63. številka. Ljubljana, petek 18. marca. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za av gtro - o gers k o dežele za celo leto 16 gl., za pol lota 8 za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta :$ gld. '.iO kr., za en mesec 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznani la se plačuje od četiristopne petit-vrste (> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolniaii(>\»j hiSi „gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „"Narodmj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Umor carja in Poljaki. Vsi parlamenti, ki so zbrani, rimski kakor berlinski zbor, francoski kakor amerikanski senat, angleški parlament kakor rumunska in srbska skupščina, vsi so izrekli socut ruskemu narodu ob velikej in groznej njega izgubi. Le naš avstrijki državni zbor je molčal, zastop one države, kjer poleg Rus'je največ Slovanov biva. To je — recimo — sitno in se baje tudi v višjih krogih Čuti kot neprijetno. To pa imamo na račun deti temu, ker imamo Poljaka za predsednika. Smolka je sicer jeden najbolj trezno mislečih Poljakov, ali vendar je — Poljak in nij mo gel ali zarad svojih rojakov nij upal si in smel predsodka do Rusov premagati, da bi bil izrekel to, kar so izrekli francoski in amerikanski republikani, katerim gotovo nij možno očitati ljubezen ali simpatijo do „tiranov" ali ka-li. Zlasti od čeških posluncev se je sililo na to, da predsednik Smolka od sebe da tako spodobno izjavo sočuta, tembolj, ker jo je ob svojem času, ko je bil napad na cesarja nemškega Vilhelma predsednik Kechhaur tudi naredil. Ali Poljaki so bili v svojej večini zoper to in tako je lojalno-humnnitarna izjava izostala. Zdaj, ko so jih celo Francozi, Amerikanci in Angleži osramotili, menda je uže samim Poljakom žal svojega „ takta1*, ali prekasno je, blamaža je tu, le sitno je, da zadene nas vse Avstrijce, ne le Poljake. In kar se slovenskega naroda tiče, moramo uže reči, da nijsmo nič zadovoljni /njo. Simpatij do bratskega ruskega naroda pri nas nobena sila ne zatre. Zvesta ljubezen. (Historična povest koncem 14. stoletja; iz ruščine po liestuževeiu preložil Fr. Gabršek.) (Dalje.) II. Lepa Olga, Simeonova hči, o tem nij ni-česa zvedela. Brezskrbno je sedela v lini domače hiše. Cvetoča lipa dajala jej je senco in pestunja in dekle sedele so okrog nje, ona pa je pletla svileno pregrinjalo. Nežna ročica jej je posnemala ljubke cvetice prirodine, a domišljija se jej je zibala v krasnih sanjah bodočnosti. Rahla rudečica, roži jednaka, prešinila jej je lice, misleč, da bode morda kot nevesta hodila po teh preginjalih z ljubčkom svojega srca. Spominjala se je prvega shoda z lepim Romanom, kako je on, očaran od njene ljubeznjivosti in krasote, celo pozabil pozdraviti jo. Spominjala se je pomladi, ko se je njeno srce odklenilo prvej ljubavi, kakor se Mnogo se ugiblje, kakor smo uže včeraj naveščali na tem mestu, o premembah v ruskoj politiki vsied nastopa novega carja na vlado. Razen tega, da bi nas vse Slovane veselilo, če se Rusija odslej odmakne od ohole Nemčije, bilo bi njej in Slavjanstvu velikansk dobiček, ko bi Aleksander III. tudi svojim Poljakom nasproti nastopil tako politiko, katera bi odpravila nesrečno poljsko mržnjo do bratskega ruskega naroda. Kakšen dobiček bi to bil za nas vse Slavjane, in tudi za Avstrijo. Da, tudi za Avstrijo. Glasila naše nemško-nacijonalne stranke sicer Avstrijo z Nemčijo v en koš mečejo in menijo, da če bode novi car Nemčiji neprijatelj, bode tudi Avstriji, ali to nikakor nij res. O tem bi ravno Poljaki in sicer Poznanjski lehko kaj povedali. 0 umoru ruskega carja. Truplo ranjcega Aleksandra II. se bode jutri, petek, preneslo iz zimne palače v cerkev sv. Petra in Pavla. Ker se je v levo lice carja zadrlo ne-brojno koščkov glaževine, zato se sodi, da so bile bombe, ki so carja ubile, ovite v glnže-vino, da so se laglje razletele in prouzročile nevarnejše rane. Preiskavanje zoper ujeta zločinca se strogo vrši, Rusakov je vse obstal in mislili so ga uže vtorek postaviti pred vojno sodišče, katero se je bilo uže zbralo, a je zasedanje predsednik odložil. Pravi se, da zato, ker se je zvedelo za stanovanje, kjer so se prirejale bombe. V noči od ponedeljka na vtorek je policija namreč preiskala neko hišo v Ale-ksander-Nevskem delu Peterburga. Ko so sto- odpre cvetna brst pilnjajočemu zefiru; onega i krasnega majnikovega dno, ko jej je Roman v prvo stisnil roko, ko je ona veselej narodnoj igri navlašč utekla; ko jo je potem ipak le objel; ko je pletla z Romanom brezove vence ter jih metala v reko Volhov, da bi izvedela iz te igrače, sosebno pa iz mladeniče-vih očij svojo bodočo osodo. Njene misli vra čale so se na vsa ona mesta, kjer sta se ljubimca kdaj videla; prišle so jej v misel tajne besede ljubiteljeve, hoja, obleka njegova. Zdi-hovaje spusti iglo in njena domišljija jej predstavi Romanovo podobo: vidi ga pred soboj stoječega v modrem kaftanu se srebrnimi gumbi, oklepajoč njegovo krepko, pa vitko postavo, — v zelenih srebrom ušitih škornjah. Vidi ga, kako jo z le njemu vlastno prijaznostjo pozdravlja, kako maje zlatolaso glavo, kako mu pristoje nazobčaste rokavice za šamahanskim prepasom. Sliši njegov glos v šepetaj očem zraku. Kako pazljivo je slušala Romanovim pripovedkam o vojnah Novgorod-čanov na dolenjem pomorskem obrežji in v pali po Btopnjicah tiste hiše prokurator Pleve in drugi policisti, sliffi se iz jedne sobe strel. Neka ženska odpre vrata in policaji stopijo v sobo, kjer je na tleh v svojej krvi ležal neki Navroski. V sobi je bilo vse polno streliva, bomb in dinamita. Napastnik, ki je vrgel prvo bombo, je doma v Tišvinu in star še-le 19 let. Hodil je s prva v okrožno šolo v Vitegri, potem v realko v Čerepovci a 1879 prestopil je v rudniško akademijo v Peterburgu. Od meseca decembra 1880 pa ne obiskuje nobene šole, ter se je zdaj zvedelo, da je kot nihilist zatožen stal uže pred sodnijo. „Kbl. Ztg." javlja se iz Peterburga: Re-volucijonarni eksekutivni komitet lazpošilja po pošti vsem uredništvom in odličnim osobam neko tiskano, cinično proklamacijo od 13. uuirca, ki slavi umor Aleksandra II. in svari Aleksandra III., da se bo tudi njemu enako zgodilo, ako bi ostal ntiran." Car Aleksander III. je odgovoril zbranim dostojanstvenikom, ki so prišli, 14. t. m. izka-zat svoje obžalovanje: „Krono vzcinem s sklepom, da poskusim delati po očetovem izgledu in izvršiti delo, katero je on pričel. Ako me čaka jednaku osoda, potem upam, da boste tudi mojemu sinu ostali, zveti" K pristojbinskemu zakonu. V seji državnega zbora 14. t. in. ,je finančni minister predložil neko osnovo pristojbinskega zakona, s katerim Judje in borzijanci ne bodo nič kaj zadovoljni, ker naklada davek na premičen kapital. Pristojbina za kmete pri dedovanji pa se zniža. ! gorovji, o bojih z železom oklopnimi vitezi, Švedi, zlobnimi Polovčani in Litvani. Olgino srce se strese pri misli na stra-šnosti in nevarnosti, v kojih je živel Roman, ko je bil ujet in ko je bežal domov od obali Črnega morja. Možka srčnost vzbudi čislanje njegovo v deviških prsih. Udeležba nas sprijazni in zaveže s trpečim junakom, in tiho, kot zefir spomladi, ukorenini se ljubav v srce. Olgo navduševale so Romanove junaške pripovedke, — zamaknena je poslušala Romana, ko je zapel otožno pesen, na harpo jo spremljajoč. V njegovih žalili zvokih odmevali so njeni najskrivnejši čuti in duša njena razumela in čutila je globoko vsebino njegovih zaljubljenih pesnij, dolgo še, ko je on uže odšel, donel je njegov sladki glas v njenih ušesih, njene oči gledale so še dolgo ognjeni pogled pevtev. Potem pa je vprašala Olga svojo staro pestunjo: „Je-li kaj resnice v pesniških besedah V" To pa jej določno odgovori: „V pravljici domišljija, a resnica v petji." V prvej vrsti določuje ta postava, da ima vsakdo, kdor hoče na borzo hoditi in kupce vati z denarjem, na leto plačati najmeuj 12 gl., če se pa ta pravica dovoli za menj nego 1 leto, potem plača za vsak mesec 1 gld. Ta denar ima pobirati borzno vodstvo. Od pisem ali posojil na državni ali drug vrednosten papir se plača : ako društvo posodi kako svoto na osem dnij, tedaj se plača pristojbine jedna dvajsetina krajcarja od vsakih sto gld.; ako tak zavod posojuje na več nego osem dnij a ne nad tri mesece, plača se pristojbina po skali L, če pa velja posojilo za več kakor tri mesece, in ako posojuje osobe -nik, tedaj se ima pristojbina odrajtovati po skali II S prodolženjem posojila ravna se tako, kakor z novim posojilom. Tuje delnice, t. j. take, ki pridejo v Avstrijo na prodaj iz tujih dežel, in enaka pisma imajo se bodoče kolekovati po skali II. Ta pristojbina se ima odrajtati po nominalne] vrednosti delnice ali podobnega pisma. Dozdanja ■ procentna pristojbina pri predaji posestev iz jedne roke v drugo zniža se na 3 procente. Ako kmetski starši iz-roče otrokom gospodarstvo, plača se pristojbina l1 /a0/o od vrednosti izročenega posestva in to brez razločka, če se je izročenje izvršilo zastonj in tudi ako se je zgodilo vsled smrti. Če pa kmetsko posestvo, ki se izroča, nij vredno nad 1000 gld., tedaj se plača samo poloviea pristojbine l1./,,- Ta postava prišteva mej kmetska posestva vsa taka, katera kmet Bam ali pa tudi se svojo rodbino in družino obdeluj«'. Če ima na takem posestvu jedna ali več nad 60 let starih osob izgovorjen užitek, tedaj se pristojbina preračuna od petkrat, pomnožene vrednosti užitka za jedno osobo in od Bedemkrat pomnožene vrednosti užitka, če je več osob, ki so pa vse nad 00 let stare. Kdor bode odslej prosil za. kak orden, za plemstvo, za spremembo svojega imena, plača kolek 15 gld. Na prošnjo za dovoljene, da bode smel nositi kak tuj orden, pa bode imel prilepiti 30 gld. Od pravice, nositi orožjv se plača na leto 2 gld. pristojbine od vsacegfi orožja. Pristojbina se bode nadalje, imela plačevati tudi od kupčijskib in obrtnijskih dopisnih, pisem, če se v njih potrjuje sprejem denarja. Za potrjilo bode imel oni, kdor potrjuje sprejem denarja po poštnem povzetji od kake poslane reci, plačati 5 kr., če je sprejel svota od 10 do 50 gld. Isto tako bodo posebnim pristojbinam podvržene tudi vsake stave in sodnijski odloki prve instance, zavarovalne pogodbe itd. Politični razgled. \olDuuje cleisele. V Ljubljani 16. marca. Naučna komisija uo»pod»k.e zbornice je sprejela naslednji šolski predlog grofa Widmanna nasproti Lienbaeherjevemu : Šolska dolžnost se prične z dovršenim šestim letom in traje do dovršenega 14. leta. Učenci pa smejo prej zapustiti šolo samo tedaj, ako so si prisvojili v ljudskej šoli predpisane najpo-trebniše znanosti, namreč veronauk, branje, pisanje in računanje Na konci šolskega leta more okrajni šolski svet take učence, ki sicer še nij so dovršili 14. leto, a je bodo v prvem poletji, dovoliti izstop iz šole iz posebnih uzro-kov, ako so si znanosti ljudske šole popolnem prisvojili. Koncem šestega šolskega leta morejo se učenci na kmetih, ki so dosegli dvanajsto leto in morejo dokazati znanosti ljudske šole, na zahtevanje njihovih staršev ali varuhov izpustiti iz vsakdanje šole, morajo pa obiska vati poseben, časovno okrajšan nadaljevalen pouk vsaj še naslednji dve šolski leti. Uredbo in obseg tega okrajšanega pouka (skrčenje pouka na zimski tečaj, vpeljanie poldnevnih ali večernih šol; določuje na predlog krajnega, okrajnega ali deželnega šolskega sveta naučno ministerstvo. Prošnje za olajšave postavne šolske dolžnosti ali za izpuščenje iz šole vložiti se imajo pismeno ali protokolno ustno kraj-nemu šolskemu svetovalstvu, katero jih pa predloži takoj okrajnemu šolskemu svetovalstvu. Pri določevanji števila šolskih sob in učnih močij nij se ozirati na one učence, ki ne hodijo v vsakdanjo šolo. V |»ew< iiiiakej spodnjej pbornici je obljubil Szaparj, tla se bode še v tej sesiji predložila predloga glede zemunske železnice. Y ni ,„m li «ir Iz linul Mii sr javlja 15. t. m.: V spodnjej zbornici je predlagal Gladstone adreso do angleške kraljice z ozirom na pe-terburgski atentat. Gladstone je dejal: Zbornica je gotovo tudi te misli, da je umor velikega vladarja v navadnih odnošajih ugodna prilika, da izrazi zbornica svoje čute. V zdanjem slučaji pa je toliko zanimanje množečih odnošajev, katerih zbornica nikakor ne sme prezreti. V prvej vrsti je carjevo plemenito p o z a b 1 j en j e samega sebe, ker je car skrbel najprej zn ranjenike, ko ga prvi napad nij zadel. Nadalie naj si zbornica v duhu predstavlja okoliščine tega umora, ki so dosegle vrhunec v žalostuej zgodovini takih napadov nezaslišane grozovitosti. Koncem mora zbornica izraziti svoje misli o č r n e j n e h v a 1 e žn 0 s ti proti takemu vladarju, katera je mogla roditi in izvršiti tako zlodejstvo. Mogoče, da je bilo v širokej državi, katero je ta car vladal, uzro-kov za kritično grajanje, a nobenega nij prouzročilcarAleksanderll.; ti uzroki so bili del vladarske dedščine, katero je on prevzel. V svojem dolžnosti posvečenem življenji je deloval samo na zboljšanje te dedščine na blagor svojih podložnikov. Ako on, Gladstone, izjavi, da se bode vladanje Aleksandra II. smatralo kot slavno in častno, ta izjava nikakor n»"j laskanje ali naravno sočutje. Car Aleksander je dal 20 milijonom sužnikov socijalno in državljansko svobodo, on je osnovi! krajevno vladarstvo in uvel porotna sodišča. Kraljica, zvezana s carjem z vezjo sorodstva, morala je ta udarec globoko občutiti, zato prosi on zbornico, naj lojalno, resno, blago-misleče in soglasno kraljici zagotovi svojo bolest in gnjus, kateri zbornico navdaja ta zločin ter naj izrazi, da iskreno spoštuje čutja kraljice. Ta predlog, katerega je tudi North cote v imenu konservativcev toplo podpiral, sprejel se je jednoglasno. Nemška „Prov. Corr.w piše z ozirom na peterburgsko katastrofo: Nemčija pozdravna novega carja z iskrenim zaupanjem, da bode tudi on znal ceniti prijateljstvo z Nemčijo. Isto pravi in izraža tudi „Kol. Ztg. Telegrafično je bilo pred par dnevi poročimo, da so v EJsaboim nastali nemiri zarad tega, ker je portugiška zbornica poslancev sklenila Angležem prodati Lorenco-Marquez. Portugizi se namreč boje, da tako postopanje škoduje portugiškim interesom v južnej Afriki in preti boercem v Transvaalu in Oranjskej republiki. Lorenco-Marquez ozemlje je velike važnosti za Angleže in boerce, leži ob Delagoa zalivu, najboljšej luki v južnej Afriki in to majheno ozemlje zapira pot do morja eelej Transvaalskej. Ako se tedaj nadaljuje vojna mej boerci in Angleži, morejo ti boercem po najkrajšem potu za hrbet priti in jih prijeti od dveh stranij. Portugizi imajo Lo-reuzO-Marcpies od časa Vasco de Gama in do leta 187ii jim nij nobeden odrekal pravice do tega ozemlja. Istega leta pa so se oglasili Angleži in Marquez za-se terjali, ker je to ozemlje 1. 1823 od Kafrov kupil baje neki Anglež Owen. Portugizi in Angleži so poklicali Francijo, naj ona odloči, čegavo da je to ozemije. Francija je Lorenzo-Marquez prisodila Portu-gizom. — Skoraj gotovo je, da bode portugiška gospodska zbornica zavrgla zbornični sklep. Dopisi. X Notranjskega 14. marca [Izv. dop.] Te dni, od kar je nam znana odločba VVaser-Stremavrjeva o našej slovanskej slovenščini, zadel sem na več zavednih rodoljubov iz množili krajev Notranjske. Takoj s prvim pogledom umeli smo se popoluo, kaj se z nam i Potem pa zakroži starka Olgino najljubšo pesen, katerej je Roman zložil melodijo, in brezskrbna devica se je utopila v nesrečno strast in je tako rada slušala rahle, sladke glase svojega srca, govorečega: „Ja/ ljubim Romana!" — Ubogo dekle! Spremljajo te na pol razumljive želje, vzdih-lj:(ji, Banje, ki ti predočujejo njegOVO podobo, a ti ne slutiš, kako hitro se vse spreminja! — Pala se je goljufati temu sanjarstvu, in kako bi se tudi ne, saj ga je videla v novo-letnej noči v zrcalu; peljal jo je v sanjah na sveti večer črez ženitninski most, kakor je bila navada uže od nekdaj. in ko bi jo tudi vsa ta znamenja goljufala, njeno srce — nikdar ne. Tako je mislila Olga, a osoda je drugače sklenila. Solnce je ravno zatonilo nekega prijaznega dne meseca septembra. Zamišljena je sedela Olga pod košato jablano na vrtu, ki se je razprostirala za očetovo hišo. Nekaj zu- šuini na onej strani zidovja, Olga se predrami, — nekdo spleza črez zid, bliža se skozi goščavo in Roman stoji pred njo. Prestrašena deklica hoče bežati. „Ostani in ne huduj se nad menoj, predrag:«.!" prosi mladenič, njeno roko vlovivši. „Slušaj me. kajti ta trenotek odloči moje živenje !u Zaman skuša Olga svojo roko osvoboditi; „beži!" pravi jej pamet, „ostani!" srce. „Knj poreko ljudje?" vpraša pamet, „kako žališ ljubega, če ubežiš!" huduj e se srce. Nij se šti umirila in uže je sedela poleg Romana, sama ne vedo kako, na klopi in očitala dragemu prilizovalcu se sladko ljubeznjivostjo to nepremišljenost I „Ne prinašam ti vesele vesti, draga mi Olga!'' začne Roman. „Moje snubljenje za tvojo roko se mi je odbilo. Živeti pa nehčem in ne moreni brez tebe; zatorej moraš z umnoj bežati; drugače pokažeš, da je bila tvoja ljubav le prazno besedovanje. Pri dobrem knezu Vladimiru najdeva zavetja in najini srci srečne bodočnosti!" Molče je sedela Olga; ljubimčeve besede so jo osupnile in popolnem uničile. Vse je proč! RazruSene krasne podobe domišljavosti, vesele sanjarije, katere je srce gojilo ! Za veke izgubljeno je upanje, jednako zvezdi, katera se utr a raz domačinsko obnebje ter pade na temno zemljo. In vse brez slutnje! Dolgo še so težile, penečim valovom jednako, strasti deviške prsi; dolgo še se je bilo boriti obupu z mrzlo preudarnostjo. Naposled se je ipak le polasti misel na beg. „BežatiV" vskliane Olga se solznimi očmi in slabim glasom. „Bežati! Meni to nasvetuješ, ljubi moj V Nasvet, zaničljiv mojej rodovini, osodepoln zame! Nikdar me nijsi ljubil, ako moreš pozabiti mojega dobrega imena, neoma-deženosti moje vesti! Jaz da bi naj zapustila ljube loge in vrte, zapustila domovino, oneča-stila roditelje, užalostila Boga in sveto Sofijo, našo varuhinjo! Ne, Roman! Odreči se hočem ljubezni, ki terja pregreho, odreči se hočem tebe!" — — Ihte obmolkne. (Dalje prih.) godi, kaj se v našem notranjem kuha in kaj vr»i — V-akdo je konstatiral obupno raz-draženost in razburjenost v vseh delih našega naroda — mej inteligencijo in prosto maso! Ali, gospoda, to nij umetno! Pri nas za take reči ni j treba Kirchmayrjev! Naš jezik, prvi pogoj našega narodn ega ži vlj enja , proglašen je za „vogelfrei"! Mi smo zadeti v srce! In to denes po tolicem trudu in boji, po toli-cem požrtovanji, delu in naporu za svoje pravice; denes, ko pišemo, kmalu sto let, kar se je zavihtela zastava narodnosti s glasom ; egalite, liberteM In to se godi v pravnej Avstriji; nim Rechtsstaate!" In to se godi z biserom habsburške krone vedno zvestim žilavim slovenskim narodom? To se godi z blagim našim narodom, ki je prestal tisočletno su žnost, ki je denes iz lastne moči in lastne kreposti telesno in duševno relativno v masi bolj čvrst in izobražen nego njegov ošabni tlačitelj. kateremu so se rodili Lessingi, Ootheji in Schillerji. Naš narod nema krofačev in patentiranih trotljev! In ta narod mora še vedno zaradi lažiliberalstva, čifutske pohlepnosti in razne sebičnosti biti zrno mej dvema mlinskima kamenoma! Bog, tacega udarca nijsmo še dobili zadnjih trideset let, kar živimo in delamo! Kdo j bi ostal miren, kdo hladnokrven, kdo!V — In ti nesramni obrezanci na Dunaj i v svojih časopisih svojim vrnim piš6, da se naša poslanca Schneid in Vošnjak pripravljata na boj zato, ker je najvišji sodnji dvor potrdil Wa-serju, daje nemški jezik tudi landes-ii b 1 i c h v naših slovenskih pokrajinah. Bogme! nobena strela nij prehitra za tako hinavsko hudobijo, za tako pačenje resnice in pravice! Niti drobtinee, kakor ubozemu Lazarju, nam nehčejo vreči iz mize. katera se šibi v obilnosti z našimi žulji na našej očet-nej zemlji, „ki ima komaj grob za nas" — Oh, Bog je visoko in car je daleko! 1% Prage 15. marca. [Izv. dop ] Na Višegradi, kamor narod češki poklada duševne svoje velikane, kjer počiva nepozabljiva Božena Nemcova, vrli pevec Ha le k, kjer spi po leg Vaclava Hanke učeni P ur k y ne, kamor so pred letom dnij zagrebu" mučenika narodovega Karla S1 a d k o v s k e g a, tu na pokopališči Višegradskem obseva denes pomladsko solnce novo gomilo nad pevcem JBoleslavom Jablon-skim. V zemlji domačej, katero je iskreno ljubil, na slavnem Višegradi, ki gaje tako krasno opeval, spava večno spanje. Kari Eugen Tupv (to je njegovo pravo ime) se je narodil 1813 leta 14. prosinca v južno-češkem trgu Kardašovej Rečici. Tam je obiskoval farno šolo in potem gimnazij v Jindfichovem Gradci. Uže v četrtej šoli jel se je poskušati v verzih, toda v — nemških. Ne čuda! Vsaj gimnazijska knjigovna nij imela čeških knjig. Schiller in Mathisson sta se mu baje zelo priljubila. Ko mu pa nekdo pokaže Jungmanovo „Slovesnost" in Kollarove sonete, zapustilo ga je za vedno veselje do nemščine. Leta 1832 je prišel na visoke šole v Prago in se posvetil filozofiji. Tu še le v srci čeških dežela, v društvi nekoliko rodoljubov napolnila mu je srce ona ljubezen do domovine, ki odmeva v vseh akordih po njegovih pesmih. Prve pesmi njegove so izšle v Tvlovem listi: „Jindy a nyni\" Da bi vzpolnil staršem želje, vstopil je v Premonstratenski samostan na Strahovi leta 1834. Pa burno mlado srce pesnikovo nij našlo tu, česar si je želelo. Le kratek čas in izstopil je. Hotel je živeti in delati! S Kajetanom Tvlom, pravim svojim prijateljem je skladal navdušene domovinske pesmi, redigoval z njim nKvčtytt. Prvi dramatik je Čehom Kajetan Tyl. On je spisaval in prevajal igre, on je bil gledišni vodja, on je bi režiser in igralec. Jablonskv mu je bil dolgo časa desna roka. V privatnej hiši so se davale ob nedeljah češke predstave. Ko je vlada dovolila, igralo se je v stanovskem gledališči in tudi tu je požrtvovalno sodeloval Jablonskv. Pa dolgo to nij trajalo. Češke igre so bile prepovedane in Tvl je zbral svoje tovariše, hodil do smrti od mesta do mesta ter dramil in budil iz spanja. Jablonskv nij mogel za njim. Vse se je obrnilo proti njemu. Bolezen, skrb za vsakdanji kruh in prošnje staršev gnale so ga drugič v samostan. Vdal se je. Stvoril obljubi in postal svečenik leta 1841. Vendar je dolgo živel le minolosti. „Pisne milostne" (Pesni ljubezni) so nastale v ozkem zidovji samostanskem v spomenici na rainola leta. Polne so naj globoke jši h čutil in so sploh njegove najbolje, da si ne najznaniši delo. Da bi se njegovo bolehno telo okrepčalo, poslali so ga kot dušnega pastirja na zdrav gorski zrak. Tu je nastala druga zbirka njegovih pesnij pod imenom „moudrost oteovska', ki je bolj mirnega, filožofičnega zadržaja. Tt.di znano jako razširjeno molitevno knjigo, pravo „dušno pašo" imenovano „ruže Sionska" je takrat spisal. Z letom 1847 se prične o njegovem živenji tretja doba. Zapustiti je moral toliko ljubljeno domovino. Premonstratenci Strahovski imajo star privilegij, da volijo iz mej sebe opata za Premonstratenski samostan na Zvierzinci v Krakovem. Jablonskemu je bila podeljena ta častna služba. Teško se je ločil, vendar dolžnost je velevala. Poljaci so ga početkom kot tujca nekako pisano gledali in nij se mu baš dobro godilo. Ko pa so vzpo-znali njegovo blago srce in trden značaj, spoštovali in ljubili so ga tem bolj. Celili 32 let je opravljal teško službo in da si preobložen z opravki, pisal in delal je tudi sedaj. Našlo se je v rokopisi mnogo pesnij, nekoliko tudi poljskih. A domovine nij mogel pozabiti. Če mu je le mogoče bilo, prišel je vsako leto na male počitnice v Prago. Tudi minolo leto je bil tu. Pri slovesi je obljubil: „Črez leto dnij se vidimo." — Pa prišel je še prej. 27. svečana došla je iz Poljske žalostna vest, da sve-čenika-poeta nij več mej živimi! Da bi se pevcu izpolnila srčna želja, poslan je mlad prijatelj mu, da ga spremi na poslednjem poti v domovino 11. t. m. dospela je krsta zakrita z venci, katere je položil narod poljski nanjo. Tudi na večjih postajah je čakalo mnogo ljudstva in z venci obdarilo mrtvega pevca. V nedeljo 13. t. m. napravila mu je Praga veličasten pogreb. Ob dveh popoludne pričel se je sprevod pomikati iz Strahovske samostanske cerkve in ob 6, uri prišel je zadnji konec na Višegrad! Ko bi mogel našteti vsa društva! Ves čiharen narod je bil zastopan. Vsaj pa tudi nij vasice v Čehah, kjer bi se ne pevale njegove pesni, vsaj je menda nij veselice, kjer bi se ne prednašala znani njegova: „Tri dobe zemlje Češke". — Ko je odpeljal vlak mrtvo truplo iz Krakovega, zakli-cal je odličen Poljak zbranemu ljudstvu: „Lejte, tako časti narod češki svojega pevca!" —e. ■z Xa|rrc»ha 18. marca. [Izv. dop.] Zdaj ko se spomlad začenja, pripravlja se naše mesto glavne škode, ki jih je naredil potres, popravljati. Vse škode, računijo, da je za 1 milijon 70.000 gld. Notranja poprava stolne cerkve na pr. bode stala 70.000 gld. Jedno krilo semenišča duhovne mladeži se mora na novo zidati in so stroški proračunjeni na 100.000 gld. Nadbiškopova palača se ima s stroški 70.000 popraviti. Kazen tega se bode še kacih 30 hiš zidalo. Muli popravki so, to se ve, uže precej po potresu in potlej narejeni bili. Združenje Vojne Krajine s eivilno Hrvatsko, katero se vendar uže nad 10 let pripravlja, moglo bi se zdaj precej zvršiti. Ali zastonj smo dozdaj pričakovali manifesta, ki bi to izvršenje ukazal. Pravijo, da naši bratje in vrli zavezniki Magjari zavirajo. In vendar ti vrli „zavezniki" nahajajo pri nas na pr. pri „UstavehV še svoje zagovornike in prijatelje! Domače stvari. — (Volitvevkranjsko kupčij sko obrtniško zbornico) bodo — kakor Nov. poročajo — še le prihodnji mesec in zato centralni volilni odbor še nij prišel do tega, da bi nasvetoval kandidate. — (Dr. V i n k o Gregor i C) je imenovan za sekundarija na tukajšnjej deželnej bolnici. — (Iz Gradca) ae nam piše: Akad. društvo „Triglav" ima petek 18. t. m. v „Hotel Kaiserkrone" (Fiirbergasse) VII. redno zborovanje se sledečim dnevnim redom: 1. Čita se zapisnik o zadnjem zborovanji — 2.0 žen-skej emancipaciji iz anatoiničkega in fiziologi« čkega stališča, predava g. med. J. Vidovič — 4. Kritika — 4. Poročila, tajnikovo, blagajnikovo, knjižničarjevo in pevovodje :>. Volitev predsednika iz novega odbora — (>. Posameznosti. Gosti dobro došli! — (V o d b o r o v e j seji kranjske družbe kmetijske.) 13, dne t m., je po predlogu podružnice novomeško bilo sprejetih 25 novih u d o v, mej njimi na veliko veselje odborovo 12 učiteljev, po predlogu radoljške podružnice pa 10. ( D r o vo ubilo) je gospodarja Matevža Pirea, doma iz sodraške fare. Nasekano drevo je hotel tako nagniti, da bi drugam patilo, kakor so delovci namerili, a drevo se nagne in pade na Pirca ter ga ubije. Razne vesti. * (Kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade.) V Antlerlussu v Belgiji imel je minoli teden biti pogreb. O napovedanem času prišel je /upnik z izprevodom na pokopališče. Ko dospd do jame, v katero bi mrtvec imel položen biti, vidijo na svoje ne malo začudenje, da je to mesto prevzel uže nekov živ človek. Sredi kupa na novo izkopane zemlje moiil je EgOrnji dol moškega telesa, z bledim obrazom, razmršenimi lasmi in zdvojeno poskušajoč osvobod'ti se. Ta mož nij bil nigdo drug nego grobokop sam. Zjutraj je bil namreč /a naznanjenega si mrtveca šel kopat jamo in ravno ko je zadnjo lopato prsti vrgel k vrhu, udere se vsa kopica zopet nazaj nanj in ga malo m' popolnem podsuje, Več mož je zdajci moralo poseči po lopatah, da so ubozega grobokopa oslobodili, a ta, začutivŠi, da je zopet prost, vzame naglo svojo lopato in prva skrb mu je bila, da je jamo popolnem priredil nje pravemu lastniku. St. 1397. Diurnist (142—2) se sprejme pri pomočnej pisarni deželnega odbora. S potrebnimi spričali obložene prošnje naj se v lože- «lo 20. marca 4. I. v ime-novanej pisarni. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani 13. marca 1881. Zahvala. BlagoduŠnemu g, prof. M. Žolgarju, ki je štiri iztise lanskega „Popotnika" daroval mariborskim učiteljskim pripravnikom, se ponižt.o zahvaluje}o obdarovani pripravniki. Nekaj za čevljarje. V Tr&iei je lil mu z dvema nadstropjema za lastno uporabo in tudi za v najem dajanje iz proste roke na prodaj za nizko ceno 1500 gld. in Če treba tudi ceneje. Priporoča se posebno čevljarskim mojstrom zarad tega, ker je tukaj velikanska fabrika za izdelovanje čevljev, ki ima velik promet in obilo dela. Pisma naj so pošiljajo ,,J. V. » Trži«! na 4-oii-u |».k<-Mi •. (145—1) ~" gj? Na prodaj so novo izdelane (135—2) w orgije ^mm z dvema registroma, katere orgljavec sam lehko goni, pri .1 »me j u iu\^erju, na sv. Petra cesti h. št. 1. Dunajska borza 17. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 73 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebrn . . . 75 „ 05 ■ - 91 . 30 1860 drž. posojilo..... . 130 „ — » 810 , — n 50 H . 117 „ 60 — n Napol...........9 „ 30 7, C. kr. cekini........6 „ 5? Državne marke.......57 - 30 Cvet zoper trganje, Epo dr. Maliču, Je odločno najboljše zdravilo *oper p niti n ter revtnatizem, trnanjr po udih, bolr-eine v križi ter žlvrih. otrklitto, otrpnete ude in kite itd., malo ču«a če ae rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj ge Mino ,,cvetu zoper trganje, po dr, Mallrn" z tratim ku>Je-ein% znatnenjent ; 1 steklenica SO kr., pra-v. ga prodajo iimo (72—12) lokama ..pri samorogu" J. pl. Tmkoc/vja na mestnem trgu it. 4 v Ljubljani. 2 milijona frankov izgube. To velikansko svoto so izgubili veliki ItlagaMlna InternationaleB reunla Rae «le It i voli s tem, ker so se pariške tuilerijo porušile1 OBtanek te velikanske zaloge prodaje se 70% P°d kupno ceno, tedaj skoraj zastonj in traje likvidiranje samo še kratek čas. Prosimo čestito čitajoče občinstvo, naj to jako ugodno priliko porabi ter naj si naroči česa samo za poskušnjo, da se prepriča o poštenosti, solidnosti in silno nizkih cenah blaga, ki se je dobilo iz vseh dežel sveta. V doku/. unjMtrožje MolidnoHti naj tsluzl izjava, «lu »e Javnu zatežemo vzeti nazaj ter zamenjati z drugo vsako ree. ki bi ne ugajala. Blago se vetak »lau trikrat odpošilja ali proti prlposlanju novcev ali proti pofitnemu povzetju, podlija ae a e. kr. poŠto, a železnico in po paronrodili ter Ne za pripoMlanJe u tč ne rac u ni. Žepne ure od Ileuri Uodetroi iz Oenfa v ftvajei. Vsaka ura je fino repasirana, na trenotok regulirana, ter so jamči za 3 leta. Najboljše in najcenejše ure sveta! Krasna ura na valjar iz najtežjega nikol-srobra, na sekundo ro-pasiranu, s zastonj prido> »ani|i' prclilnjeuja in lijeku t lili i»OMledic, kor ae upira vsakej spronioinbi toplino in truplo jodnakomemo toplo olirani v najhujiej vročini in nojostrojsom mrazu. Kdor tedaj ljubi svojo zdravje, kupi naj si to oblačilo od anglo-patent-volne. 1 min lo-piit enl-i olneiie lilin.- za gospode ali gospo samo 1 ffl. Najpotrohnise za bogatina in siromaka. 1 n uh lo-pn i en i-\ oiisciin NrnJ<*ii za gospodo in gospo samo 1 gl. Klogantno in propotrohno vsakemu. 1 ime l<>-|.i»« < n l-i olmii /l\iilnil,, propotrobno, gl. 1.80. :t pure itn^. iu-|.at < n i - \ <>iii« inii nntiknčev, praktično in norazr., samo gl. 1. 9 |iiui' j» iiu lii-piu »n i-\ olncni h nogovic, krasno vezane. gosto in gorke, vsi 3 pari samo gl. 1.60, v vseh barvah, tudi progasto. 1 iitrežaNt (foruk žlvotstlk za gospodo in gospe, neobhodno potreben vsakemu naj si jo bogat ali rovon, odličen zarad svojo praktično vrodiiouti, samo gl. 1.20. I H;i im-Iiiki živofiiik, nov izdelek, čista ovčja volna, jo tako gojka, da človek drusoga no potrebuje, vsake barve, gl. 2.60. Nij boljšega kot jo ta životnik. 1 koniad / iiiislu-.a tmkiiu za ilu....., rdočo, modro, belo, violot, čista ovčja volna, samo gl. 3. I pm- Iim sliilt im-oi i«-, posubuo priložno za vsacoga, k«1. Vse blajfo jo izvrstne kvaliteti, večinom odličeno ter je v koristi vsako družine, da hitro naznani, kar potrebuje ter da ne opusti te izredne prilike, ne da bi jo porabila. HAUPT DEPOT INTERNATIONALER FABRIKATE von ^memm e"i STias saaiami wsb i^sj i^s-' p ItnilH nilMirnisirassr O. IVi«f(. KOfreiiiiber dom orzbi»cH^flichen Paial». (105—3) Izdatelj in urndnik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".