Jesen je že v deželi Otvoritev otroških igral v Sobracah Spoštovane obcanke in obcani. Poletje je prispelo do konca in pred nami je pestro jesensko dogajanje. Šolski objekti so spet odprli svoje prostore in sprejeli kar 1.997 ucenk in ucencev, od tega je bilo 206 takih, ki so v šolske klopi sedli prvic. Novo šolsko leto bo pestro za Podružnicno šolo Višnja Gora, ki bo deležna razširitve oziroma dozidave. Z dozidavo bo višnjanska šola pri­dobila pogoje, da stopi na samostojno pot. Živahno je tudi pri naših najmlajših. V naše vrtce je vpisanih približno 800 malck­ov. Polno zasedena je tudi Srednja šola Josipa Jurcica Ivancna Gorica, kar je izjemno spodbudno. Vsem želimo uspešno šolsko leto 2025/26. Zacetek šole je bil zaznamovan tudi s povecano skrbjo za var­nost v prometu, zlasti v šolskih okoliših in na šolskih poteh. Ob tej priložnosti iskrena hvala prostovoljcem, ki ste tudi letos po­skrbeli za vecjo varnost naših najmlajših. Nekoliko motece je bilo, ker so se pojavile posamezne težave pri izvajanju šolskih prevozov, zato hvala staršem za razumevanje. Kljub poletnim mesecem aktivnosti na podrocju investicij v naši obcini niso pocivale. Gradbišci Doma starejših Višnja Gora in Kulturno-upravnega centra Ivancna Gorica sta v polnem teku. V Zagradcu so gradbeni stroji zaceli z gradnjo otroškega igri­šca, tako da bodo otroci iz Krajevne skupnosti Zagradec imeli javni prostor za igro in otroške vragolije. Tako kot ga imajo v Sobracah, kjer smo nedavno slovesno odprli otroško igrišce z igrali. Dela so se zacela izvajati tudi na cesti Kriška vas – Nova vas, kjer bo cestna infrastruktura deležna rekonstrukcije ter po­sodobitve. V skladu z letnim nacrtom obnavljamo tudi druge cestne odseke v obcini. V »klopi« se vracajo tudi clani Obcinskega sveta Obcine Ivanc­na Gorica. Na septembrski seji je na dnevnem redu sprejema­nje Celostne prometne strategije Obcine Ivancna Gorica, katera snuje trajnostni razvoj obcine na prometnem podrocju. Vezano na promet smo v mesecu septembru obeležili tudi Evropski te­den mobilnosti, ki je letos potekal pod geslom »Mobilnost za vse« in nas vse spodbuja, da za svoje dnevne migracije, v šolo, službo ali po opravkih, izberemo kolo, javni prevoz, sopotništvo ali pa se odpravimo peš. Letošnja jesen bo zaznamovana tudi s praznovanjem 25-le­tnice pobratenja z nemško obcino Hirschaid. Obletnico smo obeležili že lani, ko je slovesnost potekala v obcini Hirschaid. V oktobru bomo slavnostni jubilej praznovali še v naši obcini. Ob tej priložnosti se bomo spomnili zakoncev Patzelt, ki sta s povezovanjem s stiškim samostanom že pred vec kot štiride­setimi tlakovala pot pobratenju. V vseh teh letih so se spletle pomembne in trajne vezi med obema obcinama. Eno takšnih podrocij je tudi gasilstvo v obeh obcinah, zato bo ob tej pri­ložnosti potekalo tudi obeleževanje 70-letnice naše gasilske zveze. Prav povezovanje, solidarnost, sobivanje in sprejemanje razlicnih navad in kultur med narodi, pa je tisto, kar današnji svet najbolj potrebuje. V soboto, 13. septembra, je v So­bracah, najmanjši krajevni skupno­sti v obcini Ivancna Gorica, pote­kalo odprtje novih otroških igral za najmlajše. Dogodek je spremljal prijeten kulturni program, ki so ga s pesmijo, plesom in recitacijami pripravile ucenke in ucenci Podru­žnicne šole Temenica. Na svecanem odprtju sta zbrane nagovorila pred­sednik sveta KS Sobrace Klemen Zu­pancic in župan Dušan Strnad. Na zelenici ob gasilskem domu v Sobracah je Obcina Ivancna Gorica postavila razlicna otroška igrala (gu­galnice, hiška s toboganom, igralo na vzmet, previsna gugalnica …), ki bodo otrokom omogocala varno in zabavno igro. Ob igrišcu so name-šcene tudi klopi, ki predstavljajo prijetno tocko za druženje staršev in spremljevalcev otrok. Z novo pri­dobitvijo obcina nadaljuje projekt postavitve otroških igrišc po sredi­šcih krajevnih skupnosti. Predsednik sveta KS Sobrace Kle­men Zupancic je poudaril, da je obcina v krajevni skupnosti Sobra­ce v zadnjih letih izpeljala vec po­membnih projektov, med drugim rekonstrukcijo ceste Sobrace–Ježce s plocnikom ter novo avtobusno postajališce z obracališcem in javno razsvetljavo v Selah pri Sobracah. Z novo postavljenimi igrali pa so po njegovih besedah lepo poskr-lje, da se je ob pomembni pridobi-krajevni skupnosti in gasilcem PGD beli tudi za najmlajše, ki si bodo tvi zbrala skoraj celotna krajevna Sobrace za njihovo aktivnost ter do­tu ustvarjali najlepše spomine. Ob skupnost, kar kaže na povezanost dal, da so otroška igrišca, ceprav ne zakljucku se je predsednik zahvalil kraja. Poudaril je, da je prav pove-sodijo med osnovno infrastrukturo, obcini in vsem, ki so prispevali k canje števila otrok v zadnjem ob-zelo pomembna za druženje in ka­uresnicitvi projekta, ter zaželel, da dobju, tako v vaseh KS Sobrace kot kovostno preživljanje prostega casa kraj ostane prijazen in živahen tudi v sosednji KS Temenica, omogocilo otrok in staršev. za prihodnje rodove. ohranitev podružnicne šole v Teme­Župan Dušan Strnad je izrazil vese-nici. Ob novi pridobitvi se je zahvalil Gašper Stopar Zagradec bo dobil sodobno otroško igrišce Obcina Ivancna Gorica je zacela z gradnjo novega otroškega igrišca v Zagradcu, ki bo dokoncano do konca leto­šnjega leta. Igrišce bo umešceno v središce kraja, med toplarjem in obstojecim pešcenim parkirišcem nasproti bencinskega servisa oziroma Osnovne šole Zagradec. Novo otroško igrišce bo obsegalo 710,50 m˛ bruto tlorisne površine in bo ustrezno ograjeno s panelno ograjo. Znotraj ograjenega obmocja bodo umešcene igralne površine z igrali – gugalnice, vecji igralni stolp, vzmetno igra­lo, tobogan, mreža za plezanje, talni trampolini, zip-line dolžine 17 m. Igralne površine bodo izvedene v tartanski podlagi, sprehajalna pot pa v barvnem drenažnem betonu. Na igrišcu bodo postavljene betonske klopi, pitnik, drevesa in grmovnice, ki bodo prostoru dodali prijetno senco in estetsko vrednost. Gradbena dela izvaja podjetje Milan Pušljar s. p. iz Ivancne Gorice, za dobavo in montažo otroških igral pa bo po­skrbelo podjetje Lesnina MG oprema d. d. iz Ljubljane. Vrednost investicije znaša približno 170.000 evrov z DDV in bo v celoti financirano iz obcinskega proracuna. Novo otroško igrišce bo pomembno prispevalo k boljši kakovosti bivanja in druženju najmlajših ter njihovih star­šev v suhokranjskem delu naše obcine. V casu gradnje bo uporaba dela pešcenega parkirišca omejena, prosimo za razumevanje. Gašper Stopar Dušan Strnad, župan Kolofon Klasje -Glasilo prebivalcev obcine Ivancna Gorica; Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Ivancna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivancna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh -glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovic, Ire­na Goršic, Franc Fritz Murgelj, Tanja Škufca, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središce d.o.o., Casopis KLASJE izhaja v 6.900 izvodih mesecno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Slovesen zacetek novega šolskega leta v obcini Ivancna Gorica Za 1997 ucenk in ucencev v obcini Ivancna Gorica se je 1. septembra zacelo novo šolsko leto. V šolske klopi treh osnovnih šol in šestih podružnic so se vrnili nasmejani obrazi, še posebej pa je bil dan slovesen za 206 prvošolcev, ki so prvic prestopili šolski prag in se pogumno podali v ca­robni svet znanja. Slavnostnih sprejemov po šolah sta se udeležila tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole, ki sta mladim šolarjem in njihovim staršem namenila spodbudne besede ob zacetku nove življenjske poti. Na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Sticni s podružnico v Temenici, kjer se bo letos šolalo 516 otrok, je prag prvic pre­stopilo 59 prvošolcev, od tega 15 v Temenici. Župan Dušan Strnad se je udeležil jutranjega sprejema na maticni šoli ter ucencem zaželel uspešno šolsko leto. Šentviško šolo, ki se je v lanskem letu razveselila novega prizidka, prenovljene športne dvorane in soncne elektrarne na strehi, od poletja vodi novi ravnatelj Aljoša Šip. Slednji je v nagovoru poudaril pomen so­delovanja, znanja in medsebojnega spoštovanja ter dodal, da je bil tudi zanj današnji dan prav poseben – kot nekakšen prvi šolski dan. Osnovno šolo Sticna, eno najvecjih šol v Sloveniji, bo v leto­šnjem šolskem letu obiskovalo 1122 ucencev, med njimi 96 prvošolcev. Na maticni šoli jih bo 44, 27 na podružnicni šoli v Višnji Gori, 17 v Sticni in 8 na Muljavi. Župan se je v družbi rav­natelja šole Marjana Potokarja udeležil sprejema na maticni šoli in podružnici v Višnji Gori, podžupan Smole pa se je ude­ležil sprejema na podružnici v Sticni. Ravnatelj Potokar je v nagovoru poudaril, da je prvi šolski dan namenjen ucencem, starši pa naj jim ob tem omogocijo spodbudno okolje ter jih pripravijo na novo obdobje v življenju. Tudi na Osnovni šoli Zagradec je bil prvi šolski dan poln vese­lja. Šolo s podružnicama na Krki in Ambrusu bo letos obisko­valo 359 ucencev, med njimi 51 prvošolcev. Na maticni šoli v Zagradcu jih je prvic prestopilo šolski prag 17, na Krki kar 26 in v Ambrusu 8. Sprejemov se je v družbi ravnateljice Barbare Maver udeležil podžupan Tomaž Smole, ki je ucence in njiho­ve starše pozdravil in jim zaželel pogumen zacetek obiskova­nja šole. Za dodatno varnost v prvih šolskih dneh so tudi letos poskr­beli clani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivancna Gorica in Avto moto društva Šentvid pri Sticni. Pridružili so se jim še policisti Policijske postaje Grosuplje in redarji medobcinskega redarstva. Njihova prisotnost na šolskih poteh je pripomogla k vecji varnosti otrok ter staršem prinesla obcutek miru. Obcina Ivancna Gorica je vsem prvošolckom ob vstopu v prvi razred podarila slikanico Škrat Ivan in princeska Ivanka avtori­ce Dragice Šteh, odsevne rutice in trakove, Avto moto društvo Šentvid pri Sticni pa je prispevalo odsevne obeske. Gašper Stopar PŠ Krka PŠ Sticna PŠ Muljava 12. medgeneracijsko srecanje VSI SMO ENA GENERACIJA povezalo obcane vseh generacij V petek, 5. septembra 2025, je na Tržnici Ivancna Gorica potekala tradicionalna medgeneracijska prireditev Vsi smo ena generacija, ki jo že dvanajsto leto skupaj pripravljata Obcina Ivancna Gorica in Svet župana za starosti prijazno obcino. Že ob 16. uri so obiskovalce pozdra­vile stojnice številnih društev, or­ganizacij in posameznikov, ki delu­jejo na razlicnih podrocjih življenja v obcini Ivancna Gorica – od skrbi za zdravje, kulture in izobraževanja do turisticnih in medgeneracijskih aktivnosti. Predstavitev društev in organizacij je predstavil clan Sveta za starosti prijazno obcino Milan Goršic. Na stojnicah so se predstavili: Zdra­vstveni dom Ivancna Gorica -Cen­ter za krepitev zdravja, Ivankine spomincice, Turisticno društvo Ivancna Gorica, Kulturno društvo Korinj, Knjižnica Ivancna Gorica, Društvo Šola zdravja, Zveza kultur­nih društev obcine Ivancna Gorica, Društvo gobarjev Štorovke Šentru­mar Hocevje, Društva upokojencev iz Ivancne Gorice, Sticne, Šentvida pri Sticni in Višnje Gore, Rdeci križ Grosuplje – obmocna izpostava Višnja Gora, Hiša kranjske cebele, Društvo Univerza za tretje življenj­sko obdobje Ivancna Gorica, Dru­štvo likovnikov Ferdo Vesel Šentvid pri Sticni, Turisticno društvo Šent­vid in Društvo podeželskih žena Ivanjšcice. Ob 17. uri se je pricel pester kultur­ni program, v katerem so nastopili dijaki Srednje šole Josipa Jurcica Ivancna Gorica s pevsko in plesno tocko, otroci iz Vrtca Ivancna Go­rica, Pevci in godci ljudskih pesmi Studencek, mladinski zbor ucencev Podružnicne šole Višnja Gora, vete­ranska folklorna skupina Kulturne­ga društva Vidovo Šentvid pri Stic­ni, Ženski pevski zbor Harmonija iz Kulturnega društva Harmonija ter clani Društva Šola zdravja iz skupin Krka, Šentvid pri Sticni in Zagradec. Prireditev so z nagovorom obogatili clani Sveta za starosti prijazno obci­no. Predsednica sveta Milena Vren­cur je pozdravila vse udeležence in poudarila pomen medgeneracijske­ga sodelovanja v ivanški obcini. V imenu obcine je zbrane nagovoril tudi podžupan Tomaž Smole, ki je predstavil aktivnosti obcine na po­drocju skrbi za starejše. Izpostavil je potek izgradnje doma za starejše v Višnji Gori ter predstavil ukrepe in novosti s podrocja dolgotrajne oskrbe. Medgeneracijske prireditve v Ivancni Gorici se je udeležil tudi poslanec državnega zbora Janez Prireditev sta povezovali Jasmina Janša, ki se je ta dan mudil v naši Selko in Eva Selko. obcini. Gašper Stopar Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22 in 28/25), Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Obcini Ivancna Gorica (Uradni list RS, št. 59/13) in Odloka o proracunu Obcine Ivancna Gorica za leto 2025 (Uradno glasilo e-obcina št. 42/23 in 21/25) Obcina Ivancna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v Obcini Ivancna Gorica za leto 2025 1. NAZIV IN SEDEŽ NAROCNIKA Obcina Ivancna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivancna Gorica. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanci­ranje aktivnosti trajnostnega gospo­darjenja z divjadjo oziroma izvajanje ukrepov varstva okolja in narave ter vlaganj v naravne vire: -biomeliorativne ukrepe za vzdrže­ vanje obmocij, ki so pomembna za ohranitev prostoživecih živali in ra­stlin (vzdrževanje pasišc s košnjo, vzdrževanje grmišc, vzdrževanje remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdr­ževanje mokrišc, kaluž, vodnega vira, sadnja in vzdrževanje plodo­nosnega drevja in grmovja), idr.., -krmljenje divjadi, obdelovanje kr­mnih in pridelovalnih njiv, -izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel, prež idr. -cistilne akcije, -izobraževanje in obvešcanje la­stnikov in obiskovalcev gozdov, -promocijske in izobraževalne ak­tivnosti v zvezi z živalskim svetom in živalskim okoljem (ucne poti, razstave, brošure, srecanja in po­dobno). Z navedenim javnim razpisom želimo vzpodbuditi upravljavce lovišc k še boljšemu trajnostnemu gospodarje­nju z divjadjo in lovišcem. Sofinancira­le se bodo aktivnosti, ki se izvajajo v letu 2025 iz sredstev koncesijske daja­tve za trajnostno gospodarjenje z div­jadjo, ki so bila dodeljena za leto 2024. Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s pogodbo, koncesijsko pogodbo za traj­nostno gospodarjenje z divjadjo, pro­grami in nacrti upravljanja z divjadjo, predpisi s podrocja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zašcite živali ter drugimi veljavnimi predpisi. Na razpisu lahko sodelujejo lovske družine – koncesionarji, ki imajo pod­pisano koncesijsko pogodbo za traj­nostno gospodarjenje z divjadjo v Re­publiki Sloveniji za lovišca, ki ležijo na obmocju Obcine Ivancna Gorica. 3. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRA­NJE NA JAVNEM RAZPISU Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: -je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina; -ima sklenjeno veljavno koncesij­sko pogodbo za trajnostno gospo­darjenje z divjadjo za lovišce, ki leži v Obcini Ivancna Gorica; -ni v postopku prisilne poravnave, stecaju ali likvidacijskem postop­ku; -ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in obcini. 4. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lo­višca, ki leži v Obcini Ivancna Gorica oziroma so sredstva enaka sorazmer­nemu delu vplacane koncesijske da­jatve. Kolicina blaga in materiala, ki pripada posameznemu upravicencu, je enaka sorazmernemu delu vplacane koncesijske dajatve v proracun Obcine Ivancna Gorica. Sredstva se dodelijo na osnovi opra­vljenih del, ki so dokazljiva z racuni, izdanimi v letu 2025. 5. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so planirana v proracunu Ob­cine Ivancna Gorica za leto 2025 na postavki: 15020 – Trajnostno gospo­darjenje z divjadjo, v višini 2.400,00 EUR. Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2025, v skladu s predpisi, ki dolo­cajo izvrševanje proracuna. V primeru, da sredstva v proracun­skem letu ne bodo porabljena v celoti, se le-ta prenesejo kot namenski priho­dek v proracun prihodnjega leta. 6. UPRAVICENO OBDOBJE IN UPRAVI­CENI STROŠKI Priloženi racuni o opravljenih aktivno­stih, ki so predmet tega razpisa mora­jo biti izdani v obdobju od 1.1.2025 do 31.12.2025. Za upravicene stroške se štejejo tisti stroški, ki izkazujejo dejansko izve­dene aktivnosti trajnostnega gospo­darjenja z divjadjo oziroma izvajanje ukrepov varstva okolja in narave ter vlaganj v naravne vire. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vsi vlagatelji morajo izpolniti vlogo in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji navedena dokazila: -Obrazec 1 (Prijava na razpis), -Fotokopija veljavne koncesijske pogodbe -Obrazec 2 (Predvidene aktivnosti v tekocem letu), -Obrazec 3 (Izjava vlagatelja o iz­ polnjevanju pogojev), -Pooblastilo, v kolikor vloge ne od­ dajo zastopniki društva (vpisani v AJPES). Razpisna dokumentacija je na voljo do zakljucka razpisa v sprejemni pisarni Obcine Ivancna Gorica, Sokolska uli­ca 8, 1295 Ivancna Gorica, vsak dan v poslovnem casu Obcine ter na spletni strani Obcine Ivancna Gorica http:// www.ivancna-gorica.si/. Vse dodatne informacije lahko dobite na naslovu: Obcina Ivancna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivancna Gorica na oddelku za uprav­no pravne, družbene in gospodarske zadeve, Tanja Fajdiga, tel.: 01/781 21 12 ali preko elektronskega naslova: ta­nja.fajdiga@ivancna-gorica.si. 8. NACIN, CAS IN KRAJ ODDAJE PRI­JAV NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji morajo oddati vloge za prija­vo na razpis v sprejemni pisarni Obci­ne oziroma v nabiralnik ali priporoce­no po pošti na naslov: Obcina Ivancna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivancna Go­rica, vkljucno do 15. 10. 2025 (velja datum žiga pošte). Prijave morajo biti oddane v zaprti ku­verti z oznako »Prijava na javni razpis – Trajnostno gospodarjenje z divjadjo 2025 – NE ODPIRAJ« in navedbo prija­vitelja (lahko si pomagate z obrazcem kuverta). 9. CAS IN KRAJ ODPIRANJA PRISPELIH VLOG Odpiranje vlog, ki ne bo javno, bo naj­kasneje do 23. 10. 2025 v prostorih Obcine Ivancna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivancna Gorica. Strokovna komisija bo ugotavljala pra­vocasnost, upravicenost in popolnost vlog glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vredno­tenje ustreznih vlog. Vloga ne bo upoštevana v primeru da: -ni bila poslana v predpisanem roku, -ni bila poslana na nacin, ki je opre­ deljen v javnem razpisu ali -je vlogo oddal neupravicen prijavi­ telj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo ko­misija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj do­polniti v roku 5 dni od prejema pisne­ga obvestila za dopolnitev. Ce tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 10. ODLOCANJE V POSTOPKU RAZPI­SA Strokovna komisija pripravi predlog upravicencev do pomoci, ki ga pre­dloži direktorici obcinske uprave. Di­rektorica obcinske uprave, na podlagi prejetega predloga strokovne komisi­je, z odlocbo odloci o višini odobrenih sredstev. Vlagatelji bodo odlocbe o višini sred­stev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zakljucenem razpisu. Zoper to odlocbo je dopustno vložiti pritožbo, o kateri odloca župan. Pred­met pritožbe ne morejo biti postavlje­na merila za ocenjevanje vlog. Odloci­tev župana je dokoncna. Medsebojne obveznosti med vlaga­teljem in Obcino Ivancna Gorica se uredijo s pogodbo. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane pogodbe do nave­denega roka, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev financnih sred­stev. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo dodeljenih sredstev spremlja in preverja organ, pristojen za kmetij­stvo v obcinski upravi Obcine Ivancna Gorica. Številka: 430 – 0022/2025 OBCINA IVANCNA GORICA Datum: 15. 9. 2025 župan Dušan Strnad Na Pristavi obeležili 35. obletnico Prenova dotrajane javne dogodkov iz casa slovenske razsvetljave v Višnji Gori osamosvojitve Na Pristavi nad Sticno je v petek, 5. septembra, potekala slovesnost ob 35. obletnici sprejetja strate­ških dokumentov za zavarovanje osamosvojitve Slovenije. Dogodek je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). O pomenu takratnih dogodkov na Pristavi so spregovorili gostitelj podžupan Tomaž Smole, predse­dnik Združenja VSO Alojz Peterle ter slavnostni govornik Janez Janša, ki je v nagovoru poudaril, da kraj in dogodki na njem predstavljajo eno kljucnih tock na poti k osamosvoji­tvi. Kulturni program so ob prisotno­sti praporšcakov Združenja VSO in Gardne enote Slovenske vojske oblikovali Moški pevski zbor Prija­telji, Trobilni kvintet Slovenske voj­ske ter pesnik Tone Kuntner. Gašper Stopar, povzeto po objavi Združenja VSO Foto: Jože Potrpin vracajo domov z razlicnih obšolskih dejavnosti, osvetljene ulice pa so za njih nedvomno varnejše okolje. Z novo pridobitvijo bo bivanje v kraju še bolj prijetno in domace. Na Mlešcevem je postavljenih 10 novih led luci, ki so energetsko ucinkovite, imajo dolgo življenjsko dobo in so okolju prijazne. Ob tej priložnosti se KS Ivancna Gorica Obcina Ivancna Gorica je v sklopu celovite prenove javne razsvetljave v poletnih mesecih izvedla obnovo dotrajane razsvetljave v Višnji Gori. Pre­nova je potekala na Ciglerjevi ulici ter Ulici Antona Tomšica, predvsem na obmocju ob železniški progi Višnja Gora. Obcina je poleg zamenjave 19 drogov s svetilkami na koncu odseka ceste dodala še tri svetilke, s cimer je izboljšala osvetljenost celotnega obmocja. Nova pridobitev bo prispevala k vecji prometni varnosti in kakovosti bivanja krajanov. Gašper Stopar V Radohovi vasi asfaltiran obnovljeni odsek lokalne ceste Obcina Ivancna Gorica nadaljuje z vlaganji v obnovo lokalnih cest. V na­selju Radohova vas je bil v avgustu asfaltiran 750-metrski odsek ceste v smeri proti Bregu pri Temenici. Obnovo odseka ceste je izvedlo novomeško podjetje CGP d. d. Gašper Stopar Zasvetile so luci na Mlešcevem Javna razsvetljava predstavlja eno izmed temeljnih komponent ureje­nega in varnega naselja. V Krajevni skupnosti Ivancna Gorica smo vese­li, da smo v sodelovanju z Obcino Ivancna Gorica uspeli z lucmi javne razsvetljave opremiti še eno nase­lje. 28. 7. 2025 so na Mlešcevem zasvetile luci in osvetlile kraj v vsej njegovi lepoti. Osvetljene ulice v naselju zmanjšujejo možnost za kri­minal, prometne nesrece kot tudi padce pešcev. Krajanom Mlešcevega, ki so si dol­go prizadevali za postavitev javne razsvetljave, nove luci vsekakor po­vecujejo obcutek varnosti in dajejo možnost za bolj aktivno družabno življenje na prostem v vecernih urah. Luci v vecernem casu pomeni­jo veliko pridobitev tudi za najmlaj­še, ki se v vecernem casu pogosto zahvaljuje Obcini Ivancna Gorica, posebej Domnu Piškurju iz obcin­ske uprave, ki je vseskozi tvorno sodeloval pri organizaciji del. Prav tako se zahvaljujemo izvajalcu del podjetju Eltim, za kvalitetno in hitro izvedena dela. Refik Hodžic, KS Ivancna Gorica Prenovljena Mestna hiša v Višnji Gori Sredi poletja se je zakljucila obnova procelja Mestne hiše v starem me­stnem jedru Višnje Gore. Prenovo je izvedla Obcina Ivancna Gorica, zajemala pa je ureditev tlakovanja z granitnimi kockami po vzoru me­stnega trga, obnovljena je fasada objekta in spominsko obeležje. Na plošcadi pred hišo je prostor do­polnil doprsni kip Eda Turnherja -Primoža, ki je bil nekoc postavljen pred staro višnjansko šolo, danes Hišo kranjske cebele. Na fasado objekta je namešcena tudi cebelar­ska tabla z gradu Podsmreka. Gašper Stopar Stranke • Razpisi Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), Odloka o proracunu Obcine Ivancna Gorica za leto 2025 (Uradno glasilo e-obcina št. 42/23 in 21/25) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetij­stva in podeželja v Obcini Ivancna Gorica (Uradno glasilo e-obcina, št. 37/24) Obcina Ivancna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratne obcinske pomoci za dijake v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s podrocja kmetijstva in gozdarstva v Obcini Ivancna Gorica za leto 2025 1. NAZIV IN SEDEŽ IZVAJALCA JAVNE­GA RAZPISA: Obcina Ivancna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivancna Gorica 2. PRAVNA PODLAGA ZA IZVEDBO JAVNEGA RAZPISA: Pravilnik o ohranjanju in spodbuja­nju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ivancna Gorica (Uradno gla­silo e-obcina, št. 37/24), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24) in Odlok o proracunu Obcine Ivancna Gorica za leto 2025 (Uradno glasilo e­-obcina št. 42/23 in 21/25) 3. PREDMET RAZPISA IN OKVIRNA VI­ŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: Predmet Javnega razpisa za dodelitev enkratne obcinske pomoci za dijake v srednjih poklicnih in srednjih strokov­nih izobraževalnih programih s podro­cja kmetijstva in gozdarstva v Obcini Ivancna Gorica za leto 2025 (v nadalj­njem besedilu: razpis) so pomoci, ki se bodo v letu 2025 dodeljevale dija­kom v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s podrocja kmetijstva in gozdarstva v Obcini Ivancna Gorica v skupni višini 7.000,00 €. Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine za leto 2025 na proracunski postavki: 19020 – Sofinanc. izobraž. s podrocja kmetijstva, konto: 411999 – Drugi transferi posameznikom in go­spodinjstvom. Sredstva se bodo dodelila posamezne­mu dijaku najvec do višine minimalne place v letu 2025. Obcina Ivancna Gorica si pridržuje pra­vico, da na podlagi predloga strokovne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa razpisane višine sredstev ne razdeli v celoti oziroma razdeli le do-locen del razpoložljivih sredstev pred­metnega razpisa. V primeru, da bo prijavljenih vec pro­silcev, se sredstva ustrezno razdelijo v okviru razpisanih proracunskih sred­stev. Pomoci se bodo izplacale kot nepovra­tna sredstva. 4. UPRAVICENCI DO POMOCI IN PO­GOJI ZA PRIDOBITEV POMOCI Za sredstva enkratne obcinske po­moci za dijake v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s podrocja kmetijstva in gozdarstva lahko zaprosijo vlagatelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -imajo prijavljeno stalno prebivališce v obcini Ivancna Gorica, - so vpisani v srednješolski izobraže­valni program s podrocja kmetijstva in gozdarstva, - so predvideni prevzemniki kmetije. 5. VSEBINA VLOGE Vlagatelji vložijo vloge za dodelitev financnih sredstev na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Obcini Ivancna Gorica, So­kolska ulica 8, 1295 Ivancna Gorica in na spletni strani obcine: www.ivanc­na-gorica.si. Podrobnejše informacije pridobite pri Tanji Fajdiga, tel. (01) 781 21 12, tanja.fajdiga@ivancna-go­rica.si. Vsi vlagatelji morajo izpolniti vlogo in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji navedena dokazila: -potrdilo o vpisu v izobraževalni pro­gram za šolsko leto 2025/2026, -kopija šolskega spricevala preteklega šolskega leta, -potrdilo o stalnem bivališcu (po ura­dni dolžnosti ga lahko pridobi Obcina), -pisna izjava lastnika kmetije o nasled­stvu oziroma prevzemniku kmetije. 6. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NA­CIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo oddati vloge za prija­vo na razpis v sprejemni pisarni obci­ne oz. v nabiralnik ali priporoceno po pošti na naslov: Obcina Ivancna Gori­ca, Sokolska 8, 1295 Ivancna Gorica, vkljucno do 8. 10. 2025 (velja datum žiga pošte). Prijave morajo biti oddane v zaprti ku­verti z oznako »Prijava na javni razpis – KMETIJSTVO-DIJAKI v letu 2025 – NE ODPIRAJ« in navedbo prijavitelja (lah­ko si pomagate z obrazcem kuverta). Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila najkasneje do 16. 10. 2025 v prostorih Obcinske uprave obcine Ivancna Gorica. Prepozno prispele vloge oziroma vlo­ge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Strokovna komisija bo ugotavljala pra­vocasnost, upravicenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpi­sa ter zatem tudi ocenjevanje in vre­dnotenje ustreznih vlog. Vloga ne bo upoštevana v primeru, da: -ni bila poslana v predpisanem roku, -ni bila poslana na nacin, ki je opre­deljen v javnem razpisu ali -je vlogo oddal neupravicen prijavi­ telj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo ko­misija v roku 8 dni od odpiranja vlog, vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj do­polniti v roku 8 dni od prejema pisne­ga obvestila za dopolnitev. Ce tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. Zavrnjene bodo vloge: -tistih vlagateljev, ki ne bodo iz­polnjevali osnovnih in posebnih pogojev, dolocenih v besedilu razpisa in razpisne dokumenta­cije za posamezni namen, -ki jih bo strokovna komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neu­strezne. Strokovna komisija pripravi predlog upravicencev do pomoci, ki ga pre­dloži direktorici obcinske uprave. Di­rektorica obcinske uprave, na podlagi prejetega predloga strokovne komisi­je, z odlocbo odloci o višini odobrenih sredstev. Vlagatelji bodo odlocbe o višini sred­stev prejeli najkasneje v roku 60 dni po zakljucenem razpisu. Zoper to odlocbo je dopustno vložiti pritožbo, o kateri odloca župan. Pred­met pritožbe ne morejo biti postavlje­na merila za ocenjevanje vlog. Odloci­tev župana je dokoncna. Medsebojne obveznosti med vlaga­teljem in Obcino Ivancna Gorica se uredijo s pogodbo. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane pogodbe do nave­denega roka, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev financnih sred­stev. 7. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo prora­cunskih sredstev za ohranjanje in ra­zvoj kmetijstva in podeželja v obcini spremlja in preverja obcinska strokov­na služba obcine, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik odobrena sredstva vrniti v celoti in s pripadajo­cimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, obracunane od dneva nakazila preje­mniku, ce se ugotovi: -da sredstva niso bila delno ali v celoti porabljena za namen, za ka­terega so bila dodeljena; -da je prejemnik za katerikoli na­men pridobitve sredstev navajal neresnicne podatke; -da prejemnik pomoci iz istega na­slova za isti namen že pridobil fi­nancna sredstva; -da prejemnik pomoci projekta ne izvede (razen v primeru višje sile); -da je prejemnik davcni dolžnik. Prejemnik, ki ustreza kateremkoli kri­teriju iz prejšnjega odstavka, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. V primeru, da upravicenec odobrenih sredstev v pogodbeno dolocenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravicenih razlogov zamudil, bodi­si, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po pravilniku za naslednji dve (2) leti. Številka: 430-0020/2025 Ivancna Gorica, 4. 9. 2025 OBCINA IVANCNA GORICA Dušan Strnad, župan JAVNI POZIV OBCANOM za sterilizacijo lastniških mack in kastracijo lastniških mackov v letu 2025 V skladu z Zakonom o zašciti živa-Glede na problem, ki ga predstavlja­li (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno jo zapušcene in prostoživece macke, precišceno besedilo, 21/18 – ZNOrg, Obcina Ivancna Gorica v sodelovanju z 92/20, 159/21, 109/23, 12/25 – odl. izbranim izvajalcem veterinarskih sto-US in 60/25) in Pravilnikom o postop-ritev Veterina Dobro-Grosuplje d.o.o., kih za izvrševanje proracuna Republi-Ambulanta v Ivancni Gorici, Ljubljan­ke Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, ska cesta 2B, 1295 Ivancna Gorica, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, izvaja preventivni ukrep in sofinanci­81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZN-ra preventivno sterilizacijo lastniških ŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24) obcina mack in kastracijo lastniških mackov. Ivancna Gorica, zagotavlja sredstva za Sterilizacija mack in kastracija mackov delovanje zavetišc za zašcito živali. sta bistvenega pomena za omejevanje nekontroliranega razmnoževanja in posledicno nezaželenih macjih mla­dickov, ki neuspešno išcejo nov dom. S sterilizacijo in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s preno­sljivimi boleznimi itd. Do sofinanciranja preventivnega po­sega so upraviceni lastniki mack, ki imajo na obmocju Obcine Ivancna Go­rica prijavljeno stalno bivališce in tam dejansko živijo, kar se bo preverjalo z veljavno osebno izkaznico pri veteri­narski organizaciji. Obcina bo sofinancirala sterilizacijo in kastracijo od dne 8. 9. 2025 do konca leta 2025 oziroma do porabe predvi­denih sredstev. Skupni znesek razpisa­ nih sredstev znaša 4.000,00 EUR. Poseg sterilizacije in kastracije po tem pozivu je sofinanciran s strani obcine, dodatno pa je redne cene znižal tudi izvajalec. Lastnik bo tako placal: • 45 evrov za sterilizacijo macke in • 35 evrov za kastracijo mack­ ov. Posameznemu gospodinjstvu se sofi­nancira storitev do najvec tri (3) živali. Financiranje sterilizacije in kastracije je pogojeno z izpolnitvijo obveznosti lastnika, da zagotovi registracijo hišnih živali. Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti VETERINA DOBRO-Grosuplje d.o.o., Ambulanta Ivancna Gorica, Ljubljanska cesta 2 b, Ivancna Gorica. Na poseg se je potreb­no predhodno narociti na telefonsko številko: 01/7877-111 od ponedeljka do petka med 7.00 in 18.00 uro. S seboj prinesite veljavni osebni doku­ment in predpisan obrazec. Za dodatne informacije poklicite na Obcino Ivancna Gorica, Tanja Fajdiga, tel.: 01/781 21 12 v casu uradnih ur. Številka: 430-0021/2025-1 Datum: 25. 8. 2025 OBCINA IVANCNA GORICA Župan: Dušan Strnad Turizem Velika kavbojska zabava pri Cožih v Dan sekire na Gradišcu Pri Lavricevi koci na Gradišcu nad Šentvidom in Sticno je prvi septembrski konec tedna potekal že 8. Dan sekire. Osrednje dogajanje je bilo v nedeljo, Leskovcu nad Višnjo Goro Kmetija Což je v svoji Kavbojski deželi na prvi septembrski vikend, med 5. in 7. septembrom, pritegni­la v treh dneh blizu 1500 navdušen­cev kavbojskih vešcin. Na vabilu je pisalo, da bo šlo za najvecjo kavboj­sko zabavo Country Family Fest na Dolenjskem, a izjemno uspešna pri­reditev je prekosila vsa pricakova­nja in jo lahko upraviceno uvršcamo v eno vecjih tovrstnih mednarodnih prireditev. Poleg domacih skupin country ple­sov so v Kavbojski deželi na leskov­ški planoti nastopile tudi skupine iz Avstrije, Nemcije, Italije in drugih dežel. S kavbojsko živo glasbo je navduševal ansambel Nardin, glas­bo pa sta mešala tudi DJ Kavboj in Šerif. Kmetijo so obiskale številne družine z otroki, ki so se spoprijeli in nav­duševali nad igranjem na 14 velikih napihljivih igralih, metanjem lasa, jahanjem, vožnjo s kocijo, vode­njem avtomobilckov na daljinsko upravljanje in številnimi drugimi igrami. Umetnik Jernej Verluc je še posebej navduševal s svojo motorno žago, s katero je iz lesa izžagal kavbojsko dekle, Društvo kovacev pa je prika­zalo izdelovanje podkve in podko­vanje konja. Verjamemo, da bodo Coževi po­dobne prireditve še prirejali. Glas o njihovi Kavbojski deželi, kavbojskih spretnostih in igrah se širi -prej ali slej bo dosegel tudi prave ameriške kavboje, ki si bodo prišli na našo stran atlantske luže ogledati »kav­bojstvo« po dolenjsko! Pavel Groznik Vabilo na dobrodelni koncert za bolno deklico Loro Na kmetiji Což bo konec meseca, od petka, 26. septembra, do nedelje, 28. septembra, velik dobrodelni koncert. Izkupicek od vstopnic bo šel za zdravljenje male bolne deklice Lore. V treh dneh bo nastopilo vec kot trideset glasbenih skupin. Nastopila bosta tudi naša dva izvrstna pevca, Nina Pušlar in Marko Vozelj. Med glasbenimi skupinami pa naj omenimo Modrijane. Z obiskom te velike glasbene prireditve bomo naredili kar dve dobri stvari: pomagali bomo zdravljenju Lore in se ob tem naužili lepih glas­benih melodij. ko so izvedli 8. državno prvenstvo v metu Krpanove dvojne sekire, in si­cer v ženski ter moški kategoriji. Tekmovanja in razglasitve najboljših se je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole. Socasno s tekmovanjem je potekal prikaz pridobivanja železove rude ter kovanje »vouka«, kot so ga poznali že v železni dobi. Gašper Stopar Foto: Pavel Gregoric Lavriceva koca na Gradišcu zmagovalka akcije Naj planinska koca 2025 »V enajsto gre rado« bi lahko rekli za Lavrice­vo koco na Gradišcu nad Šentvidom in Sticno. Pri­ljubljena izletniška tocka na 509 metrov nadmorske višine v obcini Ivancna Go­rica je namrec zmagovalka 11. sezone spletnega gla­ sovanja akcije Naj planin­ ska koca 2025. Lavriceva koca na Gradišcu je prva planinska koca na Dolenjskem, ki je osvojila ta naziv. Med visokogorski­mi postojankami je slavila Krekova koca na Ratitovcu. Zmagovalki po­vezuje skupna znacilnost -dolgo­letna družinska tradicija in slastni flancati. Izbor za Naj planinsko koco 2025 je potekal med 147 planinskimi koca­mi, 27 visokogorskimi planinskimi postojankami in 120 planinskimi kocami. Konkurenca je bila res ve­lika, zato je uspeh »naše« Lavriceve koce na Gradišcu še toliko vecji. Laskavi naziv je brez dvoma edin­stveno priznanje dolgoletnemu delu in trudu oskrbnikov Lavriceve koce, družini Maksa Jerina in Sonje najbolj prepoznavnih in obiskanih Trlep, ki so brez dvoma zaslužni, da turisticnih tock v naši obcini. je Gradišce z Lavricevo koco ena Gašper Stopar Feldenkrais metoda nas uci, kako z vecjo pozornostjo do la­stnega telesa sprostimo napetosti in se gibamo bolj lahkotno in ucinkovito – brez bolecin in napora. V cetrtek, 30. 8. 2025, smo v Hiši kranjske cebele raziskovali, kako lahko z nežnimi in zavestnimi gibi izboljšamo svojo giblji­vost, držo ter splošno pocutje. Pogovor med izvajalko Felden­krais metode Natašo Porento in sodelavko Hiše kranjske cebe­le Petro Špehar je spretno moderiral Lojze Grcman. Hvala vsem udeležencem za cudovit in sprošcen vecer! Odslej bodo ure Feldenkrais lekcije tedensko tudi v Hiši kranj­ske cebele. Vabljeni, da se pridružite ob ponedeljkih ob 8:00 in ob 17:00. Za vec informacij se obrnite na natasa@oazae­nergije.si. ..: Klemen Ceglar Državna literarna šola Literarni miljniki: Potova­nje idej v Hiši kranjske cebele Med 21. in 23. avgustom 2025 je Hiša kranjske cebele v Višnji Gori gostila Literarno šolo JSKD, ki je tudi letos privabila lju­bitelje pisane besede z vseh koncev Slovenije. Pod naslovom »Literarni miljniki: Potovanje idej« so se udeleženci skozi tri dni poglabljali v proces ustvarjanja literarnih del – od prvotne zamisli, do oblikovanja in koncnega besedila. Delavnice so vodili literati in mentorji, ki so udeležence usmer­jali pri pisanju proze, poezije in pripovedništva. Poleg praktic­nega dela so program obogatila tudi predavanja in pogovori o vlogi literature v sodobni družbi ter izzivih, s katerimi se srecu­je mlada in uveljavljena literatura. Poseben car literarne šole je bil v povezovanju – Hiša kranjske cebele je s svojo edinstveno atmosfero nudila prostor ustvar­jalnosti, izmenjave idej in prijateljskih srecanj. Veceri so bili namenjeni kulturnim doživetjem, koncertu vokalno-instru­mentalne zasedbe Amabile v Hiši kranjske cebele ter glasba Luke Gluvica v naravnem objemu Jurciceve domacije. Poletni glasbeni veceri v Hiši kranjske cebele Poletni veceri v Hiši kranjske cebele so nam postregli z odlicno glasbo in okusnimi kavarniškimi dobrotami. V cetrtek, 31. julija 2025, nam je vecer krajšala vokalna za­sedba A Piacere, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki. Pod milim poletnim nebom so obiskovalcem pripravili vecer kot lahkotno poletno osvežitev – preplet znanih klasicnih del, igrivih skladb ter obcutene izvedbe. Skupina A Piacere, ki s svojim pome­nom »po želji« -poudarja svobodo in spontanost glasbenega izraza, je navdušila s tehnicno dovršenostjo in medsebojno uigranostjo. V okviru Literarne šole JSKD je v cetrtek, 21. avgusta 2025, Hiša kranjske cebele postala prizorišce izjemnega glasbenega vecera. Nastopila je vokalno-instrumentalna skupina Amabile, ki že vec kot desetletje navdušuje s prepletom sodobnih ba­lad, avtorskih skladb in akusticnih priredb. Clanice so s svojim vecglasnim petjem in nežnimi inštrumentalnimi spremljavami ustvarile intimno vzdušje, ki je povezalo obiskovalce in ude­ležence literarne šole. Glasbeni program je odražal toplino in iskrenost, hkrati pa se je odlicno zlil z ustvarjalnim duhom li­terarnih delavnic, kjer so se udeleženci skozi pisano besedo podajali na pot iskanja novih idej in izrazov. Hiša kranjske cebele je znova dokazala, da je vec kot le pro­stor cebelarske dedišcine – je prostor povezovanja, kulture in navdiha. ZKT Prijetno domace Ivancna Gorica aktivno sodeluje na srecanjih partnerjev v okviru projek­ta CAST V sklopu projekta CAST, ki povezuje vec evropskih partnerjev, ZKT Prijetno domace Ivancna Gorica redno sodeluje na tako imenovanih CBA (Community-Based Approach) srecanjih, kjer se vsak partner podrobneje predstavi in deli dobre prakse ter izzive iz lokalnega okolja. Ta srecanja omogocajo boljše med­sebojno razumevanje, izmenjavo znanja in krepitev sodelova­nja med organizacijami. Kot eden izmed partnerjev smo sodelovali tudi v vecurnem poglobljenem intervjuju, kjer smo predstavili delovanje naše organizacije, kljucne projekte, sodelovanje z lokalno skupno­stjo ter izpostavili vlogo, ki jo imamo pri ohranjanju in krepitvi lokalne identitete ter trajnostnega razvoja. Takšni pogovori prispevajo k boljšemu vpogledu v delo posameznih partnerjev in krepijo skupno vizijo projekta. Odprtje razstave Janeza Kastelica ob praznova­nju 150-letnice gasilstva v Višnji Gori Ob praznovanju 150-letnice prostovoljnega gasilstva v Višnji Gori smo v kavarni Hiše kranjske cebele odprli razstavo, posve­ceno bogati zgodovini PGD Višnja Gora ter umetniškim delom Janeza Kastelica, domacina in likovnega ustvarjalca. Razstavo dopolnjujejo dela Janeza Kastelica, slikarja in ilu­stratorja, rojenega v Višnji Gori. Njegova likovna govorica je prepoznavna po toplini, natancnosti in obcutku za pripoved. V svoji umetnosti pogosto crpa iz lokalnega okolja, zgodovine in narave. Njegove slike, razstavljene v tej priložnostni postavitvi, vizualno spremljajo in dopolnjujejo zgodbo gasilstva v kraju – skozi oci domacina in umetnika. Odprtje razstave »Barve, ki se jih spominjam« V Hiši kranjske cebele je 16. septembra potekalo odprtje raz­stave Barve, ki se jih spominjam: umetniški utrinki oseb z de­menco v DEOS-ovih centrih. Dogodek, namenjen ozavešcanju o Alzheimerjevi bolezni, je s plesno tocko otvorila skupina otrok iz vrtca Polžek, nastopil pa je tudi mladinski pevski zbor Podružnicne šole Višnja Gora. Prisotne so nagovorili direktorica javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domace Ivancna Gorica Maja Lampret, župan obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad ter predstavniki družbe DEOS, združenja Spomincica in lokalne skupnosti. Govorci so poudarili pomen vkljucujoce družbe, medgeneracijskega so­delovanja in kakovostnega življenja z demenco. Razstava, ki je na ogled v hišni kavarni, prikazuje slikarska dela oseb z demenco iz DEOS-ovih enot po Sloveniji. Zakljucek do­godka je bil namenjen druženju ob pogostitvi, ki so jo pripravili stanovalci DEOS-ovih centrov. Spanje kot v panju - tudi v jesenskih dneh Cez poletje so naše satne sobice veselo brencale z gosti iz vse­ga sveta, ki so prišli izkusit, kako je spati kot v panju. Kljub temu, da se bodo cebele kmalu umaknile v panj na zim­sko spanje, naše satne sobice ostajajo odprte za goste, ki si želijo v jesenskih dneh izkusiti nekaj novega. Klara Liza Schulz, Sara Mojca Jager tedna odprli tudi sezono društve- Polni obiskovalcev vseh nih in družinskih praznovanj ter generacij smo zakorakali v srecanj, ki se pogosto zakljucijo pri jesen. Obršcaku. Veseli smo, da smo lahko Spet smo se zbrali vsi vodniki – pri­ del teh medgeneracijskih trenutkov povedovalci zgodb, ki nas poslušajo tudi vodniki – kulturni sopotniki, ki generacije mladih, ki nas obišcejo v se trudimo enako za šolarje kot za sklopu ucnih programov. Pogled na odrasle. dvorišce, ki ohranja podobo otro- Vemo, da je živost Jurciceve doma­štva malega Jožka, zgodbe odrašca­ cije odvisna od nas – tistih, ki pri­nja v bajti, rojstni hiši in štali oživijo povedujemo zgodbe 19. stoletja. In v Jurcicevih slikah tistega casa. Rit­ Jurciceva zgodba še danes navduši s mi takratnega preživetja postanejo svojo cloveško toplino, vztrajnostjo razpoznavni – celo vonjamo cas, ko in daljnovidnostjo. Njegova dejanja,je hišo preplavljal prevladujoc vonj zgodbe njegovih likov pa postajajo s po dimu iz odprtega ognjišca, doda­ trenutnim aktualnim svetovnim in tna vonj po nagnitih pridelkih iz kle­ splošnim odganjanjem vse bolj živa ti in po kisali iz shrambe. In odgovor, vez. zakaj nam svež kruh še danes tako lepo diši se rodi kar sam od sebe. September – mocan preboj Ceprav je bilo kruha v surovi revšci-v muzejsko skupnost ni »maslicarjev« malo in je bil dober September je prinesel tudi po­le prvi dan, lahko govorimo o tem membne strokovne premike. Z dve­casu s ponosom. Prav iz te skro-ma uspešnima razpisoma (MK RS mnosti so zrasli velikani, ki so nam in LAS STIK), skrbno pripravljenimi zapustili bogato dedišcino in odprli porocili in smelimi nacrti se Jurcice­pot v danes. Bila je to pot vztraj-va domacija vse mocneje umešca v nosti, cloveške volje in neomajne-širši slovenski muzejski prostor. ga pogleda v prihodnost. Ob vsem Zaceli bomo v regiji – s septembr­materialnem bogastvu, ki nas danes skim srecanjem z Muzejem kršcan­obdaja in obilju hrane, si to težko stva na Slovenskem in Trubarjevo predstavljamo. domacijo, s katerima želimo uskla­ diti organizacijo in casovnice obi- September: obiskovalci in skov, da bomo še bolj dostopni šo­ živa dedišcina lam. Sledi širši prostor. Prvi dnevi septembra so minili v Na Oddelku za etnologijo in kultur­družbi srednješolcev iz ŠC Slovenske no antropologijo Filozofske fakulte-Konjice-Zrece in ŠC PET iz Ljublja­ te Univerze v Ljubljani nas bo Saša ne, nato pa še z ucenci od 6. do 9. Rencelj Škedelj, Vodja oddelka za razreda osnovnih šol iz vseh koncev konservatorstvo ZVKDS, OE Ljublja-Slovenije. Zadnji, ki so nas obiskali, na, odgovorna konservatorka za so bili izjemni šestošolci OŠ Bled. Jurcicevo domacijo predstavila kot Ob zadnjih soncnih poletnih dneh primer uspešnega sodelovanja in­se je naše druženje zgodilo skoraj stitucij. samo po sebi – spontano, iskreno, z • Povabljeni smo na Festival pre­obilico vprašanj, ki jih vodniki radi in nove in trajnostnega bivanjaskrbno razlagamo. Razpoka (organizacija MAO in Z veseljem smo v terminih ob koncu domacija Pr'Lenart s podporo OŠ Bled, 6. razred: Reševanje ucnih listov pred vodstvom Družina Štepec zaokroža 10-letno srecanje na Jurcicevi domaciji MK). • Obiskala nas bo tudi ekipa Vo­dnikove domacije iz Ljubljane, ki jih zanima naš nacin oživljanja domacije. • Dolocili smo termin srecanja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer bomo govorili o vkljucevanju njihovih pedago­gov v doživetja Jurciceve doma­cije in predpripravi ucencev že na poti k nam. Vzporedno pripravljamo tudi zace­tek konservatorsko-restavratorskih del, skladno z razpisi in v sodelo­vanju z Obcino Ivancna Gorica, OE ZVKDS Ljubljana in SEM. Sredi pole­tja smo dobili odobritve razpisa in poziva. Zavod Prijetno domace Ivancna Gorica je skupaj z Obcino Ivancna Gorica pridobil sredstva Ministrstva za kulturo za konservatorsko-resta­vratorske posege na Jurcicevi do­maciji. V okviru dvoletnega projekta bodo obnovljeni Krjavljeva koca, cebelnjak, ograja pri flanšcku ter izvedena nova zasaditev. Prenova je pomembna priprava na leto 2026, ko bomo praznovali 160 let izdaje prvega slovenskega romana Dese­ti brat in 200 let izgradnje rojstne hiše. Pridobljen drugi poziv LAS STIK nam bo omogocil izvedbo projekta Zgod­be brez ekrana. Vkljucuje prenovo literarne zbirke, ki bo vsebinsko nadgradila vodenja in osvetlila Jur­cicevo vlogo prvega slovenskega ro­manopisca in izjemnega žurnalista. Temeljila bo na aktualnih razisko­valnih dognanjih ter svežih pogledih na njegovo življenje in delo. Veseli smo, da ga bomo izvedli skupaj s partnerjema: ZKD obcine Ivancna Gorica in Srednjo šolo Josipa Jurcica Ivancna Gorica seveda poleg števil­nih zunanjih strokovnih sodelavcev. Tako bo domacija v prenovljeni po­dobi vsebinsko polnejša. Posebej izpostavljamo strokovno srecanje z Slavko Zupan, avtorico v avgustu zakljucenega Upravljavske­ga nacrta za Prešernovo domacijo v Vrbi, ki je trenutno še v fazi pre­nove. Sadovi poletja in kulturni utrip Zakljucek Poletne literarne šole JSKD 2025 je bil izveden v manj­šem, komornem obsegu z obeti za nova sodelovanja. Glasbenik Luka Gluvic je z avtorsko glasbo lepo po­pestril interpretacije sveže nastalih literarnih del udeležencev. Organi­zacija celotne literarne šole je bila izjemno pohvaljena s strani vseh sodelujocih. Žal pa smo morali za­radi slabega vremena odpovedati napovedan koncert Ingrit Schüller, a izvedbo nacrtujemo v bolj stabil­nem vremenskem obdobju. Po uspešno izvedenih poletnih gle­daliških delavnicah se že kažejo prvi sadovi. Najmlajši clani KD Josipa Jurcica Muljava pripravljajo priredbo znane pravljice. Zaradi številnosti mladih igralcev predstava korak za korakom dobiva posebej za njih prirejeno iz­vedbo. K sodelovanju smo povabili koreografa Sebastjana Starica, ki z dodatno delavnico prispeva k uskla­ditvi besede in giba v humoren gle­dališki prikaz. Ob premierni izvedbi predstave pripravljamo še druženje ob ognju. Tradicionalni gledališko­-etnološki dogodek se po kultur­nem doživetju razvije v spontano povezovanje generacij, kot obicajno v Tednu otroka, v petek, 10. oktobra na Jurcicevi domaciji. Vec informacij boste lahko zasledili v lokalnih me­dijih. Kot da Jurcicu pomlajamo obraz Po restavratorskih posegih v delav­nicah Slovenskega etnografskega muzeja se bodo v šolski muzej na Muljavi vrnile najstarejše šolske klopi, ki so bile zaradi lesnih crvov zacasno odstranjene oz. zaplinje­ne. Na svojih mestih bodo še pred obiskom prve šolske skupine cetrto­šolcev, ki nas bodo obiskali v drugi polovici oktobra iz OŠ Ferda Vesela. Po sezoni smo sklenili tudi nove do­govore z lokalnimi partnerji. Zahva­ljujemo se: • PGD Muljava in predsedniku, Milanu Bregarju, ki je odobril varno parkiranje avtobusov na njihovem parkirišcu, • Katji Ilovar Vidic (Gostilna pri Obršcaku), za tvorno sodelova­nje in predlog bolj varnega par- kiranja za zagotavljanje varnosti obiskovalcev, • Stanetu Kovacicu, za pogloblje­no vodenje po cerkvi Marijinega vnebovzetja • in sosedu Matjažu Jordanu, za razumevanje in potrpežljivost, ko obiskovalci uporabijo tudi njegovo dvorišce za parkiranje. Omenjeno prica, da nam je mar za naš skupni prostor in bogato zgod­bo kulturne dedišcine. Verjamemo, da sodelovanje nadaljuje tradici­jo skupnosti zaceto pri Pajštbarju: zgodbo, ki jo želimo skupaj pisati tudi prihodnje leto, leto pomemb­nih obletnic. Obišcite nas tudi vi! .. Odprti smo vse dni v tednu: • pon–pet: 10.00–17.00 • sob: 11.00–17.00 • ned: 12.00–17.00 Priporocamo predhodno najavo. Obiskovalci boste lahko rojstno hišo, kozolec toplar, štirno in lesen žlebovod /akvadukt ne le videli, temvec tudi doživeli. Veduta doma­cije je ohranjena in situ, kar pome­ni, da si jo lahko ogledate prav tam, kjer stoji že vec kot stoletje – brez vecjih posegov in s spoštovanjem do njene zgodovinske celovitosti. Ta pristna postavitev nam omogoca, da vstopimo v cas Josipa Jurcica, zacutimo duh podeželskega vsak­dana iz 19. stoletja in prisluhnemo zgodbam, ki jih pripoveduje prostor sam. Ekipa Jurciceve domacije Okolje Klasjev okoljski koticek Glede odnosa do odpadkov in njihovega locevanja smo zelo neodgovorni in malomarni V prejšnji številki casopisa Klasje me je nega­tivno presenetil zapis z Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, da je kar 75 % vseh odpad­kov, ki jih dobijo v zabojnikih za MEŠANO EM­BALAŽO neuporabnih za reciklažo. Torej, ogro­mna kolicina odpadkov, ki jih obcani dajemo v zabojnike za mešano embalažo (vecinoma so to zeleni zabojniki z rumenim pokrovom) je takšnih, ki tja ne sodijo. To je podatek, ki je zelo skrb vzbujajoc, še posebej zato, ker je bilo stanje pred osmimi leti boljše. To kaže na to, da je veliko ljudem prav malo mar, kaj se do­gaja z odpadki, samo, da se jih znebijo in da jih odpeljejo izpred hiše oz. stanovanja. A ne sme biti tako. Najprej osvežimo, kaj vse sodi v zabojnik za MEŠANO EMBALAŽO: vse vrste plastenk, plo­cevinke, razne folije, plasticne posode in druga plasticna embalaža iz trde plastike, sestavljena embalaža (tetrapak od mleka, sokov, jogurtov …), drobna embalaža (jogurtovi loncki ipd.), embalažni stiropor, kovinska embalaža (kon­zerve od hrane, plocevinke ipd.), PVC vrecke … V zabojnik za PREOSTANEK ODPADKOV oz. MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE (ta je obi­cajno sive barve in je kovinski oz. crne in je iz plastike) pa sodijo: povošcen papir, vrecke sesalcev, vžigalniki, keramika, porcelan, ostan­ki kosti in mesa, pleksi steklo, ohlajen pepel (ce je cist oz. iz lesa, ga dajte na kompost ali kot gnojilo rastlinam), šiviljski ostanki, usnje, plenice in sanitarni izdelki, kasete, filmi, foto­grafije, iztrebki malih živali, macji pesek, zgo­šcenke, diskete, lasje in dlake, celofan, lepilni trakovi, ogorki cigaret, manjše kolicine izolacij­skega materiala, umazani papirnati kozarci in krožniki, umazan papir, tapete, manjše igrace (ne elektricne), cevlji, tekstil (manjše kolicine). Prav tako je treba biti pozoren na odpadke, ki jih odlagamo v zabojnike za papir in karton, v zabojnike za biološke odpadke, v zabojnike za stekleno embalažo. Pravilno je treba locevati tudi odpadke, ki sodijo med nevarne odpadke, med odpadno elektricno in elektronsko opre­mo, med odpadno kovino, med kosovne od­padke ali med azbestno cementne odpadke in odpadno jedilno olje (za prakticno vse odpad­ke so organizirani redni odvozi vsaj 2x letno ali so zabojniki na ekoloških otokih ali pa jih lahko oddate v Špaji dolini). Zakaj je tako pomembno, da odpadke pravil­no locujemo na izvoru, torej tudi v gospodinj­stvih? 1. Le pravilno loceno zbrani odpadki so pri­merni za nadaljnjo uporabo oz. reciklažo. 2. Ce so odpadki nepravilno loceni in umaza­ni, se jih praviloma odlaga na odlagališcih, kar je najmanj zaželen nacin ravnanja z od­padki. Odloženi odpadki negativno vpliva­jo na okolje, saj kljub varnostnim ukrepom lahko povzrocijo onesnaževanje podtalni­ce, izlocanje toplogrednih plinov, koncen­triranje nevarnih snovi, grd izgled … 3. Pravilno loceni odpadki so vir surovin v industriji. Na ta nacin porabimo manj na­ravnih virov in obicajno pri reciklaži potro­šimo tudi manj energije kot, ce nov izdelek naredimo iz novih naravnih virov, ki so po­leg tega omejeni. 4. Ce so odpadki v gospodinjstvu res pravilno loceni, jih je praviloma v zabojniku za pre­ostanek odpadkov zelo malo, kar je dobro, saj takšni odpadki najbolj obremenjujejo okolje, ker se jih vecinoma odlaga na od­lagališcih ali termicno obdeluje oz. sežiga. Ob tem je treba poudariti, da so obrati za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (preostanek odpadkov) zelo zahtevni in dragi. Kaj pa folija krmnih bal, elektricna, elektron­ska oprema in odpadni tekstil Po svetu in tudi pri nas deluje vse vec obra­tov za predelavo uporabnih odpadkov, kamor se lahko obrnejo tudi tisti (npr. podjetniki, obrtniki), ki ustvarijo vec odpadkov. Tako je v naši neposredni bližini (Grosuplje, Trebnje) podjetje Omaplast, ki je vodilno podjetje v Sloveniji na podrocju reciklaže odpadne pla­stike. Še posebej je to podjetje pomembno za naše kmete, ki se ukvarjajo s problemi odpa­dne kmetijske folije in mreže za ovijanje bal. Cista folija se lahko brezplacno odda ravno v podjetju Omaplast. Tam kmetje tudi dobijo uradno potrdilo o oddaji, ki služi kot dokazilo o pravilnem ravnanju s folijo. Mrežico pa lah­ko uporabniki storitev JKP Grosuplje pripeljete v Zbirni center Špaja dolina, kjer jo prav tako lahko oddate brezplacno. Nekateri podjetniki oz. obrtniki lahko svoje od­padke oddajo tudi v zabojnike podjetja ZEOS, kamor je možno odložiti odpadno elektricno oz. elektronsko opremo oz. odpadke. Takšni zabojniki so v naši obcini postavljeni v Višnji Gori, Sticni, Temenici, v Šentvidu pri Sticni, na Muljavi in v Zagradcu. Plastificirane žice pa je npr. možno brezplacno oddati tudi v Zbirnem centru Špaja dolina. Za okolje zelo obremenjujoci odpadki pa so tudi tekstilni odpadki. Na JKP Grosuplje so nas na zacetku letošnjega leta obvestili, da je nacin zbiranja odpadnega tekstila takšen (v Zbirni center Špaja dolina ga lahko pripeljejo uporabniki storitev JKP Grosuplje): Med odpadni tekstil (mora biti suh in cist) so­dijo: otroška, ženska in moška oblacila, hišni tekstil-(posteljnina, rjuhe, zavese, prti, bri­sace), modni dodatki (rute, kravate, pasovi, torbice, nahrbtniki), obutev v paru. Suh in cist odpadni tekstil oddamo v nepoškodovanih plasticnih vrecah v zabojnik za odpadni tekstil Med odpadni tekstil ne sodijo: raztrgana, po­škodovana, umazana in mokra oblacila, takšen tekstil in modni dodatki, takšna obutev, prav tako sem ne sodijo preproge, prešite odeje in vzglavniki in krpe. Uporabniki lahko takšne odpadke odvržejo v zabojnik za mešane komu­nalne odpadke (siv oz. crn zabojnik), v primeru vecjih kolicin pa v Zbirni center Špaja dolina. Mnoge težave, ki jih danes v svetu zaznavamo, na celu s podnebnimi spremembami, narašca­jocimi socialnimi razlikami, begunsko krizo, vojnami ipd. lahko blaži vsak od nas. Zacnimo z majhnimi koraki, ki so tudi zelo pomembni.Že pravilno locevanje odpadkov je lahko do­prinos k temu, pa ceprav se bo marsikomu to zdelo smešno, a ni tako. Vsak pozitivni korak do okolja, do soljudi šteje, saj je to pozitiven korak tudi do samega sebe. Simon Bregar Kmetijstvo 25 let delovanja Konjerejskega društva Radohova vas Zacetek Konjerejskega društva Ra­dohova vas sega v leto 1999. V so­boto, 23. avgusta 2025, smo clani društva obeležili svojo 25-letnico delovanja pri gasilskem domu na Selu pri Radohovi vasi. Praznovanje smo zaceli s slavnostno povorko ja­hacev in konjskih vpreg, nadaljevali pa s prireditvijo, kjer smo se clani in obiskovalci spomnili zacetkov društva. Ob jubileju smo izdali tudi zbornik, ki v sliki in besedi povzema cetrt stoletja delovanja. Clani KD Radohova vas smo dejav­ni na številnih dogodkih doma in v sosednjih krajih. Prisotni smo na tradicionalnem Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stic­ni, ob koncu leta na dan sv. Štefana priredimo blagoslov konj, organi­ziramo društvene pohode ter so­delujemo na prireditvah, pohodih, povorkah v domaci obcini kot tudi širše. Ob jubileju so imeli govor vsi dose­danji predsedniki društva: ustanov­ni predsednik Milan Vrhovec, Davo­rin Tomažin ter aktualni predsednik Primož Vrhovec. Krajše obdobje je društvu predsedoval tudi Nejc Rus. Kot poklon vsemu delu naših clanov smo izdali zbornik. Glavni urednik Davorin Tomažin je veliko truda na­menil zbiranju slik in ubeseditvi 25 – letnega dela društva. Predsednik Primož Vrhovec je sku­paj s podpredsednikom Rajkom Si­njurjem podelil jubilejne plakete 21 še aktivnim ustanovnim clanom. Z darilom smo se zahvalili tudi trem krajevnim skupnostim, kjer deluje­mo, gasilskim društvom, organizaci­jam in posameznikom, ki soustvar­jajo našo zgodbo. Zahvalili smo se sosednjim prijateljskim društvom (Društvo prijateljev konj Višnja Gora, Turisticno konjeniško društvo Krtina, Konjeniško društvo ranc Pre­bil, Rock Ranc, Konjerejsko društvo Semic, Konjerejsko društvo Barje, Konjeniški klub Grosuplje, Konjeni­ško društvo Gombišce, Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, Konjerejsko društvo Suha krajina, Konjerejsko društvo Treb­nje, Konjeniško društvo Sostro, Konjerejsko društvo Krim, Društvo ribniških konjarjev, Šentjernejska konjenica in Ranc Debevec) in do­natorjem, ki so omogocili praznova­nje 25-letnice. Zbrane je nagovoril tudi župan Du­šan Strnad in društvu izrocil župa­nov spominski kovanec Prijetno domace. Blagoslov konj, njihovih rejcev in vseh zbranih je opravil šentviški župnik Izidor Grošelj. Po uradnem delu je sledilo druže­nje z bogatim spremljevalnim pro­gramom. Obiskovalci so se lahko preizkusili v jahanju, se zapeljali s kocijo in ogledali prikaz vleke hlo­dov. Posebej zanimiva je bila pred­stavitev vaj visoke klasicne dresure in šole nad zemljo, ki sta jo izvedla Alojz Lah, udeleženec Olimpijskih iger v dresurnem jahanju leta 1984 v Los Angelesu in trenerka Nastja Matešic. V treh delih sta predstavi­la klasicno dresuro in visoko zbra­ne, zelo zahtevne klasicne dresurne vaje (levade, pesade, courbette, ca­priole, piaffe in passage). Za ubrano petje so poskrbeli clani Moškega pevskega zbora Prijatelji iz Šentvida pri Sticni, za glasbeno popestritev pa ansambel Šrangarji. Skozi jubilejno prireditev je obisko­valce popeljala voditeljica Dragica Šteh. Velika zahvala gre tako vsem našim clanom, ki so pomagali pri organi­zaciji praznovanja in vsem prijate­ljem, donatorjem in društvom, ki nam že 25 let pomagate pri delo­vanju društva. Zahvala tudi DragiciŠteh za povezovanje prireditve in fotografoma: Gašperju Stoparju in Luciji Kramar. Melita Sinjur, tajnica Konjerejskega društva Radohova vas Odlicno organiziran 25. jubilejni pohod Društva prijateljev konj Višnja Gora V soboto, 16. avgusta, je potekal jubilejni, 25. enodnevni konjeniški pohod v organizaciji Društva prija­teljev konj Višnja Gora. Na pohodu je sodelovalo 20 vpreg in 8 jahacev. Poleg clanov društva se je pohoda udeležilo okoli 150 ljudi iz vse Slo­venije. Pridružila so se tudi prijatelj­ska konjerejska društva. Start pohoda je bil na Španovi do­maciji na Veliki Dobravi nad Višnjo Goro. Po zajtrku in pripravi konj je zbrane pozdravil predsednik dru­štva Jurij Omahen, blagoslov pa je opravil novi višnjanski župnik Janez Avsenik, ki se je nato pridružil tudi pohodu. Trasa poti je bila dolga 22 kilometrov in je vodila skozi goz­dove ter vasi. Z Velike Dobrave je pot vodila v Malo Dobravo, kjer je udeležence prijazno pogostila dru­žina Skubec. Nato so se podali proti Sticni, mimo samostana pa po goz­dni cesti povzpeli proti Selam nad Višnjo Goro. Tam so poskrbeli za konje, jih napojili ter pot nadaljevali proti Leskovcu, kjer so se ustavili na vrhu Kuclja – najvišjem vrhu obcine Grosuplje. Sledila je pot do Blecjega Vrha, nato mimo Gorenjega Brezovega na Mla­ke do Kavbojske dežele na kmetiji Což. To so jih prijazno pogostili z domacimi dobrotami. Organizatorji so ves cas skrbeli tudi za konje, da so imeli dovolj vode. Pot jih je nato vodila nazaj proti Selam, kjer so na­redili postanek na rancu društva, pohod pa so zakljucili z druženjem na Veliki Dobravi. Udeleženci pohoda so bili nad po­hodom navdušeni in obljubili, da se prihodnje leto z veseljem znova vrnejo. Sobota je bil dan veselja, petja in druženja ob zvokih štirih harmonik. Predsednik društva se zahvaljuje clanom društva za pomoc pri or­ganizaciji dogodka ter PGD Vrh pri Višnji Gori za sodelovanje. Jurij Omahen, predsednik; foto Anja Medle in Gašper Vrhovec Kmetijstvo Poletni podeželski utrip DPM Kalcek Vroco junijsko nedeljo smo številni preživeli v osrcju dolenjskih travni­kov. Znova smo uspešno organizi­rali dogodek, ki je privabil množico obiskovalcev. Ti so si lahko ogledali demonstracijo senene linije kmetij­ske mehanizacije John Deere in Sip, tekmovanje s kosilnicami BCS ter blagoslov traktorjev. Temperature so bile v nedeljo, 15. junija 2025, izjemno visoke, a to ni ustavilo ne številnih obiskovalcev ne nas organizatorjev, ki smo vec mesecev nacrtovali ta dan. Celotno dogajanje se je odvilo v Mrzlem Polju, nedalec stran od Ivancne Gorice. Dogodka se je udeležil tudi župan Dušan Strnad, ki nas je s svo­jimi besedami spodbudil k ohranja­nju kmetijstva in se nam zahvalil za doprinos h kmetijstvu. Prvi del demonstracije senene lini­je, ki smo jo izvedli v sodelovanju s podjetjema Megatrade in Sip, se je zacel ob 11. uri. Obiskovalci so si lahko ogledali traktorje in stroje John Deere ter SIP, ki so pomemben del sodobne kmetijske mehanizaci­je. Prikazali smo košnjo in obracanje travinja, drugi del demonstracije, ki je sledil po 13. uri, pa je obsegal grabljenje in spravilo. Iskreno se za­hvaljujemo podjetjema Megatrade in Sip, ki sta s svojo prisotnostjo in opremo pomembno prispevala k uspehu dogodka.Že drugo leto zapored smo pripra­vili tudi tekmovanje z BCS kosilni­cami, ki se je zacelo ob 11.30. Gre za kosilnice, ki so nekoc pokosile številne obdelovalne površine. Tek­movanje je že lani poželo veliko za­nimanja, letos pa se je pomerilo kar 17 tekmovalcev iz okoliških krajev. Svoje spretnosti so pokazali tudi trije clani našega društva. Prvo me­sto je osvojil Jože Jancar iz Kresnic, drugo Jože Godec, tretje mesto pa Simon Novak. Vsak tekmovalec je pokazal borbenost in ponos do slo­venskih korenin ter kmetijstva. Pomemben del dogodka je bil tudi blagoslov traktorjev, ki ga je opravil domaci ivanški župnik Jurij Zadnik. Zahvaljujemo se mu za podeljen blagoslov vsem nam in vsem kme­tom, ki vsak dan z ljubeznijo obde­lujemo slovensko zemljo. Letos je bil blagoslov še posebej pomenljiv, saj smo bili v zadnjem mesecu pri­ca dvema tragicnima nesrecama, ki sta pretresli podeželje in vzeli mladi življenji. Zgodili sta se tam, kjer živi­jo domacnost, predanost in tradici­ja – na domaci kmetiji. Naj nas le­tošnji blagoslov še posebej spomni, kako pomembna je varnost ter kako hitro lahko en nepazljiv trenutek spremeni življenje delovne kmecke družine. Tradicionalno oranje Drugo avgustovsko nedeljo smo izkoristili za naše tradicionalno oranje, tokrat v nekoliko manjšem obsegu kot pretekla leta. Med šte­vilnimi dogodki, ki oblikujejo našo skupnost, ima oranje posebno me­sto – tam segajo zacetki našega de­lovanja. Tam smo zaceli, tam smo se kalili in tja se vedno radi vraca­mo. Tekmovanje v oranju je potekalo na Mrzlem Polju, z zacetkom ob 10. uri. Tekmovalci so se pomerili v ora­nju s plugi krajniki in z obracalnimi plugi. • Plugi krajniki: 1. mesto – An­draž Ceglar, 2. – Alex Vlašic, 3. – Franc Kavšek • Obracalni plugi: 1. mesto – Toni Zabukovec, 2. – Rok Strah Evropsko prvenstvo v rocni košnji Medtem ko so doma potekale Cebelarsko društvo Sticna na Aninem sejmu Kljub jutranjemu slabemu vremenu, je bil v nedeljo, 27. 7. 2025, v Višnji Gori izveden tradicionalni Anin sejem. Ravno pravšnja temperatura in oblacno vreme sta bo­trovala dobremu obisku mlajše in starejše populacije. Kot vsako leto, smo se s promocijsko stojnico in delav­nico predstavili na plošcadi pred Hišo kranjske cebele. Obiskalo nas je presenetljivo veliko otrok. Veliko njih je aktivnih v cebelarskem krožku, ki je del našega društva. Z zanimanjem so nam prisluhnili tudi številni odrasli. Naš cebelar Franc Bobnar je na svoji stojnici prodajal svoj med. S cim smo se torej predstavili? Obiskovalce smo nagovorili z dvema temama: skrb za zdravje in medovite rastline. Pri skrbi za zdravje smo ljudem predstavili, kako enostavno je doma pripraviti naravni izotonik. Izhajali smo iz recepta, ki je bil obja­vljen v promocijskem letaku podjetja Sanolabor. Limo­nin ali pomarancni sok, malo soli, žlica medu in voda so idealna kombinacija po napornem delu ali športni aktivnosti. Ta osvežilni napitek si vsak z lahkoto pripra­ vi. Pa še zelo okusen je, je vsakdo po nekaj testnih po­žirkih izotonika zadovoljen komentiral, ko je zapušcal našo stojnico. Barvit vrt, poln medovitih rastlin, je paša za oci, spro­stitev duha in boljše pocutje. Medovite rastline so ra­stline, ki dajejo cvetni prah in medicino ali nektar; lah­ko tudi mano; iz katere cebele izdelujejo med. V tem casu cvetijo sivka, soncnica, ruski žajbelj, zlata rozga, travniške rastline … S tem, ko posejemo ali posadimo medovito rastlino, pripomoremo k pestrosti živega sveta. Tako omogocimo sebi in ostalim bitjem, s kateri­mi sobivamo, lepše in lažje preživetje. Na naši stojnici smo predstavili medovito rastlino vrtni mak. Otroci so si cvetlico lahko izdelali iz papirja, blaga in posušenih delov rastlin. Vsak obiskovalec je s seboj odnesel nekaj semen, da jih bo spomladi zasejal na domacem vrtu. Za CD Sticna, Ana Šimac priprave na oranje, sva se clanici Manca in Ema udeležili evropskega tekmovanja v rocni košnji v nemški vasici Thundorf. Slovenijo je za­stopalo 13 tekmovalcev razlicnih starostih, med njimi tudi ženske. Fantje in dekleta so pokazali, kaj pomeni biti pravi kosec. Z najve­cjim veseljem sva navijali za naše tekmovalce, ob tem pa stkali nova poznanstva in bili del nepozabnega vzdušja, ki bo ostalo v najlepšem spominu. Skromna beseda zahvale Hvala vsem obiskovalcem in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi naših dogodkov. Vaša pod­pora nam veliko pomeni, saj nam daje obcutek, da naše delo pomaga pri ohranjanju slovenskega podeže­lja. Številne pohvale, ki smo jih pre­jeli, so ogrele naša srca. Organizacija takšnih dogodkov zah­teva veliko casa, priprav in dobre volje. A ko vidimo zadovoljstvo med obiskovalci in obcutimo toplino skupnosti, se zavedamo, da je ves trud poplacan. Takšni trenutki nam znova pokažejo, kako pomembna sta sodelovanje in predanost. Iskrena hvala vsem sponzorjem, obcinama Ivancna Gorica in Gro­suplje ter vsem, ki nas podpirate. Najvecja zahvala pa gre vam, dragi clani društva, ki znova dokazujete, da skupaj zmoremo vec. Svoj prosti cas namenjate našim dejavnostim, in brez vaše požrtvovalnosti takšni uspehi ne bi bili mogoci. Naša srca so polna ponosa in za­dovoljstva. Beseda “hvala” je v teh trenutkih preprosta, a izrecena iz globokega spoštovanja. Ostanimo ponosni na svoje podeželje in ce­nimo vsak preprost, nepozaben trenutek, ki nam ga ponuja življenje na vasi. Ob tej priložnosti vas že zdaj vabi­mo prihodnje leto aprila na državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki ga bomo izvedli v sodelovanju z Zvezo slo­venske podeželske mladine in Kme­tijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Z osvojenim drugim mestom na le­tošnjem državnem kvizu smo dobili priložnost, da gostimo mlade po­deželane iz vse Slovenije, ki bodo pokazali svoje znanje s podrocja kmetijstva. Hvala – in se vidimo prihodnjic z no­vimi nacrti in zgodbami. Manca Mostar, podpredsednica Društva podeželske mladine Kalcek Stiške cebelarje so obiskali udeleženci projekta CAST V zacetku junija je Hiša kranjske cebele v Višnji Gori gostila prvo srecanje partnerjev projekta CAST – Culture Transforming Communities and Econo­mies. Projekt povezuje 14 partnerjev iz 12 držav ter vec pilotnih obmocij iz Podonavske regije, Udeleženci srecanja so si poleg uradnega dela ogle­dali tudi lokalne znamenitosti – med njimi ucni cebelnjak pri OŠ Sticna. Ob tej priložnosti sem jim na kratko predstavil cebelarstvo v Sloveniji ter delovanje našega Cebelarskega društva Sticna. Mentorja cebelarskih krož­kov, Marko Strmole in Kristjan Rešetic, sta gostom predstavila delovanje krožkov na OŠ Sticna in PŠ Višnja Gora. Srecanje smo zakljucili s pokušino štirih razlicnih vrst slovenskega medu, ki so navdušile obiskovalce. Z veli­kim zanimanjem so si ogledali ucni cebelnjak in njegovo okolico ter izrazili navdušenje nad našim pristopom k izobraževanju in ohranjanju cebelarske dedišcine. Za CD Sticna Anton Kastelic Krajevne skupnosti 90 let – pokoncno in predano 30 let nogometa V Prostovoljnem gasilskem društvu Zagradec smo ob visoki obletnici s spoštovanjem in hvaležnostjo obi­skali dolgoletnega clana tovariša Ivana Rošlja, ki je dopolnil castitlji­vih 90 let. Tovariš Ivan je gasilec po srcu in duši. V naše društvo je vstopil že 2. januar­ja 1954 kot mlad fant, ki je želel pri­spevati k varnosti in razvoju domace skupnosti. Od takrat dalje je nepreki­njeno aktiven clan – vec kot sedem desetletij zvestobe, odgovornosti in nesebicne predanosti. Skozi desetletja je pustil neizbri­sen pecat – kot predsednik društva, predsednik nadzornega odbora in predvsem kot zgled mlajšim genera­cijam. Njegova modrost, umirjenost in odlocnost so pogosto usmerjale društvo na pravo pot. Njegovo srce pa je bilo vedno odprto za ljudi – ve­dno pripravljen pomagati, prisluhniti in svetovati. Redno se je udeleževal vseh prire­ditev ter stal ob strani delovanju društva – z iskreno podporo in spod­budami, ki so krepile obcutek pove­zanosti in pripadnosti. Tovariša Ivana poznamo tudi po nje­govem izjemnem talentu za pisanje. Vsak njegov zapis je bil premišljen, skrbno oblikovan in natancno ar­hiviran. Njegova bogata in urejena zbirka zapiskov je prava zakladnica znanja in spominov – enciklopedija društvenega dogajanja, ki nam je bila neprecenljiva pomoc tudi pri pripravi letošnjega biltena ob 100. obletnici PGD Zagradec. Za svoje dolgoletno delo je prejel šte­vilna priznanja: znacke za 50, 60 in 70 let gasilskega dela, plaketo gasilskega veterana ter priznanja Gasilske zveze II. in III. stopnje. Ta odlikovanja so odsev njegovega neumornega pro­stovoljnega dela in simbol velikega spoštovanja, ki ga clani društva in šir­ša skupnost gojimo do njega. Ob visokem jubileju so ga v imenu društva obiskali predsednik PGD Za­gradec Boštjan Ižanec, blagajnik Sta­nislav Kralj, predsednik nadzornega odbora Peter Košak ter Slavko Bla­tnik. V sprošcenem in prisrcnem po­govoru so mu izrekli iskreno zahvalo, mu cestitali ter v imenu vseh clanov izrocili simbolicno darilo in mu zaže­leli predvsem zdravja in dobrega po­cutja. Beseda je tekla tudi o preteklo­sti – o življenjski poti, ki jo je prehodil s ponosom in predanostjo. Ivan še vedno z veliko skrbjo sam ureja svoj dom. Ob pogledu na sliko svoje žene, ki ga je zapustila preteklo leto, se mu zarosijo oci. Tiho, a odlocno je dodal, da ima ta kraj rad – da je Zagradec njegov dom in srcna pripadnost. Dragi tovariš Ivan, hvala za vse, kar ste storili za naše društvo – za neo­majno zvestobo gasilstvu in za zgled, ki ga dajete vsem generacijam. Naj vas spremlja ponos na življenjsko pot, ki ste jo prehodili – pokoncno, predano in s toplim srcem. Z iskrenim spoštovanjem. V imenu PGD Zagradec zapisala Darja Košak DEBELI : SUHI v Dobu V nedeljo, 2. 7. 1995, ob 14. uri je bila v Dobu otvoritev vaškega nogometnega igrišca s spektakularno tekmo DEBELI : SUHI. Plakati so takrat vabili: »Pridite, nasme­ jali se boste.« Tako se je pred tridesetimi leti zacela nogometna posebnost, ki je z leti dobila ime Dan nogometa in dobre volje. Tekma se je ponavljala – vcasih vec let zapored, drugic s kakšnim letom premora. Zadnji izvedbi sta bili leta 2016 in 2017, torej pred osmimi leti. Dogodek je z leti vsebinsko rasel. Moški tekmi »Debeli : Suhi« je bila do­dana ženska tekma med »Porocenimi« in »Neporocenimi«, potekal je tudi nogometni turnir gasilskih ekip, zadnji dve izvedbi pa sta bili obogateni še z »golažiado«. Da je dogodek zanimiv za obiskovalce, dokazuje dejstvo, da je tudi letos, na zadnjo avgustovsko nedeljo (31. 8.), pritegnil številne gledalce. Ti so lahko uživali v soncnem vremenu, pestri kulinaricni ponudbi ter v socnih komentarjih komentatorjev Jožkota in Roka Glavica ter Marka Antoncica. Vse se je zacelo spontano, nakljucje pa je hotelo, da so se ujele tudi oble­tnice. Prva tekma z imenom DEBELI : SUHI je bila odigrana v sosednjem Bicu pred 50 leti, vendar tam dogodka niso nadaljevali. Leta 1995 je ideja dozorela v Dobu, kjer smo jo uspešno obnavljali v povprecju vsako drugo leto. Letos je pobuda spet padla na plodna tla in po osmih letih smo z osve­ženo ekipo pripravili dogodek, ki ga je napovednik poimenoval »dogodek leta«. Upamo, da bomo imeli tudi v prihodnje dovolj idej in volje, da bo Dan nogometa in dobre volje pogosteje na sporedu kot v zadnjem desetletju. K temu je delno prispevalo tudi obdobje covida, v katerem smo se žal poslo­vili od nekaterih clanov, nosilcev idej in izvedbe. Dogodek je bil vedno v organizaciji PGD Dob pri Šentvidu in se je odvijal na vaški gmajni ob strugi potoka Dobušcica, tik ob ponorni jami, kjer vode širšega šentviškega okoliša poniknejo v podzemlje. Silvo Škrabec Krajevne skupnosti Obnovljena cerkev svetega Roka Pri Svetem Roku, v Šentvidu pri Sticni, je 24. 8. 2025 potekala že­gnanjska sveta maša. Daroval jo je gospod župnik Izidor Grošelj. Maše so se udeležili mnogi sosešcani, clani Letalskega kluba Šentvid pri Sticni in ljudje iz bližnjih in daljnih krajev. Prepevali so clani Cerkvene­ga mešanega pevskega zbora pod vodstvom Simone Zvonar. Pevci so slovesno pozdravili prihod clanov letalskega kluba in vse osta­le udeležence svete maše. Letalci so tradicionalni letalski dogodek Fly-in obeležili s sodelovanjem pri sveti maši in z bogatim besedilom njihovega clana Antona Posavca. Cestitamo jim za njihovo delovanje, za jubilej in za prijetno sobivanje z vsemi domacini. Želimo jim varne in mirne polete. Pred približno dvema letoma je zvo­nik cerkve sv. Roka mocno razpokal. Odpadal je tudi omet. Zvonik je predstavljal nevarnost za vse, ki so se gibali okrog cerkve, zato je prišlo do odlocitve, da ga je treba ojacati. V casu obnovitvenih del so ljudje iz soseske in tudi od drugod, darovali svoje spretnosti, znanje in mate­rialne dobrine. Med njimi je bilo nesebicno sodelovanje, mir, cutila se je moc skupnosti, medsebojnega spoštovanja in božje pomoci. Vse to je bilo prisotno tudi med slovesno sveto mašo. Kljucar Tone Jevnikar je vse priso­tne seznanil s tem, da so obnovi­tvena dela zaceli lokalni obrtniki z mnogimi urami udarniškega dela sosešcanov in z nasveti Zavoda za spomeniško varstvo. V zvonik so iz­vrtali okrog 450 lukenj, globine od 0,50 m do 0,80 m. Sledilo je injicira­nje zvonika, za kar so porabili okrog 12 ton cementa in nekaj tekocih dodatkov. Vstavili so še štiri doda­tne jeklene vezi. Na zvoniku in na stikih strehe s cerkvijo so naredili odkapne strešice. Popravili so omet in zvonik prepleskali. Popravilo ometa in pleskanje je bilo izvedeno tudi na zunanjosti in v notranjosti cerkve. Pleskanje no­tranjosti je bilo zelo zahtevno, saj je v njej mnogo razlicnih barv in njiho­vih odtenkov in pa vec kot 1 kilome­ter raznih crt in crtic. Kor je ostal v prvotnem stanju, ker so na njem našli stenske poslika­ve, ki so jih strokovnjaki že in jih še bodo restavrirali. Pred cerkvijo so izkopali vrhnji del ceste, ga nasuli in nasutje utrdili.Župnik je blagoslovil vsa opravlje­na obnovitvena dela. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi, se je lepo zahvalil. Zahvalil se je tudi Ob­cini Ivancna Gorica za odobrena de­narna sredstva za obnovo kulturne dedišcine. Tudi kljucarja Tone in Branko sta se prisotnim zahvalila za vse denarne prispevke, za pomoc v materialu in za 1100 ur brezplacno opravljenih del. Zahvala je bila namenjena tudi gospodu župniku za podporo, so­delovanje, koordinacijo z uradnimi osebami in za sodelovanje z Obcino Ivancna Gorica. Kljucar Branko Praznik je predstavil še nacrte, ki jih imajo za obnavlja­nje cerkve v bližnji prihodnosti. Na zvonovih, ki ne delujejo pravilno, bodo naredili nove jarme (leseni nosilci nad zvonovi), obnovili bodo tolkace (kemblje), menjali bodo motorje in elektroniko. V spomin na žegnanjsko sveto mašo in v zahvalo za vsa opravlje­na obnovitvena dela so vsi prisotni dobili podobico notranjosti cerkve sv. Roka in že obnovljenega zvona. Pred cerkvijo je bil na ogled bronast zvon, ki je bil na novo peskan in opremljen z novimi jarmi in novim tolkacem. Na stojnicah je že cakalo okrepcilo Mladinke PGD Krka ponovno državne prvakinje v gasilski orientaciji V Begunjah na Gorenjskem (Gasilska zveza Ra­dovljica) je v soboto, 13. septembra 2025, po­tekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Našo obcino so zastopale tri ekipe Gasilske zveze Ivancna Gorica: mladinke PGD Krka, pripravniki PGD Kriška vas in pripravnice PGD Muljava. Najuspešnejše so bile gasilke iz Krke, ki so znova osvojile naslov državnih prvakinj in ubranile lan­skoletni naslov. Pripravniki PGD Kriška vas so do­segli odlicno 5. mesto, pripravnice PGD Muljava pa prav tako zelo dobro 18. mesto. Gašper Stopar in domace pecivo. Vsi prisotni so se boj veselo klepetali. z zadovoljstvom prepustili slastnim Jožica Jevnikar dobrotam, predvsem pa so med se-Fotografije: Tadej Koleša Blagoslov obnovljenega oltarja Pintarjeve kapelice Na zadnjo avgustovsko nedeljo je na Cagoškem hribu v Krajevni sku­pnosti Temenica potekal slovesen blagoslov obnovljenega oltarja Pintarjeve kapelice. Sveto mašo z blagoslovom je daroval šentviški župnik Izidor Grošelj. Na povabilo družine Lokar (Pintarjevi z Vrha pri Sobracah), skrbnikov Pintarjeve ka­pelice, se je v imenu Obcine Ivanc­na Gorica slovesnosti udeležil podž­upan Tomaž Smole. Podžupan je ob tej priložnosti pre­jel spominsko plaketo zahvale za podporo obcine pri obnovi kulturne dedišcine. Zahvale so bile izrocene še Zavodu za varstvo kulturne dedi­šcine Slovenije, obmocni enoti Lju­bljana, Restavratorstvu Legan, d. o. o., Alojziju Sadarju za novo oltarno mizo, Vinogradniško-sadjarskemu turisticnemu društvu Debeli hrib, Krajevni skupnosti Temenica ter PGD Sobrace. Oltar iz Pintarjeve kapelice je dra­gocen primer sakralne umetnosti iz 18. stoletja. Gre za delo ljudske­ga rezbarja Antona Lokarja z Vrha pri Sobracah, ki je kapelico postavil na kraju, kjer naj bi bil nekoc ubit mlad fant. Pintarjeva kapelica, ki je med drugim vpisana v register ne­premicne kulturne dedišcine, tako ostaja pomemben del lokalne iden­titete ter kulturnega in duhovnega izrocila dolenjske krajine. Gašper Stopar Krajevne skupnosti V Ambrusu praznovali dvojni jubilej župnikaUroša Švarca Letos mineva 20 let, odkar je v župnijo Ambrus prišel župnik gospod Uroš Švarc, ki je letos dopolnil tudi 50 let življenja. Praznovanje se je zacelo že v sredo, 3. septembra, na predvecer njegovega rojstnega dne. Farani smo v velikem številu po vecerni sveti maši slavljenca presenetili z mlajem in po­gostitvijo za vse navzoce. Vecer je minil v prijetnem druženju in prepevanju slovenskih pesmi. V nedeljo, 7. septembra, smo farani pri maši župniku izrocili darilo – parnamente za slovesno peto mašo. Celoten komplet litur­gicnih oblacil, ki nosijo bogato simboliko, je izdelal domacin Marcel Mar­gon, blagoslovil pa jih je duhovni pomocnik Janez Gril. Na velumu je izve­zena podoba srca Jezusovega. Na pluvialu je upodobljen pelikan, ki z lastno krvjo hrani svoje mladice, gre za anticno podobo Kristusa, ki se nam daje v evharistiji. Na plašcu je izvezena podoba jagnjeta božjega, reprodukcija upodobitve na Ambruškem tabernaklju. Na koncu maše smo se z zahvalno pesmijo zahvalili dobremu Bogu za dar župnikovega življenja in poslanstva med nami. Zatem smo se vsi zbrali pred cerkvijo, kjer smo slavljencu zapeli zdravico in mu nazdravili s kozarcem penine. Ob tem je bila priložnost tudi za osebne cestitke in lepe želje. V vseh teh letih smo ambruški farani z domacim župnikom spletli številne vezi in ustvarili lepe odnose. Hvaležni smo mu za ves trud in delo, ki ga opravlja za duhovni in siceršnji napredek našega kraja. Slavljencu klicemo – Bog vas živi še na mnoga leta! ŽPS Ambrus Foto: Davorin Perko Clani društva UTŽO v TV oddaji »AH, TA LETA!« Uredništvo oddaje »Ah, ta leta!« TV Slovenija nas je povabilo k sodelova­nju v eni od njihovih oddaj, ki so na sporedu ob sobotah popoldan na TV SLO 1. Tema, ki jo pripravljajo, je zastopanost starejših v medijih. V enega od prispevkov želijo vkljuciti mnenja starejših o tem, ali menijo, da so do­volj prisotni v medijskem prostoru, kako so predstavljeni, kako bi želeli biti, kaj jim je všec in kaj ne. Z udeleženci naših izobraževalnih programov so želeli posneti kratke pogovore o tej temi. Sodelovali smo na prireditvi VSI SMO ENA GENERACIJA Odzvali smo se povabilu Obcine Ivancna Gorica in Sveta župana za starosti prijazno obcino na 12. sreca­nje in prireditev VSI SMO ENA GENERACIJA, ki je bila v petek, 5. septembra 2025, na Tržnici Ivancna Gorica. Pred samim zacetkom kulturnega programa je pred­stavnik veta Milan Ivan Goršic na stojnicah obiskal predstavnike razlicnih društev iz obcine in vsakemu dal priložnost, da predstavi svoje delovanje in programe. Naše društvo si je delilo stojnico z Društvom upokojen­cev Ivancna Gorica. Obiskovalcem smo ponudili zgiban­ko s programom dejavnosti za študijsko leto 2025/26, vabilo za vpis, ki bo konec septembra 2025 in ker je naš casopis Utrinki še v nastajanju, smo Utrinke ponudili iz prejšnjega študijskega obdobja. socialne mreže ter ohranjanje materialne varnosti in Pozdravila sta nas podžupan Tomaž Smole in vodja Sve-kulturne dedišcine. Med obiskovalci prireditve je poz­ta župana za starosti prijazno obcino Milena Vrencur, ki dravila visokega gosta poslanca Državnega zbora Jane­je posebej izpostavila, kako velik vpliv ima sodelovanje za Janšo. med mladimi in starejšimi. Bodimo bolj strpni in potr-Sledilo je bogato medgeneracijsko kulturno druže­pežljivi, s cimer si bomo olajšali življenje. Njihovo geslo nje od predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih je: RADI IMAMO MLADOST – SPOŠTUJMO STAREJŠE. otrok, staršev in mladih po srcu. Medgeneracijsko so-Svet deluje na podrocju problematike starejših in med-delovanje je v naši obcini na visokem nivoju. Društva generacijskega sodelovanja. Razumemo jo kot izme-so raznolika in vsak obcan lahko najde za sebe nekaj njavo izkušenj in spoznanj, druženje, ucenje, pomoc zanimivega. ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje Zapisala: Lidija Medved V A B I L O Društvo UTŽO Ivancna Gorica vas vabi, da se nam pridružite v študijskem letu 2025/2026. Vpišete se lahko v ponedeljek, 29. septembra 2025, in v torek, 30. septembra 2025, od 9. do 11. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne v prostorih društva (nad knjižnico), Cesta 2. grupe odredov 17/II. Seznanili vas bomo s študijskim programom (s krožki, ekskurzijami, delavnicami, predavanji), kamor se boste lahko tudi vpisali. Podrobnosti o programu najdete na spletni strani www.utzo­-ivancnagorica.si. Pricakujemo vas in se veselimo srecanja z vami! Metka Krajnc, predsednica društva vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V PONEDELJEK, 20. 10. 2025, OD 7. DO 13. URE, V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE V TOREK, 21. 10. 2025, OD 7. DO 12. URE, V OSNOVNI ŠOLI, VIDEM-DOBREPOLJE V SREDO, 22. 10. 2025, OD 8. DO 12. URE, V ŽUPNIJ­SKEM DOMU V ŠENTVIDU PRI STICNI V CETRTEK, 23. 10. 2025, OD 7. DO 13. URE, V SRE­DNJI ŠOLI JOSIPA JURCICA V IVANCNI GORICI S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. NAROCITE SE NA: 051/ 389 270, 051/ 671 147 ali 030/ 716 796. Povabilu smo se z veseljem odzvali. Naše Društvo UTŽO smo zastopali Lidi­ja Medved, Milena Vrhovec, Iztok Ahacic, Borut Preinfalk in Metka Krajnc. Z novinarko gospo Nino Cijan in ekipo TV Slovenija smo v sredo, 10. sep­tembra 2025 v obcinski sejni sobi posneli kratke pogovore. Bili smo po­dobnega mnenja, da smo starejši v vecini medijev premalo prisotni in da smo predstavljeni najveckrat kot pasivni bralci, poslušalci ali gledalci, ne pa kot aktivni in ustvarjalni clani družbe, kot nosilci znanja, izkušenj in mnenj. Oddaja bo na sporedu v soboto, 11. oktobra 2025, ob 17.15, na TV SLO 1. Vabljeni k ogledu! Zahvaljujemo se Obcini Ivancna Gorica, da nam je za to priložnost odstopi­la svojo sejno sobo, kjer je bila oddaja posneta. Metka Krajnc Krajevne skupnosti Gorniški klub Limberk v Samarskih Po stopinjah duhovnika stenah – južni del Valentina Stanica Lepo majsko sobotno jutro smo se clani Gorniškega kluba Limberk s prijatelji iz dru­ gih gorniških klubov Skale zbrali, da obišcemo težko prehoden labirint dvajsetih ka­ mnitih skupin Samarskih sten – južni del labirintov. Zbrala se nas je lepa skupina nav­dušenih gornikov. Z manjšim avto­busom smo se zapeljali preko Broda na Kolpi, mimo Delnic in Mrkopalja, kjer smo pozdravili našega Jakova Faka, v smeri za Tuka in Matic po­ljane do pogorja Velika Kapela, ki je del gorskega masiva Kapele na Hrvaškem in skupaj z Malo Kapelo povezuje Gorski kotar z Velebitom do našega izhodišca za turo. Na naši poti nas je pozdravila medvedka s tremi mladici, ki so se nam vlju­dno umaknili s ceste. Osupli smo jih spremljali, veseli, da so se nam umaknili. Samarske stene, (južni in zahodni del, Bele stene) del Velike Kapele, spadajo v Dinarsko gorovje. Raz­ prostirajo se od Gorskega Kotorja Vecji del skupine je ubral pot preko na zahodu do Male Kapele in Like Samarskih sten, drugi, manjši del pa na vzhodu ter od Ogulinske doline do zavetišca Miroslava Hirtza. Tura na severu do primorja ob Vinodol-je potekala skozi gozd, poln zelenja, skem kanalu na jugu. podrtega drevja in gob na podrtem Samarske stene se pnejo navpicno drevju z rahlim poplezavanjem na proti nebu iz gostih gozdov pogor-nekaterih mestih preko navpicnih ja. So gmote, ki so kot kamniti ste-skalnih labirintov. Na zadnjem delu bri posejane po gozdu. Grajene so ture smo zavili še v Ratkovo skloni­iz jurskega apnenca, pokriva jih na šte in se vrnili do izhodišcne tocke trenutke neprehoden gozd. Bijele naše ture. in Samarske stijene so razglašene za Prevevali so nas izjemni obcutki strogi naravni rezervat. Svet je kra-zadovoljstva nad našo turo v neokr­ški gozd in je kot tak izredno slikovit njeni naravi. Precudovite slike izje­in dostikrat težko prehoden. Naša mne gorske pokrajine Velike Kapele pot je zahtevala dobršno mero po-in nedotakljive narave smo v zavesti zornosti in spretnosti. odnesli s seboj v svoj vsakdan. Turo smo zacinili s krepko malico na žlico v prijazni gostilni Briški v Ko­cevju, kjer so nas prijazno postregli. Ugotovili smo, da imajo tudi odli­cen cvicek. Za postrežbo smo se jim prisrcno zahvalili in se priporocili za naslednje leto nacrtovano turo Samarske stene – zahodni del in vzpon na Zub. Svoje spomine delimo med seboj in z drugimi. Za GK Limberk: Franc Koželj Foto: GK Limberk ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV- JESEN 2025 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešca obcane obcine Ivancna Gorica, da bo v jesenskem casu odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Nacrt zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO CAS ZBIRANJA sobota 11.10.2025 Temenica Parkirišce pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas Parkirišce pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob Na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Sticni Parkirišce pri OŠ 10.00 - 11.00 Sticna Parkirišce pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivancna Gorica Parkirišce pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 Muljava Parkirišce pred Kulturnim domom 14.30 - 15.30 Višnja Gora Parkirišce nasproti gostilne Šerek 16.00 - 17.00 ponedeljek 13.10.2025 Ambrus Parkirišce pred družbenim domom 14.30 - 15.30 Zagradec Parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 - 17.00 Krka Parkirišce pri Gostišcu Krka 17.30 - 18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in mašcobe, detergenti, zdravila, baterije, aku­mulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlacne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna elektricna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. Javno komunalno podjetje Grosuplje Watzmann je najvišja gora, ki leži v celoti na nemških tleh, in sicer v Ber­chtesgadenskih Alpah. Kajti vsi trije višji vrhovi Nemcije ležijo na meji z Avstrijo. Lahko bi rekli, da je Watzmann nemški Triglav, ker ima gora tri vrhove; Hocheck, Mittelspitze in Südspitze. Najvišji je srednji vrh z 2713 metri. Primerjava s Triglavom pa ni edina vez s Slovenijo. Namrec, prvopri­stopnik na srednji najvišji vrh Watzmanna je bil leta 1800 slovenski duhov­nik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, ucitelj, vzgojitelj in kulturni dela­vec Valentin Stanic (1774-1847). Njegovo ime nosi tudi dom pod Triglavom v bližini Kredarice. Na najvišjem vrhu Mittelspitze Slovenski gorniški klub Skala se je tako z razlogom podal na to goro, in sicer septembra 2021. Ker pa je ravno takrat po vrhovih zapadel nov sneg, smo morali na prvem vrhu obrniti, ker za precenje vrhov nismo imeli s sabo derez in cepinov, in bi bilo osvajanje drugih dveh vrhov prevec tvegano. Tako je Watzmann letos ponovno prišel na vrsto. Skalaši smo se 7. avgusta odpravili proti Nemciji z dvema polnima kombijema, torej 18 gornikov. Od tega nas ja bila polovica predstavnikov Gorniškega kluba Limberk iz Ivanc­ne Gorice. Prejšnjic smo imeli namen priti do gore in opraviti vzpon na vse tri vrhove ter sestopiti po drugi poti nazaj do izhodišca v enem dnevu. Ker pa cel krog preko gore zahteva 12 do 15 ur hoje in plezanja, tokrat nismo odšli od doma sredi noci, ampak v jutranjih urah, se zapeljali do izhodišca in se povzpeli do lepo urejene koce Watzmannhaus. Na njej je spomin­sko obeležje Valentinu Stanicu, ki ga je leta 2000 ob 200-letnici njegove­ga vzpona odkrilo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tam smo se podružili, vecerjali, se odpocili, naspali in v jutranji temi krenili proti vrhu. Vreme nam je šlo zelo na roko. Vseh 18 udeležencev je osvojilo vsaj prvi vrh, 12 pa nas je opravilo s celo krožno potjo preko vseh treh vrhov. Cudo­vita izkušnja, ob krasnem vremenu je od navdušenja žarel sleherni obraz med nami. Sredi popoldneva smo se pocasi zbrali na parkirišcu, v bližnjem gostinskem lokalu pojedli še pozno kosilo in se odpeljali proti domu. Naj bo tukaj zahvala vsem šoferjem, ki so poleg vzpona na goro tudi varno pripeljali tja in nazaj. Jože Pecjak, Gorniški klub Limberk Mali oglasi Na Viru pri Sticni oddam poslovni prostor v izmeri 70 m2 (s parkiri­šcem) za mirno obrt. Informacije: 031 427 020 Kupim raznovrstno kmetijsko mehanizacijo, traktorje, vilicarje. Gotovi­na, odvoz takoj. Informacije: 051 425 244 Odkupim gramofonske plošce, glasbene kasete in CD-je. Informacije: 040 502 476 Krajevne skupnosti Društvo diabetikov Ivancna Gorica je aktivno zakorakalo v osmo leto delovanja Vec kot polovica leta je že za nami. Minila je kot bi trenil in tudi kar nekaj aktivnosti je za nami. Pridno smo telovadili, hodili na po-dušilo. Predavanja o preprecevanju desetih majic Darujem kilometre in hode in na novo priceli z vajami v padcev, ohranjanju mišicne masa in se po kratkem pocitku vrnili v doli­fitnesu. Že v januarju smo se odpra-glikemicnem indeksu, meritve slad-no. vili na edukativno okrevanje v Ba-korja, terapije, telovadba, fitnes v Nismo manjkali niti na dnevu odpr­njo Vrucico, kjer smo preživeli zelo vodi, kviz, tombola, balinckanje, tih vrat ZD Ivancna Gorica. Na stoj­aktivnih 7 dni. Po obcnem zboru v dobra hrana in dobra družba, so nici smo merili sladkor v krvi, trime­februarju, smo marca poslušali pre-zapolnili naše dneve in vecere. Ni secno povprecje HbA1c, ozavešcali davanje dr. Vukeliceve o sladkorni nam bilo dolgcas in teden je minil, o SB in pomenu samokontrole, de­bolezni in njenih zapletih, se ucili kot bi mignil. lili revijo Sladkorna bolezen in pred­rokovanja s pametnim telefonom in S pohodom na Gradišce 31. maja stavljali aktivnosti društva. Društvo tablico na Srednji šolo Josipa Jurci-smo sodelovali na vseslovenskem smo predstavili tudi v ZD Trebnje in ca. Aprila smo se peš podali na Go-pohodu #DARUJEM KILOMETRE na Obcnem zboru DU Sticna. ricico, kjer smo praznovali 7. rojstni – GREMO SKUPAJ DO MILIJONA. Pomembnosti druženja in redne dan društva in obeležili svetovni Zbrali smo 161 km. Štartali smo iz telesne dejavnosti za naše zdravje dan zdravja. Udeležili smo se tudi Sticne in po slabi uri prišli na cilj. V se v društvu zavedamo, zato smo poletnem predahu, še intenzivneje strokovnega predavanja Varna mo-Lavricevi koci smo spili domaci caj, pridno telovadili, hodili na pohode. nadaljevali. bilnost, ki ga je organiziralo društvo pojedli jabolko, izžrebali dobitnike Z aktivnostmi bomo septembra -po Za jesen pripravljamo kar nekajUTŽO. Osvežili smo znanje, izvedeli zanimivih dogodkov. Vsak drugi ce­veliko novega – novi cestno prome-trtek v mesecu bomo organizirali tni predpisi, novi prometni znaki, pohod, kdaj in kje bomo telovadili nova »turbo« križišca. Predstavlje-sporocimo naknadno, nadaljevali na so bila nova pravila v križišcih, bomo s fitnesom, šli bomo na izlet, pravilno razvršcanje, vkljucevanje v oktobru je predvideno edukativno na avtocesto, zavorne poti … Še bi okrevanje v Termah Ptuj, v novem­lahko naštevala, a boste rekli, da to bru bomo obeležili SVETOVNI DAN vse veste. Podatek, da v skupini sta-SLADKORNE BOLEZNI, v decembru rejših od 65 let število nesrec nara-pa se bomo skupaj poslovili od le­šca, pove, da temu ni tako. Osvežili tošnjega leta. Ko si odpocijemo od smo tudi, kako ukrepati v primeru novoletnih praznovanj, pa se bomo nesrece, klic na 112 in temeljne spet odpravili za en teden na razva­postopke oživljanja. Res koristno in janje v Banjo Vrucico. zanimivo predavanje. Bodite aktivni in poskrbite za svo-V zacetku maja smo zakljucili s te-je zdravje. Vabimo vas, da se nam lovadbo, nato pa aktivno preživeli pridružite in ste del naše zgodbe. teden v termah Radenci na eduka-Uradne ure društva so VSAK TRE­tivnem okrevanju. Kot vsako leto do TJI PETEK V MESECU od 17.00 do sedaj nas je zdravilišce Radenci nav-19.00, v veliki predavalnici Centra za krepitev zdravja v ZD Ivancna Gorica. Lahko se nam pridružite in izpolnite pristopno izjavo, izmerite sladkor v krvi ali pridete na meritev krvnega tlaka. Sladkor si lahko izmerite tudi, ce nimate sladkorne bolezni, pa vas skrbi ali pa le zanima, kakšne so vaše vrednosti. Meritev sladkorja je brezplacna tudi, ce niste clan dru­štva. In še novost za clane društva diabetikov Ivancna Gorica. Verjetno ste že slišali ali pa se že sprehodili po Sanoteki -novi trgovini z medi­cinskimi pripomocki v samem sre­dišcu Ivancne Gorice (bivša trgovi­na Tuš). Vsi naši clani imajo od 1. 8. 2025 na vse artikle 5 % popust ob predložitvi clanske izkaznice. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št 031 619 854. Danica Ostanek, DD Ivancna Gorica Clani in clanice MD Tromostovje na izletu v samostanu Sticna Na lep, vroc poletni dan, 18. 6. 2025, smo z izletom zaokrožili prvo polletje srecanj clanov in cla­nic društva Tromostovje. Vecina jih je prispela z vlakom, nekaj pa tudi z avtomobili. V Medgenera­cijskem društvu Tromostovje de­lujemo tudi v obcini Ivancna Go­rica. Organizatorica lokalne mreže MD Tromostovje Anja Žitnik, hkra­ti domacinka, je vse povabila na ogled Cistercijanskega samostana Sticna in Muzeja kršcanstva na Slovenskem. Zbrali smo se pred vhodom v sa­mostan, ki je najstarejši in edini še delujoci Cistercijanski samostan v Sloveniji. Tam nas je pri­cakal vodja ogledov Marko Okorn. Po pozdravu in kratki predstavitvi, smo se napotili na ogled Križnega hodnika, ki povezuje pomembne prostore v pritlicju samostana in njegova izgradnja datira v leto 1260. Ogledali smo si tudi Opatovo kapelo in se odpravili v baziliko Žalostne Matere Božje. Naš vodic nam je vseskozi pripovedoval, kaj lahko obcudujemo in razlagal, kako so se nekatere zname­nitosti obnavljale. Pot nas je vodila v Muzej kršcanstva na Slovenskem. Po ogledu izdelanega reliefa nekdanjega samostana, smo se sprehodili skozi razstavne prostore, ki so nam govorili o vsakdanjem delu in življenju menihov. Zanimivi so Stiški rokopisi in njihov nastanek. Nastali so v stiškem samostanu, hranijo pa se v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Imeli smo se priložnost seznaniti z bogato kulturno dedišcino skozi cas in sooblikovanje kulturne zgodovine v Sloveniji. Cas je hitro mineval in zaceli so se oglašati naši želodcki. V samostanski kuhinji znajo poskrbeti tudi za to nevšecnost. Nahranili so nas s slastnim kosilom. Marko nas je po kosilu seznanil še o tem, da je bilo Stiško obmocje naseljeno že v davnini, saj je naseljenost dokaj dobro znana za preteklih skoraj 3000 let. To v veliki meri omogoca žele­znodobno arheološko najdišce, katerega lokacijo danes imenujejo Cvinger. Po prijetnem klepetu v hladni jedilnici za goste smo se odpravili še v samostansko trgovino z zelišcno lekarno Simona Ašica, kjer smo se dobro založili z ponudbo cajev in tinktur. Naše druženje se je pocasi zakljucilo. Dogovorili smo se, da se še kdaj dobimo v Sticni in nada­ljujemo z raziskovanjem zgodovine in spoznavanjem novih znamenitosti. Avtobus za Ljubljano je prispel, potniki so ga dobro napolnili in lahko smo samo pomahali v slovo do naslednjega srecanja. Irena Brodnjak, foto: Liljana Gornik Krajevne skupnosti Svetovni dan prve pomoci Prva pomoc in podnebne spremembe Od leta 2000 dalje, vsako drugo vkljucujejo starejše ljudi in bolnike poglobljenemu delu vse clane eki­ soboto v septembru, Rdeci križ s kronicnimi obolenji, kot so srcno­pe prve pomoci RKS – OZ Grosuplje, Slovenije kot del Mednarodne fe­-žilna obolenja, dihalna obolenja, ki je na regijskem preverjanju maja deracije društev Rdecega križa in duševne bolezni, sladkorna bolezen letos pokazala najboljšo usposo­ Rdecega polmeseca obeležuje sve­in debelost.« bljenost. 4. oktobra jo bo ponovno tovni dan prve pomoci. Letos je bil Prva pomoc ima pomembno vlogo preverila z najbolje usposobljenimi to 13. september. Letno praznova­pri preprecevanju in obvladovanju ekipami iz drugih slovenskih regij. nje svetovnega dneva prve pomoci izrednih razmer, ki jih povzrocajo Vlade, mednarodne organizacije in predstavlja dragoceno priložnost za podnebne spremembe. Z letošnjo organizacije civilne družbe v potrebi ozavešcanje javnosti o pomenu teh temo svetovnega dneva prve po­po zašciti posameznikov pred ucinki kljucnih vešcin. moci “Prva pomoc in podnebne podnebnih sprememb najpogoste­Živimo v casu, ko podnebne spre­spremembe” v Rdecem križu pou­je izvajajo strategije prilagajanja, ki membe z vrocinskimi valovi, nevih­darjamo povezavo med prvo pomo­so osredotocene na infrastrukturo. tami, poplavami, sušami in gozdni­cjo in izzivi podnebnih sprememb, Za krepitev odpornosti skupnosti mi požari povsod ustvarjajo izredne ki zadevajo vse starostne skupine pa je kljucno usposabljanje za prvo razmere. Tako ogrožajo varnost in prebivalstva: otroke, odrasle in pomoc prilagojeno podnebnim dobro pocutje ljudi. Neposredno starejše odrasle. Ceprav je prva po­spremembam. vplivajo na zdravje ljudi in zahteva­moc bistvena v vsaki nujni situaciji, V Obmocnem združenju RKS Gro­ jo hitro in ucinkovito prilagajanje je v tem kontekstu še posebej po­suplje zato svoje delo prilagajamo sistemov za ukrepanje v izrednih membna, saj usposabljanje posa­narašcajocim okoljskim grožnjam. nega vedenja. Dobro usposobljena materialno/financno/psihosocialno razmerah. Nacionalni inštitut za meznikov za hitro odzivanje, zlasti Skladno s Strategijo RKS do leta skupnost je bolj odporna, saj lahko pomoc pri ponovnem vkljucevanju javno zdravje Slovenije je v Oceni na poškodbe in bolezni, ki jih pov­2030 nadaljujemo z rednim usposa­ zmanjša vpliv kriz in hitro ukrepa, v obicajno življenje. Krepimo naše ranljivosti in tveganja za zdravje zrocajo ekstremne vremenske raz­bljanjem naših zaposlenih in prosto­ da reši življenja. Skrbimo za ohrani­ programe TPO (temeljnih postop­ zaradi podnebnih sprememb po mere, pomembno krepi odpornost voljcev za nudenje ustrezne pomo­ tev dostojanstva vseh prizadetih v kov oživljanja), prve pomoci in za­ podnebnih regijah v Sloveniji na­skupnosti. Prav misel na boljšo od­ci. Obenem si prizadevamo okrepiti nesrecah ne glede na starost, spol, šcite pred nesrecami. pisal: “Vrocinski valovi pomembno pornost skupnosti med intenzivni­zanimanje za tovrstno usposablja­ izobrazbo. vplivajo na zdravje prebivalcev, saj mi poletnimi pripravami na državno nje, ki ni le ucenje tehnicnih vešcin, Prizadetim v nesrecah takoj nudimo Mirjana Jarc, lahko povzrocijo povecano umr­preverjanje usposobljenosti ekip temvec tudi ozavešcanje o okoljskih primerno najnujnejšo pomoc. Po­ predsednica RKS – OZ Grosuplje ljivost. Najbolj ranljive skupine prve pomoci CZ in RKS spodbuja k tveganjih in spodbujanje preventiv­ sameznikom in skupinam nudimo Partizanski dom Pristava nad Sticno Kraj, kjer obcani vseh generacij dihamo zgodovino in ustvarjamo prihodnost! Partizanski dom na Pristavi pri Sticni je kraj, ki v sebi združuje spomin na pomembne zgodovinske dogodke iz dveh razlicnih obdobij slovenske zgodovine: na narodnoosvobodilni boj in na osamosvojitev Slovenije. Zato je vec kot le stavba. Že dese­tletja se obcani ob domu zbiramo in družimo v cudovitem naravnem okolju. Želimo si, da bi dom še na­prej predstavljal tocko druženja in izvajanja interesnih dejavnosti v na­ravi za vse generacije Vloga med NOB Dom je bil zgrajen leta 1963 z na­menom, da se domacini in borci NOV zahvalijo prebivalcem krajev nad Sticno za njihov neprecenljiv prispevek med narodnoosvobodil­nim bojem. Hkrati je nadomestil ta­kratno planinsko koco na Obolnem. Ob odprtju, 9. junija 1963, je bila na domu vgrajena spominska plošca, ki jo je izdelalo kamnoseško podje­tje Mineral Ljubljana. Besedilo na plošci je pripravil Domicilni odbor aktivistov OF nekdanjega okrožja Sticna. Vloga v casu osamosvojitve Partizanski dom pa ni pomemben le zaradi dogodkov iz 2. svetov­ne vojne. V njem se je odvijal tudi eden kljucnih dogodkov na poti do slovenske samostojnosti. Septembra 1990 so se v domu, za zaprtimi vrati, zbrali clani povelj­stva Manevrske strukture Narodne zašcite RS, med njimi Igor Bavcar, Janez Janša, Tone Krkovic, Vinko Be­znik in Jože Kolenc. Sprejeli so prvi tajni nacrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru oboroženega spopada. Osnovne zamisli iz tega nacrta so bile uresnicene v vojni za Sloveni­jo junija in julija leta 1991. Zaradi te zgodovinske vloge ohranja dom svoj zgodovinski pomen skozi dese­tletja. Dom danes Danes Partizanski dom na Pristavi deluje pod okriljem društva »Zdru­ženje borcev za vrednote NOB Gro­suplje« in v sodelovanju s turisticno vasjo, ki si prizadeva za razvoj lokal­nega turizma in gostinske dejavno­sti. Hkrati dom ostaja pomemben simbol spomina na prelomne do­godke, ki so zaznamovali našo dr­žavo. Prav zaradi dveh pomembnih spo­menikov, bogate zgodovine in cu­dovitega naravnega okolja Pristava še naprej ostaja priljubljena izletni­ška tocka za vse generacije. Po 60-ih letih delovanja danes dom potrebuje temeljito obnovo, brez katere bo težko služil svojemu poslanstvu v prihodnje. Želimo si namrec ohraniti varno in lokaciji primerno ustvarjalno okolje, ki bo služilo sokrajanom vseh generacij. Ohranjamo spomin, gradimo pri­hodnost Dragi prijatelji soobcani in ljubitelji zgodovine. Partizanski dom na tem prelepem košcku slovenske zemlje ni le stavba. Je živ spomin na pogum in žrtve naših prednikov, ki so se bo­rili za svobodo današnjih generacij. Nahaja se sredi neokrnjene narave, ki je bila tiha prica pomembnih do­godkov. Vendar pa zob casa pušca svoje sledi in dom nujno potrebuje obnovo, da ne izgine v pozabo. Z vašo pomocjo lahko ohranimo to pomembno dedišcino za miro­ljubno sožitje prihodnjih generacij. S tem ciljem v društvu nacrtujemo postopno prenovo doma v letih 2025-2027. Za tako obsežen poseg so seveda potrebna precejšnja ma­terialna sredstva. Dom v prihodnosti Zbrana sredstva bomo namenili za celovito obnovo doma, kar bo vklju­cevalo staticno sanacijo, popravilo strehe, obnovo notranjosti in ure­janje okolice. S tem ne bomo samo obnovili zgradbe, ampak bomo ustvarili tudi prostor, kjer se bodo lahko zbirale mlajše generacije, uci­le o zgodovini in gojile vrednote, ki so jih branili naši soobcani. Dom bo postal izobraževalno središce, prostor za kulturne dogodke in pri­ljubljena izletniška tocka, ki bo pri­vabljala obiskovalce od vsepovsod. Vsak prispevek, ne glede na višino, je velik korak k ohranjanju naše zgodovine in kulturne dedišcine. Skupaj lahko ohranimo spomin, ki nas je oblikoval, in gradimo priho­dnost, ki bo navdihovala medseboj­no razumevanje in kreativno sobi­vanje vseh generacij. Hvala vam za vašo velikodušnost in podporo! Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje Adamiceva 14, Grosuplje TRR: SI56 0202 2001 7432 703 Namen: Obnova doma na Pristavi Krajevne skupnosti Zdravstveno letovanje otrok preko Rdecega križa Grosuplje Vsako leto s koncem šole v otroških oceh zažarijo posebne iskrice – tiste, ki napovedujejo zacetek poletja, svobode in novih doživetij. In kaj je boljšega kot zaceti poletje z morskimi dogodivšcinami? mi delavnicami. Uživali smo v bin­gu, mini olimpijadi, vodnih igrah in celo v ucenju žongliranja. Imeli smo zanimivo delavnico prve pomoci in spoznavali osnove slovenskega zna­kovnega jezika. Fantje so se z vese­ljem udeleževali nogometnih tre­ningov, ki jih je vodil trener iz NZS, nogometno igrišce pa je bilo tudi si­cer priljubljeno zbirališce za vse, ki so si želeli aktivnega prostega casa. Pravo doživetje so bili kajaki in supi.Še posebej lepo je bilo videti, kako je skupina najstarejših fantov in de­klet z veliko odgovornosti in topline popeljala mlajše otroke na vožnjo po zalivu. Naš morski teden je po­pestril tudi izlet z ladjico v Koper, kjer smo se ob sprošcenem spre­hodu po obali posladkali z odlic­nim sladoledom. Dva otroka smo za rojstni dan presenetili s tortico, darilom in toplim objemom celotne skupine. Tudi Zobna miška je imela veliko dela – kar 5x je ponoci pod blazino iskala izpadle zobke. Ob vecerih smo se družili na vecernih animacijah, kjer smo predvsem ve­liko plesali, se preizkusili v razlicnih V soboto, 5. julija 2025, se je za 124 otrok in mladostnikov iz obcin Grosuplje, Dobrepolje in Ivancna Gorica pricelo tradicionalno osem­dnevno letovanje v Zdravilišcu Debeli rtic. Letovanje že 29. leto zapored organizira Rdeci križ Gro­suplje, namenjeno pa je otrokom in mladostnikom z zdravstveno indikacijo. Pisano drušcino udele­žencev -najmlajša deklica je štela slabih 6 let, najstarejša pa dobrih 17 let – je spremljala izkušena pe­dagoška ekipa 14-ih mentorjev oz. prostovoljcev pod vodstvom peda­goške vodje. Nekateri med njimi se z Debelim rticem srecujejo že vse življenje – nekoc kot otroci na le­tovanju, danes pa kot mentorji, ki z veseljem vracajo tisto, kar so nekoc sami prejeli. Letovanje je za otroke in mlado­stnike mnogo vec kot le oddih ob morju. V sprošcenem ritmu poletja se mimogrede spletajo nova prija­teljstva, krepijo socialne in komu­nikacijske vešcine, razvijajo rocne in športne spretnosti, utrjujejo pla­valne vešcine, pa tudi rojevajo prve simpatije. A osem dni brez staršev pomeni veliko vec: otroci se ucijo skrbeti zase, se znajti v novem oko­lju, obvladovati domotožje in reše­vati nesoglasja. Vcasih pride tudi kakšna solza – a prav to so trenutki, ko najbolj osebnostno rastejo. Pri vsem tem pa niso sami. Ob strani jim stojimo srcni prostovoljci, ki v otroke vlagamo svoj cas, energijo, trud, potrpežljivost in ljubezen. Skupina je preživela sprošcene in varne pocitnice na cudovitem rtu, ki ga krasijo soncni dnevi, iglavci in cist zrak. Ceprav je bilo letošnje poletje nekoliko bolj muhasto, nam je narava podarila nekaj prijetnih osvežitev sredi vrocine, kar je lepo popestrilo naš vsakdan. A nic zato – mi smo vsak dan izkoristili do za­dnjega trenutka. V zgodnjih dopol­dnevih in poznih popoldnevih smo bili vsak dan v morju ali bazenu. Cofotali smo, plavali, se zabavali in iskali školjke ob obali. Vmes pa smo se umaknili v senco in si cas boga­tili z družabnimi igrami, branjem, risanjem s kredami, izdelovanjem zapestnic in razlicnimi ustvarjalni­igrah in pokazali talente. Res nam ni bilo dolgcas! Vsak dan je prinesel nekaj novega, lepega in posebnega. Verjamemo, da bodo prijetni pole­tni spomini ostali z nami še dolgo – vse tja do naslednjega poletja … in še dlje. Za letošnje letovanje se iz srca za­hvaljujemo vsem, ki ste z drobnim ali velikim delom prispevali k nje­govi uspešni izvedbi. V prvi vrsti je Rdeci križ Grosuplje, ki s sekretarko Anico Smrekar na celu že šestnajst let skrbi za organizacijo. Hvaležni smo obcinam Grosuplje, Dobrepo­lje in Ivancna Gorica, ki vsako leto poskrbijo za del financnih sredstev. Zahvala gre tudi Zdravilišcu Debeli rtic, ki nas prijazno gosti. Prav po­sebna in najvecja zahvala pa gre srcni pedagoški ekipi – 14-im pro­stovoljcem, ki so s predanostjo, toplino in strokovnostjo vsak dan znova postavljali dobrobit otrok na prvo mesto in ustvarjali okolje, kjer so se otroci pocutili varne, sprejete in slišane. Vesna Pregelj, pedagoška vodja Ivankine Spomincice OSEBNI NACRT: ORODJE ZA PODPORO OB DIAGNOZI DEMENCE Kako pripraviti osebni nacrt ob diagnozi demence Diagnoza demence je za posameznika in njegove bližnje lahko šok. Ob informiranju o bolezni se zavedamo, da se stopnja samo­stojnosti z napredovanjem demence niža. Zato je pomembno, da se ob diagnozi osredotocimo na prakticne korake, ki bodo poma­gali zagotoviti kakovostno življenje, podprto z ustrezno oskrbo in podporo. V pomoc nam je osebni nacrt. Priprava osebnega nacrta je kljucen korak za boljše obvladovanje te bolezni. Oseba z demenco in njeni svojci se lahko v zgodnji fazi demence sprašujejo, kako poskrbeti za osebo z demenco ob napredovanju bolezni. Kako ob napredovanju bolezni organizirati življenje, da bo za osebo z demenco dobro poskrbljeno in bodo upoštevane njen želje in potrebe. Na ta vprašanja lahko odgo­vorimo z osebnim nacrtom. Lastnik takega nacrta je oseba z de­menco. Kaj je osebni nacrt? Lastnik osebnega nacrta je oseba z demenco. To je dokument, v katerega naj oseba demenco v sodelovanju z bližnjimi napiše svo­je cilje, svoje želje glede tega kje, kako in s kom bo živela, kako bi rada živela, kaj si želi doživeti. Napiše pa naj se tudi nacin, s kom in kako naj oseba z demenco doseže te cilje in želje. Osebni nacrt poznajo tudi v domovih za starejše obcane. Ta je pi­san predvsem iz zdravstvenega stališca in stališca varnega okolja, velikokrat pa v proces nastanka ni vkljucena oseba z demenco niti ne upošteva želja osebe z demenco. Tak nacrt je nacrtovanje storitev za osebo z demenco v okviru institucije. Lahko pa osebni nacrt napišemo tudi doma, v domacem okolju, v krogu družine. S tem se nam odpre tudi možnost iskrenega pogovora o željah in zmožnostih tako osebe z demenco kot tudi najbližjih. Prihodnost polna odvisnosti ni edina pot za osebo z demenc. Di­agnoza demence pomeni tudi zacetek novega nacina življenja. Kaj vsebuje osebni nacrt? • Podatki o lastniku osebnega nacrta (osebi z demenco) – kdo je, kdaj je bil zapisan in kdo ga je zapisal. • Življenjepis osebe z demenco – Osebni nacrt naj vsebuje opis življenja osebe z demenco z glavnimi poudarki na pomemb­nejših življenjskih dogodkih. • Cilji – Kaj želi oseba z demenco še doživeti? Kam želi še iti? Želi še kaj doseci? Kje, kako in s kom želi živeti? • Nacrt – Vsebuje naj tudi nacrt za doseganje teh ciljev. Kako jih lahko doseže, kdo jih lahko pri tem pomaga, potrebne pri­lagoditve v stanovanju, potrebne prilagoditve v nacinu življe­nja, pri dnevni ruti. Potrebno je opredeliti tudi casovne roke do kdaj naj bi bil dosežen posamezen cilj. Opredelimo pa tudi zunanja tveganja, ki izhajajo iz okolja, kot so na primer nepri­merno stanovanje, bližina reke, avtoceste ter možnosti, kako jih zmanjšati. • Viri – Opredelimo katere vire potrebuje oseba z demenco za uresnicitev vsakega posameznega cilja (koliko, do kdaj, s kom) oziroma koliko casovnih in financnih virov potrebuje in s kom bo dosegla cilja. Faze priprave osebnega nacrta: 1. Sprejetje diagnoze in razumevanje bolezni Prvi korak pri pripravi nacrta je razumevanje diagnoze in njenega vpliva na življenje. Potrebno se je informirati o obliki demence, ki je bila diagnosticirana, kakšen je njen potek ter kakšne so možno­sti zdravljenja in obvladovanja simptomov. Ce oseba z demenco sprejme diagnozo in se o njej tudi pogo­varja s svojimi bližnjimi, to pomeni, da se lahko bolje pripravi na bolezen in s tem tudi vpliva na to, kako bo živela. Pomembno je, da oseba z demenco dokler lahko, izrazi svoje želje, kje in kako bi rada živela. 2. Vzpostavitev podpore Diagnoza demence pogosto vpliva na širše družinske in socialne odnose. Pomembno je, da ob diagnozi v osebnem nacrtu oseba z demenco opredeli s kom želi doseci zastavljene cilje. To pomeni, razmislek o mrežo ljudi, ki vam lahko pomagajo. Med njimi so lahko družinski clani, prijatelji, sosedje in profesionalni negovalci. Pomemben je iskren pogovor z bližnjimi, ali bodo lahko in kako bodo lahko prispevali k oskrbi osebe z demenco in kako se bodo vkljucili v osebni nacrt osebe z demenco. 3. Prilagoditev vsakodnevnega življenja Vsakdanje življenje je potrebno prilagoditi z vec zornih kotov. Vse to pa zabeležimo v osebni nacrt.: • Dnevna rutina: Potrebno je urediti strukturirano dnevno ruti­no, ki pomaga ohranjati samostojnost in zmanjša stres. • Varnost doma: Potrebno je prilagoditi dom in poskrbite za varnost doma, na primer odstraniti nevarne predmete ali na­mestiti opremo, kot so rocaji v kopalnici. • Varnost okolja: Potrebno se je zavedati morebitnih nevarno­sti okolja, v katerem živi oseba z demenco. To je lahko na pri­mer bližina reke, bližina avtoceste ipd. ter opredeliti možne nacine, kako prepreciti take nevarnosti. • Spomini: Napišite svojo življenjsko zgodbo z za vas posebnimi dogodki. Ustvarite škatlo spominov in ohranjajte spomine s pomocjo fotografij, zapiskov ali digitalnih pripomockov, ki vas opominjajo na pomembne informacije. 4. Pravne in financne zadeve Pomembno je urediti pravne in financne zadeve, še preden bole-zen napreduje. To lahko vkljucuje: • Pooblastila: Imenovanje zaupanja vredne osebe, ki bo spreje­mala odlocitve v vašem imenu. • Oporoka: Poskrbite, da je vaša oporoka posodobljena in prav­no veljavna. • Financni nacrt: Nacrtujte prihodnje stroške, povezane z oskr­bo, in razmislite o možnostih financne pomoci. • Ureditev pomembnih dokumentov. 5. Iskanje strokovne pomoci Za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja je pomembno poiskati strokovno pomoc. To lahko vkljucuje re­dne obiske zdravnika in drugih specialistov nevrolog, dietetik za ustrezno prehrano, fizioterapevt za ohranjanje telesne gibljivosti in predvsem psihološko podporo za osebo z demenco in njene bližnje. 6. Ohranjanje kakovosti življenja Ne pozabite, da je kljub diagnozi možno živeti kakovostno življe­nje. Oseba z demenco naj se vkljucuje se v dejavnosti, ki jo veseli­jo in jo sprošcajo. Naj je to delo na vrtu ali ustvarjanje, druženje z bližnjimi ali redno gibanje, kot so sprehodi ali vadba. 7. Pomoc družinskim clanom in skrbnikom Diagnoza vpliva tudi na družinske clane in skrbnike. Potrebno je upoštevajte njihove potrebe in custva ter jim nuditi podporo, na primer: • Skupine za samopomoc ali svetovanje. • Razdelitev nalog med vec skrbnikov. • Dostop do informacij in izobraževanja o bolezni. Zakljucek Priprava osebnega nacrta ob diagnozi demence je kljucen korak k ohranjanju nadzora nad življenjem osebe z demenco po diagno­zi in v procesu napredovanja bolezni. Z zgodnjim nacrtovanjem, vkljucitvijo bližnjih in uporabo strokovne pomoci lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja osebe z demenco in zagotovimo, da ima oseba z demenco podporo, ki jo potrebuje. Anja Žitnik Vir: https://edemenca.si/osebni-nacrt-orodje-za-podporo-ob-di­agnozi-demence/ Šolstvo Dijaki SŠ Josipa Jurcica blesteli na tekmovanju WSC – tokrat v svetovni konkurenci Dijaki Srednje šole Josipa Jurcica imajo radi nove izzive. In ker imajo ob sebi tudi take profesorje – ra­ dovedne in znanja željne – ni prav nic presenetljivo, da smo se letos odlocili sodelovati na tekmovanju, ki je za vse pomenilo skok v nezna­ no. To je tekmovanje WSC (World Scholar's Cup), ki ga organizira Uni­ verza Yale iz ZDA; na njem se, kot smo že pisali, tekmovalci pomerijo v znanju 18 tem s 6 podrocij, deba­ te in pisanja spisov, vse skupaj pa poteka v anglešcini. Naši tekmovalci so se marca na re­ gionalni stopnji prebili na svetovno raven in takrat so se intenzivne pri­ prave zacele. Ekipe so predelovale esejev, izjemno zahtevnem kvizu in sledila zakljucna prireditev. Tam material, vadili smo debatne tehni­ treh debatah s težkimi nasprotni­ smo še pred razglasitvijo rezultatov ke in razmišljali o taktiki, s katero bi ki z vsega sveta. Tekmovalci so bili bili posebej izpostavljeni, saj so se lahko v svetovni konkurenci opravili razdeljeni na dve skupini, na mlajše nam organizatorji zahvalili za odlic­ cim bolje. K vznemirjenju je pripo­ (juniors) in starejše (seniors), med no izpeljan tekmovalni del v Ivancni moglo tudi dejstvo, da je evropsko katerimi so tekmovali tudi naši di- Gorici, globoko zahvalo pa so izrazili središce tekmovanja tokrat pred­ jaki. V ponedeljek je v Cankarjevem Obcini Ivancna Gorica in še posebej stavljala Slovenija; tekmovanje je domu potekal še cetrti del tekmo­ njenemu podžupanu Tomažu Smo­ potekalo med 11. in 16. julijem, vanja, in sicer so tokrat v trojicah letu, ki je dobil naziv »alpaca rescu­ trije od štirih delov tekmovanja pa reševali interaktivni kviz. er« ali v prevodu »rešitelj alpak«, so se 12. in 13. julija odvili prav na Poseben dan je bil ponedeljkov saj je pomagal rešiti skoraj nemo- Srednji šoli Josipa Jurcica in na so- vecer, saj je takrat v Cankarjevem goc logisticni izziv z medaljami in sednji OŠ Sticna. Na tekmovanju domu potekal kulturni bazar, na ka­ alpakami. so sodelovali ucenci in dijaki iz 24 terem je vseh 24 držav udeleženk Težko smo cakali na razglasitev re­ držav, in sicer: Bahamov, Bolgarije, predstavilo svojo državo. Kot drža­ zultatov, in mentorice Sara Špec, Kanade, Kitajske, Kostarike, Estoni­ va gostiteljica smo se želeli izkazati Metka Godec in Mateja Zupancic je, Francije, Nemcije, Izraela, Ma­ in naši dijaki so s posebno skrbjo in smo pricakovale kakšno medaljo ali džarske, Kenije, Latvije, Moldavije, z ljubeznijo pripravili predstavitev dve – navsezadnje smo se tekmo- Mongolije, Severne Makedonije, obcine Ivancna Gorica, njene na­ vanja udeležili prvic. A dijaki Julija, Pakistana, Romunije, Slovenije, Taj­ ravne in kulturne dedišcine, Hiše Tisa, Vesna, Tamara, Živa, Tilen in vana, Tanzanije, Turcije, Združenih kranjske cebele in cebelarstva, pa Ruben so pokazali, da so iz prave­ arabskih emiratov, ZDA, Vietnama seveda tradicionalne glasbe in ple­ ga testa za uspeh, in njihov trud in in Zambije. Skupaj je bilo v obeh sa. Izjemno vzdušje je naredil ob- ucenje so bili nagrajeni z odlicnimi kategorijah 583 tekmovalcev in 90 cinski svetnik Jurij Omahen, ki se je rezultati; prejeli so vec srebrnih in mentorjev. odzval naši prošnji ter nam ves cas zlatih medalj, tako posamicno kot v Dejstvo, da je tekmovanje poseglo kulturnega sejma igral na 'frajtona­ trojicah, ena skupina pa je celo do­ že globoko v pocitniški cas, pri na­ rico'. V tem vzdušju smo brez težav segla vrhunsko 9. mesto v pisanju ših sedmih dijakih ni ustavilo zago­ tekmovalce iz tujine ucili polke in eseja. S temi uspehi so se uvrstili na in želje po dokazovanju znanja. valcka ter jim razlagali o Jurcicu, na Tournament of Champions (ToC) Po registraciji in uvodni prireditvi, kranjski sivki, jim ponudili bezgov na Univerzi Yale v ZDA in možnost ki je potekala v Cankarjevem domu, sok, štrukeljcke in pokušino razlic­ tekmovanja z izborom najboljših z so se tekmovalci v soboto in ne­ nih vrst medu. vsega sveta na najvišji ravni. deljo med sabo pomerili v pisanju V sredo je v Cankarjevem domu Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripo- Kdo smo mi, kdo si ti Vsak ima svojo zgodbo, vsako dru­štvo svojo platnico, ki je vsem po­znana, ni treba prebirati zgodbe, ki leži za njo. Kakšna pa je naša platni­ca? Jo ljudje sploh poznajo takšno, kakršna v resnici je? Jo ti sploh po­znaš? Kajti v naši zgodbi bi se lahko našel vsak. Groš je skupnost treh obcin: Grosu­plja, Ivancne Gorice in Dobrepolja – to je najverjetneje že vsem jasno. Zakaj pa Groš sploh obstaja v Ivanc­ni Gorici? Kakšna je njegova funkci­ja v obcini in kaj prinaša obcanom v njej? Smo klub, vendar za vsakim klubom stojijo tudi ljudje – polni želja po razlicnih stvareh, odloceni, da jih bomo izpolnili. Kot pripadni­ki mlajše generacije, na kateri ‚svet stoji‘, bi k temu tudi sami nekaj do­dali in dokazali ljudem, kako zelo pomembno je izražati svoje mnenje ter deliti svoje ideje s svetom, ozi­roma v našem primeru, tremi obci­nami, med katerimi želimo povezati tesno nit in združiti vse mlade. Po izjemnem uspehu 1. in 2. edicije se je letos, v soboto 13. 9. v parku Cukarca vrnil še vecji, boljši Stereo Jam 3. edicija, kjer so po kolesar­skem dogajanju nastopili novome­ški punkerji Jaja Bojz in veterani Stereo Jam-a Black Camo. Za vse ljubitelje adrenalina ter zabavnih izzivov za telo in duha pa je 20. 9., od 10.00 dalje, potekal tradiciona­len Aviratek znan tudi kot dolenjsko premagovanje ovir v Šentvidu pri Sticni. Ker pa v oktobru vstopamo v novo študijsko leto, nas boste ahko­bolje l spoznali, od 1. 10 do 3. 10., na stojnicah z vpisi in študijsko leto zaceli z necim novim. Dogodki, ki jih organiziramo/sode­lujemo na njih v oktobru so nasle­dnji: 1. 10. - 3. 10. Stojnice z vpisi 4. 10. Vpisn’ca 10. 10. Volitve v organe kluba za leto 2025/26 11. 10. Ogled rudnika s kajakom, Dobrepoljski tek 25.10. Halloween party Da boste ostali na tekocem, so vse informacije o dogodkih, ugodno­stih, vpisu in klubu na naši spletni strani. Spremljate nas lahko tudi na Facebooku in Instagramu, kjer re­dno objavljamo novosti in kjer smo – skupaj z našim elektronskim na­slovom – na voljo za vaša vprašanja. Urnik poletnih uradnih ur: sreda od 18.00 do 20.00, v Grosupljem, In­dustrijska cesta 1G I torek, od 18.00 do 20.00, v Ivancni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17 I cetrtek v Jakli­cevem domu, Videm 34, od 18.00 do 20.00. Facebook: Groš študent­ski klub Instagram: @sk.gros sple­tna stran: www.klub-gros.si Maja Jancar, ŠK GROŠ mogli k našemu skupnemu uspehu; v prvi vrsti so bili to donatorji Ko­munalne gradnje d. o. o., Elektro­spoji d. o. o., Ostrešje, d. o. o., K­-Servis d. o. o., Akrapovic d. o. o. in Grosmetal d. o. o. Srcna zahvala velja tudi Obcini Ivancna Gorica in županu Dušanu Strnadu, ki nam je že pred tekmo­vanjem dal veliko moralno spod­budo z obiskom na šoli in podprl naša prizadevanja. Seveda pa ne bi šlo brez podpore obeh ravnateljev in delavcev obeh šol, ki so pokazali izjemno srcnost, prilagodljivost in podporo. V uvodu sem govorila o izzivih in naj z njimi še zakljucim. V šolskem letu, ki prihaja, smo si postavili nov izziv – v prihodnjem letu bi namrec radi ponovili uspeh z letošnjega svetovnega tekmovanja in šli še korak dlje – na ToC (Tournament of Champions) na univerzo Yale v ZDA. Ni nas strah visoke letvice, ki smo si jo postavili, in odloceni smo, da bomo uspeli, saj nas bodo krepile pretekle izkušnje. Do takrat pa ima­mo v mislih sladke uspehe pretekle­ga šolskega leta. Zapisala: Mateja Zupancic VABILO NA VADBO JOGE Vljudno vabljeni na vadbo Joga v vsakdanjem življenju. Vadba vkljucuje vaje za sprošcanje, telesne vaje ter dihal­ne tehnike, vedno pa vadbo zakljucimo s kratko medita­cijo. ob SREDAH, ob 19.00 Plesna ucilnica Srednje šole Josipa Jurcica Ivancna Gorica Vadba je primerna za vse starostne skupine ter vse nivoje telesne pri­pravljenosti. S sabo prinesite vadbeno podlogo, odejo in udobna oblacila. Dodatne informacije in kontakt: FB & Instagram: Ana Godec Mladinska stran Kultura Pestro poletje stiških godbenikov Clani Godbe Sticna smo preteklo sezono ponovno zakljucili na Gradišcu, kjer smo pripravili koncert v nekoliko bolj sprošcenem vzdušju. Izkoristili smo ga za zahvalo dolgoletnemu predsedniku Matjažu Kastelicu ob zakljucku njegovega mandata, pre­ senetili pa so ga tudi nekdanji godbeniki in stiški gasilci, ki so mu izrazili hvaležnost za uspešno sodelovanje. Ob tem je kapelnik namenil spod­budne besede vsem nekdanjim cla­nom, da ponovno primejo v roke svoje inštrumente, hkrati pa je po­vabil tudi tiste, ki se z igranjem v godbi še niso srecali. Vrata godbe so odprta za vse, ki jih veselita glas­ba in druženje. Tudi med pocitnicami nismo odlo­žili inštrumentov. Sodelovali smo na prireditvah v Sticni in na Pristavi nad Sticno. Poleg tega smo našega clana Mateja Saška presenetili ob njegovem 30. rojstnem dnevu. Is­krena hvala njegovi družini, ki nas je ob tej priložnosti prijazno spre­jela in lepo pogostila. V avgustu smo se udeležili tudi pomembnih dogodkov izven našega kraja – 15. Z mislimi smo že usmerjeni v priho-vsak ponedeljek, ob 19.00, v gasil­ 8. smo v Pirnicah sodelovali pri po-dnost. Novo sezono vaj smo zaceli nem domu v Sticni. Skupaj bomo svetitvi novih zvonov, 30. 8. pa smo 1. septembra. Vabimo vse, ki ste že nadaljevali tradicijo in pisali nove se predstavili še na srecanju godb izkušeni glasbeniki, in tiste, ki bi to zgodbe, ki jih povezuje glasba. Dolenjske in Bele krajine v Semicu. želeli postati, da se nam pridružite Jurij Piškur Literarni miljniki med Višnjo Goro, Sticno in Muljavo Od 21. do 23. avgusta 2025 je v or­ganizaciji Javnega sklada RS za kul­turne dejavnosti in revije Mentor, ob sodelovanju obmocne izposta­ve JSKD Ivancna Gorica, ZKT Pri­jetno domace Ivancna Gorica ter Muzeja kršcanstva na Slovenskem, potekala letošnja literarna šola JSKD z naslovom Literarni miljniki: potovanje idej. Tri dni so udeleženci v družbi men­torjev – Primoža Cucnika, Ksenije Medved, dr. Petra Svetine in Neže Vilhelm – raziskovali poti literarne­ga ustvarjanja: od prve ideje, navdi­ha in besedne igre, do resne obde­lave besedil. Delavnice so potekale v Hiši kranjske cebele v Višnji Gori, v Muzeju kršcanstva na Slovenskem v Sticni ter na Jurcicevi domaciji na Muljavi. Program so obogatili vodeni ogle­di: sprehod skozi skrivnostni svet srednjeveških pisarjev v Muzeju kr­šcanstva v Sticni, voden ogled raz­stave v Hiši kranjske cebele v Višnji Gori in tokrat še mocneje literarno obarvan ogled Jurciceve domacije. Dodatno so ga dopolnili še pohod po Jurcicevi poti pod vodstvom Vida Kalšana (PD Polž), prijazno go­stoljubje domacinov in okusni kuli­naricni utrinki lokalnih ponudnikov. Prijetno toplino so prinesli koncert skupine Amabile, druženje v Hiši kranjske cebele ter sklepno literar­no branje na Jurcicevi Muljavi, ki ga je spremljal glasbeni vložek Luke Gluvica. Literarna šola ni postregla z “recep­ti” za pisanje, je pa med udeležence vnesla ustvarjalni nemir. Spodbudi­la jih je k pogumnemu raziskovanju jezika, k osvobajanju pomenov in k igranju z besedami. Ob slovesu so mentorji poudarili štiri osnovne miljnike, ki so: naj bo literatura naj­prej in predvsem branje – znova in znova; naj bo pisanje ocišceno kli­šejev in avtenticno; naj bo navdih prepoznan v vsakdanjih podobah in obcutjih, ki nas obkrožajo; in naj bo jezik prostor igrive svobode. Literarna šola je gostila udeležence z vseh koncev Slovenije, ki so po­leg ustvarjalnega dela raziskovali tudi naše kraje in znamenitosti ter domov odnesli ne le nova literarna znanja, ampak tudi pristno izkušnjo lokalnega okolja. Ob koncu so vsi prejeli literarni prirocnik pisatelja, pesnika in dramatika Gorana Glu­vica, ki je nedavno prejel nagrado velenjica – caša nesmrtnosti za vr­hunski desetletni pesniški opus, z naslovom Mojster na caju in tudi prijetno domaca darilca z Jurciceve domacije. Na pot so se odpravili z novo prijateljsko sredino in spod­budo, da se pisateljska pot resnicno zacne tam, kjer se besede osvobo­dijo in zadihajo. V imenu organizatorjev zapisala Saša Koleša, vodja obmocne izpostave JSKD OI Ivancna Gorica Mednarodna poletna šola restavriranja v Sticni prvic v Sloveniji V cetrtek, 7. avgusta, je v Muzeju kršcanstva na Slovenskem potekala uradna predstavitev Mednarodne poletne šole restavriranja kamnitih površin, ki je v Sticni potekala od 3. do 16. avgusta. Ob tej priložnosti sta slovesno odkrila plaketo Znaka evropske dedišcine (ZED) opat Maksimili­jan File in direktorica muzeja Nataša Polajnar Frelih. Šola, ki je v Sloveniji potekala prvic, je rezultat sodelovanja Muzeja kr­šcanstva na Slovenskem, European Heritage Volunteers, samostana Stic­na, Restavratorskega centra ZVKDS, Ministrstva za kulturo RS in European Heritage Label Bureau. Devet mladih strokovnjakov iz devetih držav pod mentorstvom restavratork iz ZVKDS je obnavljalo kamnite in betonske ele­mente glavnega samostanskega vhoda, mostu cez Stiški potok ter pirami­dalnih stebrov. Projekt je del mednarodnega projekta Cisterscapes – Cistercijanske pokra­jine povezujejo Evropo, ki združuje 17 cistercijanskih samostanov v šestih državah in povezuje vec kot 6.300 km dolgo “Pot cistercijanov”. Muzej kr­šcanstva na Slovenskem, ki ima prostore v delu stiške opatije, je eden od 17 partnerjev. Evropska unija vsaki dve leti izbira tudi evropske kulturne spomenike, kulturne krajine, obmocja in spominska obeležja za podelitev Znaka evropske dedišcine. Ta je bil Sticni podeljen leta 2024. Pomembno priznanje Muzej kršcanstva na Slovenskem in Cistercijansko opatijo Sticna uvršca med 67 prestižnih lokacij evropske dedišcine. Ideja povezovanja in sploh njeno dosedanje uresnicevanje pa sta letos dosegli še eno pomemb­no potrditev, in sicer medaljo Evropskega parlamenta za posebne zasluge pri krepitvi evropske skupnosti. Slovesnost, ki se je je v imenu Obcine Ivancna Gorica udeležila Maja Lam­pret, direktorica Zavoda Prijetno domace, je bila hkrati priznanje in spod­buda za nadaljnje ohranjanje ter raziskovanje bogate cistercijanske dedi­šcine v naši obcini. Gašper Stopar Foto: Jože Potrpin 3. pohod Po poti cistercijanov V soboto, 4. oktobra 2025, ob 8. uri, vljudno vabljeni v Sticno, da se nam pridružite na vodenem pohodu po krajšem delu Poti cistercijanov (14 km). Zbor po­hodnikov je pri informacijski tocki na glavnem parki­rišcu pred stiškim samostanom. Pohodniki boste na vec lokacijah spoznali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino. Pot je oznacena z informativnimi tablami, vec informacij o poti pa je na voljo na spletni strani https:// cisterscapes.eu/en/hiking in v aplikaciji Outdooractive. Stiški del slovenskega odseka mednarodne Poti cistercijanov je zasno­val Muzej kršcanstva na Slovenskem v okviru projekta Cisterscapes, ki je bil leta 2023 nagrajen s prestižnim Znakom evropske dedišcine. Celotna evropska pohodniška Pot Cistercijanov je 6.400 km dolga vez med evropskimi narodi. Združuje znanje in tradicijo, predvsem pa vabi v naravo k raziskovanju kulturne krajine cistercijanov. Pohodnika vodi do starodavnih cistercijanskih samostanov, mimo mlinov, ribnikov, goz­dov in vinogradov ter opozarja na pomen samooskrbe, sobivanja in mednarodnega povezovanja. Pohod se bo predvidoma zakljucil okoli 14.30. Informacije in prijave: marko.okorn@mks-sticna.si, tel. 01 78 77 863, 041 689 994. Klasika na Vrhu V petek, 25. 7. 2025, je pri cerkvi sv. Petra na Kamnem Vrhu, v sklopu projekta Kla­ sika na vrhu, potekal cudovit koncert, ki so nam ga tokrat pripravili clani Godalnega kvarteta Glasbene šole Krško. Predstavljajte si topel, brezskrben poletni vecer, v objemu narave, v soju luci, na vecernem nebu pa izza oblakov sem ter tja pokuka tudi kakšna, nekoliko sramežljiva zvezdi­ca. Marsikdo bi temu rekel popoln vecer. Clani Godalnega kvarteta Glasbene šole Krško pa so ravno tak vecer naredili še bolj popoln. Monika Tekavcic, Kristian Ilic, Klav­dija Novšak in Luka Dukaric so izvr­stni glasbeniki, ki jih ne združujejo samo ljubezen in strast do glasbe, ampak tudi poslanstvo, da to lju­bezen in svoje znanje predajajo nadobudnim mladim glasbenikom­-bodocim virtuozom na violini, violi in violoncelu. Za nas so tokrat pri­pravili izjemno zanimiv program, v katerem so prepletali klasicno glas­bo. Prisluhnili smo lahko, Rachma­ninoffovemu prvemu godalnemu kvartetu, delom Dvoraka in skan­dinavski ljudski glasbi. Prepletale so se torej tako nežne melodije, kot tudi take nekoliko bolj živahne in ritmicne. Piko na i pa je progra­mu dodala Monika, ki nam je med skladbami povedala tudi kakšno zanimivost o samem delu ali njego­vem skladatelju in nam na ta nacin glasbo še bolj približala. Ceprav se je nad cerkvijo v Kamnem Vrhu že nocilo, je bila skladba Nad mestom se dani prava izbira za za­kljucek glasbenega vecera. S svojo preprosto, nežno melodijo nam je dala vedeti, da je takih popolnih ve­cerov lahko še veliko. Tanja Škufca Foto: Jan Hrovat Prva samostojna slikarska razstava Helene Adamlje na Primskovem V nedeljo, 17. 8. 2025, se je ob 9.30 zgrnila množica obiskovalcev v Miklavževo dvo­rano na Primskovem, da bi videli, kaj je na ogled postavila ljubiteljska slikarka Helena Adamlje, naša sokrajanka in clanica Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela Šent­vid pri Sticni. Kdo je naša umetnica, ki nas je zbrala na svoji prvi samostojni sli­karski razstavi? Helena Adamlje se je rodila 16. februarja 1967 v številni družini in otroštvo preživljala na Vrhu pri So­bracah, danes pa s svojo družino prebiva v sosednji vasici Pusti Javor v obcini Ivancna Gorica. Je žena in mati petih otrok, predana gospodi­nja, skrbna varuhinja domacih živali in manjše kmetije ter vsestransko dejavna clanica širše skupnosti. Naj omenim samo gasilstvo in po­hodništvo. Gasilka je že od svojega 12. leta in je bila skoraj tri mandate škega pohoda v januarju. Po pokli­celo predsednica PGD Sobrace. Je cu je šivilja. V zadnjih desetletjih pa aktivna v Pohodnem društvu Novo neguje veliko ljubezen do umetno­mesto in je tudi med ustanovitelji sti, ki jo izraža skozi petje in slikar­znamenitega vsakoletnega Sobra-stvo. Poje v cerkvenem PZ Šentvid, 19 let je pela v ŽPZ Vidovo in 10 let v Sticni. Ko so njeni otroci hodili v glasbeno šolo, pa je tudi sama obi­skovala solopetje v glasbeni šoli. Razstava na Primskovem predsta­vlja zaokrožen pregled njenega 10-letnega likovnega ustvarjanja z razlicnimi tehnikami in materiali, motivno pa to, kar jo nagovori iz zgodovinsko-etnološkega tkiva kra­ja: arhitekturo, nekdanja opravila, zimsko tišino, cvetje, drobce na­rave ter intimne predmete doma. Uporablja olje in akril, pri portretih svincnik in radirko, pri lahkotnih motivih pa akvarel. Ustvarja z iskre­nostjo; toplino domacnosti in sve­žino narave pogosto gradi na kom­plementarnih kontrastih (na primer rožnato-vijolicni proti zelenim to­nom) ter na zadržanih modrikastih sivinah zimskih prizorov. Posebno mesto ima na razstavi slika Marijine cerkve na Primskovem. To je Helenina zahvala za gostovanje prve samostojne razstave na dne­vih umetnosti v okviru Etnološkega društva Jurija Humarja na Prim­skovem. Zato je iz recenzije raz­stavljenih likovnih del Helene Ada­mlje, ki jo je napisala Katja Richter, akademska oblikovalka tekstilij in oblacil, voditeljica programa Breda Kramar med drugim prebrala del obsežne razlage te slike. Program pa je s pesmijo Med iskrenimi lju­dmi popestrila Lucija Kramar. V prijetnem klepetu ob polnih mi­zah domacih Heleninih dobrot se je druženje vseh obiskovalcev razsta­ve še kar nadaljevalo. Breda Kramar Foto: Sara Adamlje Kultura S pocitniško pravljico jadrali po obcini Ivancna Gorica Prve dni v juliju smo v Knjižnici Ivancna Gorica pripravili pocitniške dejav­nosti za osnovnošolske otroke, ki so se odvijale na štirih razlicnih lokaci­jah po obcini Ivancna Gorica. Otroci, stari od 6 do 12 let, so poslušali pravljico o morski dogodivšcini zajcka s prijatelji ter se zabavali z besednimi igrami, ugankami in zgodbami ob kamišibaju. Druženje se je nadaljevalo z ustvarjalno delavnico, kjer so si otroci sami naredili spominek na dopoldansko druženje s knjižnico. Pocitniške dejav­nosti smo izvedle bibliotekarke: Maruša Pušnik, Jagoda Jabuka Godec in Petra Volkar. Za gostoljubje se zahvaljujemo: Hiši kranjske cebele, Osnovna šoli Zagra­dec, Krajevni skupnosti Šentvid pri Sticni in šentviškim animatorjem ora­torija. Petra Volkar Kultura Poletne delavnice v Ambrusu V ivanški knjižnici Najbolj zabaven teden, poln igre, ve­selja in zanimivih ter poucnih delavnic je v Ambrusu gotovo teden, ko tu po­tekajo Poletne delavnice in varstvo za otroke. Letošnje, že 11. Poletne delav­nice, ki jih organizira Mladinska skupi­na Kulturnega društva Ambrus, so po­tekale od 28. 7. do 1.8. 2025. Ce želiš izvedeti, kaj vse smo poceli, kam smo se odpravili na izlet in kdo iz preteklo­sti nas je prišel obiskat, potem nujno beri naprej. Otroci, polni pricakovanj, kaj bo prine­sel prihajajoci teden, so se v ponede­ljek zbrali na Št'cnarjevem rancu. Ani­matorka Nina jim je ravno povedala, da je tema letošnjih Poletnih delavnic Na potep s Krudovimi, ko jo je zmo­til nepricakovani obisk. Bil je v kožuh oblecen clovek, ki ni znal najbolje go­voriti. Kmalu smo ugotovili, da je to jamski clovek. Otrokom je povedal, kako je izgledalo življenje v prazgo­dovini in bil cisto zacuden nad neka­terimi predmeti, ki jih uporabljamo danes. Preden se je od nas poslovil, pa je vse animatorje povabil, da otrokom skupaj zaplešemo 'Gunga gunga ples'. Sledilo je razporejanje v skupine, izbi­ranje imen in pisanje zgodb na temo letošnjih Poletnih delavnic, ki so jih otroci po kosilu predstavili še ostalim skupinam. V torek, takoj po jutranji telovadbi, smo postali pravi arheologi in se pre­izkusili v iskanju starih predmetov, ter jih potem tudi restavrirali. Obiskala nas je namrec gospa Pavla Peterle Udovic, arheologinja, ki nam je najprej predstavila svoj poklic in nam poveda­la, kako poteka delo na terenu, potem pa za nas pripravila še delavnico, pri kateri smo se lahko tudi sami preizku­sili v vlogi arheologov. Kasneje je sledil prvi, ustvarjalni del dobrodelne delav­nice, pri katerem smo pripravili cudo­vite knjižne kazalke iz cvetlic, ki so jih otroci nabrali na bližnjem travniku. Z razlicnimi zanimivimi delavnicami smo nadaljevali tudi v sredo. Na delav­nici z glino smo izdelovali svoje glinene posode, tako kot so jih izdelovali v sta­rih casih, pri tem pa nam je pomagala Marjeta Baša. Zabavali smo se tudi na delavnici preživetja v naravi, kjer smo se naucili najrazlicnejših vešcin in celo poskusili prižgati ogenj, vendar ne z vžigalnikom, tako kot to pocnemo da­nes, ampak tako kot je to pocel jamski clovek. Mislite, da je komu uspelo? Veliko novega smo se naucili na gozdni delavnici, kjer smo najprej spoznavali drevesne vrste, se pogovarjali o pra­vilih obnašanja v gozdu, nato pa sami izdelali kartice za ucno gozdno pot ali pa iz rastlin ustvarjali gozdne portrete. Na kuharski delavnici smo ta dan kar sami poskrbeli za naše lacne želodcke in si skuhali odlicno kosilo. Za tiste naj­bolj sladkosnede seveda ni manjkala niti sladica. Prostor na urniku za cetrtek je bil na­menjen izletu in otroci so se ves teden spraševali ter ugibali, kam bi lahko šli. Le kratka vožnja z avtobusom, ki je ob prepevanju pesmi res hitro minila in ni jim bilo treba vec ugibati – bili smo pred Županovo jamo. Tako otroke, kot animatorje je jama cisto navdušila. Sprehodili smo se skozi 7 dvoran in obcudovali kapnike, ki so nastali skozi tisocletja, opazili pa smo tudi dva ne­topircka, ki sta se v jami skrivala pred soncem. Otroke smo ob prihodu iz jame razveselili še s sladoledom, nato pa se vsi srecni in s cudovito novo iz­kušnjo vrnili v kulturni dom, kjer so sledile Poletne delavnice imajo talent. Otroci so imeli ves teden casa, da pri­pravijo tocko, sedaj pa je šlo zares. Na odru jih je že cakala triclanska žirija animatorjev, ki je skrbno spremljala vsak nastop. Ker pa so se vsi otroci iz­vrstno izkazali in nam pripravili same cudovite tocke, se žirija za zmagovalca preprosto ni mogla odlociti – za anima­torje so bili pravi zmagovalci vsi, ki so se opogumili in se predstavili s tocko. V cetrtek zvecer smo se ponovno vrnili v kulturni dom in si skupaj ogledali ani­mirani film Krudovi. Ker pa nam je dež tudi letos zagodel in ponovno nismo mogli prespati v šotorih, smo se odlo­cili, da bomo v dvorani tudi prespali. Noc je bila kar mirna, brez brencanja nadležnih komarjev in obcasnega smr­canja pa seveda ni šlo. Zjutraj nas je prebudilo sonce in ko so se nam pri­družili še ostali otroci, ki niso prespali, smo se odpravili v sosednjo vas, kjer smo v sklopu dobrodelne delavnice razveselili starejše krajane. Zapeli smo jim pesem Mi se imamo radi, ter jih obdarili s skromnimi darilci, ki smo jih sami izdelali. Ob vrnitvi na ranc pa nas je cakal še vrhunec Poletnih delavnic – VODNE IGRE! Ampak glej ga zlomka, komaj smo jih dobro zaceli, ko nam je ponovno ponagajal dež. Da ja ne bi bili vsi mokri, smo hitro zbežali pod streho in na suhem pocakali na starše. Tako smo zakljucili še en cudovit po­citniški teden, ki pa ga brez vseh pod­pornikov in donatorjev ne bi mogli izpeljati tako dobro kot smo ga. Zato bi se radi zahvalili KS Ambrus, TD Ambrus, PGD Ambrus, Lovski družini Suha Krajina, Piceriji Toplar, Branetu Muhicu, ki nam je odstopil Š'tcnarjev ranc, Kmetiji Maver za jogurte, arheo­loginji Pavli Petrele Udovic za zanimi­vo predstavitev poklica, Marjeti Baša za pomoc pri izdelovanju glinenih po­sodic, Ivanki Urbancic in Majdi Novak za pomoc pri pripravi kosila ter Alešu Mohorcicu za izdelavo lesenih medalj. Animatorji smo zelo veseli, da smo lahko otrokom polepšali še en pocitni­ški teden. Naš trud je bil vec kot po­placan z vsemi nasmeški na obrazih, mladostno iskrivostjo in razigranostjo ter toplimi objemi v slovo in to je tisto, kar zares šteje. Tanja Škufca MOJ GLAS … MOJ (OD)ZVEN – literarne delavnice v Ivancni Gorici Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Obmocna izpostava Ivancna Gorica, Knjižnica Ivancna Gorica in Zveza kulturnih društev obcine Ivancna Gorica vabijo letošnjo jesen k sodelovanju v literarni skupini Kljuc v listju z na­slovom Moj glas … moj (od)zven. Srecanja bodo potekala v prijetnem okolju Knjižnice Ivancna Gorica ob torkih, in sicer 7. in 21. oktobra ter 4., 18. novembra in 2. decembra 2025, vsakic med 16.30 in 19. uro. Udeleženke in udeleženci bodo raziskovali in razvijali svoj avtorski izraz skozi branje in ustvarjanje poezije ter proze. Pisanje bo služilo kot nacin dojemanja, cutenja in izražanja sebe ter sveta, ki nas obdaja. Na delavnicah se bodo posvetili toku zavesti, sanjam, simbolom in razlicnim ustvarjalnim pristopom ter skušali isto temo pogledati skozi razlicne custvene in umetniške lege. Tako bodo postopno odkrivali svojo najbolj avtenticno literarno govo­rico. Srecanja bodo potekala aktivno in ustvarjalno, po vsakem pa bo mentorica pripravila izziv, ki bo udeležence spodbujal k nadaljnjemu pisanju. Delavnice bo vodila mag. Ana Porenta, pesnica, uciteljica, ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in soustanoviteljica portala Pesem.si. Je clanica Društva slovenskih pisateljev, avtorica vec pesniških zbirk, mladin­skega romana in prirocnikov, veckratna finalistka Pesniškega turnirja ter mentorica literarnih delavnic za mlade in odrasle. Svoje bogato znanje, izkušnje in ustvarjalno energijo bo delila tudi z udeleženci v Ivancni Gorici. Prijave sprejemamo do 29. septembra 2025 na elektronskem naslovu oi.ivancna.gorica@jskd.si, kjer smo vam na voljo tudi za dodatne informacije. Ce imate radi pisano besedo, vas mika ustvarjanje zgodb ali poezije ali pa bi radi le v prijetni družbi raziskovali svoj notranji glas, ste dobrodošli. razstava KORAKI KULTURE – PLESNA SIMFONIJA KULTURNIH IZRAZOV V Knjižnici Ivancna Gorica je od avgusta do konca septembra 2025 na ogled likovna razstava z naslovom KORAKI KULTURE – PLESNA SIMFO­NIJA KULTURNIH IZRAZOV, ki je plod ustvarjalnosti udeležencev likovne delavnice za odrasle v Kulturnem društvu Temenica. Likovniki so se po­globili v motiviko plesa. Mentorica Jelka Rojec je z možem Jožetom postavila in uredila razstavo v knjižnici. Iztocnica za delo je bilo opazovanje napetosti linij, ki nastajajo pri plesu. Te izkazujejo eleganco, dinamiko, akrobatiko, ponavljanje. Crte, oblike in barve, ki se prepletajo, se rahlo nagibajo k poenostavljanju in abstraktno­sti. Lahkotnost so ustvarjalci poustvarili v dveh tehnikah, ena je bila tuš na belem papirju vecjega formata, druga pa je povezala fotografijo in tekstilna vlakna; s prepletanjem vrvic so umetnine postale zgodba, tekstilna vlakna pa bogato dopolnjujejo tudi okvirje slik. Navdih za ustvarjalce je bila lahkotnost gibanja, dinamika linij in igra telesa v prostoru. V središcu so bile plesne linije, napetosti gibov ter cutna ele­ganca, ki jo gib lahko izrazi. Dela so bila prvic razstavljena v sklopu prireditve Jaz znam, ti znaš v Te­menici. Avtorji razstavljenih del so: Marija Struna, Helena Indof, Maja Hribar, Vida Ceglar, Brane Kotar, Darinka Kotar, Joži Sadar, Lidija Bregar, Mara Zaviršek, Majda Mahne. Mentorica: Jelka Rojec, prof. lik. um. Likovne delavnice v Kulturnem društvu Temenica se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Tematika za naslednjo sezono je že izbrana, a za zdaj ostaja skrivnost, nam je zaupala mentorica in omenila, da so novi likovniki pri njih vedno dobrodošli, vendar jih zaradi narave dela lahko sprejmejo samo 15. Janja Ambrožic Kultura Kratke iz knjižnice Ivancna Gorica Knjižnica Ivancna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivancna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www. gro.sik.si FB: Knjižnica Ivancna Gorica, IG: knjiznicaivancnagoricaPOLETJE V KNJIŽNICI nikoli ni mir­no in tudi letos ni bilo. V samo dveh tednih ste razgrabili naših 250 vreck, v katere smo skrili knji­ge za otroke, mladino in odrasle. Zelo dobro so bile obiskane poci­tniške dejavnosti po obcini, radi ste prihajali v ohlajen prireditveni prostor in igrali družabne igre, iz­jemen odziv pa je bil tudi na akci­jo Poletni bralni izziv. Otroci niso imeli lahke naloge, saj so morali prebrati 10 knjig. Letos je sodelo­valo preko 200 otrok, kar je najvec doslej. Potegovali so se za 65 na­grad, ki so jih še dodatno motivi­rale za branje. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali nagrade za naše mlade bralce in marsikoga med njimi spodbudili, da je bral veliko vec, kot bi sicer; to ste: Gostilna in pizzerija Antonac, Gostišce Krka, Gostišce Pod Podom, Hiša kranj­ske cebele, Jurciceva domacija, Kmetija Což -Kavbojska dežela, Muzej kršcanstva na Slovenskem, Odlicno (Hrib d.o.o.), Park Cukar­ca, Pizzerija Toplar, Pizza & Burger house – HIT, Pizzerija Kegeljcek, Vision dance team, Vucko d.o.o., ZKD Obcine Ivancna Gorica. BEREMO DOMACE je projekt do­moznanske bralne znacke, ki v naši knjižnici poteka od februarja do konca oktobra. Zakljucna pri­reditev bo v sredo, 19. novembra 2025, ob 18. uri. To pomeni, da imate še vedno dovolj casa, da si pri izposojevalnem pultu vzamete letak s seznamom knjig in navodi­li za sodelovanje ter se vkljucite v projekt. V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE -V pravljicni sobi je do konca septem­bra na ogled razstava del domacih avtorjev v okviru likovnega nate­caja V objemu zvoka in slike 2025, ki ga organizirata program ARS Radia Slovenija in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Z njim spod­bujajo mlade likovne ustvarjalce k povezovanju zvoka in slike skozi poslušanje radijskih iger. Vsa pri­spela likovna dela so razstavljena v virtualnih galerijah na spletnih portalih RTV ŽIV ŽAV in RTV CIST HUDO. V knjižnici z živahnimi bar­vami razveseljujejo likovna dela ucencev OŠ Sticna z mentorico Saro Barcic, in OŠ Louisa Adamica Grosuplje z mentorico Jano Kos. Mladi ustvarjalci in ustvarjalke so skozi sliko ujeli utrip zvoka in moc pripovedi. Izbrane likovne upodo­bitve so nastale na podlagi dveh radijskih iger, in sicer Gospa s klo­bukom in Decek Jarbol. DELAVNICO UCENJA UCIM SE UCITI bomo v sodelovanju z men­torico Andrejo Robek Perpar or­ganizirali tudi letos. Namenjena je ucencem petega razreda in bo potekala v soboto, 20. septembra 2025, od 8. do 12. ure, sledilo bo kratko predavanje za starše. V pr­vih dneh septembra smo zapolnili vsa prosta mesta.ŠAH v knjižnici je dejavnost za vse generacije (od 7. leta dalje), ki v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Sticna. LITERARNI VECER Z JANKOM RO­ŠLJEM in ostalimi clani KUD Sto­pinje bo v torek, 23. septembra 2025, ob 17. uri. Dogodek bo v prireditvenem prostoru knjižnice. PREDSTAVA DINO IN CAROBNI TONI bo naše najmlajše popeljala v novo pravljicno sezono. Otroci, vabljeni, da se nam pridružite v cetrtek, 2. oktobra 2025, ob 17. uri, v kulturnem domu v Šentvidu pri Sticni. PREDAVANJE O MACKAH bomo v knjižnici organizirali v cetrtek 9. oktobra 2025, ob 18. uri. Vstop je prost, vabljeni. PREDSTAVITEV KNJIGE NEZNANI JURCIC-MAGICNI ŽURNALIST av­torja Bernarda Nežmaha bo v cetr­tek, 16. oktobra 2025, ob 17. uri, v Srednji šoli Josipa Jurcica Ivancna Gorica. Spoznali boste novinarski lik Josipa Jurcica. Vljudno vabljeni na domoznanski vecer! DELAVNICA KAMIŠIBAJA – Naša knjižnica je poznana po odlicni kamišibajkarki, naši sodelavki Ma­ruši Pušnik. S svojim znanjem in delom se je uveljavila v domaci obcini in širše. Zelo dejavna je bila tudi to poletje, ko je nastopila na mednarodnem festivalu kamišiba­ja Beli delfin v Piranu, na festivalu Plavajoci grad na gradu Snežnik, na Festivalu pravljice pod zvoni­kom v Ljubljani, državnem festiva­lu kamišibaja, ki je tokrat potekal v evropski prestolnici kulture v Gorici, na Muljavi pa je razveselila udeležence seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Svoje znanje z veseljem deli naprej. Lani je naša knjižnica prvic organizirala delavnico kamišibaja, in ker je bil odziv zelo dober, letos ponovno vabimo vse, ki vas zanima namizno gledališce, da se prijavite in se na­ucite osnov kamišibaja. Delavnica bo potekala v obliki štirih srecanj (13. in 20. oktobra ter 3. in 10. no­vembra 2025, vsakic ob 17. uri), srecanja pa se bodo zakljucila s Fe­stivalom kamišibaja, ki bo potekal v soboto, 15. novembra 2025, ob 11. uri. Delavnica je primerna za starejše od 6 let, prijave zbiramo do 8. oktobra 2025 oz. do zasedbe prostih mest. BRALNA KLUBA ZA MLADE in OD­RASLE, ki delujeta v naši knjižnici, tudi v tej sezoni vabita, da se ude­ležite srecanj, na katerih se pogo­varjajo o knjigah in temah, ki jih obravnavajo izbrane knjige. Prvo srecanje bralnega kluba za mlade bo 15. oktobra 2025 ob 17.30, be­seda bo tekla o knjigi Nataše Konc Larenzutti: Jutri bom siten kot pes. Bralni klub za odrasle bo imel prvo srecanje v sredo, 29. oktobra 2025, ob 17. uri, govorili bodo o delu Krasni novi svet angleškega pisca Aldousa Huxleya. POMEN IN VPLIV DRUŽINSKEGA BRANJA: predavanje za starše z zasl. prof. dr. Ljubico Marjano­vic Umek bo v sredo, 22. oktobra 2025, ob 17.30 v Knjižnici Ivancna Gorica. Predavateljica poudarja: “Kakovostno skupno branje krepi miselni razvoj, domišljijo, empa­tijo ter razumevanje sebe in dru­gih”. Pridite in prisluhnite izkušeni predavateljici, ki uspešno združuje teorijo in prakso. Toplo vabljeni! PRIPOVEDOVALSKI VECER naša knjižnica organizira tudi v tem letu, potekal bo v cetrtek, 23. ok­tobra 2025, ob 18. uri, v Domu kulture Šentvid pri Sticni. Vabljeni! POGOVORNI VECER Z DESO MUCK se obeta v cetrtek, 6. no­vembra 2025, ob 18. uri, v kul­turnem domu Šentvid pri Sticni. Vabljeni otroci, mladi in odrasli, vstop bo prost! Likovna šola v Hiši Jakoš – pod vodstvom umetnice Damijane Bijek Hiša Jakoš bo tudi v šolskem letu 2025/26 spet odprla vrata ustvarjalnosti, barvam in domi­šljiji. Pod vodstvom umetnice Damijane Bijek bo likovna šola povezala predšolske otroke, osnovnošolce in odrasle, ki jih druži veselje do slikanja in razi­skovanja umetniškega izraza. Mala likovna šola (za predšol­ske otroke, od 5. leta dalje) Vsak torek od 16.30 do 17.00. Najmlajši bodo na igriv nacin vstopali v svet barv in oblik. Ucili se bodo osnov risanja in slikanja, ustvarjali motive iz narave, pra­znikov in vsakdanjih predmetov, v drugem delu leta pa bodo s copici oživili junake iz pravljic. Zakljucek bo prava mala slavnost – razstava del v Hiši Jakoš. Likovna šola za osnovnošolce Vsak torek: od 17. do 18. ure za 1.–4. razred, od 18.00 do 19.30 za višje razrede. Otroci bodo letos vstopili v svet barv in domišljije na poseben nacin. Skupaj z Damijano Bijek bodo spoznavali, kako lahko en sam motiv zaživi povsem druga­ce – mehko kot pri impresioni­stih, igrivo kot v stripu ali drzno kot v sodobni umetnosti. Ucili se bodo gledati s »slikarski­mi ocmi«: kako ujeti vsakdanji predmet, narisati gibanje in iz­raziti custva z barvami. Nastajale bodo risbe, slike, kolaži in tudi skupinska dela, kjer bo pomem­ben timski duh. Na koncu šol­skega leta bodo mladi ustvarjalci ponosno predstavili svoja dela na razstavi v Hiši Jakoš. Likovna šola za odrasle Vsak ponedeljek od 20.00 do 21.30. Program je namenjen tako zace­tnikom kot tistim z vec izkušnja­mi. Udeleženci bodo spoznavali slikarske osnove, se preizkušali v razlicnih tehnikah in ustvarjali motive iz narave ter urbane­ga okolja. Posebnost programa je osebni pristop – vsak bo ob mentorstvu Damijane Bijek raz-la na razstavah, ki bodo dokaz, vijal svoj lasten slog in izraz. kako bogata je ustvarjalnost, ka-Likovna šola v Hiši Jakoš tako ni dar jo delimo. le prostor ucenja, ampak tudi Vec informacij in prijave: prostor druženja, raziskovanja in hisa.jakos@gmail.com osebne rasti. Ob koncu leta bodo dela vseh udeležencev zasija-Damijana Bijek Šport Teniški klub TALENT ima državnega prvaka do 12 let posamezno in v dvojicah Clanska ekipa SVIŠ-a v peto zaporedno sezono med elito V zacetku junija 2025 je na teniških igrišcih v Kopru potekalo državno prvenstvo do 12 let. Državni prvak je postal Vid Pušlar, njegov brat Anže Pušlar pa je osvojil 3.-4. mesto. Odlicne rezultate sta osvojila tudi v konku­renci dvojic, kjer je Vid skupaj z Alexsandrom E. postal državni prvak, Anže pa je s prijateljem Nikom osvojil odlicno 3.-4. mesto. Ceprav Vid in Anže vecino trenin­gov opravita v Ljubljani pri Tenis klubu Olimpija, kjer imata boljše pogoje za treninge, smo na njiju neizmer­no ponosni, saj sta svojo teniško pot zacela v Teniškem klubu TALENT. Pri nas se je tenis igralo celotne pocitnice. Tecaje za otroke in odrasle smo zaradi neprijetne situacije z igri­šci morali izvajati v Višnji Gori. Letos smo izvedli tudi vec terminov teniškega pocitniškega varstva za otro­ke. Dan smo zaceli z ogrevanjem in teniško kondicijo, nadaljevali z ucenjem teniške tehnike in taktike in dan zakljucili s teniškimi igrami in igro na tocke. No, seveda smo vmes tudi malicali in pocivali v senci. Deževne dni smo preživeli v igralnici ŠAMPIJONCKI (Stantetova 25, Ivancna Gorica), kjer smo si ogledali nekaj teniških po­snetkov in se pogovorili o teniški taktiki, naredili smo kondicijo in na koncu razteg, vmes pa pekli kokice, igra­li družabne igre, se veliko smejali, predvsem pa uživali. Sedaj že nacrtujemo treninge za novo sezono in vas va­bimo k vpisu otrok v tenis šolo. Vse informacije najde­te na našem FB profilu (Teniški klub TALENT) ali www. sampijoncki.si. Ekipa Teniškega kluba TALENT Uršula Cernelc z odlicnimi atletskimi dosežki vse bolj opozarja nase Mlada, 20-letna ivanška atletinja Uršula Cernelc, ki trenira v Atlet­skem klubu ŽAK Ljubljana je letos dosegla nekaj odmevnih rezultatov, ki nakazujejo, da bi se lahko razvila v vrhunsko atletinjo. Zelo odmeven je bil njen nastop za slovensko clansko reprezentanco, ki se je v Mariboru na evropskem ekipnem prvenstvu druge divizije borila za prvi dve mesti, ki sta vodili v elitno divizijo najboljših evropskih reprezentanc v atletiki. Slovenski reprezentanci je to na koncu tudi uspelo in za zgodovinski uspeh ima zasluge tudi Uršula, ki je v teku na 400 metrov z ovirami naši ekipi prinesla zelo pomembne 4 tocke. se je Uršula že letos v teku na 400 Grciji, kjer je s kolegicami iz repre-Uršula je s svojim nastopom opra-metrov z ovirami sposobna spustiti zentance v štafetnem teku 4x400 vila odlicno, saj je s casom 58,79 za pod mejo 58 sekund. Uršula ima že metrov osvojila 1. mesto. vec kot pol sekunde popravila svoj kar nekaj izkušenj z velikih tekmo-Uršuli, ki poleg napornega športne­osebni rekord. Z nastopom je bila vanj, saj je že nastopila na dveh sve-ga udejstvovanja pridno študira fizi­zelo zadovoljna, saj pravi, da ji je ta tovnih prvenstvih do 18 in 20 let. oterapijo, želimo, da se ji uresnicijo rezultat dal še vecjo motivacijo za Ni pa bila letos odlicna le v Mari-tudi želje po nastopih na najvecjih delo in za nastop na EP do 23 let. boru, saj je med drugim postala clanskih atletskih tekmovanjih, na Uršulo trenutno trenira naš nekda-tudi državna prvakinja pri mlajših kar bi bili zelo ponosni tudi mnogi nji zelo uspešni tekac in nekdanji clanicah prav tako na 400 metrov prebivalci naše obcine! slovenski rekorder v teku na 400 z ovirami. Izvrstna je bila tudi na metrov Matija Šestak. Ta pravi, da clanskem balkanskem prvenstvu v Simon Bregar Rokometaši RK SVIŠ Cugelj okna Ivancna Gorica so vstopili že v peto zaporedno prvoligaško sezono, kar je dokaz kontinuitete in uspešne­ga dela v vseh klubskih strukturah. Klub ostaja zvest svoji strategiji – z doma vzgojenim kadrom, jasnimi cilji in mocno lokalno pripadnostjo. Ekipo so pred sezono okrepili vratar Luka Zupancic in krožni napada­lec Urban Starc (oba iz RK Misteral Krško), povratnik v domaci dres je krožni napadalec Benjamin Cirar (MRK Krka Novo mesto), vrnil pa se je tudi zunanji igralec Nal Roš Omahen. Po poškodbi kolena je na parket znova stopil domaci up Simon Vidmar, priložnost pa dobiva tudi nova generacija mladih igralcev, med njimi reprezentanti Mai Miklavcic, Tjaš Erculj in Luka Gale. Sezona 2025/26 se je za Ivancane zacela z zahtevnim razporedom. V 1. krogu so gostili državnega prvaka Celje Pivovarno Laško, v 2. krogu so proti Gorenju Velenju prišli do remija in osvojili prvo tocko, v 3. krogu pa so se pomerili še z Ribnico. Po treh tekmah imajo na racunu 1 tocko. Ob ligaških nastopih je ekipa v tem tednu odigrala tudi pokalno sreca­nje proti ŠRD Škofljica. V nadaljevanju sledi trojcek zaporednih domacih tekem v dvorani OŠ Sticna: • sobota, 27. septembra, ob 19.00 – MRK Krka Novo mesto, • sreda, 1. oktobra, ob 19.00 – RK Frankstahl Radovljica, • nedelja, 5. oktobra, ob 18.00 – RD Škofja Loka. Dominik Pekec Podpri domace rokometaše – sezonska vstopnica za nepozabno sezono! V Ivancni Gorici bo tudi v sezoni 2025/26 vroce – naši rokometaši bodo že peto leto zapored nastopali v prvoligaški drušcini! Caka nas vsaj 15 domacih tekem, polnih adrenalina, borbenosti in srcnosti, kakršno pre­more le ekipa SVIŠ-a. Letos pa bo obisk tekem še posebej atraktiven – poleg rokometnih spektaklov pripravljamo dodatne animacije za navijace, pester spre­mljevalni program, ter poskrbeli bomo tudi za hrano in pijaco, da bo vsak obisk dvorane OŠ Sticna pravo športno doživetje. Cena sezonske vstopnice: 90 EUR Ob nakupu prejmete še: • navijaški pulover ERIMA • navijaško majico ERIMA Skupna realna vrednost paketa (15 tekem + pulover + majica) znaša kar okoli 150 EUR, zato je nakup sezonske vstopnice vec kot izplacljiv. Poleg prihranka pa boste s tem izrazili tudi podporo domacim rokometašem, ki brez vas – navijacev – ne bi zmogli pisati te zgodbe. Vstopnice bodo na voljo na vseh domacih tekmah. Postanite del prvoligaškega utripa, podprite domace fan­te in zagotovite svoje mesto v športni dvorani OŠ Sticna! Strelka Lana Kužnik srebrna na olimpijskem festivalu evropske mladine Olimpijski festival evropske mladine je naj-štirih disciplinah. Skupaj z Maksimilijanom strani zadovoljna, saj je dala od sebe vse, vecji vecpanožni športni dogodek, ki je na-Žaricem je Sloveniji priborila srebrno me-kar je zmogla. Lana, sicer dijakinja Srednje menjen mladim športnicam in športnikom daljo v disciplini mešanih parov z zracno šole Josipa Jurcica Ivancna Gorica in cla­med 14. in 18. letom starosti. Letos je med puško na 10 metrov. V finale sta se uvrstila nica Strelskega društva Grosuplje, je bila 20. in 26. julijem potekal v makedonskem z odlicnim streljanjem v prvem in drugem odlicna tudi v posamicni konkurenci, kjer Skopju. Slovenijo je zastopalo 118 mladih krogu kvalifikacij, v izjemno napetem fina-je v streljanju prav tako na 10 metrov osvo­športnic in športnikov, ki so tekmovali v lu pa je bila od njiju za las boljša dvojica iz jila 10. mesto. Iskrene cestitke! 14 športnih panogah. Med clani slovenske Srbije. Naslednji poletni Olimpijski festival evrop­reprezentance je bila tudi naša obcanka Kljub izvrstnemu rezultatu je bila Lana ta-ske mladine bo leta 2027 gostil italijanski Lana Kužnik iz Ivancne Gorice, ki je seveda koj po tekmovanju nekoliko razocarana, saj Lignano. nastopila v strelstvu. Lana je tekmovala v je bila zlata medalja zelo blizu, a po drugi Simon Bregar Šport Luka, Eva in Izza na ekipnem prvenstvu Slovenije za U12 in U14 Na Ptuju je 7. 6. 2025 potekalo eki­pno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U14 in U12. Tekmova­nje, kjer smo bili resnicno ekipa, ki je dihala v eno srce. Do zadnje di­scipline nismo vedeli, kdo bo ekipni zmagovalec v kategoriji U14 (letnik 2012 in 2013) in U12 (letnik 2014 in 2015). V kategoriji U14 je pri fan­tih nastopilo 19 klubov pri dekletih U14 21 klubov in v kategoriji U12 pri fantih 16 klubov, pri dekletih U12 20 klubov. Rezultati, ki so jih dekleta kot fantje nizali, je bila prava paša za oci. De­kleta U14 so zbrala 5854 tock, kar je ekipno pomenilo 9. mesto, fantje U14 so zbrali 5039 tock in osvojili 4. mesto. Dekleta U12 so med 20 eki­pami osvojile 5. mesto s 3413 tock, fantje U12 je med 16 ekipami osvo­jil 7. mesto s 1736 tockami. Ekipa fantov U12: Luka Mahnic, ki prihaja iz Ivancne Gorice, je nasto­pil sam v štirih disciplinah in osvojil dvakrat 2. mesto v skoku v daljino in 200 m ter dvakrat 3. mesto v sko­ku v višino in 60 m. Ekipa deklet U12: Eva Bivic, ki pri­ledin Mevc suvanje krogle in 200 m, Mrk Pate daljina, višina in 1000 m, Lars Lovšin Pucer 60 m in vortex, Gal Kamin višina, 4x100 m: Dejano­vic, Celedin Mevc, Pate in Lovšin Pucer, 4x200m: Kamin, Dejanovic, Lovšin Pucer, Celedin Mevc. Ekipa deklet U14: Tija Mrvar je nastopila v suvanju krogle in metu vortexa, Hana Uranic je nastopila v skoku v daljino, Hanna Kovac je na­stopila v hitri hoji, skoku v daljino, skok v višino in 1000 m, Zala Maj-hen je nastopila na 200 m ovire in 60 m ovire, Inaja Coralic je nastopi­la na 60 m in 200 m, Lina Lukancic je nastopila na 60 m in 200 m, šta­feta 4x100m je tekla v postavi Co­ralic, Majhen, Uranic in Lukancic, štafeta 4x200m v postavi Lukancic, Coralic, Majhen in Mrvar. Vsem mladim športnikom iskreno cestitamo in jim želimo veliko uspe­hov v prihodnje. Špela Bizjak ATLETSKA ŠOLA TEKA ŠPELA ZA ŠOLSKO LETO 2025/2026 V naši atletski šoli se otroci skozi šolsko leto postopoma ucijo vseh potrebnih korakov do popolnega atletskega koraka. Od prilagajanja na atletsko stezo, ucenja osnovnih in nadaljevalnih tehnik teka, skokov, metov, do vse bolj pomembnega tekmovalnega naboja. Strokovni kolektiv atletskega kluba Špela vodijo trenerji, ucitelji in vaditelji atletike z vecletnimi atletskimi in pedagoškimi izkušnjami, ki prisluhnejo potrebam posameznika in skrbijo za celovit razvoj otroka. Atletika je zdrav šport, saj krepi vse vecje sisteme v telesu in se otrok z njim celostno razvija. Z vpisom otroka v atletsko šolo boste otroku omogocili, da se bo v življenju v KRALJICI ŠPORTA pocutil varno in sprošceno. Pripravili smo urnik atletske šole za sezono 2025/2026 (www.atletskiklubspela.si),ki bo ob ponedeljkih in sre­dah od 15.00 do 16.00. Atletske korake vodimo od vrtca in nadaljujemo vse do clanov. Juhej! Z atletsko šolo smo zaceli 1. septembra 2025. Vpišete se lahko po telefonu ali pa pošljete prijavnico po elek­tronski pošti, da si zagotovite mesto v skupini. Vpis v atletsko šolo bo potekal v mesecu septembru ob pone­deljkih in sredah, ob 15.00, v Športnem parku Ivancna Gorica ali po telefonu (041 604 185) ali preko maila akspela@siol.net. Trajal bo do zapolnitve mest v skupinah. Vabljeni v dobro družbo. haja iz Ivancne Gorice, je osvojila 2. mesto v hitri hoji in 3. mesto na 200 m, nastopila je še v metu vortexa, Izza Pistotnik, prav tako prihaja iz Ivancne Gorice, je nastopila v teku na 60 m, Ema Kralj je nastopila v suvanju krogle, skok v višino in vor­tex, Maxime Mardetko je nastopila na 60 m, 200 m in skoku v daljino, Tinkara Ficko je nastopila na 60 m in 200 m, Tia Žnidaršic je nastopila na 60 m, skoku v daljino in tek na 600 m, štafete 4x200m so v postavi tekle Mardetko, Ficko, Bivic in Žni­daršic ter pometle s konkurenco in se veselile 1. mesta. Ekipa fantov U14: Oskar Dejanovic 200 m ovire in 60 m ovire, Aljaž Ce­ 14. mednarodni turnir Ivancna Gorica 2025 ponovno navdušil V Ivancni Gorici je konec avgusta potekal že 14. mednarodni roko­metni turnir, ki je znova dokazal, da obcina sodi med prave rokometne centre v Sloveniji. V treh dneh se je na parketu športne dvorane OŠ Sticna pomerilo kar 36 ekip iz Slo­venije in tujine, dogajanje pa je v celotnem vikendu spremljalo okoli 2.000 obiskovalcev. Turnir, ki ga organizira RK SVIŠ Cu­gelj okna Ivancna Gorica, velja za enega najvecjih rokometnih dogod­kov v tem delu Slovenije. Ponuja pravo športno doživetje – od na­petih dvobojev clanov do veselja in energije mladih selekcij, ki s svojo igro kažejo prihodnost slovenskega rokometa. Clanski turnir Med clani so najvec pokazali roko­metaši RK Slovenj Gradec, ki so si priigrali koncno prvo mesto. Drugo mesto je osvojil avstrijski SC Fer­lach, tretje MRK Krka Novo mesto, domaci SVIŠ pa je tokrat turnir skle­nil na cetrtem mestu. Koncni vrstni red: 1. RK Slovenj Gradec 2. SC Ferlach (Avstrija) 3. MRK Krka Novo mesto 4. RK SVIŠ Cugelj okna Ivanc­na Gorica Mlajše selekcije Turnir je bil poseben tudi zaradi bo­gatega programa mlajših kategorij, ki so navdušile s številnimi zanimi­vimi obracuni: • M17 (kadeti): 1. mesto RK Do­bova, 2. RK Frankstahl Radovlji­ca, 3. MRK Ljubljana. • M15 (starejši decki): 1. mesto RK Trimo Trebnje 1, 2. RK Meta-lac Zagreb (Hrvaška), 3. RK Do­bova. • M13 (mlajši decki): pravi pra­znik domacega rokometa – zmaga je ostala v Ivancni Gorici, kjer je prvo mesto osvojila ekipa RK SVIŠ Cugelj okna Ivancna Go­rica 2, drugo pa RK SVIŠ Cugelj okna Ivancna Gorica 1. Tretje mesto je pripadlo RK Frankstahl Radovljica 1. Zahvala podpornikom Turnir ne bi bil mogoc brez pomoci številnih podpornikov, ki so znova dokazali, da rokomet v Ivancni Go­rici uživa mocno podporo. Iskrena zahvala gre podjetjem AC Trobec, d. o. o., ELTIM, d. o. o., Center Deset­ka, Pohištvo Iskra, d. o. o., Zavaro­valnica Triglav, Obcina Ivancna Go­rica, Gomilar, SIT steklarstvo, AMC Kocjancic, Kovinarstvo Robert Pavc, Avtotek Kavšek in DIHTA. Športna dvorana je bila tako tudi letos polna dobre energije, dru­ženja in tekmovalnega duha. Or­ganizatorji že z veseljem zrejo v prihodnost in obljubljajo, da bo jubilejni 15. turnir prihodnje leto še bolj atraktiven. Dominik Pekec Šport 21. Krevsov tek in pohod 2025 je bil zadetek v polno! Turisticno društvo Polževo je v so­boto, 13. septembra 2025, organi­ziralo 21. Krevsov tek in pohod po Polževski planoti. Udeležilo se ga je blizu 165 tekacev in pohodnikov vseh generacij, od najmlajših pet­letnikov do 89-letne pohodnice in 92-letnega pohodnika. Prišli so od vsepovsod, celo iz tujine. Najšte­vilcnejši pa so bili otroci podružnic­ne šole Višnja Gora, ki spada pod osnovno šolo Sticna. Tekaci in pohodniki se vedno radi udeležujejo Krevsovega teka zaradi odlicne organizacije, lepo speljanih tekaških prog in cudovite narave. Organizacija take prireditve je zah­tevna, a brez prizadevnih clanic in clanov TD Polževo, veliko prosto­voljnega dela ter odlicnega vode­nja predsednika Miloša Šušteršica, legende vseh Krevsovih tekov, tako zahtevnega dogodka ne bi mogli izvesti. Na pomoc že tradicionalno vedno priskocijo tudi nepogrešljivi gasilci PGD Kriška vas in posame­zni clani Turisticnega društva Višnja Gora. Krevsovi teki in pohodi sodijo med najpomembnejše dejavnosti Turi­sticnega društva Polževo. So dokaz solidarnosti in sodelovanja med ljudmi, vzdržljivosti in spodbujanja zdravega nacina življenja. S teki se tudi klanjamo spominu na doma­cina iz Višnje Gore Iveta Krevsa, državnega rekorderja na srednjih in dolgih progah, zmagovalca na številnih tekaških tekmovanjih po Evropi v tridesetih letih prejšnjega stoletja in olimpionika leta 1936. Udeležence je najprej pozdravil predsednik Športne unije Slovenije Janez Sodržnik in vsem tekmoval­kam in tekmovalcem zaželel uspe­šen tek. Udeležence je pozdravil tudi župan obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad. Krevsov tek je ena najvecjih prireditev v obcini Ivan­cana Gorica, je povedal in pohvalil organizatorja, ki že 21 let vztraja pri organizaciji tega pomembnega dogodka. Poudaril je, da so Krevso­vi teki in pohodi naložba za priho­dnost, za zdravje, za dobro pocutje in povezovanje med ljudmi, zato se zavzema, da bi društvo, s svojim zgledom in delom, vztrajalo še na­prej, v dobro nas vseh. Za vsak tek se je potrebno tudi pri­merno pripraviti za kar je poskrbela Andreja Lapanje, ki je mladim na­zorno razložila in pokazala, da je ogrevanje zelo pomembno, saj so tako mišice bolj prožne, korak laž­ji in zmanjša se možnost poškodb. Posebej prisrcno je župan nagovo­ril tudi najmlajše. Položil jim je na srce, kako sta šport in rekreacija pomembna za zdrav duh v zdravem telesu. Pohvalil jih je, ker so zbrali pogum in se prijavili za tekmova­nje, v katerem so se prav vsi izkazali kot zmagovalci. Najhitrejšim trem deklicam in deckom, v skupinah na 300 in 800 metrov, je tudi cestital in jim obesil medalje okoli vratu. Ja, na Polževski planoti je bilo v so­boto živahno in lepo! Tekmovalci so bili razvršceni v 21 kategorij, zado­voljni in veseli darilc, z bonom za okusen golaž in pijaco; predsednica TD Višnja Gora Marjeta Lovric Si­moniti je prireditev odlicno vodila; medicinski sestri ZD Ivancna Gorica sta bedeli nad dobrim pocutjem tekmovalcev, zadovoljni, da ni bilo nobenih poškodb; radio Zeleni val nas je razveseljeval in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Profesio­nalno elektronsko merjenje rezul­tatov je opravil Protime.si iz Mari­bora. Dobitnice in dobitniki me­dalj in pokalov 21. Krevso­vega teka 2025 so: Otroški tek na 300 metrov (letnik 2019 in mlajši) Decki: 1. Maks Kljucevšek, OŠ PŠ Višnja Gora, 2. Mars Mileta, Višnja Gora, 3. Ivan Šinkovec, OŠ PŠ Mu­ljava Deklice: 1. Kaja Zabukovec, PGD Kriška vas, 2. Neli Markovic, PGD Kriška vas, 3. Lara Grcman, Vrtec Sticna Otroški tek na 800 metrov (2013­2018) Decki: 1. Tarik Korelc, 2. Leon Klju­cevšek, OŠ PŠ Višnja Gora, 3. Vidic Mužan, OŠ Brinje Deklice: 1. Neža Perko, OŠ Zagra­dec, Iva Zajec, OŠ Sticna, 3. Lucija Jeras, OŠ Sticna Rekreativni tek na 4,4 kilometra (2012 in starejši) Fantje: 1. Miloš Klindo, AK Prnjavor BiH, 2. Lovro Virant, PGD Kriška vas, Tobija Kljucevšek, OŠ PŠ Višnja Gora Dekleta: 1. Zoya Švarc, 2. Sofija Je­ras Zalla, OŠ Sticna, 3. Iza Virant, PGD Kriška vas Krevsov tek na 11 kilometrov Moški: 1. Lojze Tomažic, TK Šmar­nogorska naveza, 2. Marko Bitenc, ECCESIA, 3. David Lipaj, Log – Šen­tjernejŽenske: 1. Kalina Mihelic, SŠ Josi-pa Jurcica, 2. Ana Smrke, SŠ Josipa Jurcica, 3. Tinkara Langus, SŠ Josipa Jurcica Vsi rezultati so objavljeni na sple­tnih straneh TD Polževo in Protime. si – 21. Krevsov tek. Sponzorji in donatorji 21. Krevso­vega teka 2025, brez vas ne bi šlo. Prisrcna hvala! Amset Macedoni, Baihu d. o. o., BCA Ljubljana, Borut Kraigher, BTC, Don Don, Ecoplin, Expro Geodetske meri­tve d. o. o., Foto Travnik, GH Holding, GST Jelenov Rog, GST Kmecki Hram, GST Obršcak, Slikar Janez Kastelic, Kmecki Turizem Habjan, Kmetijstvo Snoj Smeberje, Koala Šport, Komunal­ne Gradnje, Magistrat International, Mestna Obcina Ljubljana, Kopališce Višnja Gora, Obcina Ivancna Gorica, OTZ Ivancna Gorica, Pan Jan, PGD Kri­ška vas, Punti, Radio Zeleni Val, Rekon d. o. o., Servis in trgovina ŽS Tekavcic, Shu-Ling Lin, Solna soba Morje, Sum-mus, Športni klub Polževo, trgovina in mesarija Maver, Univerzal – Peskokop Malo Hudo, Veto Group, Vucko d. o. o., Zavarovalnica Generali, Zavaroval­nica Triglav, Zavod Prijetno Domace, ZD Ivancna Gorica, ZD Ivancna Gori­ca Center Zdravja, Zlatarstvo Tadina, Würth Slovenija, Zelišcarstvo in cebe­larstvo Božo. Zvezdana Marija Kompara, TD Polževo Poletne igre tekvondoja kluba Kang V nedeljo, 8. 6. 2025, smo organizirali poletne igre tekvondoja na atletskem stadionu v Ivancni Gorici. Podelili smo tudi priznanja našim najboljšim športnikom, ki so bili prisotni. IVANCNA GORICA Igre, ki so v našem klubu že tradi-so padli na tla. Nadaljevali smo s ki je pomagala pri organizaciji.« je ŠENTVID PRI STICNIAcionalne, se udeleži vsako leto vec poligonom, ki je bil vrhunec našega na koncu dejal Tomaž Zakrajšek. ŠMARTNO PRI LITIJIALITIJA / HOTIC clanov, njihovih staršev in prijate-druženja. Odgovorna za poligon sta Smo že v septembru, ko ponovno VELIKI GABER ljev. Prav prijetno smo se pozabava-bila Vid Miloševic in Gabrijel Crni-vpisujemo nove clane. Vec informa­ VIŠNJA GORAAli in družili. Za žar je poskrbel Lovro la. Vsi udeleženci poligona so dobili cij dobite na GSM 041 589 476 ali ZAGRADECA za dostop do vpisnice, skenirajte STICNA Ulcej. Stela Svetlik, Lana Kastelec in medalje za uspeh. spletni strani www.kang.si VABI KAVPISUA QR kodo spodaj. Renata Mavric so v gozdu pripra-Na koncu smo imeli še tekmovanje Športni klub V.I.P. Ivancna Gorica, sekcija atletika, vabi k vpisu novih clanov. vili skriti zaklad za naše najmlajše. v borbah. Postavili smo ring in pri-Darja Podpecnik Vadbe potekajo neprekinjeno skozi vse leto, tudi med pocitnicami. Najprej so jih v gozd popeljale s pravili elektronske šcitnike. Za ele­ Prvi mesec je brezplacen, nato od 30 €/mesec dalje. smerokazi, ki so jih vodili vse bliž-ktroniko je bil zadolžen Filip Zupan­ Ob paketu 3x tedensko imajo atleti brezplacen vstop v fitnes V.I.P.. je skritega zaklada. Seveda je bilo cic, sodniško delo je opravil Borislav Starši imajo v casu otrokovega treninga prav tako brezplacen vstop v fitnes. potrebno opraviti na smerokazu Miloševic, za prijave in tekoc potek Treningi potekajo do 4x tedensko – trenutno na Športnem parku Ivancna Gorica, konec zapisane naloge. Ko so naši malcki sta skrbela Vid Miloševic in Gabrijel septembra pa se bomo preselili v šolske telovadnice v vecih obcinah. prišli do zadnje tocke, jih je prica-Crnila. Naši trenerji poucujejo vse atletske discipline in ima izkušnjo bogate izkušnje. Atletika je kal zaklad v obliki dveh pinjat, ki »Zelo sem vesel, da smo spet orga-podlaga za vse športe, saj razvija motoriko, organiziranost, samodisciplino in vztrajnost. so ju zlahka odkrili. Pinjati smo na nizirali tak dogodek. Vesel sem, da Kljub temu, da delujemo še ne dve leti, se lahko pohvalimo z vrsto državnih prvakov, ekipnim uspehom deklet in fantov U18 (5. in 6. mesto), ekipnim uspehom nogometnem igrišcu obesili, ju s te-so nas prišli obiskat tudi stari clani, deklet U16 (8. mesto) ter podprvakom v mnogoboju.kvondo udarci razbili in bomboncki ki niso vec aktivni. Hvala celi ekipi, Trenutno imamo kar štiri atlete s statusom mladinskega razreda. Vabljeni k vpisu od 3. razreda OŠ dalje. Mlajši pa vabljeni v AK LEV https://www.facebook.com/atletskiklub.lev Šport Streetball Dob 2025 – športna trma in vztrajnost mocnejša od dežja! Tudi letošnji medvaški turnir Stre­etball Dob 2025, ki ga že tradici­onalno pripravlja športna sekcija KŠD Dob, je zaznamovalo muhasto vreme. Kot že vsa prejšnja leta nas je tudi letos spremljal dež, ceprav smo dogodek namenoma prestavili na zadnjo soboto v avgustu, 30. 8. 2025, v upanju na sonce in suha igrišca. Priprave na turnir so trajale vec kot tri mesece. Prijavljenih je bilo 12 ekip, a jutro tekmovalnega dne nam je postreglo s sivimi oblaki in vremensko negotovostjo. Organi­zatorji smo bili skozi celo dopoldne na dan dogodka spet v negotovosti, a smo se na koncu le odlocili, da turnirja tokrat ne prestavljamo. Na igrišce je stopilo devet ekip: Škoflje, Babja dolina, Dob, Breg pri Dobu, Zagorica, Hrastov dol, Ivancna Go­rica, AIR Fotri in Mandrga. Tekmovanje se je zacelo v suhem vremenu, a ravno pred koncnico – Final Four – se je ulilo kot iz ška­fa. Tekmovanje smo prekinili, a so igralci še z vecjo zavzetostjo želeli igro nadaljevati. Borbenost, vztraj­nost in ekipni duh so prevladali nad razmocenim igrišcem. V dežju so se odvile tudi spremljevalne di­scipline: met trojk ter tekmovanje najmlajših v vodenju žoge in metu na koš. Najmlajši so tekmovali v dveh sta­rostnih skupinah (6–9 let ter 9–12 let). Najboljši trije v vsaki disciplini so prejeli medalje in sladke nagra-dlo ekipi AIR Fotri, pokal za prvo tako tekmovalci kot organizatorji de. mesto pa je osvojila ekipa Ivancna dokazali, da se z vztrajnostjo dose-Najboljši trije v metu za tri tocke in Gorica. Lanska zmagovalna ekipa že marsikaj. v glavni disciplini – streetball – pa Sinja Transport – Mandrga je leto-Športna sekcija KŠD Dob se iskre­so prejeli pokale. šnji zmagovalni ekipi predala tudi no zahvaljuje vsem tekmovalcem, Letos je bila okrepljena ekipa Babje prehodni pokal. sponzorjem, navijacem in prosto­doline premocna za ostale ekipe v Ceprav je bila igra zaradi dežja in voljcem, ki so pomagali pri pripravi krajevni skupnosti Dob. Z izjemno težkih razmer zahtevna, so ekipe turnirja. borbenostjo so osvojili tretje mesto navdušile z izjemno borbenostjo Za KŠD Dob na turnirju, drugo mesto je pripa-in športnim duhom. Tudi letos smo David Cebular Nova košarkarska sezona je pred vrati Poletje se pocasi poslavlja, košarka pa se z zunanjih igrišc seli v dvorane. Za Košarkarski klub Ivancna Go­ rica pa to pomeni, da se pricenja cas intenzivnih tre­ ningov in tekem, saj se v prvih jesenskih dneh price­ nja nova tekmovalna sezona, že osemnajsta sezona od ustanovitve kluba, pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Prvi del priprav na novo sezono so tako opravili na Športnem parku Ivancna Gorica, saj je lepo vreme omogocalo, da so prepotrebno fizic­no kondicijo pridobili s tekom, vajami za moc in vzdržljivost. Pod stro­kovnim vodstvom naših trenerjev so fantje opravili kopico kakovostnih treningov, s septembrom pa zavzeto delo nadaljujejo v dvorani. V sezoni 2025/2026 tekmujemo pod okriljem Košarkarske zveze Slove­nije s sedmimi selekcijami: U10, U12, U14, U16, U18, U20 in clani. S tekmovanji oziroma kvalifikacijami za prvo ligo so v mesecu septembru že zacele ekipe U14, U18 in U20. Ligaški del tekmovanj se zacne v mese­cu oktobru za vse selekcije, razen za U12 in U10, ki pricnejo s tekmami v mesecu decembru. Vabljeni k vpisu v Košarkarski klub Ivancna Gorica Vse, ki vas zanima ukvarjanje s športom, predvsem pa s košarko, va­bimo, da se vpišete v šolo košarke. Šola košarke je namenjena vsem otrokom, ki želijo aktivno preživljati prosti cas, obenem pa se zabavati ob igranju najboljšega ekipnega športa, kjer se poleg fizicnih in miselnih sposobnosti razvija tudi cut za timsko delo. Prijavite se lahko po telefonu pri naših trenerjih, kjer boste dobili tudi vse dodatne napotke. Lahko se prijavite tudi s poslanim elektronskim sporocilom na info@kkivancna.si. Dodatne informacije o vpisu in pri­javnico pa lahko najdete tudi na spletni strani www.kkivancna.si, kjer si lahko natisnete prijavnico in jo izpolnjeno prinesete na trening. Vse novice in ostale informacije pa lahko najdete tudi na naših Facebook in Instagram profilih. Termini vadbe za OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Sticni za starost od 7 do 10 let (U10) so v torek in cetrtek od 16.00 do 17.00, za starost od 10 do 12 let (U12) je v sredo in petek od 16.00 do 17.00. Vadba šole košarke na OŠ Sticna je v torek od 14.30 do 15.30, na PŠ Višnja Gora pa v ponede­ljek od 14.15 do 15.00. Ker smo v Sticni in Višnji Gori uspeli pridobiti le en termin, se drugi termin v tednu koristi v cetrtek na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Sticni. Šola košarke na OŠ Zagradec se izvaja v ponedeljek od 15.30 do 16.30 in v sredo od 18.30 do 19.30. Termini treningov vseh selekcij so objavljeni na spletni strani www.kkivanca.si. Velike sanje se zacnejo na šolskem igrišcu – pridi in naredi prvi korak! Simon Kastelic, Košarkarski klub Ivancna Gorica OBCINSKA FUTSAL LIGA FC Ivancna Gorica gre proti novemu naslovu obcinskega prvaka Zacel se je jesenski del letošnje futsal lige, ki se bo 3. oktobra zakljucila v Hrastovem Dolu. Po lanskem »polomu«, ko so v drugem delu igrali celo v 2. ligi, so igralci ekipe FC Ivancna Gorica letos pokazali, da še niso pozabili igratinogometa. Štiri kroge pred koncem imajo pet tock prednosti pred ekipo MSU team in so prvi kandidati za ponov­no osvojitev obcinskega naslova. Edini, ki bi jim realno to lahko preprecili so predlanski prvaki-ekipa MSU team. Odlicno igra ekipa HD City iz Hrastovega Dola, ki trenutno zaseda 3. mesto. Lanske prvake-ekipo Fiziokinn, ki letos v 2. delu presenetljivo igra v 2. ligi pa caka kar nekaj dela, da tam osvojijo 1. mesto. Trenutno so s tekmo vec pred njimi neugodni Krcani – ŠDM Krka, ki so tudi resni kandidati za 1. mesto. Zadnjemu mestu v 2. ligi se bosta poskušali ogniti ekipi Raja Višnja Gora in Glorija bar. Na lestvici strelcev trenutno prepricljivo vodi Kristijan Což (FC Iv. Gorica) s 26 zadetki, sledi mu lanski prvi strelec Gašper Kastelic (HD City) z 20-imi zadetki, na 3. mestu pa je Marko Peric (FC Iv. Gorica), ki je do sedaj dosegel 13 zadetkov. Trenutni vrstni red v 1. ligi: EKIPA O. T. ZM. REMI POR. GOL + GOL ­ RAZL. TOC. 1. FC IV. GORICA 11 9 1 1 62 22 + 40 28 2. MSU TEAM 11 7 2 2 53 17 + 36 23 3. HD CITY 11 6 2 3 39 21 + 18 20 4. AVTOSTORITVE SADAR-TURK 11 5 3 3 32 26 + 6 18 5. ŠD AMBRUS 11 5 2 4 36 30 + 6 17 6. ŠD ZAGRADEC 11 5 2 4 26 31 -5 17 2. liga: 1. ŠDM KRKA 11 6 0 5 31 19 + 12 18 2. FIZIOKINN 10 5 1 4 35 23 + 12 16 3. ŠENTVID 11 2 2 7 12 38 - 26 8 4. GLORIJA BAR* 11 1 1 9 16 63 - 47 3 5. RAJA VIŠNJA GORA 11 1 0 10 21 73 - 52 3 * Glorija bar je izgubila 1 tocko zaradi neodigrane tekme. Vec o ligi izveste na spletni strani www.zso.prijetnodomace.si ali v Facebookovi skupini, ki jo ureja Žiga Zajc. Simon Bregar in Žiga Zajc Šport Odkrij moc Sankukai Karateja Nisi tu, da bi obupal. Tu si, da bi zmagal. V življenju pride trenutek, ko se moraš vprašati. Ali bom obstal tam, kjer sem – ali bom naredil korak naprej? Telo ti govori, da ne zmoreš. Um pravi, da nimaš casa. Družba šepeta, da je prepozno. A globoko v sebi veš – to niso odgovori borca. Borec ne po­trebuje popolnega trenutka. Borec si trenutek ustvari. jeni razlicnim starostim in nivojem znanja – vsi novi clani so dobrodo­šli, ne glede na predhodno izkušnjo. Tudi letos smo se udeležili LETNE KARATE ŠOLE, ki je letos potekala že 47–krat in sicer pod vodstvom glavnega inštruktorja za Sankukai karate v Sloveniji Vlada PARADIŽNI­KA, mojstra karateja 5. DAN. Letos je aktivno preživljalo svoj dopust kar 470 karatistov, ter tudi mnogo staršev naših otrok, ki se prikljucili jutranji karate rekreaciji. Na vsa­ki letni karate šoli se udeleženci poglabljajo že osvojeno znanje in Ivancni Gorici • clanov od 18 let dalje -OŠ Stic­na v Ivancni Gorici • veteranov nad 40 let -OŠ Sticna v Ivancni Gorici Karate klub Ivancna Gorica ima 48 letne izkušnje na podrocju trenira­nja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehnic­nega mentorja Vladimirja Paradi­žnika – 5. dan. Vpis poteka prav te dni v telova­dnicah: OŠ Sticna, Cesta obcine Hirscha­id 1; Ivancna Gorica – torek in cetrtek ob 18.00 (osnovnošolci, mladinke, mladinci; clanice, cla­ni; veteranke, veterani) -OŠ Sticna, Cesta obcine Hir­schaid 1; Ivancna Gorica (cici­bani) -sredah ob 17.00 -OŠ Zagradec (cicibani in osnov­ nošolci) -torek ob 17.30 Dodatne informacije lahko poišcete na: https://www.sankukai-karate. info/ Jože Kastelic 2. DAN, trener SANKUKAI KARATEJA Prikaz zakljucnih demonstracij na LKŠ Ne rabiš biti mocan. Ne rabiš biti mlad. Ne rabiš biti popoln. Vse, kar potrebuješ, je ODLOCITEV. Da boš vstajal takrat, ko drugi ostanejo v postelji. Da boš treniral, ko drugi išcejo izgovore. Da boš šel naprej, ko ti notranji glas rece: »Ne zmo­reš.« Lenoba je vedno znotraj ne­zadovoljnega cloveka. A lenobo drost starih mojstrov. Ne uciš se le borilnih gibov, temvec skozi trening spoznavaš svoj osebni razvoj v vseh petih dimenzijah, ki vkljucuje fizic­ni, intelektualni, custveni, duhovni in tudi socialni nivo. Fizicni nivo razvijaš z gibanjem, negovanjem svojega telesa, intelektualni nivo z nadgrajevanjem svojega znanja, premaga disciplina.Tu ne išcemo izobraževanjem in njegovo aktivno seznanijo z novo metodo, tehniko, ­popolnih ljudi. Išcemo ljudi, ki si uporabo. Duhovni in custveni nivo principom ... Tako clovek iz takega drznejo postati boljši. Išcemo lju-gojiš tako, da okrepiš sposobnost dopusta pride fizicno in duševno di, ki imajo dovolj tega, da jih vle-zavestne uporabe notranje energije mocnejši. Prav na letnih karate ce nazaj. Ljudi, ki se ne izgovarjajo in hkrati poskrbiš za sprotno cišce-šolah spoznaš, da karate ni samo vec na druge, ki ne krivijo vec sveta, nje emocionalnih blokad, frustracij, šport, temvec kompletna metoda temvec pogledajo vase in naredijo negativnih izkušenj in vsega tistega, psihicnega in fizicnega ucenja clo­korak naprej. kar ti ne služi vec in kar ne potrebu-veka. To pa cloveku korist tako pri Sankukai je ustanovil mojster Yoshi-ješ vec za nadaljnjo rast. študiju, službi kot tudi v vsakda­nao Nanbu, ki je svoj novi stil for-Sankukai združuje trde in mehke njem življenju. malno predstavil leta 1971 po inten-elemente borilnih vešcin: moc, K vpisu vabimo vse, ki vas zanima zivnem raziskovanju in primerjavi s hitrost in agilnost kombinirano s ta precudovita vešcina, kjer ni sta­stiloma Shito-ryu in Shukokai ter tekocimi krožnimi gibi, izmiki, vse rostnih omejitev. Potreben je le vkljucil elemente iz aikida in juda. to se preliva v moc, ki jo vodi um. zaceten pogum, želja in veselje do Nanbu je inoviral tako imenovane Treningi potekajo v parih in spod-gibanja, kajti SANKUKAI KARATE Kaiten tehnike – krožne udarce, bujajo medsebojno sodelovanje od treningi so prilagojeni posamezni ki prehajajo skozi obrambne linije samih zacetkov. V procesu ucenja starostni kategoriji, so primerni za nasprotnika pod kotom 30–45°, ter se gradi zaupanje vase, disciplina moški in seveda tudi ženski del po­tenshin blokade namesto klasicne-in spoštovanje. Sankukai je idea-pulacije. ga blokiranja, tehniko za izmik, ki len tako za otroke kot mladino in Treningi potekajo v skupinah: hkrati omogoca protinapad. V Slo-odrasle – primerno tako za tiste, • cicibanov 4-7 let -OŠ Sticna v veniji ta stil dalje razvija naš tehnic-ki si želijo samozavest, disciplino Ivancni Gorici, OŠ Zagradec ni mentor Vlado Paradižnik -nosilec in telesno moc, kot tudi za tiste, ki • otrok 7-14 let -OŠ Sticna v mojstrskega pasu 5 DAN, ki v stilu išcejo konstruktivno okolje in zdrav Ivancni Gorici, in tehnikah podaja vešcino in mo-življenjski slog. Treningi so prilago-• mladine 14-18 let -OŠ Sticna v Zahvale Cas je prepocasen za tiste, ki cakajo, prehiter za tiste, ki se je boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskoncen. ZAHVALA Utrujen od bolezni nas je v 85. letu za vedno zapustil NACE KRALJ 16. 2. 1941–8. 7. 2025 iz Ivancne Gorice Ob boleci izgubi našega Naceta se vsem iz srca zahvaljujemo za darovane svece in mašne namene v njegov spomin. Posebna zahvala gre cebelarjem CD Krka – Zagradec in CD Sticna za lepo slovo od njega. Zahvala pa tudi predsedniku upokojencev Matjažu Marincku za poslovilni govor v imenu upokojencev Ivancne Gorice. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Ivancna Gorica za vso pomoc in razumevanje. Žalujoci vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre-Le dalec, dalec je … ZAHVALA Ob boleci izgubi predane mamice, partnerice, necakinje in sestricne MARTINE BLATNIK (1984-2025) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izreceno socutje, tolažilne besede, objeme, darovano cvetje, svece in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste nas v teh težkih trenutkih kakorko­li podprli in delili našo bolecino. Posebna zahvala kolek­tivu sodelavk in sodelavcev vrtca Mladi rod, ki ste z njo ostali do zadnjega diha in jo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. Vaša prisotnost in toplina nam po­menita neizmerno veliko. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Novak, za spoštljivo in skrbno organizacijo pogreba, gospodu župniku za opra­vljen obred po njenih željah, ambruškim pevcem za gan­ljivo spremljavo, ravnateljici ter kolektivu Osnovne šole Zagradec ter Vidovim sošolcem in sošolkam. Hvaležni smo vsem, da ste z nami delili žalost in pocastili spomin na našo Martino, ki bo za vedno ostala v naših srcih. Vsi njeni Z odhodom je nastala neskoncna praznina, ki jo bomo zapolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli s teboj. V SPOMIN OB 1. OBLETNICI JOŽEF TRONTELJ 1931–2024 Minilo je leto dni, odkar nisi vec z nami. Bil si srcen, mo­der in vedno pripravljen pomagati. Pogrešamo te. Z nami ostajajo lepi spomini, ki bodo vecni in nepozabni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, ceprav si odšel, si še vedno med nami v naših srcih, kjer boš ostal za vedno. ZAHVALA devetdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oce, dedek in pradedek ALOJZIJ CEGLAR 29. 7. 1935 - 4. 7. 2025 iz Ivancne Gorice Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija­teljem in znancem za izkazano socutje, izrecene besede to­lažbe, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvaležni smo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno orga­niziran pogreb in predstavniku Društva upokojencev Ivancna Gorica za lep poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem PGD Sticna , ki ste ga po­spremili na njegovi zadnji poti in se od njega poslovili z socu­tnimi poslovilnimi besedami. Hvala tudi vsem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tako veli­kem številu in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi No vrtu še vedno šumi tvoj korak, v senci dreves tvoj glas še zveni. Med cvetjem in listjem ostajaš z nami, kot pesem pomladi, ki nikdar ne spi. V SPOMIN 3. avgusta 2025 je minilo 10 let, odkar nas je zapustil IGNACIJ ZAJC (27. 7. 1938 — 3. 8. 2015) Vedno boš z nami - v mislih, v spominih, v naših srcih. Pogrešamo te. Sara, Marjan in Karmen Pomlad bo na tvoj vrt prišla, in cakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe vec ni. ZAHVALA V 87.letu nas je zapustila draga mami, sestra, babica in prababica JOŽEFA KASTELIC, rojena OMAHEN po domace Brnadova mama iz Sel pri Višnji Gori (6. 3. 1938- 19. 7. 2025) Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darova­no cvetje in svece, darove za cerkev sv. Jurija in svete maše. Hvala ZD Ivancna Gorica, patronažni službi, predvsem Marici Kastelic, Oddelku za hematologijo UKC Ljubljana in vsem do­macim za oskrbo v casu njene bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opra­vljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vod­stvom Milana Jevnikarja, pogrebi službi Perpar, Špeli Javornik za ganljive besede in vsem, ki ste jo pospremili k vecnemu pocitku in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoci vsi njeni Soncni žarki so vaju greli, pticji šcebet vaju je prebujal, zdaj pa vama mesec na nebu in zvezdni prah tiho šepetata pravljico za lahko noc. V SPOMIN 21. avgusta je minilo že 5 let, odkar sta nas zapustila naša draga soncka MIA in NIK MIKULAN Iskrena hvala za vse iskrene besede socutja, ki nam jih mnogi še vedno izrekate, vse lepe misli, stiske rok in ob­jeme. Hvala vsem, ki prinašate rože, spominske kamencke ter prižgete svecke in postojite ob njunem mnogo preranem grobu. Hvala, da ju ohranjate v lepem spominu. Mamica Sonja in sestrica Gaja Ni smrt tisto, kar nas loci in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in cas. (Mila Kacic) ZAHVALA V miru in spokojnosti se je od nas poslovila naša draga žena, mama in babica Srce je zadrhtelo in obstalo, ugasnile so tvoje žalostne oci. Tvoje težko življenje se je zdaj koncalo, zdaj v zemlji domaci spi. ZAHVALA ALOJZIJA MILENA SEVER iz Ivancne Gorice (04. 03. 1943 – 21. 08. 2025) Ob boleci in nenadomestljivi izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, bili z njo povezani in ji brezpogojno nudili pri­jateljstvo in toplino ter vsem, ki ste vedeli, kako zelo veliko srce je imela in ste ji ob tem dodatno bogatili življenje. Hvaležni smo V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, necak in stric FRANC STRUNA po domace Šrokljev Franci Grintovec pri Zagradcu 16 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nic in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavcek) vsem za izrecena globoka sožalja, darovane svece in cvetje ter vsem, ki ste z nami delili bolecino in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki jo obiskujete na njenem grobu in ji tudi sedaj namenjate dragocene trenutke. Posebna zahvala gre dr. Katarini Žirovnik Kuster za njeno brez­pogojno in srcno pomoc, Pogrebnemu zavodu Perpar za izjemno Kakor tiho si živel, si odšel v vecnost, a vedi, da boš vedno ostal v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom, prijateljem in znancem, ki ste kakor koli socustvo­vali z nami in ste našega Francita pospremili na njegovi ze­meljski poti. Iskrena hvala ZD Ivancna Gorica, Domu za starejše obcane V SPOMIN STANE KUPLENK profesionalnost in socutje, gasilcem PGD Ivancna Gorica, Društvu upokojencev Ivancna Gorica, ZŠAM Ivancna Gorica, Nogometne­mu klubu Ivancna Gorica ter pevkam in govornikom na pogrebu. Draga naša Lojzka! Bila si neusahljiv vrelec mladosti, moci, lju­bezni, energije, pozitivizma in dobre volje, bila si nepremagljiva. Tvoja plemenitost, dostojanstvo in dobrota so segali dalec nao- Grosuplje, Pogrebnemu zavodu Novak za lepo opravljen po­grebni obred. Iskrena hvala pevskemu zboru Zagradec, go­spodu župniku Urošu Švarcu. Iskrena hvala vsem, ki ste daro­vali svece ter cvetje in svete maše in nudili bilo kakšno drugo pomoc. (19.06.1969 – 02.09.2021) Minila so boleca štiri leta, odkar si nas za vedno zapustil. S toplino v srcu se spominjamo tvoje dobrote, veselja, radosti in srece. koli. Kljub temu, da ostaja globoka praznina, ki je nihce ne more zapolniti, na svojstven nacin za vedno ostajaš z nami. Vsi naši sku­pni, neprecenljivi trenutki bodo za vedno vtisnjeni v naša srca.Žalujoci vsi njeni Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega Francija pospre­mili na njegovi zadnji poti in ga obdržali v lepem spominu. Dragi Franci, odpocij se v tihi jami, ob svoji mami.Žalujoci vsi njegovi Iskrena hvala vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem zadnjem domu. Radi te imamo in pogrešamo te. Vsi tvoji september 2025 - številka 7 mesec 2013 številka 5 Ambrus ZAGRADEC Metnaj Muljava Temenica Krožna pot Prijetno domace: Tridnevna pustolovšcina po srcu obcine Ivancna Gorica Ko se jutranja meglica nežno dviga z dolenjskih gricev, nas pot vabi naprej, med dišece travnike, vinograde in gozdne stezice, kjer vsak korak raz­kriva nov košcek zgodbe. Krožna pot Prijetno domace ni le pohod, temvec popotovanje skozi srce obcine, kjer nas na vsakem ovinku pricakajo toplina domacinov, bogata kulturna dedišcina in mirno valovanje pokrajine. To je pot, ki nas ocara in razkrije lepoto, ki je najlepša prav doma. Krožna pot Prijetno domace nas popelje skozi vseh dvanajst kra­jevnih skupnosti obcine Ivancna Gorica. Vsaka od njih skriva svojo zgodbo, predstavljeno na unikatnih turisticnih tockah, kjer lahko poho­dniki žigosamo svoj kartoncek in si ustvarimo spomin na vsak prehojen kos poti. Ko zberemo vseh 12 žigov, nas caka simbolna nagrada, a prava nagrada so trenutki, ki jih doživimo ob poti. Nasmehi domacinov, drob­ne zanimivosti, razgledi in obcutek dosežka. Pot je popolnoma oznacena z mar­kacijami in usmeritvenimi tablami. Približno 100 kilometrov dolga tra­sa se vije po gricevnati dolenjski pokrajini, ki je prav toliko slikovita kot prijazna za pohodniške noge. Lahko jo prehodimo v enem kosu, ali pa jo razdelimo na vec dni. Naj­bolj doživeto pa je, ce se odpravimo na organiziran tridnevni pohod, ki nam omogoca popolno izkušnjo in povezanost z naravo ter ljudmi. Zacetek pohoda v Ivancni Gori­ci nas popelje med prve krajevne skupnosti, kjer se stikata kulturna dedišcina in narava. Dan se konca z obcutkom, da smo zakorakali v povsem nov svet obdan z naravni­mi lepotami. Drugi dan je srce doživetja. Koraki nas vodijo od grica do grica, med vinogradi in vasmi, kjer prijazni do­macini postrežejo z nasmehom in domacimi dobrotami. Tempo hoje je sprošcen, saj je namen poti tudi v tem, da obcutimo pristnost krajev, ki jih morda sicer hitro obvozimo z avtom. Zadnji dan se zgodbe vseh dvanaj­stih krajevnih skupnosti sklenejo v popolno celoto. Ko zadnjic žigosa­mo kartoncek, se ne bomo veselili le simbolne nagrade, temvec tudi tega, da smo prehodili pot, ki jo s ponosom imenujemo prijetno do­maca. Pot ni tehnicno zahtevna, vendar je razdalja resna. Zato se za tri dni hoje velja dobro pripraviti. Nekaj tednov pred pohodom dodajmo v svoje vikende daljše pohode, da se navadimo na tempo. Uhojeni pohodni cevlji, pohodniške noga­vice, pohodne palice za podporo kolenom in 25–30-litrski nahrbtnik so naša osnovna oprema. Majice iz tehnicnih materialov, lahek flis, ne­premocljiva vetrovka in zašcita pred soncem ali dežjem so prav tako pri­porocljivi dodatki. Obliži za žulje in magnezijev prašek bodo mor­da zlata vredni. Ceprav so ob poti tocke z osvežitvijo, imejmo s seboj vsaj 0,5-1 liter vode ter orešcke ali energijske plošcice. Dnevno se po­hod z vmesnimi postanki zakljuci po približno dvanajstih urah hoje in prehojenih okoli 35 kilometrih. Organiziran pohod vkljucuje preno­citve, sicer pa je v okolici vec prija­znih turisticnih kmetij. Zjutraj zacnemo hoditi pocasi in si prve kilometre vzemimo za ogreva­nje, ne za tekmovanje. Redno pije­mo in jemo, saj nam bodo majhni prigrizki vsako uro hoje pomagali ohraniti energijo in prepreciti utru­jenost. Na postankih naredimo nekaj razteznih vaj. Nekaj minut za meca in kolke bo poskrbelo za lahkotnejši korak. Shranimo drago­cene trenutke. Fotografija razgleda, pogovor z novim prijateljem na poti ali žig v kartoncku bodo spomini, ki jih bomo nosili s seboj še dolgo. Zakaj iti na pot? Ker je Prijetno domace vec kot pohod. Je povabilo v kraje, kjer se ustavimo, vdihnemo svež zrak in In ko bomo na koncu pohoda po­ zacutimo gostoljubnost ljudi. Je pri­ložnost, da spoznamo naše podeže­lje na najbolj pristno možen nacin. Peš, korak za korakom. Od petka 3. oktobra, do nedelje 5. oktobra 2025 bo pot še posebej zaživela. gledali svoj poln kartoncek žigov, bomo vedeli, da smo osvojili nekaj vec kot le dobrih 100 kilometrov. Osvojili smo prijeten obcutek do-macnosti. Vabljeni! Magdalena Butkovic