%r Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek.7. februarja 1956 Stev. 31. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK ttMdaifttvo in upMva: Maribor, Gosposka ul. II / r*(*fon ueecioittva 2440, uprava a46t TB" TBT TP lakaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14.uri Velja mesečno prejemati _ H H I HB /m v upravi aU po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din /. Oglaai po ceniku / Ogiaee ^ JHL sprejema tudi oglasni oddelek „Jatra" v i-i ubtjani r PoStnl čekovni račun St. 11.409 himiki ftaUtiu Babilonska zmešnjava V nedeljo so imeli g. Žebot javen shod v' Rušah. V mali dvorani stare šole so se zbrali poslušalci po drugi sv. maši. Organizator tega političnega shoda, gospod državni uradnik Ferk, je prečital vdanostno brzojavko gospodu ministru Korošcu in protestno resolucijo. Zanimivo je bilo izvajanje g. Žebota o učiteljih, ki so bili v prejšnjih režimih »sami hlapci in priganjači«, dočim se sedaj državni uradniki ne smejo mešati v politiko. Strašno uasilstvo, ki ga je izvajal prejšnji režim, obsodba javnega glasovanja pri Volitvah, ponarejevanje in nasilstva pri Volitvah, kakor ga je opisal g. Žebot, so vsi prisotni obsojali. Raznega mnenja so Mii samo pri trditvah, da je sedaj povsod sama ljubezen in bratstvo, kajti tudi g. Žebot je pokazal »sveto jezo« proti onim. j jti jih niti ne pozna. To lahko sklepamo iz tega, ker se je izrekel proti »mlajšim« Dušanom, ki hočejo »vreči ven« iz vseh organizacij in javnih mest »stare« Rušane, ki so 1. 1914. trpeli za nacionalizem in bili od Avstrije preganjani, kar je za Dušane povsem hvalevredno. Danes, pa ni več biti težko nacionalist in tudi ni nobene potrebe. Nikdo se danes nc preganja radi nacionalizma. Zato priporoča %■ Žebot, naj vržejo ven iz vseh javnih Organizacij te »mlade« nacionaliste, ki ne dajo miru »starim«, zaslužnim nacionalistom, Ker so ta izvajanja g. Žebota zelo zanimiva, toda povsem nejasna, in bi lahko Povzročila v Rušah samih največjo zmešnjavo in obilo dela občini in župnijskemu uradu, ker bo moral vsak Rušan nositi seboj krstni list, da dokaže, ali je pri »starih« ali pri »mladih«, in ker je pri tistih, ki jih imenuje g. Žebot »mlade«, 'Unogo takih, ki so rojeni v letih 1870 do '897 in je v grupi »starih« mnogo takih, M so rojeni v tem stoletju, prosimo g. žebota, da nas reši te zmešnjave in na-Jančno z imeni pove, koga je mislil, ko k govoril o »starih« nacionalnih Ruša-!!>!], ki §0 bili od Avstrije preganjani in sedaj zopet preganjajo »mladi« nacionalni Rušani. Mi poznamo g. Žebota, da je vedno re$nicoljuben in zelo rad vsakemu polaga. Zato naj pomaga tudi nam Ruša-!l0m iz te »babilonske zmešnjave«, ki jo Je on sam povzročil na svojem nedeljskem shodu. Da čujemo! — Rušan. Do zadnje kaplje krvi za zeleno-rumeno-rdeče Okue m svet barve Italijani so izpraznili Makale - Panika med Italijani - Triumfalni sprejem Abesincev v Makale — Kaj pa »dtim-dum"? ADIS ABEBA, 7. februarja. Včeraj so šli na fronto na novo mobilizirani abesinski oddelki, potem ko so pred prestolonaslednikom prisegli, da se bodo do zadnje kaplje krvi borili za abesinske zeleno-rumeno-rdeče barve. Adi* Marsejski proces idmnm ^dHike - — - —rrsSO ^epovedan sestanek v murski soboti. , Pod tem naslovom poroča »Murska i^ajinu«: Gospod narodni poslanec dr. obovišek Rudolf je za 9. t. m. v Murski j . °boti prijavil politični sestanek, ki mu j ^ bil z odlokom sreskega načelstva v j jurski Soboti Pov. No. 198/4 z dne 4. f e-j pilarja 1936 prepovedan. Vzlic temu agi-*torji v raznih srezih vabijo ljudi za .• m. v Mursko Soboto z namenom, da Osle množice na licu mesta izsilijo javno °liti5no zborovanje mesto prepovedane-sf s?.stanka- ter 1,a bi način oblastvo po-0avUo pred izvršeno dejstvo. Javnost se ^ozarja, da se ne da zavesti po ljudeh, j, n‘Sc> nikomur odgovorni in ki jim je j, 1° tudi vse eno, kakšne bi bile posle- zadnje kaplje Abeba je postalo mesto žena, ker so vsi moški skoraj na fronti. LONDON, 7. februarja. Italijanski oddelki so panično zapustili Makale. pri čemer so trpeli težke izgube. V mestu so pustili vse orožje in municijo. Abesinci so zasedli mesto in jim je prebivalstvo priredilo triumfalni sprejem. Sledil je italijanski zračni napad na Makale ter je bilo 16 hiš porušenih. Bombe so padale v bližino prejšnjega italijanskega trgovskega zastopstva, kjer je bila shranjena municija, ki so jo pa Abesinci že spravili na varno. ŽENEVA, 7. februarja. V posebni noti Društvu narodov zatrjuje angleška vlada v zvezi z zadevno noto italijanske vlade, da nima nikakšnega stika z dobavo municije »dum-ditm« Abesincem. Kvečjemu se je našla municija »dum-dum« z etiketo 1914, ki se pa uporablja samo za streljanje večjih divjih živali. Habsburžani so knock-out . Knez-namestnik Pavle pri Lebrunu — V pariškem diplomatskem kotlu se pripravljajo važne reči — Oton in Žita se zaman trudita PARIZ, 7. februarja. »Havas« poroča: Nj. kraljevo Vis. knez namestnik Pavle je včeraj ob 17. uri posetil predsednika republike g. Lebruna, pri katerem je ostal do 18.15. Ob tej priliki je oddelek republikanske garde v Elizejski palači izkazal knezu Pavlu vojaške časti. PARIZ, 7. februarja. V zvezi s pariškimi diplomatskimi razgovori piše radikalno-socialistična »Ere Nouvelle«: »Prispel je knez Pavle, jugoslovanski namestnik, ki je v Londonu, kakor izgleda, igral pomembno vlogo, obračajoč pozornost na neke nevarne strani glede načrta za restavracijo Habsburžanov v sedanjem trenutku. Ni nobene tajne, da gre predvsem knezu namestniku Pavlu zahvala, da je britanska politika v Srednji Evropi postala aktivnejša. Razgovori, ki jih je imel s Flandinom, Boncourom in Politisoin ter kraljem" Karlom, niso bili nič manj važni, kakor njegovi razgovori s kraljem Edvardom VIII. in Edenom.« Ta članek je izšel pod naslovom: »Habsburžani so knock-out.« PARIZ, 7. februarja. Pojav Otona habsburškega v Parizu ni mogel biti posebne važnosti. Prispel je nenadno v Pariz na poziv svoje matere, ki se nudi v Parizu. Podkancelar Starhemberg je pred odhodom iz Pariza pisal francoski vladi, da pristaja Avstrija na odpoved habsburške restavracije pod pogojem gospodarske pomoči. Vodja avstrijskih legitimistov baron Wiesner pa je novinarjem izjavil, da so časopisi napačno interpretirali bojdašnjo obljubo, da je restavracija Habsburžanov možna edino na osnovi sporazuma s sosednjimi državami. Belgija gradi trdnjavski pas na nizozemski meji Senzacionalne izjave belgijskega vojnega ministra o načrtih nemškega generalnega štaba BRUSELJ, 7. februarja. Vojni minister je pred vojnim odborom parlamenta in senatu imel izčrpen ekspose o potrebi oborožitve Belgije, nadalje o potrebi, da se podaljša doba vojaškega službovanja in da se nadaljuje z izgraditvijo trdnjavskega pasa. V zvezi s tem je minister zaupno sporočil članom omenjenega odbora konkretne podatke o oboroževanju Nemčije in načrtih nemškega generalnega štaba. Vojni minister je opozoril na nevarnost, da bi nemška vojska mogla udreti preko nizozemske meje in tako priti Belgiji v bok, kakor je slično bilo v letu 1914, ko je nemška vojska udrla preko Belpije, da napade francosko vojsko v boku. BRUSELJ, 7. februarja. Minister narodne obrambe Devez je pred odborom za narodno obrambo izvajal, da sedanja organizacija belgijske obrambe, kakor jo predvideva zakon iz 1. 1928, ne odgovarja več sodobnim potrebam. Opozarjal je na mrzlično oboroževanje vseh evropksih držav in zahteval, da se belgijska meja utrdi od Arlomi do Antwerpna. S francosko-belgijsko vojaško pogodbo iz leta 1920 ni Belgija prevzela nikakšnih vojnih obveznosti, ki bi omejevale njeno suverenost. Kralj in Rajič se marsičesa »ne spominjata več«. Kot prvi je bil zaslišan Mijo Kralj. Priznal je vse glede Janke Puste. Glede marsičesa pa .pravi, da se ne spominja več. Pravi 'besedni dvoboj pa se jc razvil med predsednikom sodišča in Kraljem v vprašanju, ali je bil Kralj soudeležen pri atentatu. Predsednik je na podlagi izpovedb nekaterih prič iz Marseja dejal, da so med atentatom opazili ljudje pole« Velička mladega moža, oblečenega v sivo obleko,' ki mu je pomagal in ga bodril. Nato je obtoženi Kralj izjavil, da njegov branilec Saint Aubaij ni sposoben, da bi ga mogel braniti. Drugj dan procesa jo bilo zasliševanje Rajiča, ki je trdil, da je Janka Pusta »navadna farma« in da ni vedel, da so farmo vzdrževali teroristi. Tudi pri Rajiču se je opazilo, da se marsičesa »ne spominja več«, kar je pri preiskavi še dobro vedel in priznal. Tudi se je Rajič povzpel do trditve, da ni o atentatu samem ničesar vedel. Tudi ja dejal, da ni ničesar vedel, da bi bila organizacija teroristov obsodila pokojnega ’ kralja Aleksandra na smrt. Tudi drugi ' dan razprave je potekel ves dan in bo j jutri zaslišan Pospišil. Senzacijo je zbudila vest, da so v Riu de Janeiru prišli na sled plavolaski, ki je tajinstveno sodelovala pri marsejskemu atentatu. dici sj.Te Protizakonitega zborovanja v Mur-d ! Soboti in koga bi te posledice za-^ e- Agitatorji in razširjevalci letakov, vabijo na prepovedano zborovanje, nat se izreče ali prijavijo najbližnji orožniški postaji. . Iz pisarne kr. banske oprave Dravske banovine v Ljubljani, S. No. 720/11 z dne 5. februarja 1936. JNS V AKCIJI. Na povabilo predsednika JNS Nikole Uzunoviča se sestane v ponedeljek 10. t. m. konferenca vodstva stranke, na katero so pozvani vsi podpredsedniki stran- ke, nadalje predsedništvo senatskega kluba JNS in člani predsedstva Neodvisnega kluba jugoslovenskih nacionalnih poslancev. Poleg tega so povabljeni tudi posamezni ugledni člani JNS, ki se nahajajo v visokih političnih funkcijah. Na konferenci se bo razpravljalo o organizacijskem vprašanju in o stališču stranke napram perečim političnim vprašanjem, Tej ožji konferenci naj bi potem v najkrajšem času sledila konferenca predstavnikov stranke iz cele države. KAJ KUHAJO V BERLINU. PARIZ, 7. februarja. »Figaro« poroča iz Londona, da je bivši angleški minister za letalstvo Lomlonderry več dni v Berlinu in da se je raztovarjal s Hitlerjem ter Goringom. Baje gre za zračni pakt med Anglijo in Nemčijo. RUSIJA IN ROMUNIJA STA SE (POBOTALE. LONDON. 7. februarja. »Morning Post« piše, da se je ugodno zaključil sovjetsko romunski pakt. Važno vlogo je pri teni igral Eiandin. Trd oreh je bilo besarabsko vprašanje, ki se ga je pa posrečilo zaenkrat spraviti »ad aeta«. ŠPANSKI PRESTOLONASLEDNIK UMIRA. HAVANNA, 7. februarja. Bivši španski prestolonaslednik, sedaj grof Cavadon* ga, se radj krvne zastrupitve nahaja V agoniji. Tudi krvna transfuzija ni poma Kala. LETALO TREŠČILO SREDI MONA- KOV — 11 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. MONAKOVO, 7. februarja. Ob povratku z otvoritve zimske olimpijade v Gar-inisch-Partenkirchnu je treščilo rteko letalo sredi Monakovega na tla in ubilo tri osebe, osem pa težje ranilo. DRUŠTVO NARODOV SE SELI. ŽENEVA, 7. februarja. 17. t. m, st> preselijo uradi Društva narodov v novo palačo. Najetih je v to svrho šest naj* večjih švicarskih špedicij. Največ pregla* vic dela ogromen arhiv, saj obsegajf akti več velikih vlakov. za sPomenik blago-mmmmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini* telja v Mariboru, Pisarna‘ Mestno ooglavarstvo, Rotov* ški trg 1, soba št. 6 a V Mariboru, dne 7. TI. 1936. mmme&v-: . r ’ ■ v"'ws**i krstna pedsiava v ptujskem ^eda?išču Ob uprizoritvi lngoličev*h »Zgrešenih poti" V torek je šla mimo odra pred razpro-j mati. Vsled prevelikega napora in po manj dano hišo dramska noviteta prof. Ingoli- j kanja umre na prezgodnjem porodu. V ča »Zgrešene poti«. Vsebina igre je sle-'okviru te družbe je župan, ki si želi, da deča: Na Bukovem je družba takozvane inteligence, ki je vseprej, kot vzor človeški družbi. Vsa ta klika pijančuje in se lovi za ženske, tako da je šola, čigar upravitelj je tudi član te zloglasne družbe, zelo na slabem glasu. V to vas je poslana kot učiteljica novinka Lora, ki je komaj izišla iz kloštrske preparandije. Upravi.- nnt čimpreje umre njegova že dve leti bolna žena, da bi se mogel poročiti z natakarico. Toda natakarica je tudi prva ljubezen naivnega študenta-pedagoga, ki ga zapelje, da da duška in zadoščenje svoje pohotnosti. Poleg starih ljubimcev, ki jih izrablja in zavaja, si zaželi prave ljubezni od strani mladega študenta, čigar pisma bere in rekvirira, ki jih le-ta fkmšmke m joluMke mw‘m vKmmmmmmmBBPOšmamafimn ' n ammimpisi——» Učni uspehi ob prvem semestru na mariborskih državnih srednfih šolah Na vseh srednjih šotah je izdelata 63'; 0, padlo pa 37%* Povprečen uspeh je slab Vzroki: siromašne oko* liščine, v katerih živi dijaštvo in premeščanje učnih moči med šoiskim ietom telj šole, ki je velika nula, že misli, da naslavlja na Loro in one, ki jih Lora na mu bo ta učiteljica pripomogla do boljšega renomeja v šoli in izven nje. Odloči se, da ustanovi neko kulturno društvo, v kc,terem naj bi se gojilo petje, tambu-ranje in igre in vse to naj bi vodila ta u-čiteliica novinka, in bi pri takih sestankih rr^ogoče našel pril ko, da se naslaja v njeni ljubezni. Ali vmes pride mlad študent pedagog, ki je ljubil Loro, še ko je bila v preparandijj. Izrabi prvo priliko, da si jo osvoji. Posledice pa pridejo na dan ravno, ko mu ona izpove, da je slavja nanj. S svojo perfidnostjo se maščuje nad svojo konkurentinjo in izposluje pri upravitelju ovadbo proti Lori. To je zadnji udarec, ki zadene Loro. Igra je nekaka reprodukcija življenja na deželi. Režija je bila dobra, igralci pa kot diletantje naravnost izborni, posebno Mokarjeva v vlogi Lore in Ramško-va v vlogi Pavle ter Vuga v vlogi župana. Spat pa je v vlogi šolskega upravitelja preveč spominjal na dobro podano vlogo »Schirnzla« v »Cerkveni miši«. K skupščni Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru Pereči problemi pekovske stroke K včerajšnjemu poročilu o občnem predsedniku g. Korenu Jakobu, ki se ni <,ooru tukajšnjega Združenja pekovskih' nikdar strašil truda in številnih potov, mojstrov dodajemo: Uprava je imela 7 kadarkoli je bilo treba braniti interese sej in vršilo se je med letom šest član- pekovske stroke pa tudi posameznih čla-skih sestankov, na katerih so se obrav-1 nov. Njegova velika zasluga je, da ima navala vsa pereča vprašanja pekovske'j danes mariborsko združenje sloves naj-stroKe. Marljivi predsednik g. Koren, se j agilneišega strokovnega združenja v je udeležil več dnevnih konferenc in in- dravski banovini, kar mu vsi merodajni tervencij pri raznih ministrstvih v Beogradu. pri Savezu v Zagrebu in sporazumno z oratskimi združenji dravske banovine. V glavnem je bila borba v zadevi ureditve nočnega dela v pekarnah in za ukinitev 3°/'o dodatka na skupni davek na poslovni promet, ki znači krivično in hudo obremenitev pekovskih o-brtov. Pa tudi v lokalnem poslovanju je bilo treba mnogo intervencij in dela. — Marljivo je deloval pevski odsek pekovskih mojstrov in priredil izlet v Zagreb, ki je poglobil stanovske in družabne stike z zagrebškimi tovariši. Poročilo se zaključuje z zahvalo Zbornici za TOl, ki je z vso odločnostjo podpirala interese pekovskih mojstrov, in pravtako tudi Savezu pekarskih obrtnika v Zagrebu, v katerem je imelo združenje svojega najboljšega zaščitnika. Posebna zahvala gre faktorji radi priznavajo. G. Bašič je pri slučajnostih v daljših izvajanjih objasnil marsikatero vprašanje, ki zadeva pekovsko stroko in žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje. Predsednik g. Koren Jakob je opozarjal na določila glede kol-kovanja računov. G. Kovačič radi izvajanj predpisov nedeljskega počitka in krošnjarenja ter radi odpovedi službe tajniku pri Okrožnem odboru. Predsednik g. Koren je odgovarjal, da se bo stro go pazilo, da bodo člani upoštevali predpise o nedeljskem počitku in opozarjal na stroge kazni onim. ki tega ne upoštevajo. G. Breznik Franc se je pritoževal nad tem, da tovariši iz oddaljenejših krajev dovažajo pecivo in s tem napravljajo nepotrebno konkurenco domačim o-brtnikom. ReSa domačih kuncev K delovanju Kuncerejskega društva v Mariboru Mnogo se piše po listih o reji domačih j tekom let prav dobro razvijalo in kljub kuncev, posebno v ljubljanskih listih. Iz padanju cen mesa,, še danes deluje ter člankov je razvidno, da so postali tam- dokončuje letos 20 let svojega obstoja, »jajšnji rejci zelo agilni ter se tudi mno^Ker ima društvo tudi resno voljo, da rego trudijo, da rejo res razširijo med ljud- jo širi ter nepobitno dokaže koristi od stvo. Tudi zelo ugledne osebe se pečajo reje osobito malemu človeku, se vabijo ■ Naglo beži čas. Prva polovica letošnjega šolskega leta je /.a nami. Preteklo soboto je bilo na vseli mariborskih državnih srednjih šolah zaključeno prvo polletje. Vzgojitelji naše mladine najbrže niso zadovoljni z njenim učnim uspehom, vendar pa moramo resno upoštevati današnjo dobo, ki ima nedvomno močan vpliv na našo mladino. Sodeč po njenih uspehih smelo trdimo, da se naša mladina zaveda svojih dolžnosti in bi v danih okolščinah mogel biti njen uspeh še slabši. Ocene ob prvem' semestru pa si tudi naša mladina ne vzame tako resno k srcu, saj si no marsikateri dijak popravil rede do zaključka šolskega leta. Tu je vsekakor na mestu optimizem staršev, ki ob seme-stralnem neuspehu svojega otroka ne smejo izgubiti vanj dobre vere in nade. Na vseh štirih državnih srednješolskih zavodih v Mariboru se šola skupno 2333 dijakov in dijakinj. Ob letošnjem semestru jih je izdelalo z odliko 5.5%, padlo pa jih je 37%. Suhe številke nam sicer res povedo, da semestralni uspehi niso zadovoljivi. Mnogo so tega krive siromašne okolšeine, v katerih študira naša mladina, vzrok pa je tudi premeščanje učnih moči med šolskim letom. Zgodilo' se je, da so v posameznih razredih na i nekaterih zavodih menjali d jaki v prvem polletju kar štiri’ profesorje iz enega in istega predmeta. KLASIČNA GIMNAZIJA. Na državni klasični gimnaziji je bilo ob semestru 753 dijakov in dijakinj. Z odliko jih je izdelalo 53 ali 7%, s prav dobrim uspehom 230 ali 31%, z dobrim uspehom 164 ali 22%. Skupno je izdelalo razred torej 447 dijakov in dijakinj ali 60%. Padlo pa je skupno 289 dijakov in dijakinj ali 38%. Neocenjenih je bilo 17 ali 2%. V prvem razredu je 166 učencev, od katerih so izdelali z odliko 3, padlo pa jih je 85; v drugem razredu je 132 "čencev, od katerih jih je izdelalo z odliko 22, padlo pa 59; v tretjem 136, z odliko 7. padlo 69; v četrtem 92, z odliko padlo 42; v petem 65, z odliko 5, padlo 22; v šestem 65, z odliko 5, padlo 20; v sedmem 36, z odliko 1, padlo 7; v osmem 71, z odl;ko 12, padlo pa 12. REALNA GIMNAZIJA. Realna gimnazija je najmočnejši srednješolski zavod. Letos ima 28 razredov, v katerih je bilo ob semestru 726 dijakov in 517 dijakinj; skupno torej 1243. Ženska realna gimnazija še nima samostojnega vodstva iq vodi njene posle ravnatelj moške realne gimnazije g. dr. Heric. Z odličnim uspehom je izdelalo ob se- mestru razred skupno 63 dijakov in dijakinj ali 5%. s prav dobrim 379 ali 30%, z dobrim uspehom -pa 314 ali 25%. V celoti je izdelalo 756 dijakov in d.jakinj nli 60%, padlo pa 487 ali 40%. Med gojenci, ki so izdelali razred z odličnim uspehom, je 13 dijakov in 50 dijakinj, s prav dobrim 179 dijakov in 200 dijakinj, z dobrim pa 194 dijakov in 120 dijakinj DRŽAVNA UČITELJSKA ŠOLA. Na državnem učiteljišču, kjer je bil ob letošnjim šolskim letom po presledku otvorjen tudi ukinjeni prvi letnik, je bilo ob semestru 143 gojencev in gojenk. Z odličnim uspehom je izdelalo letnik H gojencev in gojenk, s prav dobrim 65, z dobrim 40, padlo pa je 27 gojencev in gojenk. V prvem letniku je bila ena odličnjakinja, 18 prav dobrih, 4 dobre, 12 pa slabih; v četrtem 2 odlična, 10 prav dobrih, 14 dobrih, 5 pa slabih; v petem a letniku 2 odlična, 9 prav dobrih, 8 dobrih, 7 pa slabih; v petem b letniku 4 odlični 17 prav dobrih in 6 dobrih; v petem c letniku 2 odlična, 11 prav dobrih, 11 dobrih in 3 slabi. TRGOVSKA AKADEMIJA. Na mariborski državni Trgovski akademiji, ki si z vsakim letom ustvarja nov sloves in priznanje v našem poslovnem in gospodarskem svetu, je v letošnjem šolskem letu skupno 194 dijakov in dijakinj. Ob semestru so izdelali letnik 3 i odliko, 17 s prav dorb.m uspehom. 77 z dobrim, 23 z zadostnim, 74 pa z nezadostnim uspehom. Učni uspeh je. 54%-Prvi letnik je izdelal ob semestru z odliko 1. z prav dobrim uspehom 7, z dobrim 25, z zadostnim 12, z nezadostnim pa 41: drugi letnik z odliko V, s prav dobrim uspehom 1, z dobrim 21, z zadostnim 3, z nezadostnim pa 12; tretji letnik z odliko nobeden, s prav dobrim uspehom 2, z dobrim 13, z zadostnim 6, z nezadostnim pa 12,- četrti letnik pa je izdelal z odliko 1, s prav dobrim uspehom 7, z dobrim 18, z zadostnim 1, z nezadostnim pa 9. Vzroke precejšnjega neuspeha je iskati tudi na tem zavodu v slabih gmotnih okolščinah, v katerih žive dijaki; k odstotku neuspeha pa pripomore v prvi vrsti prvi letnik, katerega obilno snov’ le z največjo težavo zmagujejo zlasti tisti dijaki, ki so prišli na zavod s podeželskih meščanskih šol. Krivda pa je 'r splošnem nadalje tudi v preobilni snovi, ker so gojenci preveč obremenjeni s poukom, ki ga imajo dopoldne in popoldne, tako. da jim za učenje preostane mn!,) časa. s tem, katerim ni treba, pač pa imajo resno voljo, ne iz osebnega koristoljubja. ampak iz idealizma, da se reja razširi v obču korist. Ni treba posebej pov-darjati, da je reja res koristna gospodarska panoga, katere tudi sedaj ni zavreči kljub obilnemu mesnemu trgu, ampak treba je rejo še podvojiti ter pri tem tudi skrbeti za izboljšanje vrst, da dosežemo isto višino kakor države, ki se že mnogo let bavijo z rejo z vidnimi uspehi, ter znajo isto tudi ceniti. Vsak rejec, ki ie gojil kuniče za časa svetovne vojne, ve še danes, koliko je vredna reja kuncev. Kakor znano so se takrat tudi boljše rodbine pridno pečale z isto panogo, da so s tem dosegle, kar bi drugače bilo ležko doseči v tistih hudih časih radi splošnega pomanjkanja hrane. Dragocen je bil takrat kunič za ljudsko prehrano. Resna rvolja in res tudi živa potreba je združila takratne rejce pri ustanovitvi društva v Mariboru, katero se je vsi rejci, ki še niso včlanjeni, da se vpišejo. Društvo je v minulem letu tudi naročilo več plemenjakov žlahtnih vrst iz inozemstva. Tako je vsakemu mogoče, da si ,nabavi po želji zdrave in prvovrstne plemenjake za nadaljno rejo. Vsak ljubitelj in rejec domačih kuncev naj postane član društva »Prvo Jugoslovansko kuncerejsko društvo v Mariboru«, kjer dobi vsa potrebna navodila za rejo. Konkurzne in poravnalne zadeve. Kon-kurz o premoženju brivca Kosma Ferdi- f nanda v Mariboru se odpravlja, ker kou-kurzno premoženje ne zadošča za kritje konkurztiih stroškov. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mairaifakturnim blagom Alojzija Kostanjevca v Ptuju. Poravnalni sodnik dr. Pomnik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Šalamun. Narok za sklepanje poravnave dne 10. marca ob 10. uri, rok za oglasitev do dne 4. marca. Višji svetnik Hinterlechner in j prvi inštanci. Tukajšnje sodišče ie zašli-mestna občina ' ve^ pri^ 'n )e odločilo, da nima tfl* i žilec nikakštie pravice, zahtevati, Dolgoletni proces, ki ga je vodil višji j mestne občine mariborske odškodnino* svetnik Hugo Hinterlechner proti mari- Tožilec se je ponovno obrnil na apelacij' hnrski mrmtni nhrMtii \/ ■/arlpvi fpriatv** .. t _____: i-• • i _ borski mestni občini v zadevi terjatve odškodnine radi škode, ki jo je utrpel radi svoječasne upokojitve, se nahaja sedaj pred svojim zaključkom. Za ta proces je v Mariboru ogromno zanimanje. Kakor znano je bil pred leti višji svetnik Hinterlechner upokojen, nato pa reakti-viran. Leta 1932 je vložil tožbo proti mariborski mestni občini, v kateri je zahteval odškodnino v znesku Din 567275 in obresti v višini 100.000 dinarjev. V tej tožbi je utemeljeval to .svojo zahtevo s tem, češ, da je bil protizakonito upokojen in da je radi tega utrpel veliko škodo. Okrožno sodišče v Mariboru je tožbo »avrnilo in se je nato pritožil tožilec pri ljubljanskem apelacijskem sodišču, ki se je postavilo na stališče, da se naj tožilčeve navedbe točneje proučijo. Zadevo je obravnavalo kasaciisko sodišče v Zagrebu, ki je del odškodninskih zahtev v znesku preko 200.000 Din zavrnilo, glede ostalega zneska pa vso zadevo vrnilo sko sodišče v Ljubljani, ki je seda; pr*' tožbo zavrnilo ter odločilo, da ima ioŽi' lec poravnati vse stroške procesa. Toži' lec se sedaj še ni odločil, ali se bo služil prizivne pravice. Iz banovinske službe. Za banovinsKefi*1 cestarja je imenovan pri ljutomerskem sreskem cestnem odboru Matevž Černič' vič. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici J*3 umrl v ^starosti 56 let sluga Jakob Kroii' vogel. Žalujočim toplo sočutje! Rok za vlaganje davčnih prijav zž* Pr!‘ dobnhio za leto 1936 je po rešenju uri11’' strstva za finance podaljšan do vštevši 15. februarja 1936. Posestva gredo i/. rok v roke. Mesari mojster Franc Bach je kupil od pivova1"' ne Reininghaus v Gradcu hišo na vočju Stolnen ulice 12 in Lekarniške 7 za I^j11 260.000. — Magdalena Paulova je kupi'*1 — „----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ———................................... Magdalene Glanz hišo v Zagati 6 za 70.000 dinarjev. — Danica Pivljakovičeva ie kupila od Schlosserjeve rodbine stavbno parcelo v Razlagovi ulici za 260.000 dinarjev. Mojstrska izpitna predavanja, ki jih Priredi poslovalnica zborničnega obrtno Pospeševalnega zavoda, se začnejo v Ponedeljek, dne 10. februarja. Udeleženc: se zberejo do V28 ure zvečer v poslopju deške meščanske šole v Krekovi ulici. razpoložljivosti prostorov je možna .Prijava.tudi še ob otvoritvi predavanja, ver 'ar je število prijav že sedaj visoko. ?a spomenik kralju Aleksandru v Mariboru so prispevali: Lah Apolonija Maribor 'Din 5000. »Ehte« modna trgovina Maribor 50, Sieber Marija Maribor 50. 2okaly Franc Maribor 50, Hmelina Karl Maribor 50. Račič Ivana Maribor 50, ^inthauer Ludvik Maribor 50. Ploj Mara Maribor 50, Stumpf Alojz Maribor 50, Lihy Josip in drug Maribor 50 Hranilnica in posojilnica Cankova 100. Dr. Vu-čak Stefan Mur. Sobota 100. Dr. Kraut-berger A. Celje 100, Dr. Roecio Lenart Qornja Radgona 300, Dr. Strasser Armin dolnja Lendava 50. Dr. Brabec Karel logaška SG.tina 50, Kuntner Jakob Ma-dbor 100. Čerin Franc Maribor 100. Sax Hinko Maribor 100. Kneser Feliks Maribor 100, Pinter Anton Maribor 100, Div-iak .Bogomir Maribor 100. Flieger Anton Maribor I00. Klesič Aleksander Maribor 100. Čutič Karl Maribor 100. Tvornice ^atorog Maribor 100. Kotoun Stanislav 'Ruda'- Maribor 100. Moscha J. Maribor HO, Dr. Korenčan A. Maribor 50. Peheim Starina Maribor 50. Verstovšek H. Ma-Hbor 50. Sum Cecilija Maribor 50. »Kanada d z o. z Maribor 50, Celar Franc Maribor 50 Din. Stanje brezposelnosti v Mariboru. Kon Ppui januarja je bilo pri tukaisnji Bo.zi dela v evidenci brezposelnih 439 moških in 241 ženska, skuono tedai 680. V janu-arju\ie izplačala tukajšnja Borza ^dela za Pod nore brezposelnim v znesku 85.87? di-Pariev. Ogromen želodec Javne kuhinje. Ame-fikanci so nas učili čitati statistike, ki . so včasih zanimive za čitatelje in zdravnike. Javna kuhinja je v Mariboru gotovo največja socialno praktična ustanova, bi je že pred 5 let! takoj po svoji ustanovitvi cene revidirala tako, da je danes Maribor v tem pogledu najmočnejše mesto v državi. Kruha so pojedli gostje v 1. ,536 14.356 kg. mesa pa celo 15.420 kg. ^0 vsej državi je znano, da konzumira Maribor relativno največ mesa izmed vseh jugoslovanskih mest. Nadalje se je Porabilo: 1500 kg špagetov. 4990 kg mo-V 270 kg pšeničnega zdroba, 1200 riža. U53 kg shtdkorja, 1624 kg slanine. 928 masti. 329 1 kisa, 792 1 olia. , Širši članski sestanek za člane Nabav-'klne zadruge uslužbencev drž. železnic "o v nedeljo, dne 9. februarja 1936 ob M uri v dvorani Zadružne gospodarske anke na Aleksandrovi cesti 6. Poročajo ^legati iz Ljubljane. Vsi zadrugarji vab-'icni. Akcijski odbor zadružne liste. Važno za hotele, letovišča itd. Tujsko-PPometna zveza »Putnik« naproša vse ho-Me, kopališča in zdravilišča, ki so prebeli od nemških turistov v plačilo hoiel-% bone nemške izdaje in kateri niso 'H iz kateregakoli vzroka honorirani, naj M nemudoma javijo Putniku Maribor ra-sumarične prijave v svrho izplačila na Podlagi novih navodil, ki jih je prejela Pjskoprometna zveza. Športno maškerado priredi studenški ^portni klub v soboto, 8. t. m..v gostilni Jrmek. Maske dobrodošle! Vsakoletna tradicionalna akademija Po-Piladka Jadranske straže mariborskih °Lkih zavodov pod vodstvom krajevna, odbora Jadranske straže v prosla-y° vladike Josipa J. Strossmaverja, bo r nedeljo, dne 9. februarja ob 15. uri z 0?atim sporedom v unionski dvorani. Jutri bo ofenziva Mariborčanov! v vse dvorane »Uniona«. Tamkaj bo namreč zvečer letošnji »Trgovski ples«, katerega čisti dobiček je namenjen podpori brezposelnih in pomoči potrebnih. Že danes lahko povdarjamo, da doslej še ni bilo nobeno leto za »Trgovski ples« toliko zanimanja kakor letos. Veselični odbor Združenja trgovcev deluje s polno paro, da obiskovalcem zares nudi vse .in da bodo povsem zadovoljni. Omeniti moramo še, da se bodo obiskovalci tudi lahko na »Trgovskem plesu« slikali, nakar še posebej opozarjamo naše dame. Glede vstopnic bi obiskovalcem priporočali, naj si jih dobavijo v predprodaji, in sicer pri tvrdkah: Pinter & Lenart, Zlata Brišnik in Franjo Majer ter se tako izognejo čakanju pri večeru j blagajni. večer v;« preložen na 15. februar «la to o naročilu«. V Parizu se sedaj pečajo z mislijo, ali ne bi bilo primerno, da se konstrukcija takšnega zračnega obrata oskrbi že za svetovno razstavo v letu 1937. Tozadevni načrti so že do podrobnosti izdelani. Kakor se zatrjuje, bo potom predmetnih priprav v okviru navedenega obrata mogoče dnevno dobiti 700 milijonov ton vode, ki bi se razlila ob združitvi toplih in mrzlih zračnih plasti iz umetno stvorjene oblačnosti. Ta množina dežja zadošča, da se majhna provinca lahko izdatno poškropi. Bo pa s to pripravo tudi mogoče takoj ustaviti to »de-ževanje«, čim bi se pokazalo to kot potrebno? V Mariboru, dne 7. II. 1936. ■■■■■■HBHHMMMigraMSiv&flni EVGENIJ SABANOV: HUtScmuje fttcfesotja Maja ROMAN -Profesor ni lagal...« je zamrmral dr. Evarist, ko je v .šatulji res našel listino s furmulami in navodili. S hlastno naglico se je lotil prepisovanja. Morda ni v vsem svojem življenju nikoli opravil nobenega dela tako naglo, obenem pa tudi tako temeljito, kakor je to. Ko je bil gotov, je položil listino skrbno nazaj v ša-tuljo, jo zaklenil in se previdno izmuznil iz sobe. V vzrejevališču je bil po kosilu tako točno, kakor navadno. Nihče ne bi bil mogel slutiti, kakšno delo je med tem opravil. Profesor Kabaj je vendarle slutil... Nestrpno je čakal na vrnitev v grad in ko je bil zopet v svoji spalnici, je neute-goina stopil k šatulji. Že bežen pogled pa ga*je prepričal, da je bila njegova slutnja pravilna: dr. Servacij Evarist se je | nespretno ujel v past, ki mu jo je bil na-, stavil. In tako zmagoslavno se profesor | Hilarij Kabaj že dolgo ni nasmehnil, kakor tisti hip, ko je spoznal, da je njegov' duh zmagal nad doktorjevim. Prav tedaj je sedel dr. Servacij Evarist v svojem tajnem laboratoriju že ves sredi praktičnega eksperimentiranja. Delal je skoraj vso noč in tudi večino ur naslednjih dni je posvetil svojemu neuča kanemu poslu. Točno po Kabajevih formulah je zasnoval kulturo rastnih hor-manov, in ko jo je vzgojil ter jo pričel krepiti še /. najtajinstvenejšim hranilom, je postajal vedno bolj nestrpen. Komaj je dočakal dan, ko je vbrizgal prve hormone v mlade živali, ki jih je bil pripravil za svoje poskuse. Potem je skoraj nenehoma pazljivo in potrpežljivo čakal na uspeh. Potekali so dnevi, toda živali niso kazale prav nobene volje, da bi povečale svoje telesne oblike preko naravnih. Dr. Servacij Evarist je izgubljal potrpežljivost. Postajal je nervozen, dasi te slabosti dotlej nikoli ni pokazal, ali pa jo je vsaj s silo svoje ogromne volje vedno še v kalj zatrl. Sprva je mislil, da je napravil kako napako, da je kaj prezrl ali liapačpo razumel, zato je izvršil ponovno temeljito revizijo. Toda ne, vse je bilo v najlepšem redu. »Tedaj je tudi to vse skupaj prevara!« j mu je naposled šinilo v spoznanje.« »Sta ri lump me je namenoma potegnil za nos. Najbrže je izvohal kaj hočem, zato mi jo podložil te formule, ki so nalašč — napačne.« | To spoznanje, v katerega pravilnost ni j več mogel dvomiti, ga je navdalo z div-[jo jezo, ki ni prav nič več pristojala njegovemu siceršnjemu tilozofičnemu dostojanstvu. Kmalu bi se bil tako izpoza-bil, da bi zdrevel k profesorju Kabaju in ; mu zalučal v obraz, da je lump in sle-jpar. Toda spomnil se je še pravočasno. ! da bi se s tem grozotno ponižal, ker bi - sam priznal, da je nečastno vlomil v pro | fesorjevo zaklenjeno sobo in mu hotel ukrasti znanstveno skrivnost, nedotakljivo svojino njegovega duha. Stal je torej brez moči sredi svojega laboratorija in vidnih dokazov popolnega poraza. Po tej poti ni mogel nadaljevati tipanja do uspeha. Edino upanje je bil sedaj še inženjer Atanazij Gal. »Virulentne hormone imam,« si je dejal, »manjka mi samo pravilna formula skrivnostnega hranila. Treba je torej dobiti to hranile in ga analizirati. Sam ga ne morem izmakniti, stari preveč pazi. to nalogo bo izvršil lahko edino Gal...« Odšel je neutegoma k njemu, mu sporočil svojo zahtevo in že naslednjega dne je imel v drobni epruveti zaželjeno količino skrivnostnega hranila. Izgotovi- tev analize ni bila težka, tudi sestava po dobljeni formuli ne, a uspeh je kljub temu zopet izostal Dočirr je pa dr. Rva-rist pri prvem neuspehu z lahkoto ugotovil. da je bilo vse !e potegavščina profesorja Kabaja, je stal sedai pred nerazrešljivo iiganko. j Prav tedaj se je pa zgodilo tudi v ; vzrejevališču nekaj, kar ni razburilo ?a-jmo dr. Evarista. marveč prav tako tildi j profesorja Kabaja je pa rodilo med o-bema še večji razdor, doteran skoro na konico noža. Profesor Kabaj, asistent Kalist iti inž. Gal so injicirali rastne hormone celi j množici najrazličnejših dotlej nepometn-i bnih in nenevarnih živali, ki naj bi se 1 i umetno pospešeno rast'jo spremenile v j ogromne pošasti. Vse delo je bilo oprav ljeno skrajno vestno in točno tako. kakor je bilo treba, da se doseže zaželjeii' uspeli, toda — uspeha ni.bilo... Slavni biolog je zopet pozabil lia nočni počitek, presedel vse ure pri svojih aparatih ter kemičnih snoveh, preiskoval, kontroliral, a ugotovil naposled samo to, da so vse dotlej vzgojene kulture 'rastnih hormonov uničene. Zakaj. teiTJ pa ni mogel ugotoviti. Vsi veliki napoi-1 dolgih dni in tednov so bili zaman treba je bilo pričeti znova z vzgajanjem rastnih hormonov, namesto, da bi se vzgajale že pošastne živali same. SfiOdM gifautje Pričetek IV. zimskih olimpijskih iger 50.000 gledalcev pri otvoritvi — Startne številke za smuk — Olimpijska prisega — Prve tekme v hokeju na ledu — Navzoč kancler Hitler Včeraj ob 11. se je na svečan način otvorila IV. zims-ka olimpijada. Otvoritvi je prisostvoval tudi nemški državni kan-celar Hitler, med častnimi gosti sta bila tudi jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Cincar-Markovič in zastopnik Jugoslovanskega olimpijskega odbora dr. Hadži s spremstvom. Točno ob II. se je pričel pohod moštev sodelujočih držav in je pri pohodu sodelovalo 12 vojaških godb. Topništvo je pričelo oddajati pozdravne salve. Na čelu sprevoda je bilo po starem običaju grško moštvo, na koncu sprevoda pa moštvo Nemčije. Ostala moštva so prikorakala v stadion po nemškem abecednem redu. Pred vsako ekipo je fantek domačin nosil tablico z napisom dotične države. Nato so sledili zastavonoše, oficielni zastopniki in aktivni udeleženci posameznih narodov. Pred jugoslovansko ekipo, ki šteje 20 mož, je korakal zastavonoša Senčar, moštvo pa sta vodila Gnidovec in Kunstelj. Ko so se moštva razpredelila pred tribunami, se je začela svečana ceremonija otvoritve. Otvoritveni govor je imel predsednik odbora za zimsko olimpijado dr. Karel von Halt, nato pa je državni kancelar Hitler proglasil zimske olimpijske igre za otvorjene. Sledila je olimpij- , Tezenski Perunaši polagajo delovni ob-. ačun. Kolesarski klub »Perun«, sekcija na Tezneu, je na občnem zboru, ki se je vršil v osboto, dne 25. jan. t. 1. v gostilni Barič na Teznu, polagal obračun svojega lanskoletnega delovanja. Iz vseh poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da je klub vršil svoje delo v tihi vztrajnosti, z zelo lepimi uspehi. |Po izčrpnih poročilih je dobil dosedanji odbor razrešnico, nakar so sledile volitve novega. KA pa je imel dosedanji odbor popolno zaupanje svojega članstva, mu je isto tudi za nadalje zaupalo ter ga ponovno izvolilo. Izvoljeni so bili: za predsednika vztrajni in marljivi ključ, mojster g. Kumerc Franjo, za podpredsednika g. Uhan Anton, za tajnico gdč. Mo h er Justina, za blagajnika g. Šte-lier Ferdo, tehnični vodja g. Mavrič Ferdo ter za odbornike gg. Mavrič Mirko, Kebe rling Gustav, Šoster Bogomir, Bonč Vladimir, gdč. Marolt Verica, g. Ilešič Anton, Lačen Franc ter Sošter Aleksander. Z navedenim odborom ima klu'b garancijo, da se bo razvil ter uspešno deloval za zdrav kolesarski šport. Poraz BSK v Parizu. Včeraj se je vršila v Parizu nogometna tekma med našim ska himna, nakar so ob strelih topov prižgali olimpijski ogenj ter dvignili na drog olimpijsko zastavo, ki jo je bil vodja ameriške ekipe izročil včeraj predsedniku olimpijskega odbora. Nato je sledila olimpijska prisega. Okoli smučarskega prvaka Bognerja iz Monakovega so se zbrali vsi zastavonoše, da položijo naslednjo olimpijsko prisego: »Prisegamo, da bomo pri olimpijskih igrah pošteni borci, da se bomo borili v duhu obstoječih pravil. Udeležujemo se teh iger, da se bomo v viteškem duhu borili v čast naše domovine in v slavo športa.« Ko so zastavonoše po prisegi odhajali zopet na svoja mesta, je godba zaigrala koračnico in V. Beethovnovo simfonijo. Ob 11.45 se je pričel odhod moštev. SioveujeBisit<e movue Slov. Bistrica. Tukajšnja podružnica Slov. plan. društva priredi v soboto, dne 8. februarja 1936 v vseli prostorih okrajne hranilnice ob 20. uri vsakoletni planinski ples. Že po dosedanjih prijavah in pripravah je pričakovati, da bo letošnji planinski ples prekosil vse dosedanje, ker je agilni odbor vložil ves svoj trud v to. V novejšem času so v enem od teh samostanov reformirali pouk v toliko, da morejo študenti pričeti z medicinski^1 študijem vzporedno s filozofsko-teolo?" kim naukom. KOLIKA JE PLAČA ANGLEŠKEGA KRALJA. Angleško časopisje objavlja podatke 0 civilni listi novega angleškega kralja Edvarda VIII. Novi kralj bo prejemal letno da pripravi vsem obiskovalcem pravo 1 ravno toliko, kolikor je prejemal pokoin’ planinsko razpoloženje. Igra priznani kralj Jurij V., to je 742.000 funtov šter-akad. jazz iz Maribora. Poskrbljeno je zajlingov, kar odgovarja v naši valuti 158 topla in mrzla jedila in za prvovrstna vi- in pol milijonom dinarjev. Ostali angle-na iz Attemskih kleti. Vabljeni vsi ljubi- j ški princi prejemajo od države letno o- koli dva milijona dinarjev, po poroki Pa okoli pet milijonov dinarjev. Vsaka prin-cesinia dobiva letno okoli milijon in po' dinarjev. Vsi člani angleškega kraljevskega doma s kraljem vred plačujejo davek na dohodek. telji pravega planinskega rajanja. Mavm vesti LAMAISTIČNA MEDICINA Kanada:PolJska 8:1 (5:0, 2:1, 1:0): Ma-džarska:Belgija 11:2 (1:1, 2:0, 8:1); Šved-ska:Japonska 2:0 (1:0, 0:0, 1:0). V startni listi za smuk imajo med 70 izžrebanimi Jugoslovani naslednje startne številke: Heim 10, Praček 24. Žnidar 36 in Čop 54. ŽELEZNIČAR — OČE 17 SINOV. Ravnateljstvo nemških državnih železnic je nagradilo železničarja Avgusta Gronebergerja z darilom 6000 dinarjev. Nagrada se mu je priznala zaradi številne dece. Groneberg ima namreč ^ Lamaizem ;e ostanek budistične ve.e in ima svoje pripadnike v Tibetu, Mon-golijini Sibiriji. Zanimivo je, da je to edina vera, koje dogma sloni na sestavnem „ ,, , delu medicine z zelo staro prakso in li- Popoldne so se vršile prve olimpijske teratur£K student-teolog je istočasno tu-tekme m sicer tekme v hokeju na ledu. j= \ t .• i ■■ .. Rezultati včerajšnjega dne so bili nasled-: L. " ^ ”. , (duhovnik) je tudi sinov in dosega v tem oziru rekord kot nji: Ainerika:Netnčlja 1:0 (1:0, 0:0, 0:0); i t J > med“.zel° dovi" sena in njeni uspehi nadknljujejo one moderne medicine. Kljub dolgotrajnim raziskovanjem pred in po vojni, odkod ta tajna nadmoč lamistične medicine, je to še vedno uganka. Najboljši ruski zdravniki so se že zaman kosali z laina- ističninr zdravniki in v več primerih so učenci lame ozdravili take bolnike, nad katerimi so ruski zdravniki obupali. . „ , , Za študij lamaistične teologije in me- drzavmm prvakom BSK in francosko dr- (ijejne obstojajo le trije samostani; stadij medicine prične šele po trinajstletnem Franciji 10.000 študiju, filozofstva — teoloških naukih letu 1934. žavno reprezentanco, ki se je končala z zmago Francije v razmerju 3:1 (0:0). Tekma se je vršila pri zaprtih vratih in pred praznimi tribunami, ker je bila tekma zamišljena kot generalna vaja francoske državne reprezentance, ki v nedeljo nastopi v meddržavni tekmi proti češkoslovaški reprezentanci v Pragi. 350 novinarjev v Garmlsch-Parten-klrchnu. K zimski olimpijadi je prispelo 350 novinarjev iz vsega sveta, ki jim je vodstvo organizacijskega komiteja zimske olimpijade priredilo predvčerajšnjim svečan sprejem. Ob tej priliki so novinarji izvedeli, da so stale priprave za zimsko olimpijado okoli 30 milijonov dinarjev. železničar. Vsi sinovi so zdravi. V FRANCIJI VEDNO MANJ PORODOV. V letu 1935 je bilo v Franciji 900}! smrtnih slučajev več kakor pa sričnil’ porodov. Še leta 1934 je bilo število novorojencev za 35.000 večje od števila umrlih. Leta 1935 se je rodilo 25.000 otrok manj kakor pa v letu 1934. Značilno za razmere je tudi dejstvo, da lani bilo v prvih devetih mesecih v porok manj, kakor pa v Mali oglasi Službo dobi Uokuslte, nnuit* NATAKARICA-SERVIRKA se sprejme takoj. Naslov v upravi. 5/7 Prodam kuhinjska in sobna miza roška c. 3. KREDENCA naprodaj. Ko-621 Službo išie DEKLE sposobno za vsako delo, are k boljši, popolnoma nemški rodbini. Prvi mesec brezplačno. Ponudbe na upravo »Vc-černika« pod »Zanesljiva«. 606 Oglašuliel Posest DRUŽINSKE HIŠE vrt, okolica, od 10.000; Vil®; obrestonosne hiše od 70.00&1 Posestva od 30.000 dinarjpv' naprej. Gostilne. pekari!6’ mlinu prodaja Posredovalnic3 Maribor, Slovenska ul. 26. 607 , - NOVA VILA z velikim vrtom, v miriis11' kraju bližnje okolice naPr'J' dai. Kje in ceno izve se A upravi lista. l’ Dravinjska podružnica S. P. D. Slov. Konjice ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 15. februarja 1936 ob 20. uri v dvorani Narodnega doma v Slovenskih Konjicah. Odbor poziva članstvo, da se občnega zbora sigurno udeleži. Odbor. I Kupujte svoje po« trebitlne pri nailh Inserentih t Prevzem brivskega salona! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prf vzel frizerski selon od gospoda Alojzija Preloga v Studencih, Aleksandre** cesta 17, ter istega na novo renOviral. njenim damam in gospodom se najtopleje^' poročam 620 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik'izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik