. v , .cerja se bo začela servirati toc- kako liikrene smipatije so ime- skrbel za vec predavanj, ki sojKusno večerjo in po večerji sle- ^ li in kako so čutili s pisateljem, se vršila po sejah in bila prav di prosta zabava s plesom. Ker kateri je marsikako zapisal, ko podučljiva. Upam, da se bodo pa vemo, da niso vsi ljubitelji' bi jo bili tudi oni radi, da se ni- aktivnosti krožka seda j na zimo i plesa imamo na razpolago tudi wo bali za svoj obstanek. , še ^boljšale. Uljudno vabim vse!karte in druge igre v zadovolj- Ta dogodek na Vrhniki mi je napredne žene, da se nam pri-' stvo udeležencev. dal povod, da sem se takoj v družijo. Pristopnina jc prosta, i Pri teh prireditvah vse čla- začetku ko je prispela soha pi- mesečni prisi^evki so pa s&mo j nice sodelujejo brezplačno in' satelja Ivana Cankarja v Cleve- 25c. Seje ne vrše vsak prvi to- ^ čisti prebitek se uporablja j land začela zanimati za akcijo rek v Slovenskem Delavskem, za stvari v korist S. N. Doma. 7:30 zvečer se vrši važna iz- tudi tukaj. Skoraj ponudila sem Dpmu nti Waterloo Rd. ob 8. iDo sedaj smo nakupile sledeče vanredna seja Mladinskega pev. se pri društvu, da naj me izvo- zvečer. Toraj pridite I • l stvari; pri Anžlovarju lepe na- zbora "Kanarčki" v Slovenski lijo za zastopnico. Bila sera ta- V petek 23. oktobra ob 8. zve- {mizne prte, v ženski sobi boste Delavski Dvorani na Prince koj v začetku aktivna. Moja od- čer priredi Krožek št. 1 kart- opazile okusno opremo, katero Ave. — Prav uljudno vabim vse "Kanarčki" V četrtek, dne 22 oktobra ob Kako je prišel tragično preminuli polarni raziskovalec Jean Batiste Charcot do čudnega i-mena svoje ekspedicijske ladje "Pourkuoi pas?" (Zakaj ne?). O tem je pripovedoval nekoč dami: Kot otrok sem bil velik u-pornik in premišljevalec. Kadar so mi prepovedali, da bi nekaj naredil, sem hotel vedeti tudi za vzrok in sem vpraševal: "Zakaj ne?" Kmalu so me v vsej družini začeli imenovati "gospoda Zakaj ne". In to svoje ime sem dal tudi-svoji ladji. krita in iskrena želja je bila. da no zabavo. Še vedno ste se ime-bi čim prej praznovali enaki li izvrstno na zabavi Progresiv- ste preskrbele naša predsednica očete in matere "Kanarčkov" Mrs. Močnik in tajnica Mrs. L. da se udeleže te izvanredne se- .praznik tudi tu v Clevelandu ,uih Slovenk in zato ste lahko j Bela j. Iskreno se zahvaljujemo je, in to ako le mogoče točno.— •Vršile so se seje in vse so bile prepričani, da se boste dobro i- našemu umetniku g. Peručku, Tajnica. Ljubezenski roman habsbur škega nadvojvode ■\Vilbei-Wol(-Uliclvoj- )lorav- Pred dnevi smo poročali o smiti mine Adamovicsove, žoi c lA'opol a lin,<>ii ali nekdaiijofja hai;sbur.skeg'i vodo Leopolda Toscanskcj^a. Adamicseva .se jc rodila skem. Ko ji jc l)ilo devetnajst let) ^alju-]iold .seznanil % njo v l)ližiiii bila sta se dni^' v dru^eK'! me- Dunaju kupil vilo, v katero se js % % njo Pf' do- sreci, to # selil. Več let sta živela v popolw klev ni cesar Fi ane ,)ozei %vedel M mer j C mod princem in dekletom lUZJCr . 1 • Jllll Poklical je tedaj Leopolda k ^ strogo zapovedal, naj se odpnivi < daljše potovanje. Princa so spra\ i ' p toda daljava ni ohladila njefiovili # so hoteli še njegovo ljubavnico 1-"'^ ; % res' hi se mu odpovedala in za} 111 izjavil, da se bo % j C javno uprl •sevo ))oročil. \' januarju njo poročil, potem ko se je f| svojim naslovom in častem ter ^ i ščansko ime Wolflinii'. Zngii iia Švicar.skcm, kjer so ., je voj'vodi dali tudi državljanstvo- ..gobr- se .le spočetka si učen, kmalu ])!> nilo, kajti Adaniicse\a ji' jačelii čudne ekst ravayance. lic ^'■ Zauemai-jal'^' ,1^ iigaw lie mo g'o.spodinj.s1vo in sebe, tenivtc .1 ^ zahtevati, naj lii se v na ))ol divjaka. Xi s( tndi nje ;\,.||i i'' 00 slik, v Ameriki pa j'^ , našteli ()0()() "zajamčeno prisil"' vili slik. ' j, K Najbolj vroče telo v baran, nekakšno sonce, sani" ^ ^^,0],ei"' od našega sonca, kajti sonce ima ro ()U00 stopinj. Aldebaraii !'a ^ čino 80,000 sto])inj. V Nilu živi ve( .... ^ koli drugi reki na svetu. Kaste i ^ y vrst rib nef^" ^ v krog 8,000 različnih prinierko\. . je v „HV00 Minister se je , pravil _ , i, "^mister se je o tem napred- ViJ; . , . 5_ . se, da je Skala J iftia tako dobrega C^jevo i ® Gta vstopila °stRh in preplezala ,k ^krlatice. gofe +„ . J,, orej niso prav nič 't!" j® že star 63 1^2 Ookasal^*. Prconaigal ter V^. če • j® plezalec i^jejy,; prisotnost du-da ae mu m tre- Na vrhu Škrlatice je minister v znak priznanja poklonil Jožu svojo novo plezalno vrv ter ga prosil, naj mu ostane zvest tovariš in vodnik za drugo leto za Jalovec in Travniško steno. Za nimal se je tudi za naše smu-čarstvo, ker je lord obenem predsednik smučarske zveze v Londonu. Da je minister prišel v naše gore, se imamo zahvaliti dr. Kugyju, da se pa še povrne in pripelje s seboj še druge, pa našemu Jožu. Lord Apiery je kot konservativec leta 1934 postal kolonijal-ni minister v prvi Baldwinovi vladi ter ostal v vladi štiri leta. Ko je leta 1928 prišla na krmilo delavska vlada, je lord Amery zapustil svoje mesto. V angleški kolonijalni politiki je igral vidno in odločujočo vlogo. Rimski grob ob Tržaški cesti Ljubljana, 29. avg. — Sledo-j vi stare rimske Emone počasi vstajajo ter obujajo sedanjim prebivalcem Ljubljane, naslednice Emone, spomine na staro slavo in znamenitost našega mesta. Odkritja v zadnjih letih vedno bolj potrjujejo pravilno domnevo, da je zgodovinska rimska Emona stala na tleh sedanje Ljubljane in ne nekje pod Krimom, kjer pa je bila očitno tudi močna rimska trdnjava. Emona je stala v približni sedanji katastralni občini Gradišče in ljubljanska ulica tega imena je očitno nastala na kraju, kjer so imeli Rimljani svoje zgradbe, gradiščča, kakor so jih imenovali prvi Slovenci, ki so se sem naselili ter so tu našli seveda le podrtine. (Emono je razdrl hunski kralj Atila). Ko so pred dvema letoma kopali temelje za palačo Trgovske akademije, so našli v zemlji več dobro ohranjenih rimskih grobov, med temi tudi velik sarkofag, ki je sedaj last mestne občine. Danes pa je bil v neposredni bližini odkrit še lepši in večji in prav svojevrsten rimski sarkofag, ki more izvirati le iz dobe Emone. V Groharjevi ulici so pravkar dogradili v surovem stanju vilo dr. Kaiserja, sodnega svetnika v p. Za to vilo ki je ena največjih na Mirju ter je v neposredni bližini Tržaške ceste, tik znanega križišča pri uri, je bila potrebna tudi napeljava plina, elektrike in vode. Delavci plinarne so včeraj in danes marljivo delali na cestišču v Groharjevi ulici. Tam, kjer so stoletja hodili ljudje, koder so valovale množice, od katerih ni nihče slutil, da hodijo čez staro rimsko pokopališče so plinarniški delavci danes naleteli na presenetljivo odkritje. V globini kakih dveh metrov pod nivojem cestišča je delavec udaril s krampom od trd pred- LIFE'S BYWAYS 'NfA, ^ ^ SoinriFui. \^HijL£: /TIASt:ej^- Sirr ~ a,! AWAV- f ri?0MiSC-pTo WAIT Lmr w/rH TWE AJIATIC fLET-J- cVlMr Toiz AVJHlLK—THEf^ ALXOT A STOTFCP AHP I N£V£TZ UBAKT^Ttzot i C'Mc 1%:y-w /'v£ onxw vionpEfc£p Hy J WLv/iF^ J-0MUWuOVERNMENT DON'T NEGLECT A COLD I Prehlad v prsih k: lahko postane nevaren je navadne hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že Ž5 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zaravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. Buy handkerchiefs 'with what it saves U Un't seceaftarr to pay 50* or more to get quality Id "i 4esti&ice. lieteriae Tootb Paste« made by the maker# of listerincf comes to you in a lai^e tube at 25f. Nmo how it cleans, beautifies and protects your teeth. More-OTcr it aaves you approximately $3 a year ovei SO# jentifnces. Buy thiags you need with that wving— handkerchiefs are merely % suggestion. Lanbert Pbu» BMcai Co. ' LISTERINE TOOTH PASTE O 25' MEN LOVE PEPPY GIRLS you can become peppy this easy way H you arc happy and peppy and full of fun; men will take you pUcvs. If.you are lively, tb«7 will ioTlte you to dances ^nd parties. BUT, If vou are cro&s and lifeless and alway# tired out, men won't be Interested In you. M«n don't like "quiet" eirls. Men Ao tm parties to enjo> tbjem&elves. They want dlfl* along who ate full of pep. LVDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND hclp3 give you pep and en^fgy. Tor over alj^ty yeara gW* Mnd women have been taking this famous old medicine tp pep them up ... to help give them strength, energy, •parkle. Notice the girls and women about you who arc full of pep. A^k them what niakes them peppy. If they nre hooc^r. many of them will give the credit fo LYDlA 1. PINK' HAM'S VEGETABLE tiOMPOl^ND. You should give LYDIA E. PIŠKHAJM*^® VtQ-ETABLE COMPOUNI>a u>. Gill® wiUi WP are moro attractive to men. BTRAN 4 fiJNAKOPEAVNOST 3 Carica Katarina Zgodovinski roman — Deklica, ti imaš dobro sr-' komaj sama citati in pisati! — ce, — reče moj oče, — zares, reče inšpektor. ni vedno treba, da bi bil človek i Slišal sem, kako je starec še visoko naobražen, če hoče glo-^ dolgo mrmral: boko čutiti, — to vidim na te-1 — Cirila ga bo poučevala — bi. :od nje se bo pa res mnogo na- Cirila ga začudeno pogleda s | učil. — Radoveden sem, česa svojimi velikimi očmi, najbrž ga bo učila. ni razumela njegovih besed. j Moj oče pa ni govoril neres- Boljše je, da molčim o tej nice. sceni, doktor Betalesi. j Cirila me je učila pisanja in Boljše je, da ne govorim o j čitanja, kajti to je ona sama žetem, kaj se je takrat odigralo, ilela. ko so položili mojo mater v Kar pa je hotela, je na našem hladni grob. posestvu dosegla. Moj oče je bil tako obupan,; če je Cirila hotela, da bi odda je hotel skočiti za materino' pustili kakšno služkinjo, je mo- krsto v grob. S silo so ga morali zadržati. Kar pa se mene. tiče, vam priznavam — da sem jokal zato, ker so jokali vsi drugi. Sicer pa kaj ve otrok v takšnem trenutku, ko mu spuščajo mater v zemljo, kaj ve majhen, slaboten otrok! Takrat nisem vedel, da ne bom nikdar več videl milega in zvestega obraza svoje matere, nisem mogel doumeti strahoto trenutka, ki mi je vzel mater. To pa je tudi edino dobro, kajti kako bi moglo sicer ubogo dete živeti, če bi že v prvi mladosti razumelo in videlo, kako kruta je naša usoda. Po pogrebu smo se vrnili v svojo lepo hišo. Toda to ni bila več tista hiša kakor prej. V vseh sobah je bilo mrzlo, meni pa se je zdelo, da so puste in prazne, čeprav je bilo v njih dragoceno pohištvo. Oče me je prejel za roko in hodil z menoj iz sobe v sobo, u-stavil se je pred vsakim predmetom, ki ga je uporabljala moja mati in mi s solzami v o-čoh govoril o njej. Ko pa sva legla k počitku, je naju zeblo, čeprav so bili kamini topli in razširjali svojo toploto po sobah. Iz hiše je izginil dobri angel j, — tedaj še nisem razumel, kaj mi je bil ta angel j. Dokler je bilo mrzlo smo o-stali v Moskvi, ko pa je prišla pomlad in ko so se vrnile lastovice, ni moj oče hotel več ostati v Moskvi. Oče je sklenil, da bo odšel na naše posestvo in ostal tam do svoje smrti. Oče je vložil prošnjo za odpust iz vojske, katerega so mu z vsemi častmi in odlikovanji dovolili. Vse pohištvo je prodal, obdržal je samo nekaj komadov, ki so mu bili posebno dragi, in nekega dne sem sedel s svojim o-četom in s Cirilo v velikem vozu. Peljali smo se v Tavrisko, na naše posestvo. Življenje na deželi mi je izredno ugajalo. To je bilo življenje! Svoboda! Ni mi bilo treba več sedeti v tesni sobi, dirjal sem lahko po polju in po travnikih, v mestu me je Cirila brez prestanka nadzorovala, tukaj pa sem delal lahko, kar sem hotel. Zakaj se moj oče nikakor ni mogel odločiti, da bi ml priskrbel učitelja? Sinove naših sosedov so poučevali učitelji. Končno bi se bil vendar moral nečesa učiti, moral bi se lotiti kakega dela. Nekega dne je opozoril stari inšpektor, neki častitljivi starček, ki se je že od nekdaj nahajal na našem posestvu, mojega očeta, da bi mi priskrbel Včitelja, moj oče pa mu je odvrnil : — Saj ima še dovolj časa, — ga sedaj ga poučuje Cirila. ralo dekle še istega dne iz hiše. Če se je Cirili zazdelo, da je kateri izmed konjev oslabel iti da ni več tako hiter, si je moj oče prizadeval, da bi ga takoj prodal. In če je Cirila mislila, da trgovec, ki je po navadi kupoval žito od nas, premalo plača, je prišel že čez nekaj dni drug trgovec iz Moskve. Cirila je bila povsod. . V hiši, v hlevu, na vrtu in v kuhinji, — in ni bilo treba dolgo — ko so vsi jeli trepetati pred njenimi ostrimi pogledi. Poleg tega pa je postajala od dne do dne vedno lepša, — sedaj je bila zares izredno lepa in interesantna žena. Minilo je leto dni odkar mi je umrla moja mati. Oče je o njej zelo redko govoril. Doslej se je nahajala v njegovi glavni sobi nad pisalno mizo velika oljnata slika moje matere. Nekega dne pa sem opazil, da je slika izginila. Spraševal sem služabnike, kje je slika. Odgovorili pa so mi da Cirila trdi, da zavzema slika nad pisalno mizo preveč prostora in jo je radi tega spravila na podstrešje. Nekega dne se me je lotila huda vročica. Negovala me je sama Cirila, — nikomur ni dovolila, da bi bil pri meni. Istočasno pa sem se urezal v roko, ker sem bil pri igranju z nožem precej nepreviden. Moj oče je poklical zdravnika in zdravnik mi je zapisal zdravilo proti mrzlici, za rano pa mi je dal stekleničico z neko o-stro tekočino, katera bi bi morala očistiti rano. Cirila mi je dajala zdravila in mi izpirala rano. Nekega dne mi je Cirila dala zdravila. Ko je približala žlico k mojim ustnicam, sem začutil nekakšen čuden vonj. Nehote sem odrinil njeno roko, tekočina se je razlila po o-deji in čez nekaj trenutkov so polita mesta počrnela, — kakor da bi jih kdo osmodil z žerjavico. Dobra Cirila je zamenjala zdravilo z ostro tekočino. — Če človek ne zatisne sko-, raj celo noč očesa, — je rekla § Cirila, — ni prav nič čudnega, če je raztresen. Od tistega dne sem jemal gvoja zdravila vedno sam brez njene pomoči. Čez teden dni sem bil zopet zdrav, s svojo majhno puško, katero mi je daroval oče med boleznijo, sem hodil po gozdu,, ki je pripadal našemu posestvu.' jjj| To je bila zame lepa zabava, j ® Streljal sem ptice in tako sem j j|T| prišel nekega dne na prostor v |1| gozdu, kjer nisem bil še nikoli. • Tedaj zagledam nenadoma} pod nekim drevesom dva člove-! ka, ki sta se objemala in poljub-! ® Ijala. I ip To sta bila moj oče in Cirila., Počasi sem se priplazil do moral sem. se zares previdno plaziti, da me nista opazila. Tedaj sem zaslišal kako je Cirila rekla mojemu očetu: — Končaj že enkrat, sicer bom postala še nestrpna! — Sicer pa si itak lahko pripelješ iz Moskve odličnejšo damo od mene, ki ti bo morda ljubša kakor, jaz. ' — Jutri si bom pripravila svoj kovčeg, — v hiši, kjer bi bila lahko gospodarica, nočem ostati služkinja. — Cirila! — vzklikne moj o-če. — Cirila, če pa že ravno želiš, — se bova poročila. Takrat sem bil star sicer samo deset let, toda obstal sem kakor prikovan. v Čutil sem, da je Cirila ujela mojega očeta v svoje mreže, s silo sem se moral premagovati, da nisem pomeril in sprožil petelina na puški. Toda tega nisem storil, nisem streljal na Cirilo, ker sem mislil, da bom očetu povzročil mnogo skrbi in žalosti, danes pa mi je žal, da tega nisem storil, prikrajšal bi bil sebi in svo-jemu očetu marsikatero bridko urico. sto in tožil očeta, pravdo je dobil in oče mu je moral izplačati velikansko vsoto. Cirila ni hotela, da bi ostala I na posestvu katera lepa deklica, ki bi ji radi svoje lepote u-tegnila postati nevarna, — mislila je na svojo lastno karijero. Okrog sebe je imela vedno dovolj čestilcev, — vedno je lahko nabrala polno ljudi, ki so se za dobro kosilo ali pa večerjo j vedno radi ponižah. I Cirila je prirejala tudi zaba-1 ve, na katere je vabila vedno: ljudi iz sosedščine in sicer naj-, nižje vrste. Čeprav je bil moj oče v vsa-^ kem pogledu izobražen in moder človek, vendar v njeni navzočnosti ni smel nikdar tega pokazati, da ne bi otemnel svoje boljše polovice. Če je na primer moj oče kedaj trdil karkoli, mu je Cirila hitro jela dokazovati baš nasprotno, čepr av so bile njene besede še tako neumne in nezmi-selne. Njeni gostje in čestilci so da- Mene so poslali v perizijonat štiri tedne pozneje sta se moj i f ™ tja poslal moj v : oce, m izbral tega zavoda on. pče in Cirila poročila. Moj oče i — ne, Cirila ga je izbrala in me je vzel za ženo hčerko tlačana, svojo lastno kmetico, tisto Ciri-;° ^ . , , , , . . ,. , Pnpehala me le k nekemu li- lo, katero je moja mati raztrga-' ^ •' no in umazano sprejela iz sočutja v svojo hišo. čitelju, ki je bil izredno strog in ki mi je dejal tako malo hrane in še tisto tako slabo, da bi 130. POGLAVJE. I moral poginiti, če bi ne bil že Kaj vse zmore ženska. ; po naravi tako močan. Kljub Zakon mojega očeta je bil že j vsemu pa sem se pridno učil in od prvega začetka zelo nesre- se duševno lepo razvijal. cen. Cirila je znala vladati nad njim. Čeprav je moj oče ni ljubil, je kljub temu molčal in ji popuščal, ker se je bal izbruhov njene surovosti. Nekaj časa sem ob praznikih potoval na posestvo svojega o-četa in se potem zopet vračal. Tukaj pa je bila tako žalost-■ no, da sem pozneje hodil do- Sedaj je bila Cirila odlična da-1 mov samo enkrat v letu, in širna, pijana od svojega visoke- j cer za božič. ga položaja, — oblačila se je v j Tako sem postal star sedem-svilo in v baržun, ■— skušala je j najst let, in moral bi bil vsto-ugoditi sleherni svoji muhi, pri i piti v kadetsko šolo, ker to je tem pa se ni ozirala na to, če so l bila želja rodbine moje matere, ji očetove denarne razmere to Cirila si je prizadevala, da bi dovoljevale ali ne. , to preprečila, — prav gotovo bi Cirila ni nikdar vprašala, od- j ji bilo najljubše, če bi bil ostal kod bo dobil oče denar in če ga | na vasi in postal pravi kmet, bo sploh dobil. Gospodarila je v hiši in posestvu in gorje mu, ki ji je skušal ugovarjati in se ji upirati. Starega oskrbnika je nekega dne spodila iz hiše, čeprav mu je oče podpisal pogodbo, po kateri je smel ostati v hiši do svoje smrti. Oskrbnik je šel v me- ker pa je imela v tej zadevi o-pravka z rodbino moje matere, ni mogla prodreti s svojo željo. Prej kakor sem odšel v Moskvo, sem še enkrat obiskal svojega dragega očeta. Videl ga nisem že tri leta. Čakal me je pri glavnih vratih in jaz sem se prestrašil, ko sem ga ORGANIZACIJA IZUČENA ZA POSTREŽBO Vsak član našega podjetja ima skrb služiti javnosti ob času'smrti. Taktični, izkušeni in dobro izvežbani, naši u-službenci ne pregledajo nobeno stvar, da je pogreb dostojen in vreden spoštovanja umrlega. !±.^!lrl!Lr4 LICENSED FUNERAL. DXRECTOR 478 E.ISZNDST. KEnhdre 2LDIG ^ \ ------------- -- / IZVOLITE MELVILLE WILLIS Vickery SODNIKOM COURT OF APPEALS Torek, 3. novembra, 1936 IZVOLITE PONOVNO John 0. McWilliams I drevesa, čutil sem, da imam Cirila ? Saj Cirila zna j pravico, da prisluškujem, — OKRAJNIM ENGINEERJEM. Demokratski tiket VOLITVE 3. NOVEMBRA, 1936. I i i' i: zagledal. Ko sem stopil z voza, mi je prihitel naproti in me objel. Kakšen je postal moj oče, kaj je ostalo od nekdanjega lepega, visokega in veselega majorja. Njegova obleka je bila strašno zanemarjena, star- Je bil šele petdeset let, pa je bil že podoben starcu. Njegove oči so bile motne, glas mu je drhtel, njegov obraz je bil upadel, lasje pa sivi. Takoj sem videl, da se ne brije več redno, ker je grda brada obdajala njegov obraz, ko pa me je poljubil, sem začutil ostudni vonj pijače. Oče me je odpeljal v hišo, med potjo pa me je rotil, naj se napram "materi" dostojno obnašam, naj jo ubogam, ker je ona "zelo dobra žena" — je pristavil oče in me postrani pogledal. z "materjo" je nazival ta ne-1 stvor, to žensko, — nazival jo^ je z istim imenom, kakor je i-' menoval nekoč svojo ljubljeno,; odlično in izobraženo soprogo! ; Cirila me je tokrat sprejela | izredno prijazno. ' ; Objela me je in me odpeljala j k mizi. Sklenil sem, da bom zelo pre-! viden. Njena prijaznost in skoraj l neprijetna in pretirana lju-! beznjivost sta se mi zdeli sum-1 Ijivi. In nisem se zmotil. , Ko sem po dolgem času spal j zopet pod očetovo streho, sem' se sredi prva noči zbudil. _ Nekaj me je tiščalo —' s no me je bolela glava. Pred očmi se ml in zdelo se mi je, vdi ® vsakikrat v pljuča smrt. ^ Niti vstati nisem moge, nobenim udom si nisem nikamor pomagati, vse težko kakor da bi bilo prs' ^ h| no s svincem. Naposled, se mi je k P . lo, da sem se dvignil na P" ^, — priplazil sem se do o razbil steklo. Da sem si pri tem .g, nisem niti opazil) se ko, dolgo so me j^e (Dalje prihodnjič) skeleti. irvv Isce se Dekle za pomagati pri hišnem opravilu; — Zglasi naj se na 934 Linn Ave. od East 108 in St. Clair Ave. — PO 4925. V najem Odda se pet sob spodaj ali zgoraj, vse moderno, blizu Lake Shore Blvd., 15018 Ridpath Ave. Istotam se proda Story in Clark glasovir. IZVOLITE PONOVNO Frank T. okrajnim PROSEKUTOR^GM Soba v najem Poštenemu fantu se odda lepa svetla soba brez opreme, z garažo ali brez. — Naslov dobite v "Enakopravnosti" ali pokličite HEnderson 5811. Psica zgubljena Zgubila se je lepa lovska psi-. ca, bele in rujave barve, licenčna številka 51922. Kdor bi jo našel je prošen, da jo pripelje A. Kotniku, 7513 St. Clair Ave., ter dobi nagrado. frigidaire Keeps Foods Safer, Better, Longer BL CIMPERMAN COAL CO. 1261 Marquette Avenue HEnderson 3113 Dober premog — hitra postrežba. J. J. FRERICKS Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjald ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! NEW PRICES AS LOW AS vd«'*" Varnostni ka^a'«« V kabinet . gl UP« # Frigidaire si varnostni da kabineta, viden d* ^ tudi v najhujši vr ^ drži sijajni Meter^ ^ varnostno gg sW' 50 stopinj in " ob- _______ pinj. vaše jamstvo. FRjG.IDAiBFS^ drži Frigidaire va I«, thi. bolj varno, boljš® | Purchase price includes WT v m a nAnu/ Vprašajte za i«"" Kremzar Fumilor® 6806 ST. CLAIR AVENUE Odprt" ENdicott 2252 Fisher Body uslužbenci dobijo poseben P®P 15. novembra. ^eo) York Dress Shoppe 6928 St. Clair Avenue Velika Razprodaja 200 SVILNATIH OBLEK $4 in $5 vrednosti, sedaj $3.99 100 ZIMSKIH SUKENJ, okrašene s kožuhovino, vredne do $30, sedaj samo $10.88 200 BOLJŠIH KLOBUKOV dto $3 vrednosti, 8»«"" gU' Za to razprodajo smo kupili 200 novih svilnatih oblek, veliko izber® ken j in nad 500 klobukov. Pridite in si izberite vašo zimsko obleko ^jn hranite en četrt do ene tretjine. Rabite naš "Lay-Away" načrt. Plačate držali bomo vsako obleko, da jo vzamete ven.