IhroCnlumieCni ^^pi^^ ^^^^ MMHHB A ^^ ^ ček. rafon: Ljub- «5 Din. ca inocem- ^ jERr ^Hfifc |HW HEHf ^ ^B^ ^ ^T^^^k 1 •t*o 40 Din — oo- ^^^^^ ^^m w^^M IH^ ^^B B B ^^B__JHT ^ 10.349 za deljaka Uda}« ce- ^^^^^ ^^B B B MMt Sarajevo 756V lo letno 96 Din. «■ ^V^HIk flflf ^ BEV B 0 fl^M Zagreb inozemstvo 120 Din • ^^B ^^m ^^B ^^ ^^M B ^^^B ^^M BH1 Praga-Du naj 24.797 Uredništva je t JKLm^f JEKL—m^Pj ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi aL 6/111 jeva 6. telefon 2999 Telefon! nredalStvai dnevna alniba 2090 — nočna 8N, BM fca 2090 1 Izhaja vmk dan zjutraj, razen ponedeljka ta dneva po praznika Blagoslov ali prohletstvo Srednjeveška življenska modrost je izda sledeče navodilo za življenje: vive, nt vivas — Živi, zato da živiš! Beseda ima glo- Pred 6 meseci je kralj Aleksander bok smisel, ki je prav isti, kakor ga najdemo pri raznih modrijanih vseh časov izraženega, da je namreč v našem življenju najvažnejše prav za prav življenje samo. Prav res bi pa težko bilo dobiti misel, ki bi bolj nasprotovala današnjemu načinu življenja! Kajti mnogo bolj kot življenje samo, njegovo bistvo, izvor in namen, zanimajo človeka naše dobe spremljevalne okoliščine in pa sredstva za življenje. Saj je ves zakopan v skrbi, kako bi si le-teh čim več in čim hitreje pridobil, da bi mu ostalo vendarle še kaj časa, da bi jih tudi užival! To globoko teženje človeka po sredstvih je dovedlo do jemanja obresti, je ustvarilo kapitalizem, stroje, delitev, dela in kapitala ter vso moderno tehniko. Nihče noče zanikati, da so se najraznovrstnejša sredstva za življenje s pomočjo tehnike silno namnožila in so mnoga postala dostopna tudi za široke ljudske plasti. Kazino je, da je civilizacija z vsemi svojimi modernimi pridobitvami v marsičem olajšala in polepšala naše življenje. Sredi velikega navdušenja za pridobitve civilizacije pa nam veselje kvarijo vedno temnejše senoe. Prihajamo do prepričanja, da ni bilo dobro, ker smo ljudi naravnali tako zelo izključno na izboljšanje njihove materielne eksistence. Pomislimo le na realizem industrijske poizvodnje. Američani so bili uverjeni, da je napredek civilizacije istoveten z dvigom proizvodnje. Prav za prav smo tudi Evropejci tako mislili in jih pričeli v vsem slepo in divje posnemati. Vse 3e bilo prepričano, da se bodo življenski po- I goji človeka izboljšali v tisti meri, kolikor bolj bomo gospodarji nad naravo, kolikor bolj bo brezdušni služabnik iz železa in jekla, to je stroj, nadomestil pri delu živega človeka. In kaj je bila posledica te vedno hujše racionalizacije? Res, proizvodnja je silno narasla, toda masno blago je ustvariio tudi masnega človeka. Mehanično delo s stroji je tudi delavstvo izmehaniziralo, izpilo mu je dušo, ga spremenilo v živ avtomat in napravilo iz njega kolektiv, kakor ga poznamo le še iz sadov boljševiške revolucije. Milijonom pa je stroj sploh vzel eksistenco in vsak zaslužek. Racionalizacija je dovedla do nadprodnkcije in brezposelnosti, brezposelnost pa do splošnega obubožanja in revščine delovnih stanov. Mesto blagoslova — pro-kletstvo! Vzemimo drug slučaj! Od nekdaj je človek gojil ponosno željo, da bi se mogel dvigniti nad zemljo, v višino, da bi kakor ptica zaplaval proti soncu. Sanje tisočletij so v naši dobi postala resnica. Človek leta po zraku, ustvaril si je čudovite stroje, ki ga z nikdar sluteno brzino in vztrajnostjo prevažajo iz kraja v kraj. Človek ni več le gospodar zemlje in podzemlja, ampak tudi zraka. —Toda, tudi ta grandiozna iznajdba človeškega uma grozi, da se bo človeštvu mesto v blagoslov spremenila v strašno prokletstvo. Že danes se moramo z vso resnobo vprašati: Kaj smo prav za prav z zrakoplovom in letalom pridobili? Ali ne samo novo, strahotno orožje, ki od leta do leta požira večje množine denarja, ljudi, sil in materiala? In kaj bi šele bilo v slučaju vojne! Vsi so edini v tem, da je letalo najučinkovitejše orožje, ki more povzročiti daleč na okrog najhujše razdejanje. Letalska vojna bi našo Evropo v kratkem spremenila v eno samo veliko grobnico in kupi razvalin bi bili nema priča nekdanje njene kulture in blagostanja. Le; talo — ponos moderne tehnike — nas je bolj obremenilo kakor razbremenilo. To je ravno najbolj tragično od vsega tragičnega, kar se drži moderne civilizacije: z vsem svojim na-redkom se človek vedno bolj obremenjuje, im dalje živi in čim bolj rafinirana so sredstva, ki naj mu olajšajo in dvignejo življenjske užitke, tem večje je breme, ki teži na njegovih prsih. Pomislimo v tej zvezi na oboroževanje. Silovitost, s katero seje Evropa vrgla zadnja leta v ta vse požirajoč vrtinec, je že prava blaznost. Velike in bogate države izdajajo po 40% vseh državnih dohodkov za orožje! Ne bo dolgo, pa se bo to usodno razmerje pomaknilo na 50, 60 odstotkov in tako naprej do popolnega zastoja in uničenja vsega gospodarstva — celo brez vojne. Evropa te blazne tekme ne bo več dolgo vzdržala in je papež v svojem zadnjem mirovnem govoru z vzklikom sv. pisma: »Gospod, otmi nas, poginjamoj« zadel gotovo pravo razpoloženje vseh pošteno mislečih ljudi na svetu. Civilizacija nam je zrasla čez glavo, ne moremo je več sprejemati, postala je proti-naravna, ker se mesto v sredstvo napredka sprevrača vedno bolj v oviro prave kulture. Kultura se duši v novodobni civilizaciji, kakor riba na zraku. Zakaj? Zato, ker nismo pravočasno pomislili, da sta »napredek« in znanost« sama po sebi vsaj toliko pripravna tudi za rušenje kakor za zidnnje. 2e jutri nam znanost utegne odkriti skrivnosti, ki bodo še tisočkrat strašnejše, kakor vse, ki jih do sedaj poznamo in ki se jih bo človek mogel na šo groznejši način posluževati. Ko razmišljamo o naši civilizaciji, se nam nehote vsiljuje prispodoba s starim grškim božanstvom, ki se je nahranilo s svojimi lastnimi otroki. Naj nihče ne ugovarja, da je podobna nevarnost vedno obstojala. Ros so uničevalna sredstva od stoletja do stoletja pridobivala na moči. Toda ni nobene primere med iznajdbo metalcev kamenja in puščic, potem smodnika, puške, topa in pa med strahotnimi iznajdbami zadnjih 50 let, posebej še zadnjega časa, ko je človek dejansko ukradel blisk iz neba in ga sebi usužnil. Civilizacija in pamet bodeta človeštvu v blagoslov lo tedaj, ako bosta v službi mirnega napredka. Toda, kako to doseči? Edinole tako. da bi poedinci in narodi imeli več umrl za Jugostavijo Velike spominske prir e dilve v celi Jugoslaviji in Franciji Ci Spominska stavnosi v Belgrada Belgrad, 6. aprila. AA. Danes ob 11 dopoldne je bil v saborni cerkvi šestmesečni pomen za bla-gopokojnint viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedi-niteljem. Cerkvene obrede je opravil Nj. svetost patrijarh Varnava ob številni asistenci. Na jekte-nja je odgovarjal združeni pevski zbor dijakov teološke fakultete, prvega belgrajskega pevskega društva in zbora cerkve sv. Bogorodice iz Zemuna. Pomenu so prisostvovali kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, kraljevska vlada s predsednikom g. Jevtičem na čelu, člani diplomatskega zbora z vojaškimi odposlanci, bivša predsednika vlade Davidovič in Srskič, člani vojaškega sveta, načelnik glavnega generalnega štaba, ar-mijski general Ljubomir Marič, komandant Belgrada, general Tomič, komandant kraljeve garde general Raketič, generaliteta in admiraliteta, predsedniki državnega sveta, glavne kontrole, ka-sacije, apelacije in drugih prestolniških sodišč, predsednik belgrajskega mesta Ilič, upravnik belgrajskega mesta Filipovič. predsednik znanstvene akademije, rektor vseučilišča, člani državnega sveta in glavne kontrole, šef centralnega presbi-roja DjuroviC, predsedniki zbornic in zastopniki prosvetnih, kulturnih in drugih društev. V Novem Sada Novi Sad, 6. aprila. AA. Dan" ob 10 dopoldne so v tukajšnji saborni cerkvi odslužil' para-stos za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Službo božjo je opravil epi-skop Irenej ob številni asistenci. Parastosu so prisostvovali predstavniki vseh eivilnih in vojaških oblasti, šolska mladina in veliko število občinstva. Med službo božjo je pel zbor tukajšnjega glasbenega društva. Trgovine in obrati so bili med službo božjo zaprtL V Skopi ja Skoplje, 6. aprila. AA. Danes so v skopeljski saborni cerkvi sv. Bogorodice priredili 6 mesečni pomen za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Prostorna cerkev je bila polna občinstva. Mnogo ga je stalo tudi pred cerkvijo, da je lahko prisostvovalo službi božji. Pomenu so prisostvovali pomočnik bana z načelniki banske uprave, pomočnik poveljnika tretje armijske oblasti z oficirskim zborom, predsednik občine z odborniki, predstavniki kulturnih in prosvetnih društev in zastopniki vseh viteških združenj. Pred cerkvijo je bila razvrščena častna četa z zastavo iu godbo. Obrede je opravil skopeljski mitropolit Josip z mnogimi svečeniki. Po končani službi božji je imel metropolit globok spominski govor. Pokloniiev mladih Primorcev Split, 6. aprila. AA. Davi je odpotovala velika skupina dijakov in dijakinj srednjih šol in učiteljišč primorske banovine s posebnim vlakom na Oplenac, da se tamkaj poklonijo manom blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Dijake vodi načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Splitu Stipčevič z večjim številom ravnateljev in profesorjev srednjih in učiteljskih šol iz Splita, Sibenika in Sinja. Skup no potuje 390 dijakov in dijakinj. Dijaki mostar-] sluh šol potujejo naravnost v Belgrad. S temi vred se bo poklonilo na grobu blagopokojnega kralja 470 dijakov in dijakinj. • oo Jugoslovanski dan v Franciji Pariz, 6- aprila. AA- Pred dnevi so po pariških ulicah nalepili plakate, v katerih minister za pokojnine poziva meščane, naj 7. t. m. čim dostojnej-še proslavijo spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Posebni odbori, ki jim predseduje francoski maršal in vojvoda jugoslovanske vojske Fran-chet d'Esperay, so pripravili vse, kar je potrebno za to proslavo. 7. aprila, ki so ga proglasili za nacionalni dan, bodo po vsej Franciji pobirali prispevke za postavitev spomenika blagopokoineinu kralju Aleksandru v Marseju in spomenika blaro-pokojnemu kralju Petru in kralju Aleksandru v Parizu. Francoska javnost pričakuje, da bo nacionalni dan na novo potrdil neomajno prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo- »Pariš Soir« pravi, da bodo Francozi jutri pokazali, kako spoštujejo spomin pokojnega kralja vojaka in čislajo njegovo domovino. Kralj Aleksander je želel, naj bi postala njegova domovina složna in zedinjena- Te njegove želje so naletele na mnogo ovir in kritike. Sredi nemirne Evrope je Jugoslavija sedaj država prve vrste, ki v svoji notranjosti odstranja nesporazume preteklosti, v svoji zunanji politiki pa dela za okrepitev miru in za primerno mesto v evropskem občpstvu- Podobno piše Albert Muset v »Joumalu des dra, pravi pisec, sta v Franciji tako dobro znani, da ni treba posebej razpravljati o pc menu nacional- Debats«. Osebnosti Kralja Petra in kralja Aleksan- I nem francoskem radiju o kralju Aleksandru. Aleksandru, ki je bil velik državnik in vojak, pa piše list tole: Njegova država je v sedanjih gmotnih časih ena najčvrstejših. Francija obrača zdaj svoje poglede nanjo, ker ve, da je to krepka tvorba v službi velike misli. To je zasluga kralja Aleksandra. S kraljem Petrom in kraljem Aleksandrom je končana epična doba jugoslovanskega preporoda- Jugoslavija ni tvorba, ki se šele kristalizira, marveč je močna stvarnost. 7- april bo svečano priznanje te stvarne moči. Obenem bo to spomin strašnega oktoberskega dne, ko je vladar prišel k nam kot glasnik miru in tu našel &yojo mučeniško smrt- Pariz, 6. aprila, c. Jutrišnji dan bo ves posvečen prijateljstvu med Jugoslavijo in Francijo. Ta dan bodo po vsej Franciji nabirali za spomenik pokojnemu kralju Aleksandru. Obenem se bodo vršile priložnostne proslave ob polletnici tragične smrti kralja Aleksandra v Marseilleu. Nocoj bo imel zunanji minister Laval kratek govor v držav- eks Kaj bo prinesla Stresa ? Rim, 6. aprila, c. Italijansko časopisje danes ponovno zelo obširno piše o sestanku v Stresi. Po tem pisanju se zdi, da hoče sedaj na tej konferenci Italija od svoje strani povedati svetu, kaj misli o svetovnem miru. Vsa javnost z napetostjo pričakuje govor, ki ga bo imel ob otvoritvi konlerance Mussolini. Poudariti j« treba, da so taki govori ob takih omejenih konferencah zelo redki in da 6e na takih konferencah vse navadno uredi na tajen način. Zato pa je tem bolj jasno, da bo imel Musso-linijev otvoritveni govor demonstrativen značaj in bo zato Mussolini najbrž izjavil v tem smislu stališče Italije: »To je naše menje, č« ga ne sprejmete, nismo mi krivi za posledice.« To se jasno vidi tudi iz pisanja listov, ki mrzl;čno zasleduje Mussolinija na njegovih duhovnih vajah. Tako se danes na široko poroča, kako je Mussolini iz Forlija odšel v Rocca dela Camlnata in kako se je tam potegnil nazaj v mir in tiiino, da pripravi italijansko bla-govest svetu o miru in ljubezni. italijanski Iisk proti Angliji Časopisi pa so obrnili svoje želo tokrat predvsem proti Angliji. Današnja »Tribuna« objavlja obširen načelni uvodnik, ki ga je podpisal sam ravnatelj lista, ki je tudi član velikega fašističnega sveta. V tem članku dolži ta fašist:čni veljak Anglijo, da bo tokrat zopet ona kriva, če bo prišlo do novega klanja. Danes je Anglija v istem položaju, kakor je bila v letu 1914. Če bi bila takrat Dunajska vremenska napoved: Menjajoča oblačnost ob zvišanju temperature. moralne odgovornosti, več vesti, več človeškega v sebi. Kajti znanost brez vesti ne prinaša odrešenja, napredka, ampak smrt. Zadnja desetletja je znanost jako napredovala, toda ali je napredovala tudi vest, tudi zavest odgovornosti? Nasprotno bo preje res. Kajti od strani mnogih vodilnih državnikov se je prav vse storilo, da se ubije v ljudeh krščanstvo, ki je najjačja opora vesti in nravnosti, mesto njega pa se je kot nadomestilo ponujala z bobnečimi frazama znana framasonska človečanska politura, ki se vedno najpreje odlušči, kakor hitro pride do resnih življenskih preizkušenj. Cicilizacija brez krščanske etike, brez nravnosti je le strašna demonija, ki človeka usužnjuje elemeutom, mesto da bi mu pomagala gospodovati nad njimi. To, kar v našem času počenja Evropa in ves svet, nam je najzgovornejši dokaz, da človek, ki se zanaša le na svojo moč in tehniko ter na svoje gone, res nc more pametno živeti. V neprestani tekmi in borbi izgublja samega sebe in pri tem pozablja, da je najbližji cilj življenja njegovo življenje samo; cilj tega cilja pa zor>et življenje in sicer večno življenje, no trntproffn uh n,iyiti7.nm in tnlrn mnln ali ga, da bi enako kakor papež v zadnjem na- ua katerega se civilizacija tako malo ali n ne ozira. Evropejci imamo zelo veliko razlo- govoru pogosto dvignili svojega duha k večnemu Duhu, in ga prosili, da ne bi izgresili potov do vrelcev edino prave kulture, ki more osrečiti poedince in narode. drin. Mussolini bo imel demonstrativen govor Anglija pravočasno izjavila, da bo šla proti Nemčiji, če napade Belgijo, najbrž do svetovne vojne ne bi bilo prišlo. Zato je Italija danes prepričana, da lahko samo jasno stališče Anglije reši mir v Evropi. Italijanskemu javnemu mnenju se zdi to stališče angleške vlade še celo nevarno zaradi tega, ker Nen č ja sedaj to stališče Anglije zelo spretno izrablja. Tako piše »Tribuna«, da postaja v tem oziru najbolj značilno pisanje berlinskega »Angrif-ia«. Ta list javno priznava, da je sedaj že doka- Proti Rusiji Praga, 6- aprila, b. »Prager Tagblatt« objavlja poročilo »United Press-a« iz Berlina, iz katerega sledi, da je njmško pomorsko poveljstvo ravnokar končalo s preizkušanjem velike bojne križarke, ki jo Nemci imenujejo »neboreča se križarka« in ki bo imela nalogo, da prevzame na krov samo vrhovno generalštabno mornariško vodstvo s poveljujo čim admiralom, ne bo pa posegala v boje. Ta križarka, ki meri 22 000 ton, bo torej nekak plavajoči »hribček vojskovodij«, s katerega bo generalni štab opazoval kretanj; mornarice in dajal potrebna povelja na vse strani. Ladja se bo torej nahajala izven bojne cone ter bo opremljena z najbolj modernimi brezžičnimi pripravami za sprejem in za odajo-List nadalje poroča, da se v Nemčiji nikakor ne ba-vijo s tem, da zgrade kakšna ogromna brodovja, saj traja zgradba 10.000 tonske križarke tipa »Deutschland« tri leta. Tudi ne mislijo na to, da bi ponovili predvojno napako in se spuščali v tekmovanje z angleškim brodovjem. Nemško brodovje as bo posluževalo večinoma zelo malih, a gibčnih in silno urnih edinic, ki bedo predvsem služile za obrambo nemške oba'e proti sovjetski Rusiji. Glavnb važnost pa bo polagala nemška admiraliteta na zgradbo velikanske pomorske zračne sile, in na zgradbo nosilcev letal (matičnih ladij za letala), kar je s tem tesno v zvezi. Parada tankov v Moskvi Moskva, 6. aprila, b. V okolici Moskve je bila včeraj velika parada tankov, v kateri je sodelo-m^mm^^m—mmmmmm^m^m—a—m^m^mm Ljubljanski proračun Belgrad, 6. aprila, m. Tu se mudi ljubljanski predsednik občine dr. Ravnihar. V Belgrad je prišel radi proračuna mestne občine ljubljanske. Tekom včerajšnjega dne je pretresal novi ljubljanski proračun postavko za postavko pomočnik finančnega ministra dr. D-ušan Letica. Pomočnik finančnega ministra je proračun sprejel z manjšimi spremembami. Tako so znižane razne trošarine za kmetijske pridelke, ki jih dovažajo okoličani v mesto. Pričakovati je, da bo proračun potrdil še te dni tudi sam finančni minister. Predsednik ljubljanske občine dr. Ravnihar se je nadalje danes poslovil tudi v senatu od predsednika in podpredsednika ter se prijavil v avdijenco na dvoru, kjer se bo predstavi! novi predsednik ljubljanske občine kraljevskim namestnikom. zano, da Anglija ne bo sledila Franciji in Italiji. Anglija si je ohranila svobodo dejanja in Nemčija mora sedaj to razkosanost velesil izrabiti. Nemški narodni socializem ne sme sedaj do Anglije storiti isto napako, kot jo je storila carska Nemčija, ko je leta 1912 tako ošabno odbila sporazumagko akcijo lorda Haldaneja. To se pravi, da se bodo narodni socialisti hoteli na vsak način sporazumeti z Anglijo, samo da jo obvarujejo pred radikalizmom francoskih užaljencev. To razpoloženje italijanskega javnega mnenja potrjuje tudi nocojšnji »Temjjs-«, ki prinaša dolgo poročilo svojega rimskega dopisnika v istem smislu Nemčija gradi baltsko brodovje na popolnoma novih vidikih valo nekaj sto tankov. Poveljnik štaba tankov v vojnem ministrstvu je imel pri tej priliki velik govor, v katerem je med drugim dejal, da mora sovjetska Rusija hitro nadaljevati z motorizira-njem svoje armade. Glede tankov je dejal, da jih ima Rusija zelo mnogo, vendar pa še vedno ne dovolj. Pritrdilni glas iz Italije Rim, 6. apriln. b. V tukajšnjih političnih krogih se splošno računa, da ae bodo na konferenci v Stresi razniotrivali v glavnem trije problemi in sicer: 1. Meja ob Rcni, 2. Avstrija in 3. Vzhod. Poudarja se pa ponovno, da prav za prav napetost v Evropi predstavlja predvsem odnos med Berlinom in Moskvo. Zaradi tega bo Italija največjo pozornost posvetila vzhodu in se bo trudila, da se » tem oziru doseže skupna akcijska linija. „Demokracija" kot v Evropi Rio de Janeiro, 6. apr. AA. Neredi v Belemu so nastali zaradi zveznega komisarja za državo j 1'ara Barathe v Braziliji. Ta je bil obenem kandi-I dat za predsednika te države. Ko jc Banithn videl, da je večina parlamenta proti njegovi izvolitvi, je poslal v parlament oddelek vojske. Prišlo jc do spopada in vojska je izrinila večino ii poslopja. Poslanre so zaprli v neko vojašnico. Manjšina je nato izTolila majorja Baratho zn predsednika. 0 zadevi bo zdaj odločilo vrhovno zvezno sodišče. Dotlej pa so vojaško in pomorske oblasti dobile iz Ria de Janeira nalog, »naj skrb' za red in mir«. 22 miljard za brezposelne Wiishington, 6. aprila. AA. S kreditom 480 milijonov dolarjev, ki ga daje zakon n javnih delili, ho zaposlenih delj časa poldriig milijon brezposelnih delavccv (v našem denarju znaša to 22 miljard Din ali dvakratni naš državni proračun). Gradbeno gradivo iz - smeti Berlin, 6. aprila. AA. DNB poroča: Nemški kemiki so po dolgoletnih poizkusih iznašli način izdelovanja gradbenega gradiva iz odpadkov. S tem gradivom bodo lahko delali razno pohištvo in zidove. To gradivo se ne vžge. Cena mu bo zelo nizka. Izdelovali ga bodo v vseh oblikah. Gradivo je dober prevodnik toplota. Od nedelje do nedelje Zadnje dejanje Venizelosa V mednarodni poMtikI je bilo t preteklem tednu najva£nejle r«lilo potovanje angleškega ministra Edena, o katerem gre glus, da ima najlepše obrvi v Angliji in da se ma najboljše oblačiti, v Berlin, Moskvo, Varšavo in Prago. Treba je iti 30 let nazaj v zgodovini, da najdemo podoben primer, da bi se bil angleški državnik potrudil po Evropi. V Rusijo ga pa ni bilo že več kot 40 let. To je znamenje, da je mednarodni položaj v Evropi lilno napet in nevaren, kajti sicer bi se Auglija ne trudila toliko, dn ublaži ozračje. Napetost pa je dosegla »voj vrhunec, vsled tega, kerjeNemčija dne 16. marca čisto v nasprotja z mirovno pogodbo, ki jo je podpisala, Itar naenkrat samovoljno objavila strmeči Evropi, da bo odslej imela zopet stalno stoječo armado ter stalno letalsko in morsko brodovje. Mirovne pogodbe so ii dovolile samo vojsko 100.000 mož, majhno brodovje, a nič vojnega letalstva. Po objavi z dne 16. marca pa si je Nemčija samovoljno dala velikansko ur- e: mado, ki jo cenijo na 700.000 mož, nadalje je riznala, da že ima letalskega brodovja toliko, ot ga ima Anglija, na morju pa da si bo zgradila brodovje, ki bo obsegalo tretjino angleškega. Evropa je zastrmela. Čemu je Nemčiji potrebna tako ogromna vojaška moč? Proti komu mobilizira, ko ji nikdo ničesar noče, ko nobeden ne sega po njenem ozemlju, ko jo vsi puste pri miru? čemu tako grozno oboroževanje? ln proti komu? Ker Nemčije nikdo ne ograža, ker od nje nihče ničesar noče, potem njena vojska mi obrambna, ampak je po svojem bistvu napadalna. In koga hoče napasti? Vsa ta vprašanja so šla križem po Evropi med razburjenimi narodi. Kaj storiti? Nemčija je prelomila besedo, dano r mirovni pogodbi. Kaj ukreniti/ PADU SO RAZLIČNI PREDLOGI Eni so rekli, da j« treba Nemčiji takoj napovedati vojne in jo i tem riailiti, da bo spoštovala dano besedo. Toda do si upa prevzeti danes odgovornost nase, da zaneti vojni požar, ki bi moral zajeti vso Evropo? Drugi so dejali, da je treba uporabiti Zvezo narodov, da ukrene obrambne korake, saj pakt Zveze narodov daje možnost, da ie članice branijo proti državam, ki mir ogražojo. Tudi ta predlog je padel v vodo, saj Zveza narodov ne more ničesar, razun dajati dobre nasvete. Prišli «o tretji, ki so rekli, da bo sedaj pač potrebno, da se narodi, ki hočejo mir, zvežejo v velike obrambne zveze, da bodo pripravljeni, te bi Nemčija hotela kršiti mir. TODA KAKŠNE NAJ BI BILE TE ZVEZKf Francija se hoče zvezati i Rusijo in ■ državami Male zveze. Poljska proti temu protestira, ker je v sredi in 33 milijonskega naroda ni mogoče kar tako preslišati. Italija predlaga zvezo podonavskih dežel, toda M a -d j a r i, ki m t sredi, protestirajo, češ, da i sedanjimi mejami niso zadovoljni. Rusija sili k vojaškim zvezam proti Nemčiji, toda četudi bi Rusom zaupali, boljševikom nikdo rad ne zaupa in s« ž njimi veže čez drn in strn. Naposled pa tudi Anglija, največja evropska država po svoji moči in po svoji avtoriteti, ne mara, da bi se v Evropi ustanovili sovražni tabori s sulicami naperjenimi drug proti dru- Eemu. Predvsem Anglija noče dopustiti, da bi il, če že morata nastati dva tabora, eden močnejši od drugega, v našem primeru, da bi bil francoski tabor močnejši od nemškega. Naj si bosta enaka. ANGLIJA TOREJ POSEŽE V*POLITIKO in pošlje ministra Edena na potovanje po Evropi. Bil je v Berlina, kjer so mu pove dali, da hoče Nemčija mir, a da na noben način noče kakšnega pakta, v katerem bi se morala obvezati, da bo s svojo vojsko jamčila za ruske, ali za češkoslovaške ali za litvunske meje. Iz Berlina gre v M o ■ k v o, kjer ga sijajno sprejmejo in £a skušajo prepričati, naj se ustanovi fronto miroljubnih držav proti Nemčiji. Rusi ponujajo ugodnosti na Daljnem vzhodu, če bi jih Anglija podpirala v Evropi. Anglež samo Fosluša a nič ne reče. Iz Moskve pride v V a r-a v o. Poljaki mu zopet razložijo, da na n Ug& is čisto naravnega vzroka, ker sta se v tej organizaciji združili dve skupini, bojovniki in pristaši »Boja« ki sta različnega izvora in miselnosti. Od začetka, ko je šlo samo za kritiko našega javnega življenja in razmer, je zveza več ali manj držala, zadnje čase pa. ko bi eni radi kar skočili na politično torišče parlamenta, drugi pa meuijo, da organizacija sa to še ni zrela in premalo podprta od spodaj, je bojevniška zgradba začela pokati. Kakor nam g. Stane Vidmar, ki je početnik te organizacije in nstanovitelj njenega glasila »Preloma«, zdaj pripoveduje, je že decembra lanskega leta na delegatskem zboru prišlo do izraza nesoglasja med bojevniki in njihovim osrednjim vodstvom, v katerem imajo glavno besedo gg. Fabjančič, Ture Šturm in Kuster. G. Vidmar dolži bo skupino, da je izdala neko okrožnico, ki se obrača proti volji velikega dela članov bojevniške organizacije, da naj se skliče rx>novno delegatski zbor, ki naj da izraza pravi volji večine, ter da je pod to okrožnico podpisala tudi njega brez njegovega pristanka in proti njemu. Spor se je poglobil, kakor hitro je nad deželo prišla volivna mrzlica — kakor pravi g. Vidmar. Banovinski odbor bojevnikov je sklenil, da se organizacija ne udeleži volivne borbe, ker je »naša organizacija še premlada, premalo enotna in utrjena«, toda osrednje vodstvo (izvršilni odbor) je kar samolastno, kakor trdi g. Vidmar, ustanovil »glavni bojevniški volivni odbor« in se začel pogajati z p. ministrom dr. Marašičem in banom dr. Pucem za bojevniške kandidate na listi g. ministrskega predsednika. G. Vidmar pravi (»Bojevnik« od 5. aprila 1985), da so ta pogajanja padla v vodo, ker gg. dr. Marušič in dr. Puc zahtev te skupine nista sprejela, nakar je »glavni bojevniški volivni odbor« sklenil, da kandidirajo njegovi kandidati na Ljotičevi listL G. Vidmar se je temu uprL ker ni bila vprašan« organizacija, kakor bi bilo to potrebno, ker je bil banovinski odbor sklenil, da se mora v to svrho sklicati po volji dve tretine članov zbor delegatov. Zato je Vidmar skupaj s gg. Oničem ln Florjančičem izstopil iz konzorcija »Preloma«, ki ga je potem prevzel g. Fabjančift. Ii izvršilnega odbora pa g. Vidmar, ni izstopil, ampak se je obrnil na vse skupine s pozivom, da zahtevajo sklicanje izrednega zbora delegatov na dan 7. aprila ^—1--- *— da izvršilni odbor, v _____ Fabjančič, Šturm in Kuster, kljub škleira gatov na dan 7._ apriia. To utemeljuje s tem, katerem odločajo gg. ----------, ^ Kuster, kljub sklepu okrajnega zbora delegatov Ljubljane in okolice noče sklicati delegatskega zbora, ker — kakor pravi g. Vidmar ▼ svoji omenjeni izjavi —- trdijo, da večina v organizaciji ni bojevniška in ker si po izjavi nekega člana izvršilnega odbora »ne dajo soliti pameti od teh ljudi«. To registiramo kot kronisti in menimo, da je bila osnovna pogreška, da sta se skušali zliti dve stvari, ki ne gresta izlepa skupaj. Priporoča *« Rokodelski dom, gostilna Ljubljana, Komenskega nMca IX Prvovrstna pijača, dobra kuhinja, kegljišče Itd. Odličen češki gost Belgrad, 6. aprila, m. Davi je prispel semkaj ugledni češkoslovaški delavec na socialnem polju ter predsednik socialnega odbora praška mestne občine dr. Peter Zenkel, profesor na praški univerzi in četkoelovafki narodni poslanec. J3t. Zenkel, kateremu j« bil na belgr. železniški postaji prirejen prisrčen sprejem, j« znan borec za medsebojno kulturno zbližanj« naSega in češkoslovaškega naroda ter je to ljubezen, ki jo goji do našega naroda, tudi dejansko pokazal s tem, da je zgradil za jugoslovanske dijake t Pragi kolegij kralja Aleksandra. Dr. Zenkel je bil na snočnji seji tukajšnjega odbora imenovan za častnega občana he! grajske mestne občin«. V Belgradu bo stopil v st:' z vsemi socialnimi in humanimi društvi ter bo n . nekaj predavanj. Za časa bivanja v naši pr k o bo gost mestne občine Iz Belgrada iio krenii v i Zagreb, nato pa v Ljubljano. Blokirajte svoje električne naprave Državna rnKjska kontrola, ki j« p odvzela «ner-gično akcijo za pobijanje radijskih motenj, katero rrii sedaj s pomo6jo članov Združenja električnih obrti dravske banovine in s svojimi državnimi nameščenci, je ugotovRa, da radijske motnje vkljub velikemu številu najdenih in tudi ž« blokiranih motilnih elektronaprav ponekod š« niso ponehal«. Ugotovil« je pa tudi to, da so vzrok tem motnjam visoko-frekvenčn^ masažni in drugi elektromedi-cinski ter gospodinjski aparati, ki so v posesti in uporabi zasebnikov. Ugotavljanje teh motilcev je skrajno težavno in sicer iz razloga, ker se nahajajo navedene elektrooaprav« v privatnih stanovanjih in ker se uporabljajo največ v takem času, ko iskalec radijskih motenj do njih in njih lastnikov iz reč ozirov ne more. Dogajajo sc pa tudi primeri, da ugotovljeni motilec motilno elektro-napravo ali zataji aLi pa njeno uporabljanje zanika, čeprav j« s pričami dokazano, da elektro-napravo uporablja. Na ta način otežujejo imetniki visokofrekvenčnih masažnih in drugih elektromedicinskih ter gospodinjskih aparatov zastopnikom in pooblaščencem državne radijske kontrole njih posel, sebe pa spravljajo hkrati v nevarnost, da se bo postopalo proti njim po sankcijah zakona o pošti, telegrafu in telefonu. § 76. tega zakona zabranjuje namreč vsako oviranje radijskega sprejemanja s pomočjo elektronaprav in predpisuje, da morajo biti vse električne naprave za razsvetljavo aH pogonsko silo, kakor tudi za druge potrebe občin, družb, podjetij in privatnikov tako izvršen«, da radijskega prometa ne ovirajo. Ako tedaj t« naprave promet z motnjami ovir&jo, morajo biti proti proizvajanju motenj zaščitene, to se pravi — blokirane. Kdor se pozivu za blokiranje, zoper katerega "i dopusten priziv ali ugovor, v odrejenem roku odzove, se kaznuje po § 78 zakona o pošti, te-in telefonu z denarno kaznijo 300 do 5000 1 ali 7. zaporom 0 Din za en dan zapora), mo- : nn naprava sc pa na njegove stroške prisilno blokira. i Osebne vesti Belgrad, 6. aprila, m. S kraljevim ukazom m napredovali v čin divizijskega generala pehotni bri-gadni general Aleksander Stojanovič; v čin brigad-nega generala pa sledeči generalštabni polkovniki: Milutin Nikolič, Kosta Adamovič, konjeniški polkovnik za generalštabne posle Dimitrij Brodič, in-tendantski polkovnik Milan Rajakovit Belgrad, 6- aprila, m. Za veterinarskega pristava VIII. pol. skup. okraja jadranskega je postavljen dr. Fran Kovač, bivši veterinarski pristav. Belgrajske vesti Belgrad, 6, aprila, m. Na snočnjem volivnem sestanku so bili na listi predsednika vlade Bogoljub« Jevtiča postavljeni za mesto Belgrad: kot prvi kandidat dr. Kosta Kumanudi, ko drugi dr. Svetislav Popovič, minister za gozdove in rudnike, na tretjem mestu Jeremij« Protič, pomočnik finančnega ministra v pokoju, in na četrtem mestu Mihajlo Stojadinovič, kotlar, ter kot peti Bora Gjurič, trgovec z vinom in žganjem. N« Topalo-ričevi kandidatni listi bo kandidiral v Belgradu med ostalimi tudi Luka Pavičevič. Belgrad, 6. aprila, m. Izvršilni odbor Jugoslovanske narodne stranke je imel včeraj sejo, na kateri je bil sprejet sklep, da bov vsakem okraju ta stranka postavila samo po enega kandidata, Belgrad, 6. aprila, in. Uprava državnih monopolov jc razpisala natečaj za sprejem v službo ustavne uprave državnih monopolov v notranjosti države za 10 inienjerjev-agronomov. Drobne vesti Atene, 6. aprila. Predsednik republike je imenoval predsednika vlade Caldarisa za finančnega ministra, ministra za vojsko Kondilisa za podpredsednika vlade. Za zunanjega ministra poslavlja dosedanjega ministra brez listnice Mnvro Mihalisa. Vatikan. 6. aprila. A A. Kardinal Aclille Loca-tolli je umrl. Pokojnik jo bil prvi kardinal, ki ga ie imenoval uapež Pij XI. Spominu kralja muceniha i Ss' lllff K , 'V fffT^ai ST 111111 Ob priliki, ko je preteklo šest mesecev, odkar je roka brezsrčnega zločinca končala življenje velikega kralja, ki je z močno roko vodil našo državo k popolnemu notranjemu zedinjenju in njen ugled pred svetom dvignil do najvišje stopnje, se spominjamo žalostnega dogodka v Mar-seilleu in se tolažimo nad nenadomestljivo izgubo v zavesti, da so se Jugoslovani zvesto in z globokim prepričanjem odzvali klicu umirajočega kralja, da naj čuvajo Jugoslavijo! Volja, da ohranimo to državo in preko vseh viharjev varno z združenimi silami čuvamo njeno rast v miru in napredku pa da nikomur ne damo, da bi jo motil, je tako neomajna, kakor je vedno bila, pa posvečena po dragoceni žrtvi življenja, ki je padlo zanjo v tujini. Nesmrtna slava spominu kralja Aleksandra 1.1 — Bog naj blagoslovi delo kneza-namestnika Pavla in regentov! Bog čuvaj kralja Petra II., da bi Jugoslavija pod njim vzcvetela še v večji moči in sreči! Naj bi se sloga in vzajemnost, sloneča na zadovolj-nosti vseh, na pravici in miru, premaga-joč vse ovire, poglabljala bolj in bolj pod krono Karagjorgjevičev! Skrbimo za zdrav naraščaj naroda! Ljubljana, 6. aprila. Nekaj naših člankov v zadnjih dnevih je že opozorilo ravnost na veliko stisko, v kateri živi danes velik del naše mladine. Ta stiska je mnogo bolj resna, kakor pa jo je možno naslikati v kratkih sestavkih ter zahteva nujno temeljitega študija in hitre pomoči. Tu ni gre samo za dejanje usmiljenja ali dolžnosti, tu gre za vprašanje samoohranitve naroda. Zakaj, ako propada mladina, propada narod sam. Od ljudi ,ki so že v zenitu ali na robu življenja, narod nima več dosti ali vsaj toliko ue pričakovati, kakor od mladine, v kateri tiče še ne-slutene možnosti za bodoče delo in ustvarjanje. Z grozo smo čitali še pred leti o strašni pošasti huliganstva med rusko mladino, ki jo je meščanska vojna vrgla iz ravnotežja in iz družine ter jo prepustila samo sebi, da se je vdajala največji nemorali in zločinstvu in da je telesno kakor duševno propadala. Z enako grozo smo čitali in še čitamo o naraščajočem pote-puštvu, ki ga je delovna kriza povzročila med mladino Severne Amerike. Sami pa smo bili in smo še priča, kako je brezposelnost v Nemčiji razpršila beračit po vsem svetu nemško mladino, saj takozvano globetrotterstvo ni prav nič drugega, kakor malo milejša oblika beračenja. lej svetovni stiski mladine nismo mogli uiti niti mi in ne pretiravamo, da je kriza, v katero smo zašli, najbolj zadela našo mladino. Revščine je bilo vedno nekaj na svetu, i: čine smo poročali. Pa teni otrokom, zn katere skrbi banovina, je še kar dobro in enako onim, za katere skrbe mestne občine. V splošnem pa je obupen položaj otrok, za katere skrbe podeželske občine, ali pa, ki so prepuščeni usmi ljenju posameznikov. In teh je največ. Zasebne dobrodelne, zlasti krščanske organizacije so napravile v tem oziru res že mnogo, toda polje je večje, kakor bi ga mogla obdelati najbolj marljiva zasebna organizacija. In kako je z zdravjem naše .mladine? Pretresljivo je čuti poročilo samo ljubljanske šolske poliklinike ,da ima v Ljubljani 55% šolskih otrok pokvarjeno zobovje. In, ali ni zdravo zobovje prvi pogoj zdravja? To se pravi, da bo v prihodnji generaciji polovico naroda bolnega ali vsaj resno ogroženega po bolezni, zakaj na deželi niso v tem oziru razmere nič boljše. Ali ni pretresljivo dejstvo, da so šolske preiskave ugotovile v Ljubljani, da je skoraj vsak tretji otrok (29%) neumit ali nesko-pan, da je vsak 15. otrok rahitičen in vsak 16. otrok ietičen! Kako bi izpadla šele podrobna statistika na deželi, kjer so prehranjevalne razmere še slabše I Tu je stvarni narodni program: rešiti mladino iz tega obupnega položaja! Kaj nas briga vpitje in poudarjanje nacionalnih in državljanskih čednosti s strani nekaterih odraslih? Dolžnost matere: otroško perilo mora biti posebno čisto Kako cesto se pripeti — zlasti pri sla* bo opranem perilu — da zaostane v tkanini nesnaga in bolezenske kali, ki zelo lahko škodljivo vplivajo na nežni in občutljivi organizem otroka. Zato je baš za otroško perilo Radion tako odlično pralno sredstvo. Že pri kuhanju prehaja namreč na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. * Kar je dobro to otroiko perilo, vel ja seveda Jevvečji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek SCHICHTOV- RADION pere vse higijenično čisto R.J. 3-35 Povej, koliko si napravil za mladino, potem bomo šele sodili! Niso lepe perspektive v bodočnost, ki nam jih kaže sedanje stanje naše mladine. Toda ako veliki narodi pričenjajo tako neutrudno skrbeti za mladino, čeprav se jim ni bati, da bi v doglednem času propadli, koliko bolj moramo skrbeti mi! Saj nam mora biti \sak, sedaj še tako zapuščen otrok dobrodošel, da iz njega napravimo vrednega člana naroda in družbe. Naši sosedje v Evropi so močni in le mladina nas bo rešila pred utonitvijo. Nujno moram . začeti s sistematično mladinsko politiko, ki se mora gibati v teh glavnih smereh, /a dobro vzgojo, za dobro prehrano in /.a popolno zdravje slehernega našega otroka! Vsako odlašanje pomeni veleizdajstvo nad narodoii in državo! e: celo v najboljših predvojnih in v prvih povojnih letih. Tudi v dobrih časih je mladina mnogo trpela, deloma zaradi napačnih vzgojnih staršev, deloma pa tudi zaradi brezvestnosti starišev, deloma pa tudi zaradi revščine v družini V časih splošne krize, ko je — le priznajmo si — človek človeku volk, pa trpi najbolj tisti, ki je najmanj zaščiten in najbolj šibak, to je mladina. Klj-ub težkim časom se odrasli človek še nekako prerine skozi, še ujame sein-intja skorjo kruha, toda, kdo se usjnili mladine, ki skoraj nima nikogar, da bi se zavzel zanjo, ki je skoraj ne ščitita ne zakon in ne javna zavest, da mladina ni tu samo za jed in remc, temveč da je to prihajajoča generacija, ki se utegne zaradi dosedanje zanemarjenosti še maščevatL S strahom giledamo vedno bolj množečo se množico otrok, ki beračijo po cestah, in zopet na drugi strani vidimo otroke, ki kažejo že v zgodnjih letih starinske in napol dozorele poteze, otroke, ki niti v najhujši zimi nimajo obuval, ne obleke, otroke, ki se jim morda že-lodček za hip le tedaj ogreje, kadar jim starši dajo pokusiti merico žganja. Ali ni pretresla vso javnost vest o strašni smrti dveh nedolžnih deklic, ki jih je napol slaboumna, napol lahko-mišljena mati vlekla napol nagi in bosi sredi najhujše zime čez Gorjance? Kje je zakon, kje je javna skrb, ki bi take dogodke že naprej reprečila in takim staršem odvzela otroke? ahkomišljena mati bo seveda kaznovana, toda to ne bo obudilo obeh deklic k življenju. Pred Kresijo v Ljubljani so prejšnji teden ljudje opazovali mučen prizor, kako je od žganja omamljen moški psova.1 in grozil svoji 9-letni deklici, ker ni prodala dovolj cvetlic, da bi imel možakar še za žganje. Pomagala mu je še žena. Vse to se je zgodilo opoldne vpričo mnogih ljudi, ki so se ustavljali, toda nihče se ni upal posredovati. Nekaj korakov stran na drugi strani Ljubljanice pa je bil stražnik, ki tudi ni mogel poseči vmes. Ali naj mladina torej za večno ostane brezpravna in popolna last takih staršev, ki sami ne morejo, ali nočejo ali ne znajo izpolnjevati do svojih otrok roditeljske dolžnosti? Drugi narodi so spoznali nevarnosti, ki groze z vseh strani narodu in državi. Ne strinjamo se seveda z odurnimi nacionalizmi, toda nekaj pa so hitlerjanci, italijanski fašisti in tudi ruski boljševiki dobro razumeli, ko so prvo skrb posvetili mladini. Idejo, da mora biti 20. stoletje stoletje otroka, so sprožili sicer miroljubni idealisti in altruisti, kakor Ellen Key, Karin Michaelis, prof. Forster in drugi. Temeljito pa so jo izrabili nacionalisti, ki se vneto trudijo za mladino. Saj je v Italiji že vsak dojenček v uradni in fašistični evidenci. In kako je pri nas v tem oziru, Deloma je le poskrbljeno za popolne sirote. Saj imamo v vsej banovini samo dva otroška Joinova, namreč v Ljubljani, ki ima prostora /a 22 otrok in v Mariboru za 70 otrok. V teh zavodih se otroci hitro menjajo, saj sta oba zavoda lani sprejela 128 in zopet oddala 12t otrok. Otroci morejo b ti v teh zavodih le v predšolski dobi. potem oddani kam na rejo. V zasebnih dol rtdelnih zavodih je recimo banovina oskrbovala lani 84 šoloobveznih otrok, na reji pri leinikih pa jih jo imela 159. Podpore, ki jih j«- banov'na nakazala 870 siromašnim družinam s številnimi otroki, pa so bile malenkostne, saj so bile le enkratne in sicer v višini od 50—400 Din. O mladinskem skrbstvu ljubljanske mestne ol>- Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, Če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho Ščetko in z n|0 snažimo zobe od vseh, tudi od aornje stranj. Tedaj dob£ zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežosti in Čistosti. ,Tuba Din. 8,- Jugoslovanski proizvod. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Za letošnjo belo nedeljo kot zaključni dan slovesnosti jubilejnega leta se pripravite na prav poseben način. V navodilih za delo v aprilu imate nekaj nasvetov; priložen pa bo tudi osnutek primerne pridige. Predvsem naj se naša slovenska proslava osredotoči okoli evharističnega križa. Kjer križa še niso postavili, naj |ja postavijo na vsak način vsaj na belo nedeljo! Zvečer po »Zdravi Mariji« naj se verniki — vsem naprej možje in fantje — podajo z lučkami v rokah v slovesni procesiji k evharističnemu križu, kjer naj se izvrši pobož-nost z govorom, deklamacijami, molitvijo in petjem. Pesem »Kraljevo znamenje, križ stoji« naj tisti večer odmeva z vseh naših gričev in priča, da se katoliški Slovenci z vnemo pripravljamo lia naš evharistični pravnik, ki bo en sam mogočni »Tebe Boga hvalimo« za milost odrešenja. Naši evharistični križi bodo vidni spomeniki 1900-letnice odrešenja in vneti Slicarji k II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo. Molitve in pesmi za mladinski nastop. Dne 29. junija zjutraj 1k> manifestacija naše mladine. Med sv. mašo na Stadionu bo mladina skupno molila in pela. Glavni priprav, odbor je izdal vse molitve in pesmi v tisku. Vsak župnijski pripravljalni odbor (odn. g. katehet) bo prejel toliko teh tiskovin, kolikor bo priglasil udeležencev z ljudskih, meščanskih in srednjih šol. Tiskovina vsebuje: Evharistično himno, molitve v začetku sv, maše, pesem »Poj-te hribi iu doline«, molitve pri evangeliju, molitve pri darovanju, pe-sem »Jezus hoče v srce priti«, pesem po povzdigovanju »Tebe ljubi moja duša«, pesem po sv. obhajilu »Lepa si, lepa, roža Marija« (po Premrlovem napevu), molitev po sv. maši in himno »Povsod Boga'«. /,a vse pesmi 60 na razpolago tudi note. — Hitite z zbiranjem udeležencev, da bodete imeli še dovolj časa za vaje v skupnem petju in skupni molitvi! Glavna stalna tribuna na Stadionu. Te dni so bila oddana najnižjemu ponudniku dela za glavno tribuno na Stadionu, na kateri bo za časa kongresa postavljen mogočen oltar. Stavba sc bo izvršila po zamisli našega mojstra Plečnika in bo ena umetnostno najpomembnejših stavb v Ljubljani. Gradnjo so omogočili oni številni požrtvovalni verniki, ki so pravilno razumeli, da je treba evharističnemu Kralju za koiurrcs Dostaviti res dostoien urestoL Da so s pravo krščansko vnemo prispevali. Z gradnjo stalne stavbe se izognemo improvizacijam, ki bi mnogo stale, pa bi po kongresu ue predstavljale skoro nobene vrednosti več. Ker bo istočasno treba izvršiti na Stadionu mnogotera terenska dela, ki bodo stala do 100.000 Din, trkamo še nadalje lia dobra srca: spominjajte se ob vsaki priliki potreb kongresa! 30.000 velikonočnih razglednic je doslej razposlal Glavni priprav, odbor v trdnem upanju, da bodo tudi vse za letošnjo veliko noč razprodane. Ima jih pa še dovolj v zalogi in vabi vse, ki so jih pripravljeni bodisi potom svojih trgovin in trafik, bodisi z osebno agitacijo razpečavati, da jih čimpreje naročijo. Raz- fledniee se prodajajo v korist evharističnega ongresa. So pu res tudi tako krasno delo našega domačega umetnika in Jugoslovanske tiskarne, 'la bo vsakdo rad segel iv» njih. Spominske sveče. Za glavno procesijo, dne 30. junija popoldne bodo udeležencem procesije na raz.polago posebne spominske sveče. Te sveče bo izdal Glavni priprav, odbor sam. Sveče bodo opremljene s posebnim kongresnim znakom. Vse sveče bodo ob zaključku blagoslovljene. Bodo to res lep spomin na evharistični kongres. Za evharistični kongres so nadalje darovali: Cerkveno darovanje v Razboru pri Slov. Gradcu 77 Din; družine in Moliorjani v Dobr-ničah 650 Din; šolarji v Zg. Tuhinju 42 Din; družine v Zg. Tuhinju 183 Din; cerkveno darovanje v Zg. Tuhinju 285 Din; župni urad v Selcih 134 Din; župni urad v Vojniku 250 Din; cerkveno darovanje v Svibnem pri Radečah 20t Din; Trboje za škofov god 450 Din; 11. dru- žinska zbirka v Rntečah-Planici 93 Din; za Bizeljskei uradnik Javne bolnišnice v Brežicah 20 Din dobice na Bizeljskem 70 Din; Zupančič Ni i-ko, Matija Obran, Maribor 100 Din; neimenovani v Ljubljani 100 Din; Prosv. društvo Šmartno pod šmarno goro 200 Din; uradništvo Zadružne gosp. banke v Ljubljani 217 Din: Slomškova družba v Ljubljani 500 Din; uradništvo Gospodarske zveze (kljub redukciji plač) v Ljubljani 110 Din; neimenovani v Ljubljani 20 Din; neimenovani v št. Vidu nad Ljubljano 1000 Din; profesorji in prefekti v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu n. Ljubljano 270 Din; cerkv. darovanje v Pod lipi 134 Din. — Vsem povrni evharistični Kralj in obudi mnogo požrtvovalnih Dosjieraovalcev i Novi roman ki ga bo »SLOVENEC« začel objavljati ta te den, bo vzbudil splošno pozornost in bo globoko pretresel vsakega čitatelja. Je to povest, ki nain slika tragedijo nedolžne deške duše pevčka Ivana, ki mn je umrl oče godec, potem ko ga je lahkomišljena mati bila zapustila že kot dete, a je vse življenje goreče hrepenel za njo. 13 letnega fantiča se usmilijo frančiškani ▼ Št. Vidu, kamor je bil prišel oče, ki je bil doma s Koroškega, umirat, potem ko se je bil klatil po vsem svetu. Ivana dajo v pevski dom, kjer se razvija njegov izredni muzikalični dar, obenem p» hodi v gimnazijo. Namesto očeta mu je pater Ber nardin, mater pa nadomestuje gospa Lilija, čudovito nežen cvet s slovenske Žile. V tem prijaznem, pristno koroškem okolju se duša mladega pevčka vname za najčistejšo ljubezen do Boga in plemeniti, ponosni ter skrajno občutljivi dečko sklene postati redovnik. Toda kakor blisk i neb* se prikaže satanska izkušnjava v podobi dvorske gospodične H e 1 o i i e , ki je bila od saškega kneza in poljskega kralja Friderika Avgusta (1696—1763) i dvora pregnana, pa je našla zavetja na koroškem gradu Kolnhol, kjer je zapeljevala laškega godbenika in alhemista Ve-racinija in skušala ii dolgočasja zaplesti v mreže svoje pregrešne pohote tudi 15 letnega pevčka, ki je moral nekoč na grad gost. Ivan se v toliko po-grezne v strupeno ozračje tega ženskega demona, da jo poljnbi, a se takoj zave, ko ob neki priliki spozna njeno strast brez duše ter odločno odkloni njeno ponudbo, da bi se podal z njo na Poljsko, ko ji jc kralj zopet vrnil svojo milost in jo poročil z nekim poljskim aristokratom. Ivan je ozdravljen, a njegova duša je ranjena, čeprav zopet očiščena v božji ljubezni; tem bolj ga pretrese udarer, ki mu ga prizadene mati, katero slučajno spozna, pa ga ona noče priznati. Zboli na smrt in angeli od-neso njegovo dušo v nebo, kamor je vedno hrepenelo njegovo čisto srce. — Roman se odigrava v mehkem slovenskem koroškem ozračju, ki ga zna tak6 mojstrsko opisovati sloveča sodobna nemška pisateljica Dolores Vieser, pn rodu Slovenka s Koroškega, ki jc napisala tudi »Pod-krnoškega prosta«. Njen slog je kakor muzika, toda njen mehki čar ni sladak, ampak trpek, ker se ne oddaljuje od resničnega življenja — le slika ga na način, ki stvarem daje nek čudovit blesk iz inostranstra. — Zato bo roman „Pevček, ljubezen-ska zgodba mlade duše4', ki smo njegovo snov zgoraj podali ▼ kratkem obrisu, eden najlepših, kar smo jih sploh dozdaj objavili, in ižtoielji ga ne bodo nikoli pozabili. Spomini na kralja Aleksandra I. Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljona V soboto, 6. aprila ob 11 dopoldne se je vrSil v pravoslavni kapeli parastos za pokojnini viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, na kar je ob pol dvanajstih sledila otvoritev razstave »Spomini na našega kralja Aleksandra I.< v Jakopičevem paviljonu, ki jo je organiziral za to posebej sestavljen odbor. K otvoritvi se je zbralo mnogoštevilno ugledno občinstvo, ban dr. Puc, dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, zastopnik univerze prof. dr. Slavič, francoski in češki konzul, zastopnik generala podpolkovnik Mitič, zastopniki Velesejma, TOI zbornice, kulturnih ustanov, gledališča intendant Župančič, Glasbene Matice, Kou-aervatorija. Francoskega instituta, vseh ljubljanskih društev, ženskih organizacij, dalje odposlanci vseh naših uradov, šol itd., novinarjev in ostalega občinstva. Točno ob pol dvanajstih je zaigral delni orkester konservatoristov državno himno, na kar je sledil trikratni »SlavaI« pokojnemu kralju. Orkester je pod vodstvom prof. F. Juvanca zaigral B. Adamičevo »Žalno koračnico«, ki je vse prisotne navdala z žalostnim razpoloženjem. Nad vsemi je plaval spomin na tragičen dan v Mar- Smohve za zganickuho zopet dospele Dobile jih v vsaki množini najceneje pri Ivrdki II. ŠTELE & I. PIEUCIi trgovina s sadjem Ljubljana, Poga£or)ev frg knezoškofijska palača 0 Duhovne vaje za može in mladenič« se začno danes zvečer ob 8 v 6Lolnici. Govori bodo ves teden vsak večeT ob 8; ob tri četrt na 8 bo kratek sv. križev pot, po govoru litanije z blagoslovom. Vse govore bo imel prevzv. gosp. škof. dr. Gregorij Rozman. Možje in mladeniči »o najvljudneje vabljeni, da 6e govorov udeležujejo. Ta teden bo prav zanje najlepša priprava na veliko noč in na evharistični kongres. Q Poklonitev rdečih križarjev blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplen-cu. Našemu pozivu za udeležbo poklonitvenega potovanja blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplenac se je odzvalo že veliko število naših članov, predvsem iz vrst našega podeželskega članstva- Pogrešamo pa še nekatere prijave naših članov iz Ljubljane, katere s tem naprošamo, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo v naši pisarni, Čopova cesta 1, Delavska zbornica. SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40°/o © Župnija Sv. Cirila in Metoda priredi, dne 8. aprila (ponedeljek) ob pol 8 zvečeT v župni cerkvi predavanje o evh. kongresu 6 skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Zor, tajnik evh. kongresa. Zato vabimo vse župljane ln prijatelje kongresa, da se zelo zanimivega predavanja v čim večjem številu udeležijo. Vabimo vas, pridite! Kat. akcija. © Družba sv. Elizabete sporoča, da bodo članice ljubljanskih konferenc prodajale ves teden pred cvetno nedeljo na trgu oljčne vejice v korist ljubljanskim revežem, ter prosi cenj. občinstvo in župne urade, da se blagovolijo pri nakupu ozirati na dobrodelni namen te akcije. Piise - velika moda! Vabimo Vas. da si ogledate v naših sprejema liščih najnovejše plise vzorce za volance, ovratn ke in druge okraske spinuadnih toalet. To ru" Jos. Resch Poljanski nasip 4—6. Cene plisejn znatno znižane t Ljubljana © Kino Kodeljevo igra danes ob 3 ruski film »Pesem na Volgi«, ob 5 in 8 ter jutri ob 8 »Pesem na Volgi« in »Zlato« s Hansom Albensom. © V zavodn sv. Marte se dobijo dobre kuhane«, služkinje, hotelske sobarice in druge za gospodinjstvo zmožne delovne moči. Cenj. gospem ter gospodinjam se vljudno priporoča. Streliška 2. © Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva inag. št. 1/5 št. 13110 z dne 14. marca 1935, ki je bil objavljen v našem listu dne 19. inarca glede prijave gluhonemih, slepih in pohabljenih oseb oziroma njih varuhov. Prijavni termin je že potekel, zalo opozarjamo zamudnike, da se selju in na kralja, ki ga ni več med nami. Živ pa je med naini po svojem spominu, ki ga nam zopet vzbuja ta razstava. V osrednji sobi vidimo veličastne slike pokojnega kralja, večinoma dela našega slikarja Vavpotiča, v samem središču stoji Santlova velika stenska podoba kralja v herme-linu, dalje na desni portret iz rok mojstra Vlaha Bukovca, na levi pa ogromno platno Tišova, ki predstavlja kraljev sprejem v zagrebškem gledališču 1. 1923. Pred slikami stoje kraljevi kipi, delo naših kiparjev, med njimi kip kralja Petra I. in Nj. Vel. kralja Petra II. — V obeh stranskih sobah pa so razstavljene fotografije iz kraljevega zasebnega življenja, na lovu, na svojih dvorcih, v Novem Sadu, v Sloveniji, v Romuniji itd., slike iz njegove mladosti in podobe njegovih prednikov in sorodnikov. Nad vsemi pa vise velike podobe njegove zadnje poti v Marselj in žalostne vrnitve v domovino, ki ga je pričakala, odeta vsa v črno. Med ogledovanjem razstave je svirala na violini gdč. Ljubečeva. Razstava je zdaj odprta in dostopna občinstvu. v svrho naknadne prijave nemudoma, vsekakor pa najkasneje do 10. aprila 1935 zglase od 10—13 v pisarni mestnega fizikata. Neizvrše-nje prijave bo mestno poglavarstvo kaznovalo po zakonih, ki so navedeni v omenjenem razglasu. © V Ljubljani so umrli od 29. marca do 4. aprila: Klemenčič Marija, 90 let, postrežnica, Japljeva ulica 2; Božja Leopold, 60 let, krojač, Karlovška 3; Mulig Eliza pl. Palmenberg-, roj. Michelitsch, 83 let, Komenskega 13; Lukač Štefan, 77 let, železniški delavec, Japljeva 2; Selan Ladislav Janez, 6 tednov, sin čevljarskega pomočnika, Črna vas 57; Ferkula Franjo, 59 let, brivski mojster, Aljaževa 10. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kranjc Anton, 35 let, pisarniški zvaničnik, Rakek 89; Nepužlan /ilje-mina, 25 let, učiteljica, Robbova 25; Otrin Ivan, 59 let, državni cestar v pokoju, Aljaževa T KLOBUKE razne športne č cepice nizkih nudi v cenah MIRKO BOGATAJ W?.fcPr"- LJUBLJANA, STARI TRG 14 Solidna postrežba "prejemajo se popravila © Manj odgonov. Številčni pregled razinih ne-zaželjenih gostov, ki so bili odgnan' ali izgnan-' iz Ljubljane, je za letošnje prvo četrtletje mnogo bolj ugoden kakor lansko lelo. Lani je bilo odgnanih 661 oseb, letos pa 405. Mrogo več jih je seveda prenočevalo na odgonski postaji. Med odgnanci je bilo 18 inozemcev, ki so bili izgnani iz države. Med temi so zastopani prav vsi bližnji narodi, kakor Nemci, Italijani, Madjari, Rumuni, Bolgari, Grki ter drugi. Ogle Je si Tičarjeve velikonočne razglednice o narodnem slogu © Prijet verižnik. Že ponovno smo opozorili na pojav verižništva s hranilnimi knjižicami, kavcijami in raznimi dragocenostmi. Policija je te dni prijela enega takega verižnika, ki je šel v tem poslu le malo predaleč. Je to neki Peler J., doma s Kočevskega, ki se je preživljal izključno samo s tem poslom, pri čeimeT je seveda dobro zaslužil. Imel je tudi dobre zveze ter je posredoval včasih v milijonskih kupčijah. Izročen je bil sodišču. | Spomeniki lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 ©^ Srajce, modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, Stari trg 8. © Zanesljivo naravno vino pri Soteišek, Gradišče 10. — Priporočamo! OosfiSna „Pe!r©v liram" {poleg sodišča) nudi prvovrstna vina, vedno sveža jedila po zm rnih cenah. - Za obilen obisk se priporoča Pavla Uranič, gostilniča ka. © Vlom v počitniško hišico. Optik Jurman je prijavil policiji, da je te dni neznan vlomilec ople-nil njegovo počitniško hišico, ki si jo je zgradil ob Ljubljanici. Vlomilec je odnesel razno perilo, odeje in drugo blago v vrednosti okoli 4800 Din. Vlomilec je bil še toliko hudoben, da je nalašč razbil več zrcalnih šip, ki jih ni mogel odnesti. — Jurman trpi okoli 10.000 Din škode. Policija je zaradi tega vloma aretirala dva Bosanca, ki sta svoj čas služila pri Jurmanu in sta torej dobro poznala razmere. Človeško leto m megovo naravno zdravljenje Pomlad Je tn ln narava se prebuja k novemu življenju ln obnavljanju. Bas v tem Sašu )e treba prav posebno paziti na zdravje, ker te človek lzpostav-]|en vsem mogo.Mm nevarnostim. Kakor prlroda, tako le tudi naSe teio onemoglo ln se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati ln Je napraviti odporno m zdravo. Moramo g« očistiti nakopičenih In telesu Skodlllvlh tvarln ter mn dovalatl nove ln ožlvilajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravjente a Bohove«. k! te nrlpmvllen večinoma lz naJb>>i|Slh p'an1n'klh zellSč In Je njpcovo korlRt.no de'ovanJe ie nrlznano v znanstveni medicini. Dolgoletne IzK-nSnJe nurn potrjujejo, da )e „PIANINKA" Idran Ini *aj zelo dobro llud-■ko zdravilo, ker lzhalajo nle-gove sestavine t* znanstven« ln deloma tndl lz llndske medicine. ..DIANINKA" zdravilni iaj Je dober regulator za čiščenje ln obnavljanje krvi. R»<" tega učinkuje « do 12 tedensko zdravljenje s pi». ninKa"-iaJt>n Bahovec izredno dobro: Prt "'"»I 'foil'«! »n"-ayj i« »..rtlu Prt »lat-em n«iedn«m dciaitanju ' črevesja. prt nap« osti teietgj prl omotle'- glavobolu, "cspetnosti In tgagl. Prt ot»ol°ni»sa?na *«l»HnaIn h«m«,» Prt obaliolu )et«r, prt nervoi! m t»vt*'h bolc»rlh. rPlANINMA" zdravilni čaj po- speSuie tek. - Zahtevajte v lekarnah lzrečno „PlANINKA"-ial BMHO EC za Din 20- - paket, ki vsebuie samo teda) pravi ,/HANINKA" «aj, kadar Je paket zaprt ln plombiran, ter nosi naslov: Leharna Mr. Dahovec, Ljubljana Rej S. b». 14211 i«. VII. inS4. v n 'novejših bar-va'i in oblikah dobre kakovosti ter bogati izbiri po Vaša želja za pomlad Kostum, plašč, komplet, elegantni kroji in najnovejši vzorci od Din 25O"— dalje pn Površnik, trenčkot, obleka modne fazone in najnovejše barve od Olri 290-— dalje F. LUKIC. Stritarjeva ulica Mariborsbe vesli i Ustanovni zbor „Ljudskega odra" Maribor, dne 5. aprila. V četrtek zvečer se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta št. 6, ustanovni občni zbor Ljudskega odra v Mariboru. Prisostvovalo mu je res lepo število mladih, am-bicijoznih ljudi, ki so z živahnim zanimanjem sledili izvajanju programa. Predsednik pripravljalnega odbora g. Paher-nik Anton je po uvodnih pozdravih izrekel svoje veselje nad velikim zanimanjem in lepo udeležbo pri občnem zboru. V nndaijnem so se razdelile udeležencem pristopne izjave, na podlagi katerih se je ugotovilo, kako živo se zanima mladina ip dramatiko. Pristopilo je k društvu skupno 75 čla- □ Žalni koncert v s>poniin blagopok. kralja Aleksandra l. danes popoldne bo najprimer- j nejši zaključek 6 mesečnega narodngea žalovanja, obenem pa bo krepak izraz naše pevske organizacije in njenega hotenja na polju pevsko umetnosti. Nastopilo bo okoli 450 članov, pr ""Mičri'1' solistov in močan orkester. ,_j Duh. /ai koncert Ipavčeve pevske župe bo jutri (7. IV.) ob 15 v unionski dvorani Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnikovi. □ Kaj je s Krajevnim leksikonom Dravske banovine? Na včerajšnjo notico na tejn mestu pod gornjim naslovom nam je poslalo uredništvo tega leksiikona sledeče pojasnilo: Obenem z geografskimi, zgodovinskimi in drugimi opisi vsake posamezne vasi Dravske banovine bo prinesel leksikon tudi najnovejšo upravnopo-litično razdelitev Dravske banovine, ki se je izvedla šele do pred nekaj meseci. Podatke za leksikon zbira uredništvo potom občinskih uradov, ki so bili pa zaradi komasacije občin zelo obremenjeni, tako, da so nam mogli vračati naše tozadevne vprašalne pole šele pred nokaj meseci, od nekaterih pa odgovorov navzlic okrožnicam, urgencain in prošnjam v dnevnem časopisju še danes nimamo. Gradivo o zgodovini, geografiji, cerkveni umetnosti, pa obiramo po priporočilu obeh knezoškofijskih ordi-narijatov potom župnih uradov, ki ga pa tudi še nismo vsega prejeli. Leksikon, ki ga sestavlja število naših priznanih znanstvenikov, bo edinstveno delo v naši ožji domovini, ki ga Slovenci še nimamo. Saj bo prinesel ta leksikon podrobne opise vseh vasi naše banovine, ki jih je čez 7000. Razume se. da zahteva tako ogromno delo in njega kvaliteta mnogo časa. Vsled navedenega se je izdaja leksikona morala zakasniti. Gotovo pa je, da je uredništvo s svojim delom tako daleč, da lahko zagotavlja, da bo ta prvi slovenski krajevni leksikon izšel še to poletje. PLANINKA , v □ Filozofsko društvo v Ljubljani je dobilo svoj odsek v Mariboru. V vodstvo mariborskega odseka so bili izvoljeni: prof. dr. Dolar, prof. Silo in prof. dr. Trstenjak. □ Nočno zborovanje natakarjev. Ženevska zveza nameščencev gostinskih obratov v Mariboru je imela v soboto ob 2 zjutraj občni zbor v prostorih kavarne Grajski kino. Navzoč je bil delegat osrednje zveze Stjepan Novak iz Zagreba, zborovanje pa je vodil predsednik Pavšer. Razprava se je vršila v glavnem o zahtevah, ki so jih natakarji predložili Združenju gostilničarskih in kavarnarskih obratov v Mariboru. Natakarji zahtevajo, da se v Mariboru uvede procentualni sistem zaslužka (v restavracijah 10%, kavarnah in barih 15%) namesto sedanje napitnine in primerna plača. Delovni čas naj traja 8 odnosno 10 ur in vsakemu nameščencu naj se osigura tedenski nepretrgani počitek 36 ur. Zaposlovati se sme-jo samo strokovno izobražene moči, za učence pa ' naj se jemljejo samo 14 letni, ki so dovršili poleg • osnovne še 4 razrede meščanske ali srednje šole. j Sprejem učencev se dovoli samo onim poslodav-j cem, ki zamorejo nuditi priložnost prave stro-i kovne izobrazbe. Nikakor se ne smejo zaposlje-vati vajenci v kavarnah, barih, bufetili, kolodvorskih restavracijah, javnih kuhinjah in krčmah. Osnujejo naj se pomočniški odbori, upeljejo pomočniški izpiti ter nastavljajo nove moči preko posredovalnega urada zveze. Pri volitvah jo bil izvoljen za predsednika Oto Koritnik, podpredsednika Franc Majcen, tajnika Rudi Supanc in Mihael Regoršek, blagajnika Alojz Repnik in Ha-šej Janez, za revizorja Lapornik, za odbornika Slander, za častnega predsednika pa Pavšer. □ K naši notici »Gostilničarji v škripcih« nam sporoča Združenje gostilniških podjetij, da se ni poostrila kontrola nad točenjem alkoholnih pijač po gostilnah ter da o kakem tihotapstvu ne more biti govora. Prijavljenih je bilo samo nekaj slučajev zaradi površnosti prizadetih. □ RdcCi petelin- V Zgornjem KamenSčaku fe nastal požar v drvarnici posestnika Martina So-bočana. Zgorela mu je drvarnica, svinjaki, kokoš-njak s kokošmi, uničil bi mu pa bil požar tudi ostalo imetje, če mu ga ne bi bili obranili sosedje. □ Hlapec pod vozom. Ko je v Nasipni ulici skočil hlapec Josip Novak na voz, mu je pri tem zdrsnilo ter je padel konjem pod kopita. Dobil je take poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. □ Drugič sojen in oproščen. Dne 9. junija so obsodili v Mariboru 25 letnega Franca Bn.li-seka iz Stopnega radi smrtonosnega sunka z nožem, s katerim je dne 6. marca lanskega leta usmrtil posestniškega sinn Cirila šireca, nn 4 leta in 2 mrcoen robije. Babšek je pritožil tn prijavil revizijo i,n stol sedmorice mu je ugodil ter odredil novo razpravo, ki sc jc vrši-I? včeraj pred firkn jšnjim malini senatom. Habscka je to pot sodišče oprostilo vsake i krivde. | Sledile so volitve odbora, v katerega so bili z veliko večino izvoljeni: • Predsednik Lekan Josip, artistični vodja Furjan Maks, tajnik Medvedič Karel, blagajnik Brumen Anton, gospodar Pahernik Anton, načelnik orkestra Drago Gračner, revizorja Kramberger Franjo in Vostner Leopold, razsodi-j šče Juranovič Alojz, Geratič Mirko, Sentočnik A. I Občni zbor ni bil nič suhoparen, temveč zelo živahen. Bil je zaključen ob pol 23 v optimističnem razpoloženju članstva. Novoustanovljeni »Ljudski oderc, ki so ga skupni ideali, mladostne sile in potreba po res dobrih ljudskih igrah priklicali v življenje, je za-j del na simpatični odmev v mariborski javnosti. I Potrebno je zato, da se ga vsestransko podpre. Kal te novega pri Antonu Macunu v Mariboru Gosposka ulica 8—10? To vidite v izložbah! □ Nogavice, rokavice, novo dospele v ve-liki izbiri. Po najnižjih cenah nudi Mara Kuru-se, Maribor, Stolna ulica 1. □ Rezervna kolesa je ukradel nekdo La-voslavu Petovarju z njegovega avtomobila v Cankarjevi ulici. Kolesa so vredna 4000 Din. □ Izgubljen denar. V seznamu najdenih predmetov, ki so bili marca meseca oddani policiji, so tudi večji zneski denarja in sicer po 100, daljo 300 in 700 dinarjev. Oškodovani jih dobe na no-hciji. 1 Tudi pri nas se množe pristaši sirove prirodne hranel »Kuhanje in pečenje nniči v hrani vitamine, hormone, minerale, sploh najvredne/ii del hrane«, tako pravijo. In to Je resi Vendar smo mi 2« od nekdaj navajeni na Junke. klobase, piške, razne pečenke in «1. ter ae ne moremo tako lahko »preorijentirati« na sirovo hrano. radenska daje toliko raznih mineralov v prvobitnem pri roanem in nespremenjenem stanju. Vežemo utile curu du/ce. Zlata sredina je najboljla! Za 5 tihih minut (Ob evangeliju tihe nedelje, Jan 8, 46—59.) Poseben božji dih veje iz Gospodovih besed v današnjem evangeliju, dih božje svetosti, dili božje resničnosti, dih božje večnosti. 1. V razgibanem dvogovoru razkriva Jezus svoje božje sinovsloo in razgaljajo njegovi judovski nasprotniki v Jeruzalemu svojo zakrivljeno zaslepljenost in svoje zlobno sovraštvo. Jezu* jih javno v templju povabi, poklite: »Kdo izmed vas mi more dokazati greh?« V dveh letih, ki sta pretekli, kar je javno učil, so mu oponesli že marsikaj, kar so menili. da bi moglo vreit senco na njegovo neomadeževano svetost-da prestopa sobotni mir, da njegovi učenci kršijo očetna izročila, ker jed.6 z neumitimi rokami, da izganja hudiča i Beelzebubom. Vse to so mu že oponesli. Ko pa je on izpregovoril le besedo, so tožitelji umolknili; njih očitki se niso samo razleteli v nič, marvei pokazala se je hudobija src, v katerih so se očitki spočeli. Tudi tukaj. Jezus jih javno povabi, naj mu dokažejo greh. Kakršenkoli. Toda dokazati ga morajo. ~ Molče. Ko pa izpregovorijo, njih beseda ni dokaz, tci ga Jezus terja, marveč je kleveta in sramote-nje: »AH ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš hudega duha?« Dokaz onemogle hudob- T108U, 2. Kakšen je naš odnos do Boga? Po čem na i ga presojamo? Gospod nam povii, ob čem naj se preizkusimo. »Kdor je iz Boga, božjo bese d o p o si u š a.« Med besedo, ki prihaja „d noga, in človekom, ki je po svojem mišljenju iz Boga m hrepeni po Bogu, je notranje sorodstvo, zato je za božjo besedo sprejemljiv. Svojim nasprotnikom, ki ne vidi samo njih zunanjega pro-tivnega vedanja, marveč pozna črno sovraštvo v njih dušah, reče Zveličar: »Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga.« Strašna sodba iv. obsodba! Velja za zmeraj! Sodba in obsodba, Ici ni v vesoljni zveličavni volji božji, marveč jo ne-umtjiva človekova hudobija izziva, di, izsiljuje »Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi i»el sodil, marveč da bi se svet po njem zveličal. Kdor vanj vtruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že v svdbi, ker ne vdrtije v edinoroje-nega Sinu božjega. Obsodbo pa je v tem, da je prišla luč na svet. pa so ljudje bolj vzliubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna.« (Jan H 17—19.) 3. »Resnično, resnično, povem vam: P r e-den je bil Abraham, sem jaz.« Tako qo-™n Večnost, Večnost, ki ne pozna ne preteklosti ne priliodnjosti ne bežne sedanjosti, ampak le neminljiv in nespremenljiv «sedaj», ki je. ko mi umrljivi pravimo, da so minula že tisoč' letja. Novo mesto Obrtniško filmsko predavanje v Novem mestu V ponedeljek, torek in sredo ob 20 zvečer se bodo vršila v kino-dvorani v Novem meslu filmska pre-predavanja o avtogenem vaienju, ki jih priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI, Vabljeni so obrtniki in obrtni naraščaj, da 6e udeleže tega zanimivega in kori&tnega predavainega tečaja, vstocaisu si. Stavka lesen i h pred metov Usodna nesreča po neprevidnosti 17 letni vnuk ustrelil svojo staro mater Maribor, 6. aprila. V Veržeju se je pripetila usodna nesreča zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem, pri kateri. ie izgubila življenje 78 letna Terezija Topolovee. Nesrečna usoda je hotela, da je sprožil v njo smrtni strel njen lastni vnuk Topolovee Janez, ki ga je starka ljubila z vso nežnostjo, on pa njo prav tako. Janez Topolovee je krojaški vajenec pri mojstru Alojzu Prelogu v Grabah. Te dni sta mojster in vajenec delala na »šteri< pri posestniku Antonu Prelogu v Veržeju. Tu je po končanem delu pozabil mojster svoj samokres ter je naslednjega dne poslal po njega svojega vajenca. Topolovee je samokres odnesel, spotoma se je pa zglasil na svojem domu v Veržeju ter vprašal po svoji stari ma- teri. Ta je bila pri sosedi Ani Verzel. Njen vnuk je odšel za babico k Verzelovim ter jo našel sedeti za mizo. Prisedel se je zraven in za šalo potegnil samokres — 6.85 cal. pištolo sistema Brov-ning — ter začel z njim manipulirati. Naenkrat-se je orožje sprožilo, starka je presunljivo kriknila ter se zgrudila na tla. Rekla je še »Poglejte me, kakšna sem<, nato pa se je onesvestila ter kmalu izdihnila. Vsi navzoči so bili kakor okameneli, nesrečni vnuk pa se je zgrudil na kolena poleg umirajoče babice ter jo jokajoč prosil za odpuščanje. Nato je planil kvišku ter pobegnil. Vrnil se je šele naslednjega dne domov. Strel je zadel starko v nos ter se je krogla zarila skozi lobanjo v možgane. Motim MlnUfrrVro »dloln« »lltlk« h "•"dn««« S. it«. SM od <9. II. 1932. Evharistični kriz v Kamniku Kamnik, 6- aprila. Spominski evharistični križ bomo postavili z dovoljenjem meščanske korporacije na najlepši razgledni točki: na razvalinah znamenitega Malega gradu. Križ bo visok 8 m in bo razsvetljen na dve strani, proti mestu in proti Šumi. Postavili ga bomo te dni, razsvetlili pa prvič 12. aprila, na cvetni petek zvečer. Po večerni postni pridigi, ki bo v župni cerkvi ob 19, bo sprevod s svečicami na Mali grad, kjer bo nagovor in fiesem o sv. križn. Ta križ naj bo zunanja spodbuda Kamniku in okolici za pripravo na evharistični kongres in viden opomin onim, ki jih duhovna priprava še ni zajela, da niorda vendar le najdejo pot k tabernaklju. Križ bo opozarjal vernike na njih posebne dolžnosti v tem letu, na globlje duhovno življenje, na duha požrtvovalnosti in ljubezni, pa tudi na to, da se temeljito pripravijo na dni kongresa ter se ga sigurno udeleže. Najdivnejše čudo narave je življenje samo, pa 9o najbolj redki oni, ki se zavedajo, da je naše telo prav za prav sestavina neštetih, kakor veriga povezanih majčkenih ntanic, od kojih sposobnosti je zavisno zdravje in trajnost življenja. Če pa ta sistem staničja motijo obolenja, ki onemogočajo pravilno tvorbo krvi in ravirajo krvni obtok, je staničje, rekli bi obsojeno, da propada vsled pomanjkanja hrane. — Vse prebavne organe držati v redu je torej najvišja naloga in zato so tolike važnosti dobre pitne kure, in treba je samo odobravati, da toliko družin, ki jim je mar zdravje svojih članov, posebno sedaj v pomladi, pije na primer znani Planinka - čaj Bahovec, o kateTem je znano, da je sestavljen iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Koledar Nedelja, 7. aprila: (5. postna tiha nedelja). — Herman Jožef, spoznavalec; Hegezip. — Ponedeljek, 8. aprila: Albert, škof, Julija Biliart. Osebne vesti = Izpit za specialista kirurgije je naredil včeraj) g. dr. Slavko Rakovec iz Ljubljane. — Iskreno čas ti t amo! = Napredovali so v čin polkovnika peh. podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Keler; peh. podpolkovnik Dušan Jorgovič in sodni podpolkovnik Gustav Dolinšek. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od L septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300 Din, 1500 Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. — Prospekti na zahtevo! Ostale vesti — Ne prilagajte izvirnih spričeval ponudbam, ki jih pošiljate na razue oglase, ampak samo prepise spričeval. Kljub največji pazljivosti je namreč mogoče, da se take priloge kjerkoli založe in se potem le s težavo najdejo, posebno v onih slučajih, ko inserent, ne da svojega naslova. Uprava časopisa takih ponudb ne sme odpirati in torej ne ve, kaj je priloženo ponudbi. _ Romanje na Trsat, združeno z brezplačnim izletom z ladjo po morju na otok Krk bo letos 18. in 19. maja. Polovična voznina s posebnim vlakom je zagotovljena. Na mnoga vprašanja sporočamo, da dobi podrobna pojasnila v romarskem listu vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Vrazov trg 4. — V Službenem listo kraljevske banske uprave dravske banovine od 6, t. m. je objavljena »Iz-prememba in dopolnitev odločbe o uvrstitvi in nazivu banovinskih cesit in njih označbi s številkami«, dalje »Države, okužene z rakom na krompirju«, »Ukinitev prepovedi izvoza orehovega lesa«, »Popravek k naredbi o krošnjarenju«, »Navodila za presojo barvnih znakov cikastega goveda« in »Objave banske upr. o pobiranju občinskih davščin*. — Rudarji 6 mesecev brez plače. Po zaključku gladovne stavke v Donjem Ladanju se zdaj pripravlja rudarska stavka v Ivancu. V tem rudniku, ki je last »Svetlougljenokopnega društva« v Zagrebu, niso rudarji prejeli plače že 6 mesecev. Poleg tega je uprava rudnika znižala plače od 14 na 8 Din. Rudarji so zagrozili, da ostanejo v rovih in da bodo stavkali, dokler uprava ne izplača plač. Nekaj rudarjev se je odpravilo peš v Zagreb, kjer so sc pritožili jmH rudarskem nadzorstvu. Tu so jim obljubili, da bodo prejeli plače čez 14 dni. V resnici je ostalo samo pri obljubi. Čebelarjem. Vs:j čebelarje in čebelarske podružnico obveščamo, da bo za velikonočne praznike izšla že težko pričakovana nova slovenska čebelarska knjiga »Praktični čebelar«, ki jo je spisal g. Donat Jug. Knjiga bo imela 300 strani in 130 slik ter bo vsebovala vso za napredno čebelarstvo potrebno snov. V predprodaji, to je do konca meseca junija bo društvo oddajalo knjigo po znižani ceni in sicer mehko vezano po Din 35, trdo vezano po Din 45. Za poštnino pa še Din 7 za vsako posamič poslano knjigo. Od meseca julija dalje bo knjiga znatno dražja. Vabimo vse, ki se za novo čebelarsko knjigo zanimajo, da jo takoj naroče pri tajništvu Slov. čebelarskega društva v Ljubljani ali v Društveni čebelami v Ljubljani, Pražakova ulica 13. —- Ljudskim odrom pošilja novo narodno igro s petjem »Črna žena«, Ivan Rederašek, Domžale. Igro, ki jc zelo lepa in na vsakem odru lahko vpri-zorljiva, priporočamo! — Jugoslovanskemu društvu za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, je pristopilo Trgovsko bolniško in pod]x>nio društvo v Ljubljani kot dobrotnik s prisjievkom 1000 Din. Društveni namen je s sodelovanjem privatnikov, državne in samoupravne sanitetne uprave zgraditi i čim prej bolnišnico za rakovo bolne, opremljeno z operativnimi in rentgenskimi prijx>močki za zdravljenje raka, kakor tudi z radijem, združeno s posebnim zavodom za proučevanje raka in vzrokov njegovega nastanka. — Bajukove Slovenske narodne pesmi prinašajo v enem zvezku naše najlepše narodne pesmi, skrbno harmonizirane. Ker nam narodna pesem hrani neprecenljive lepote naše preteklosti, bodo pevski zbori vedno rajši segali po njih. Obsežen zvezek velja samo 26 Din. Založila jih je Nova založba v Ljubljani. čisti prizanesljivo! socialno šibkejšim bolnikom, da si pridobijo novih moči in zdravja z blagodejnimi zdravilnimi vrelci. — Obračunske norme za železobetonske konstrukcije, ki jih je sestavilo Združenje jugoslovanskih inženjeriev in arhitektov, sekcija Ljubljana, so z banovo odločbo dobile obvezno veljavo za ozemlje dravske banovine- Interesentom, ki so jim te norme neobhodno jx>trebne, so v jionatisu na razpolago pri tajništvu imenovanega združenja v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Cena jim je 5 Din za iztis- Naročajo se lahko tudi po pošti; v tem primeru naj se prilož/i poštna znamka za odgovor. — Slabotne, slabokrvne in okrepitve potrebne čitatelje opozarjamo, da se znano »Serravallo« kina-vino z železom, o katerem se je več kot deset-tisoč zdravnikov pohvalno izrazilo, dobi v vseh lekarnah. — Savez kupališta i mineralnih vrela u Zagrebu. ima v torek, dne 9. aprila t. 1. važno konferenco, na kateri se bo obravnaval predlog za novi zakon o kopališčih, po katerem bi prešli vsi termalni in mineralni vrelci v last države, uvedli bi se pa tudi razni drugi novi predpisi. Na to konferenco so vabljeni vsi interesenti, da podajo svoje izjave in stališče o tem važnem vprašanju. — Iz Rimskih toplic poročajo, da je kopa-lišna uprava, kakor vsako leto, tudi letošnjo zimo izrabila v ta namen, da se kar najboljše pripravi za sprejem gostov. V velikem obsegu izvedene preureditve so dale poslopju 30 z vsem komfor-tom opremljenih sob, ki nudijo s svojih balkonov najlepši razgled. Rimske toplice ustrezajo tudi največjim zahtevam ter se lahko upravičeno ponašajo z nazivom -»jugoslovanski Gastein«. Vrelci, kakor tudi oprema kopališča ter veliki, lepi parki, se v vsakem oziru lahko primerjajo s slovitim ga-steinskim kopališčem. V enem pogledu pa ga Rimske toplice še prekašajo, namreč s svojimi cenenimi pavšalnimi kurami, ki omogočajo tudi Novo presenečenje! V pomoč vsem onim, ki nimajo sredstva za nabavo dragih oblek. Velika noč je pred vrati, pomlad je že lukaj, vsak se ob tej priliki po možnosli rad prenovi. V oonedeliek 8. aprila otvorimo v Ljubljani, Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte, od delek za cenejše, v kakovosti zelo dobre TIVAR obleke. Vsakemu bo dana možnost, obleči sebe in svojo družino najceneje in zelo solidno. Vhod v ta naš na novo olvorjeni oddelek za cenejše TIVAR obleke je skozi vežo na dvorišče. Moške obleke iz dobrega blaga (štofa) Din 190'-, 240--, Otroške obleke iz dobrega blaga (štofa) „ 45--, 60'-, Moške hlače pumparce zelo dobro blago tf 70'-, 90'-f Damski plašči dobro blago, lep kroj od „ 170*- naprej ♦ Moški Hubertusi nepremočljivi ... „ 290" in Din Ženski Hubertusi nepremočljivi .... »« 260"- in Otroški Hubertusi nepremočljivi ... » 160" Našt Huberlus plašči so edini, ki so izdelani po jugosl. patentu štev. 7644/31 iz impregniranega hubertus snkna in so vsled lega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte pismeno Jamstvo v naših prodajalnah. tf 290" 70" 110" 320" 320" TIVAR OBLEKE — Močni gospodarski interesi zahtevajo racionalno porabo energije. Skoro v vseh državah obstojajo službeni zavodi, ki preizkušajo, dali kakovost žarnice v pogledu izkoriščanja svetlobe odgovarja najvišji stopnji tehnike. Večja podjetja in tovarne imajo celo lastne naprave za preizkušanje, da bi se zavarovali pred škodo, katero bi mogli imeti radi uporabe žarnice slabše kakovosti. Pri vporabi nove žarnice z nitko v dvojni vijačnici ima vsako jamstvo, da dobiva za plačani tok maksimum svetlobe, ki je vobče mogoča. Na vsak način mora biti kakovost žarnice res najboljša. Fa-brikacija žarnice prvovrstne kakovosti ni nikaka čarovnija. Ako je tovarna, ki proizvaja žarnice, opremljena z vsemi najmodernejšimi tehničnimi napravami, ako ne varčuje denarja za poskuse v svrho izboljšanja kakovosti, ako uporablja res naj-boljtše surovine, ako žarnice pred odpošiljatvijo podvrže najstrožji kontroli — tedaj tovarna res dela v interesu konzumenta in lahko proizvaja kvalitetno blago. Zato pa mora vsak kupec žarnic f>olagati največjo važnost na to, da kupuje le žarnice, katerih kakovost je znana in preizkušena. — Za velikonočno gnjat je na.jpriklad-liejši kruh »Turist« iz rži z zaščitno znamko, ki ostane 8—10 dni svež. Najpripravnejše hranilo za večje skupine. Naročite v Mariboru, v pekarni Ant. Feicrlag. Bet.navska 43. telef. 2824, Glavni trg 14 trgovina Kkaza. Ulica X. oktobra in Nova vas. — Avtobusni izleti za veliko nor: a) tridnevni na Plitvička jezera in Gornji Jadran 455 Din; b) dvodnevni na Koroško 415 Din: c) tridnevni v Benetke 795 Din za osebo. Prijave pri Putniku do 15. t. m. (3896) — Društva in šolske uprave, ki prirejajo po-klonitvena potovanja na Oplenac. opozarjamo, da se je treba glede avtobusnega prevoza Mladeno-vac—Oplenac, ako se naj potovanje v redu izvrši, obrniti edino le na Putnika v Ljubljani, za nebotičnikom. (3895) — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Kurenčhuva Nešha vosi Frtaučkumu Gustlne Učeri sm brala u »Sluvence-c, de maš že 75 let na puklne. Kdu b s mislu? Sej hodeš še tku pukonc, kokr de b lener požeru. No, kar je, pa je. Zraderat se na daja več. Jest sm t misleia jt usebn vošt in sm bla za tu že usa prštimana. H sreč m pa še u pravem čas fiade u glava, de^ se na šika, de b hudila ena dama iz bulš družbe, enmu dedce vošet kar na dum. Ke je blu za pisat že mal prepozn, noja, marka pa tud kušta, m ni druzga čez ustal, koker de t kar tkula skus >Slu-venca« vošm use ta nar bulš, pol pa. de b le Buh saj tulk časa še držu pr žeulejn, de b se enkat spametvu, ke zdej s tku naumen, kot nuč, kokr je blu učeri u »Sluvence neki namignen. Noja, pa zavle tega se nkar preveč na grimi. Sej morS vedet, de j>enzjun istem tud na morja usega dat, kar ublubja, ke reprezentanca tud neki kušta. Ti s biu holl tku naumen, de s verjeu. Zdej pa inaš. — Pa z Bugam in zdrou ustan. Keder uva pršla kej skp, se uva pa še naprej pumenila. Neška Celic er Proslava 15 letnice pevskega društva Oljka. Pevsko društvo Oljka obhaja danes 15-letnico svojega obstoja. Ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. maša za umrle člane, ob 9 v dvorani Ljudske posjilnice slavnostno zborovanje, ob 4 popoldne istotam koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. er Razstava likovnih umetnikov klub« Brazde v Celjskem domu bo odprta samo še danes do 16. Vstopnina je danes znižana jia polovico. Priporočamo občinstvu, da obišče to razstavo. er Športni klubi polagajo obračune. V Celju imamo štiri šjx)rtne klube. O delovanju športnega kluba Jugoslavije smo pred časom že poročali. Te dni pa polagajo obračune za lansko poslovno dobo ostali trija klubi. SK Celje je imelo občni zbor v četrtek. SK Olimp v petek, SK Atletik ga ima pa jutri zvečer. et Izpred malega senata celjskega okro^ nega sodišča. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred malini senatom 26-letni zastopnik zavarovalnice Slavija Zupane Franc iz Tre-mer.iev pri Celju, katerega je drž. tožilstvo obtožilo, da je z namenom priti do denarja zavaroval 60 letnega posestnika Stvarnika Janeza v Tremerjih in ga skušal 2L februarja t. 1. tudi umoriti. Dogodek se je odigral ua sledeči način: Dne 6. januarja je Zupane-zavaroval pri Karitas Stvarnika Janeza za 4880 Din, malo pozneje pa še pri splitski Samopomoči za 1.1.000 Din. Nato je na preračunan način hotel spraviti s sveta posestnika Stvarnika: ker je pa vedel, da dobi v slučaju smrtne nezgode dvojno zavarovalnino, ga je 21. februarja v Tremerjih zvabil z doma, mu dal piti žganja, nato pa odšel. Na stezi, ki pelje nad banovinsko cesto proti Stvarnikovi hiši, ga je nato pahnil 2 m globoko čez škarpo na banovinsko cesto, ga nato še večkrat udaril s palico po glavi, ga prevrnil proti cestnemu jarku, nanj pokleknil in tiščal Stvarnikovo glavo v vodo, da bi ga zadušil. Stvarniku se je posrečilo dvigniti glavo in poklicati na pomoč, nakar je Zupane pobegnil. Stvarnik je dobil lahke poškodbe. Zupane je bil obsojen na 7 let robije. er Glavni zastop Jadranske zavarovalne druibe in Internationale, družbe za zavarovanje proti nezgodam in škodam, se je preselil na Cankarje™ c«sto St. 9. Sprejema zavarovanja vseh vrat: elementarna, življenjska, nezgodna tn jamstvena. — Oferte in pojasnita brezplačno. Josip Kavčič, glavni zastopnik. Pr Priporočamo, da za veliko noč obiščeta rnanufakturno triiovino Valentin Hladln. Iz domače politike Cim bolj se približuje dan 19. aprila, ko po-teSe rok za vlaganje kandidatnih list, tem bolj se v raznih političnih skupinah, ki nameravajo B. maja na volišče, trudijo, da bi pravočasno sestavili državno kandidatno listo. Težave so precejšnje. Za vsakega okrajnega kandidata je treba zbrati 30 podpisov med volivci. Za vsako državno listo se morajo izreči kandidati vsaj iz polovice okrajev v državi; seveda morajo biti njihove kandidature overovljene po okrajnih sodiščih. Politična skupina, ki ima največ upanja na uspeh, sicer z lahkoto nabere kandidate, toda z izbero je težavna zadeva prav zato, ker jih je preveč. V Sloveniji se bo položaj v kratkem razjasnil Res pestra slika, ki nam jo dajejo overovljene kandidature političnih skupin, še ni dokončna, ker bodo te kandidature prečistili še nosilci državnih kandidatnih list. Med skupinama, ki sta tvorili nekdanjo JNS, se vršijo v zadnjem času pogajanja za razdelitev 29 mandatov v naši banovini. Kazina priznava večino mandatov skupini, ki se zaenkrat zbira okoli Kmetskega lista — dokler ne izide napovedani volivni dnevnik — in zahteva nekako tretjino vseh mandatov zase, toda drugi skupini se zdi ta zahteva pretirana in ponuja nekako šestino mandatov. Tudi pristaši Jugoslovanske narodne stranke se hočejo uveljaviti v Sloveniji. Da ne more g. Hodžera računati na kak uspeh pri nas, kaže že okolnost, da je moralo njegovo glasilo »Edinost« že pred razpisom volitev prenehati izhajati. »Delavska Politika«, glasilo Topalovičeve socialistične lista, priznava, da imajo jugoslovanski socialisti težave pri volitvah, ter napada »agente provokaterje, ki skušajo cepiti delovne sloje«. Gre za skrajno levo krilo marksistov, ki bi radi postavili lastno listo, in sicer proti g. Topaloviču, ki ga nazivajo »salonskega« socialista. Ker so kandidati in agitatorji Topalovičeve liste nameščeni povečini v socialnih zavodih (OUZD, Pokojninski zavod itd.), ki so pod nadzorstvom države, in je socialni minister proglasil njihove kandidature za nezdružljive z njihovo Blužbo v teh zavodih, so socialisti prišli v hudo zadrego. Ni vselej lahko zbirati med kandidaturo in stalno službo. G. Dimitrij Ljotič, vodja Jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbora«, se ni postavil kandidatur v Sloveniji. Njegov položaj je tu toliko težji, ker so se krajevne organizacije, ki tvorijo gros »Boja«, uprle sklepu glavnega volivnega odbora. da pojdejo bojevniki na volišče za D. Ljotiča. Ogromna večina je za to, da ostane »Boj« nepolitična organizacija. Zadnje dni je tudi predsednik vlade g. B. Jevtič stopil med ljudstvo, da ga pripravi na volitve. V spremstvu notranjega ministra Popoviča Je obiskal Milanovac, čačak in Kraljevo. Volivnih shodov v pravem pomenu ni imel, pač pa se je sestal s kandidati in namestniki. V Kraljevem je dejal, da je treba to, kar smo pridobili v vojni, ohraniti za vsako ceno. * Nov list. V dr. Marušičevih krogih se vrše velike priprave za volilni list »Glas naroda«. Zbirajo naslove vseh državnih uradnikov, pa tudi drugih oseb. Urednik bo g. Albin Prepeluh. V žmarskein okraju bo kandidiral na Jevtičevi listi tudi dr. Moger, živinozdravn. v Kozjem. V Belgradu kandidira kot prvi kandidat na Jevtičevi listi dr. Kosta Kumanudi, bivši predsednik Narodne skupščine. Ostali kandidati za področje Belgrad—Zemun—Pančevo so: dr. Svetislav Popovič, minister šum ln rud; Jeremija Protič, pomočnik ministra v pokoju; Mihajlo Stojadino-vič in Bora Curič, trgovec. Zagrebško okrožno sodišče je potrdilo kandidaturo dr. N. štajnerja, veterinarja; njegov namestnik je N. Pavlinic. — Končno je bilo sklenjeno, da v Splitu kandidirata na Jevtičevi listi Inž. šatič in dr. V. Matošič. Ministri na agitacijskem potovanju. Prometni minisiter Vujič bo imel danes volivni sliod v Pe-trovgradu. Shodu bostn prisostvovala -tudi ministra dr. Marušič in dr. Hasanbegovič. Minister Dragu-tin Jankovič bo imel volivni sestanek v Skoplju, kjer kandidira. Prosvetni minister Cirič bo imel volivni sestanek v Stari Pazovi. gradbeni minister dr. Kožulj v Šibeniku. Minister za telesno vzgojo se je tudi odpeljal na agitacijo v svoj volivni okraj. »Težki meč državne pruvde«. V Medjedji pri Sarajevu je na volivnem sestanku govoril bivši samostojni demokrat Dobroslav Jevdjevič Dejal je, da se je za vselej odpovedal Svetozarju Pribičevi-ču. Vse stare politike je treba poslati v invalidske domove, škodljivce pa zvezati z vrvjo, da ne bodo nevarni. Ateksandrovsko Jugoslavijo je treba zgraditi z mladino. Vsi, ki nam sloje napoti, naj vedo, da je prišel ta čas. »Težki meč državne pravde so dvigale nekajkrat šibke in nedostojne roke proti nasprotnikom domovine, toda vedno je ostal napol f>oti. Ako ga mi dvignemo, bo neusmiljeno sekal po tem, kar je gnilega in iztrebil gnoj.« Več kot 10.000 zdravniških priznanj KILA VI i z Železom za ©Krepitev slabotnih slabokrvnih in reltonvatesccnlnlh IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseh apotekah po sledečih cenah: Steklenica 1 liter Din 77—, Vs litra Din 48'—, '/« litra Din 32'— R?8 Sp br. 3290 24. U 1933 Moste pri Ljubljani Mladi in delovni cerkveni pevski zbor du-hovnije sv. Družine v Mostah bo na cvetno soboto ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma priredil cerkveni koncert pod vodstvom požrtvovalnih bratov pevovodje Antona in dirigenta dr. Janka Osolnika. Ta cerkveni pevski koncert bo nmetniško nekaj posebno lepega — bodisi na sodelujoče umetnike bodisi na pevske in glasbene točke. Opozarjamo le na čudovito lepo Schu-bertovo mašo. Vaše perilo je dragoceno. Zato pazite nanj! Za pranje uporabljajte te PERI ON, ki Vašemu perilu ne škoduje. Domač izdelek! Svoji k svojim! Videm ob Savi Hripa se je zadnji čas pojavila v izredno velikem obsegu. Na Vidmu imajo skoraj v vsaki hiši bolnika. Ponekod so oboleli skoraj vsi člani. Smrtnih slučajev Se zaenkrat nimamo, dasi se je kot posledica hripe na več mestih pojavila pljučnica. Ker se je bolezen pojavila tudi med učiteljskim zborom in je obolela pretežna večina šolskih otrok, je okrajni načelnik v Brežicah ukazal, da bo pouk na tukajšnji narodni ioli od a do 13. aprila ukinjen. Nedeljski »Slovenec« bo tudi zanaprej imela v zalogi gospodična Micka Avsec na Vidmu. Občinstvo »plašno pridno sega po njem in često je običajna nedeljska naklada premajhna. Zanimivo je dejstvo, da »o začeli segati po njem tudi tisti, ki »o bili dosedaj naročniki nasprotnih listov. Vič Ljudski oder Vič je pripravil svojim obiskovalcem zopet prav prijetno presenečenje, ker prične z današnjim dnem predvajati v Društvenem domu najr novejše delo g. E. Gregorina »V času obiskovanja«. Za to priliko je bila nabavljena povsem nova sce-nerija, razsvetljava pa je izpopolnjena- Velika množica ljudi, ki sodeluje pri predstavi, in pa pestrost kostumov bo poleg verske vsebine gotovo pritegnila velike množice gledalcev. Radi tega je vodstvo odredilo, da bodo predstave danes in prihodnjo nedeljo obakrat ob 15.30 in ob 20, prihodnjo nedeljo popioldne le za šoloobvezno mladino. Poleg tega bosta tudi veliki teden dve pred tavi, in sicer v torek in četrtek ob 20. Delo je prirejeno po svetem Pismu in ie plod dolgotrajnega študija. Tudi igralski ansambl je že dalj časa pridno na delu in študira pod režijo g. Mihe Kunaverja. Cene so kliub velikim stroškom običajne, za mladinsko predstavo pa globoko znižane. Nocojšnje predstave ob 20 se bo udeležil tudi avtor g. Edvard Gregorin osebno. Trbovlje Postne pridige bosta imela ves (eden do cvetne nedelje gg. salezijanca Mihei- in dr. Knific v župni cerkvi ob 7 zvečer kot iiravo za prejem sv. zakramentov za veliko i Delo olepševalnega odbora. Prvi načrt, ki ga že izvršuje, je naprava zložne poti na Klečco, odkoder je najbližji in lep razgled po celi dolini. Tudi prostor okoli križa bo urejen in dozidan, da bo zgledal kot stolp starega gradu. Odbor ima pa še več načrtov za olepšanje Trbovelj in misli za vse poletje preskrbeti dela nekaterim brezposelnim delavcem. Brežice Iz društvenega življenja. Na praznile Marijinega oznanjenja ie priredila tukajšnja dekliška Marijina družba proslavo materinskega dne, ki se je vršila v župnišču. Družbenike so v obče zadovoljstvo igrale igro »Dve materi«, dočim je mladinski zbor zapel dve primerni in ljubki pesmici našim materam. Prireditev je bila še ponovljena v soboto 30. in nedeljo 31. marca. — Danes popoldne ob štirih pa bo v samostanski cerkvi duhovni koncert staroslo-venskih peismi, ki ga priredi priznani Ciril-Metodov kor iz Zagreba. Kdo je Ciril-Metodov kor, nam ni treba posebej poudarjati, saj nam je znan od njihovega prvega koncerta v Brežicah lansko leto, ki je brez dvoma ostal vsem udeležencem v najboljšem spominu kot svojevrstna glasbena prireditev, kaikoršne v Brežicah še nismo imeli priliko slišati. Odzovimo se zato v oliilnem številu vabilu zi>ora in jih podprimo s svojo udeležbo na koncertu pri njihovem idealnem stremljenju. — Prihodnjo nede-7°> <4- t. m, pa vprizori Prosvetno društvo v dvorani Narodnega doma Pogačnikov misterij »Slehernik«. Na to duhovno versko igro opozarjamo vse prijatelje. Vsem cenjenim naročnikom tvrdke PRISTOU dk BRICELJ, črkoslikarttvo, Ljubljana, Resljeva ceita 4, vljudno natnanjam, da bom vodil po pokojnem očetu delavnico za črkoslikarttvo sam naprej. Izvrševal bom vta črkoslikarska dela vestno, ločno ln solidno, kol jih je dosedaj izvrševal moj pokojni oče. Vsa naročila bom izvrševal po najniijih konkurenčnih eenah, ta kar jamči ie ime prejšnje »n tedanje tvrdke kot naslednice. Vsa pojasnila, proračuni, razni osnutki in tkice brezplačno ln neobvezno na razpolago-Ob tei priliki se tudi iskreno zahvaljujem vsem dosedanjim naročnikom, ki so bili nakl njen* mojemu pokojnemu očetu, ter jih vljudno prosim, da ostanejo tudi meni enako naklonjeni, za kar se v naprej priporočam. PRISTOU FILIP Prvi in najstarejši specialni artistični atelje za dr k o slikar stv o na steklo, kovine, les, zid, platno itd. Ljubljana, Resljeua cesta št. 4 Specialist v izvrševanju steklenih napisnih firm — Slikanje grbov po predpisih — Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem slogu. Ustanovljeno 1.1903 ielejon 29-08 Kamnih Turisti in letoviščarji, ki posečajo Kamniško Bistrico in se ustavljajo na Kopiših, poznajo po-strežljivega gozdnega čuvaja g. Janeza Špina in njegovo ženo Terezijo, ki sta prijazno sprejela pod streho že mnoge in jim nudila okrepčilo. Te dni odhajata v zasluženi pokoj v Stranje. Želimo jima še mnogo srečnih dni na večer življenja. — Na ftpinovo službeno mesto pa odide 15. t. m. g. Ivan Regali, dosedanji kamniški stražnik. — Ker je te dni umrl vpokojeni orožniški komandir g. Franc Žagar, ki je tudi vršil službo redarja, bomo dobili obenem kar dva nova varuha javnega reda. Radio Naročite se na glasilo slovenskih poslušalcev naš, že nad 6 let izhajajoči tednik za radio- fonijo RADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem in tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, Cez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in je sam zavarovan za primer smrtne nezgodel — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din, polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka 3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Programi Radio Ljubljana* Nedelja, 7. aprila: 7.30 Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vimfco) 8.00 Poročila 8.10 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) 8.30 Koncert komornega tria 9.00 Prenos i« Celja 10.00 Prenos cerkvene glasbe ia stolnice 11.00 Radijski orkester 12.00 Cas, Radijski orkester (1K) željah) IS.00 Plošče po željah 16.00 Premrlove 81-ons-ke speve pojo gdčna Korenčanova s »premij evan jem radijskega orkestra, vmes plošče 19.30 Nacionalna ura 20 00 Cas, jedilni list, program z.a ponedeljek 20.10 Hatze-jeve pesmi poje g. Jože Gostič, vmes radijski orkester 22.00 Cas, poročila 28.20 Čajkovski: VI. simfonija na ploščah. Ponedeljek, 8. aprila: 12.00 Od Doberdob (nekaj vojaških in fantovskih pesmic na plošča ji) 12.50 Poročila 13.00 Cas 13.15 Memonto mori! (orgelski koncert na ploščah) 18 00 Vidolinski in klavirski koncert na ploščah 18.40 Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) 19.10 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 19.30 Nacionalna ura 20.00 Komemoracija 7.a blago pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Žedlm i tel jem, prenos i« Kazine 32.00 Cas, poročila 22.20 Odlomki iz Verdijevega Re-(Ituiema na ploščah. Drugi programi i NEDELJA, 7. aprila. Belgrad: 20 00 Narodne pesmi 20.30 Orkestralna glasba 21.00 Igra 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20.15 Violinska gla*ba 21.00 Petje — Dunaj: 17.05 Plošče 19.20 Klavirska glasba 20 00 Dve pestri uri 22.10 Plošče 23.40 Ciganska glasba — Budimpešta: 20.00 Z bor poje 21.30 Orkestralni koncert 22.50 Ciganska glasba — MHan-Trst: 17.00 Mamloliniistični koncert 20.45 Prenos opere — Rlm-Barl: 17.00 Koncert ali prenos opore -20.45 Opereta »Plavi Mazur«, Lehar — Prapa: 19.05 Vesele iz dijaškega življenja 10 50 Zal lavna glasba 20.40 Komična opera »RepoStev«, Oonradl — Varšava: 20.00 Koneert solistov 21.00 Satire 22.16 Orkestralni ln vokalni koncert 23.05 Lahka glasba — Berlin: 19.00 Nedeljska glasba 20 00 Plesna glasba 20.30 Legenda o slepi Jolanti, lirska opera, Čajkovski — K/inlgsberg: 19.15 Solistični koncert 20.00 Godba na pihala — Hamburg: 18.4(1 Hiindlova kantata 20 00 Nočni tabor v Gran Rdi, romantična opera, Kroutzer — Vra-tislava: 20.00 Monakovo — Lipsko: 18.25 Vesela vožnja po morju 20.10 Postiljon iz Lonjumennja, Komična opora, Adam — KSIn: 19.00 Iz Beethovnovega »Fidella« 20.00 Zabavni večer — Frankfurt: 20.05 Ljudski koncert — Stuttoart: 18.45 Plesna glasba 20 00 Vesele melodije iz nemških oper — Monakovo: 17.50 Brahmsov klavir-L- knV,",!'et 20.00 500 let zabavne glasb, - Zilrieh: 17.05 Godba na pihala 20.00 Ljudski koncert. 21.10 Radijski orkester 21.10 Pestra ura — Strassbura■ 18.30 Amaterski orkester 20.30 Trt igre 22.40 Plesna' glasba. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča: Fattinger, Der Katechet erzahlt. Zbirka zgledov za šolo in dom, priinico in spovednico na podlagi novega avstrijskega katekizma. 608 str. vez. 100 Din. — Hattenschwiller, Wie gut die Mutter ist. Zgledi in pr-godhe o Mariji. 358 etr. kart. 70 Din. — Hiittenschvviller, Wie gut der Heiland ist. Zgledi in prigodbe o srcu Jezusovem. I. del 284 str. kart. 60 Din; II. del. 288 str. kart. 60 Din. — Koch, Die Glaubenslehre nach dem Katechismus m Kurzpredigten. 211 str. kart. 50 Din. — Koch, Die Sittenlehre nach dem Katechismus in Kurzpredigten. 245 str. kart. 50 Din. — Lang, Katechismus fur den Sonntag. 186 str. kart. 54 Din. — Ober-hammer, Vertrauet aui die Gottesmutter! Resnične prigodbe iz nažih dni. 179 str. kart. 50 Din; vez. 72 Din, - Oberhammer, Beispiele aus dem Leben. Zbirka zgledov za prižnico m šolo. 410 str. vez. 150 Din. — Schmoger, Helliges Heldentum. Zbirka zgledov za krščanski nauk. 329 str. kart. 80 Din. PUCH novi, lahki model, kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila CenlK se pošlje na zahtevo brezplačno! OPERA — Začetek ob 20 Nedelj«, 7. aprila ob 15: Hoffmannove pripovedke. laven. Znižane ocue od 80 Din nav-zdol. — Ob 211: Sveti .'I nI on, vseh zaljubljeni patron. Izven. Znižane cene od 30 I)im navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 7. aprila ob 15: Siromakovo jagnje. Izvaa. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Bunbu-rv. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: Bunbury. Gostovanje v Celju, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 7. aprila ob 15: Jurček. Najnižje cene od IS Dim navzdol. Zadnja otročka predstava v sezoni, — Ob 20: Kvadratura kroga. Premiera. Red A. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 8. aprila: Bunbury. Gostovanje ljubljajiek« Drame. Nasnamila Osrednji odbor društva tBran-i-bor« v Ljubljani bo imel dnel H. aprila 1935 svoj redni o«re.Lnji občni zbor v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesti 20. V slučaju nesklepčnosti »e vrši nov občuj Imr pol ure kasneje. Vse podružnice prosimo, da nam pravočasno »porodijo imena svojih delegatov za obilni zbor. Zidamo, da prisostvuje vsaj po en delegat vsake podružnice. Vse podružnice «Brau-i-t>ora« prosimo, da nam nemudoma odgovorijo — v kolikor že niso napravilo — na predmete, vsebovane v naši okrožnici z dne 11. marca t. L Osrednji odbor društva «Bxan-i_bor v Ljubljani. Liubliana 1 Društvo izložbenih aranierjev dravske banovine v Ljubljani bo imelo v nedeljo, 14 aprila ob 8.80 tretji redni občna zbor v Trgovskem domu. Za člane prisotnost obvezna. — Odbor. 1 Trnovski oder v Ljubljani vprizori drevi ab 20 Petrovičevo dramo .Mrakc. Vstopnice se dobe v pr odprodaji od 10—12. 1 Šiška. Jutri zvečer ob 8 bo v samostanski dvorani akio-ptočuo predevanje: Evba.rist'ija v dobi mo-čencev. t Kino Kodeljevo. Danes ob 5 im 8, im jutri ob 8 ruski film »Pesem na Volgi« ln Zlato. Ob S »Pesem na volgi». 1 Nočno lekarniško slulbo imajo lekarne: danes: dr. PlccoM, Tvr«eva cesta G; mr. Hočevar, Celovška oe-sta 62; mr. Gartus, Moste; Jutri: dr. Kmet, Tvriava cesta 41; mr. Trn,koczy ded.. Mestni trg 4, in mi-. Ust«r. Selenburgova ulica 7. LJUDSKA UNIVERZA V MARIBORU: O tako zvan i h aniitnekih biu-v ah bo predaval g. nniT. prof. dr. Mariu« Rebek v ponedeljek 8 aprila ob 20 v dvorani Delavsko zbornice. Predavanje bo ponazorjeno z raznimi poizkusi, vsakdo si bo lahko tndi pobliže ogledal barve v epruvetah. To je zadnje predavanje t tem polletju. Vstop vsakomur prost. Maribor m Člani Ljudske knjilnlee in čitalnice v Brester-niei vpri'zori,]o v nedeljo 14. aprila ob 20 igro .Lovski na odru Zadružne gospodarske banke v Maribora. Prijatelji dobre zabave iskreno vabljeni ,, ..m Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju se bo vršila na materinska dam dne 12. maj«. m Slovensko obrtno društvo namerava prirediti potovanje na Oplenac. Cas potovanja se bo določil po zelja udeležencev. Prijave se siprejemajo v pisarna - . .v Mariboru. Ve^ujsl a ulica U-I Popust na zele7.nici je 60 odstotkov. Drugi hraii , S rir"ftvn Orilah pri Celju vprizori v nedeljo 14. aprila i»b 5 popoldne v dvorani g. A. Piikla novo narodno igro s petjem Orna žena« Katoliško prosvetno društvo v Mošnjah bo igralo danes popoldne novo ljudsko igro s petjem -Črna fcma<. . 1 tnccnmjeva konferenca v Radovljici viprtoori S P°ii™ Vi I'i,"I*,kem .,, « Petjem «Car«lrf f,eV,\ 1 red prodaj a vstopnic v Kmetijski zadrugi. 7a daljne okoličane se igra ponovi še v nedeljo M. aprila Cerkveni vestnih ,, r iJ.l;,Vnari'a M,ar'š>na kongregacija pri urlulinkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Voditelj Knžanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes poldne ob šestih redni mesečni shod. Pro simo, polnošlevaJno. Poizvedovanja Nekdo je pozabil delnik pri dTaSbi v 8p. frigkl i Drenikovi ulici. Vprašati v upravi Slovenca. T n "ajdena je bila ženakn zapostua ura. Dobi se Drl I). Pust, Čopova ulica 21 od 112-13.45. »Narod, ki pozablja brate v sužnosti. (cpta svojo čast!« »,Bran-i-bor' se briga zanje. — Pristopajte!« Ing. Vok LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: Kranl. No*o mesto. Celje: Miklošičeva 2 v peklu kopljejo zlato Johannesburg je danes veliko mesto v južni Atriki, katero je pred 40 leti bilo le skromna naselbina zlatokopov. Danes pa je moderno mesto, v katerem prebiva 160.000 belokožcev in 150.000 črncev. Johannesburg je mesto lepih vil, v katerih bogatini uživajo vse razkošje življenja, obenem pa mesto bednih stanovanj, v katerih se zbira poleg revščine tudi zloba vsega sveta. Ta siromašni del mesta se imenuje Fordsbourg, v katerem prebivajo vsa človeška plemena, kar jih premore naša zemlja-Vsak dan zapuščajo to mesto tisoči in tisoči črnih in belih, da v bližnji okolici globoko pod zemljo najdejo svoj zaslužek. V kraju Village Dee vidite največjo znamenitost tega sveta: to je »Turf Shaft«, najgloblji rudnik na svetu, ki sega 10.500 čevljev pod zemljo. Dela v tem rudniku vodi mlad Danec, la mladenič, ki je moral zdoma še napol otrok, je kot pustolovec prišel v južno Afriko ter kmalu dosegel odgovorno službo, katero še zdaj opravlja. Danes vodi delavsko kolo no, v kateri je 300 belokožcev in 3000 črncev. Zlalo-kopi ga šaljivo nazivi jejo »vsemogočnega gospoda pekla«. Ta »vsemogočni gospod pekla« je angleškemu časnikarju dovolil, da je smel obiskati najgloblji rudnik na svetu. Časnikar je ta obisk nekako takole popisal: Ko sem dobil dovoljenje, sem odšel v sobo, kjer se delavci preoblačijo. Oblekel sem pooljen suknjič in gumijaste škornje, na glavo sem nataknil primeren klobuk in tako prioblečen sem se spustil v najbolj razburljivo vožnjo, kar sem jih kdaj doživel- Stopil sem v dvigalo, v katerem je pro štora za 70 ljudi. To dvigalo so tri železne kletke druga nad drugo. Vrata se zapro, zvonec zazvoni in z blazno naglico 2000 čevljev v minuti padamo v globočino. Ko smo že 4000 čevljev globoko, izstopimo. Povsod mi blešče nasproti električne žarnice. Stene so belo pobeljene in prav nič strašnega se mi ni zdelo, razen, da je bilo precej mrzlo in vlažno. Spreletaval pa me je občutek, kakršnega poznam že, odkar sem prvič letel z letalom -— nekaka čudna zmes razburjenja, nervoznosti in pričakovanja. Ko sem si ogledal ta jašk, me je vodnik povabil, naj se peljeva globlje. Vozili smo se skozi ogromne dvorane s stroji, ki so tako velike, da bi v njih lahko stala vsaka vaška cerkev. Občudoval sem dve zračni sesalki, katero noč in dan gonijo elektromotorji. Ti dve zračni sesalki dovajata kisik v spodnje prostore. V kotu 45 stopinj se nato vozimo še globlje. Ko smo dosegli 18. nadstropje podzemeljskih hodnikov, zopet prestopimo in se peljemo dalje do 32. nadstropja. Tukaj pa so hodniki pod-minirani. V steno vrtajo luknje, vanje polagajo di-namitne patrone in zažigajo. Potem delavci zapuste prostor, vanje ponoči patrone eksplodirajo. Ko delavci drugo jutro zopet pridejo na delo, vrtajo tam, kjer je od prejšnje eksplozije slena ostala cela. Na 32- postaji dobimo karbidske svetilke in sc plazimo po rovih proti jugu. Zrak je že tako težak, da ga komaj prenašam. Težka vlaga mi jemlje sapo. Voditelj me svari, naj se ne dotikam sten. Tekočina, ki curlja iz sten, je strašen strup. V tej tekočini je namreč najhujši strup, kar jih pozna kemija — Čisti cyan. Ce deneš samo kapljico te tekočine na majhno ranico, je že dovolj: ni več življenja. Težki vroči zrak mi teži pljuča kakor svinec. Razločno slišim, kako mi bije srce. Res se kopljem v svojem znoju- Pod zemljo tako bobni, da ni mogoče govoriti drug z drugim. Nikakor ne morem razumeti, kako morejo človeška bitja v tem peklu vsak dan prebiti osem delovnih ur. Srečamo oddelek delavcev. Strašni so videti: goli, z razmr-šenimi lasmi, s krvavo podplutimi očmi, pokriti z znojem in blatom — tako se gugljejo skozi rov. Sedaj nas čaka še vožnja do najgloblje postaje. Dvigalo nas pripelje do 38. postaje, kjer si velik električni stroj neumorno prizadeva, da bi ohladil strašni zrak. Stojimo na dnu najglobljega rova na svetu! Zdi se mi, kakor da bi bil kdo okrog mene ovil orjaško preprogo. Vročina je tako neznosna, da si moram prizadevati, da ne bi svoje obleke zmetal s sebe. Trije silni stroji, ki dajo stisnjeni zrak, so v polnem teku. Njihovo šumenje, pomešano s podzemeljskim bobnenjem, je tako silno, da nam kar grmi na ušesa. Tukajle, v tem peklu dela vsak dan 12 črnih Kafrov pod nadzorstvom dveh belih paznikov. Te pošastne slike ne bom nikdar pozabil. Ob svetlikanju karbidskih svetilk se premikajo skrivnostne prikazni, ki se njihove sence kažejo na steni. Vročina je smrtnonevama, a še hujši je smrad, ki izvira od potu potečih se Zamorcev. To je slika iz Dantejevega pekla! Čutim, da ne bom več vzdržal. Naglo nazaj na površje! Vodnik mi hoče pokazati še novo sesalko v 37. nadstropju. Strojnica je razsvetljena z belo električno lučjo in z železom betonirana. V tej dvorani je telefonska postaja za ves rudnik- Nato se dvignemo kvišku. Zahvalim se svojemu prijaznemu vodniku, a sem obenem na tihem vesel, da sem ušel iz p>ekla. Globoko me je prijelo 9očutje s temi ljudmi, katerih usoda je, da morajo vsak dan in leto za letom v teh peklenskih razmerah pridobivati zlato za druge, sebi pa pljučno tuberkulozo, katera je njihova neizbežna usoda. Dva angleška svetnika Tomaž Mor — oče, mož in mučenih Dne t. aprila letošnjega leta je katoliška Cerkev povzdignila na altar dva Angleža: Tomaža Mora velikega državnega kanclerja angleškega kralja Henrika VIII. in nadškofa — kardinala Johna Fisherja. Oba sta bila velikana učenosti in znanosti. Toda svetnika sita postala zaradi svoje čiste in neupogljive katoliške značajnosti, katero sta izpričala s svojo smrtjo pod rabljevo sekiro na morišču. O Tomažu Moru piše veliki prosvetljenec tiste dobe Erazem Rotterdamski: »More si je blizu Londona oh reki Temzi zgradil skromno, a vendar prostorno hišo. Tamkaj živi sredi svoje številne družine, ki je: njegova žena, njegov sin in njegova si-naha, njegove tri hčere in njihovi možje ter II vnukov. Med živimi ljudmi ne poznam moža, ki bi bil tako dober s svojimi otroci kakor je on. Svojo staro ženo ljubi taiko, kakor bi bila še 15-letno dekle. More ima tako dober značaj, da je vedno veitel in dobre volje, pa naj se zgodi karkoli, vse se mu zdi najboljše. V Morejevi hiši bi se vam zdelo, da se je v njej p>oživila Platonova akademija, razlika je le v tem: Medtem, ko so se v Platonovi akademiji učenci pogovarjali o geometriji in številkah, je v hišici v Chelseji (Morejeva vas) prava šola krščanske vere. Tukaj moški in i^emci grade »Zeppeline«. Slika iz delavnic v Friedrichshafenu, kjer delajo te zrakoplove: Zgoraj leti zrakoplov, ki je že v prometu. Spodaj v lopi pa je nanovo dograjeni zrakoplov »Zeppelin t29.c ženske berejo ali študirajo proste umetnosti, vendar pa je njihova glavna naloga: piobož-nost. Nikdar nihče brez opravka ne pjoseda. Glava družine jih ne vlada z mogočnim nastopom in s p>ogostnim oštevanjom, ampak z dobroti ji votst jo in ljubeznivost io. Vsak član te družine pridno opravlja svoje dolžnosti, z veseljem izvršuje vse, vendar nikjer ne manjka poštene veselosti.« Tak je bil More kot oče in mož. A ta mož, poln ljubezni do svoje družine, je z veseljem jjoložil glavo p>od raibljevo sekiro in zapustil svojce, ker ni hotel žrtvovati Henriku VIII. svojega katoliškega prepričanja. Prav ta.ko odločen je bil nadškof John Fi-scher, ki je skupaj s Tomažem pisal in se boril zoper luteranstvo. John FisJter je bil obglavljen dne 22. jn-nija 1535. leta; t5 dni za njim pa Tomaž More. Glavi obeh mučenikov so v Londonu javno razobesili. Pokopali so ju pri sv. Petru v To-werju, kjer počiva toliko katoliških mučen i -kov tiste krvave dobe. Tekma med tramvajem in časnikarjem Včasih smo mislili, da imamo samo v Ljubljani tak tramvaj, s katerim bi se splačalo tekmovati. Toda tak tramvaj imajo menda tudi v južno-francoskem kraju, ki 6e imenuje Dax. Časnikar in urednik ondotnega lista je nekoč v svoj list zapisal: »Tramvaj — tako se imenujejo ti črviči, ki se plazijo po tračnicah z naglico slovesnega pogreba. Le skrb za blagor starih ljudi in drugih takih, ki ne prenašajo prave naglice, menda določa hitrost teh muzejskih starin. Jaz vsekakor mnogo hitreje tečem, kakor p« naš tramvaj.« Ko je ravnateljstvo električne cestne železnice v Daxu bralo ta izzivalni članek, se je razsrdilo. Sprejelo je iz-zivajočo ponudbo in naredili so stavo: Časnikar in tramvaj naj tekmujeta 1800 m daleč Kdor bo prvi, ta dobi nagrado. In časnikar je zmagal, ker je pritekel na končno postajo 1 minuto in 16 sekund prej ko tramvaj. Saj je še čas! Na smrt obsojenega zadnji dan vprašajo, kako jed si želi. »Rad bi kranjsko klobaso s kislim zeljem in pa grozdje.« »Grozdja p>a sedaj v aprilu še ni, bo šele jeseni.« »Nič ne de, saj lahko počakam-« Nagrajeni načrt glavnega lepaka za splošni katoliški shod v Pragi Nova ehšpedicija na Mount Everest Na Mount Everest najvišjo goro na svetu, ki na njen vrh doslej vkljub vsem poskimom ve m stopila človeška n se pripiavlja nova ekspedicija. Kakor poročajo rz Delhov, glavnega mesta Indije, je indijska vlada neki angleški eksip>e-diciji dovolila, da sme poskusiti priti na vrh Mount Everesta. Angleži bodo to poskusili v teku letošnjega in prihodnjega leta. Ekspcdioija je že naprosila znanega hri-bolazca Ruttledgeja, ki je že 1. 1933 vodil p>o-dobno eksp>edicijo, da bi tudi sedaj prevzel vodstvo ter ekspedicijo. Ruttledge je povabilo sprejel. Nesreča dveh vojnih ladij Iz New Yorka poročajo: Moderna ameriška križarka >Northemp>ton€, ki olisega 10.000 ton, je blizu otoka San Clemente ob obali Kalifornije vlekla za seboj tarče za strelske vaje 6 podmorskih čolnov, ki so se tam vadili v streljanju. Pri tej priliki je torpedo zadel kri-žarko in jo [x>d morsko površino tako p>oško-doval, da je celo v shrambah za kurivo nastala velika luknja. Križarko so prepeljali v ladjedelnico, kjer jo bodo popravili. Ameriška podmornica »Cormoran« je blizu New Porta nasedla na skalo. Na p>onioč je ponesrečeni podmornici prihitela obrežjia stražna ladja. Pred sodiščem. »Ali ste krivt ali naf« »Nisem, slavni sodni dvori« »Ali ste že bili kedaj zaprti?« »Nikdar še, sedaj sem prvič kradel.« • Zakon. »Kaj bi delali, ko bi dobili za ženo lepo in bogato dekle?« »NičU T M, ffL-£gs»uiJMn I ) Volitve na Ogrskem, pri katerih je seveda zmagala vlada. Prizor z volišča. Roman za mlade in stare 43 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. Ko je prišel Emil s svojo mamo, ni bilo pozdravljanja ne konca ne kraja. Vsi dečki so ji po vrsti podali roko. In ona se je vsakemu posebej zahvalila, da je pomagal njenemu Emilu. »Torej poslušajte!« je vzkliknil Emil. »Obleke ln žoge ne sprejmemo. Ne dovolimo, da bi z nami delali reklamo. Ali se strinjate?« »Strinjamo!« je zaklical Tomažek in zatrobil, da so se stresli cvetlični lončki tete Marte. Potem je stara mama z žlico potrkala ob skodelico, vstala in slovesno začela: »Zdaj pa poslušajte še mene, fantiči. Imela bom govor. Predvsem: ne domišljajte si preveč! Jaz vas ne bom hvalila. Drugi so vam že čisto zmešali glave. Tega od mene ne boste dočakali. Nak, tega ,pa neU Dedki so utihnili in si niti žvečiti niso upali več. »Plazili se za tatom,« je nadaljevala stara mama, »bi ga ujeti s celo armado otrok — to ni nobena umetnost, nobeno junaštvo. Ali se vam je povesil grebenček, sodrngi, kaj? Med vami pa sedi nekdo, ki bi se bil tudi rad po prstih plazil za dolgoprst-nežem. In tudi kot deček od dvigala bi bil rad vohunil po hotelu. Toda on je ostal doma, ker je prevzel to dolžnost, da, tako je, prevzel je to dolžnost.« Vse oči so se uprle v malega Torka. Bil jo od sramu rdeč ko purman. »Da, malega Torka imam v mislih. Uganili ste!« je dejala stara mama. »Dva dni je nepretrgoma sedel pri telefonu. Zavedal se je svoje dolžnosti. In je svojo dolžnost storil, čeprav mu ni nič kaj dišalo čepeti doma. Ali razumete? To je bilo nekaj sijajnega! Njega si vzemite za zgled! Vstaninio in zakličimo: Živel naš mali Torek!« Dečki so skočili na noge. Ponica Klobuček je drž,ala roke kakor trobento na ustih. Teta Marta in Emilova mama sta prišli iz kuhinje. In so zakričali, da so se stresle stene: »Živel naš mali Torek! Živeeel!« Potem so spet sedli za mizo. Mali Torek je globoko zajel sapo in dejal: »Hvala. A vse to je močno pretirano. Tudi vi bi na mojem mestu storili tako. Jasno! Kdor je fant od fare, dela tako, kakor je prav. In zdaj — mirna Bosna!« Ponica Klobuček je visoko dvignila ročko in vzkliknila: »Ali hočete še kaj piti, možje? Zdaj moramo trčiti na Emilovo zdravje!« Osemnajsto poglavje Ali je v tem skrit kakšen nauk? Proti večeru so se dečki ločili. Emil jim je moral najsvečanejše obljubiti, da bo prihodnji dan s Ponico obiskal profesorja. Tedaj se je vrnil stric Hajmbold in odšli so k večerji. Po večerji je gospe Stoiničarjevi izročil tisoč mark in ji svetoval, naj jih vloži v hranilnico. »To itak nameravam,« je dejala lasuljarka. »Ne!« je ugovarjal Emil. »Vse veselje mi hočete pokvariti. Mama mora kupiti električni aparat za sušenje las in plašč iz kožuhovine. Ne vem, kaj prav za prav hočete! Denar je vendar moj. Lahko počnem z njim, kar hočem! Ali mar ne?« »Nak, to pa ne bo držalo,« ga je zavrnil stric. »Saj si še otrok. Kaj naj se zgodi z denarjem, sme odločiti samo mama.« Emil je vstal izza mize in stopil k oknu. »Hu, kakšen trdoglavež si, Hajmbold,« je Ponica Klobuček očitajoče dejala svojemu očetu. »Ali ne vidiš, kako se Emil veseli, da bi svoji mami kaj podaril? Vi odrasli ljudje ste včasih res neznosni.« »To se razume samo po sebi, da dobi električni aparat in plašč.« je povzela besedo stara mama. »Kar pa ostane, to vložita v hranilnico, kajne, dečko moj?« »Da!« je prikimal Emil. »Ali si zdaj zadovoljna, mamica ?< »Če na vsak način hočeš, pa naj bo, moj mali bogatin!« »Takoj jutri zjutraj pojdeva nakupovat. Ponica, ti pojdeš z nama,« je Emil ves srečen dejal. »Ali misliš, da bom medtem lovila muhe?« je odgovorila sestrična. »A tudi sebi moraš nekaj kupiti. Ze vem kaj! Kolo. Razumeš? Da ti ne bo treba kvariti koles svojih sestričen.« »Emil,« je v skrbeh vprašala mama, »ali si pokvaril Poničino kolo?« »Kje neki, mama! Samo sedlo sem mu nekoliko dvignil, ker Ponica zmerom tako nizko sedi, najbrž samo zaradi lepšega, da bi bilo videti, kakor da sodeluje pri kolesarski tekmi. To spakovanje je posnemanje opico.« BERAČ IN GOSPA Gospa: »Ali vas ni sram beračiti?« Berač: »Ne, gospa. Nedavno sem bil zaprt zaradi tega, kei sem vzel denar brez prošnje.« PAMETNE KOKOŠI Tonček: »Črne kokoši so boU pametne kot beie.« Oče: »Zakai pa?« Tonček: »Črne kokoši znajo nesti bela jajca, bele kokoši p» črnih nikoli.« NA OBROKE »Pravkar sem prišel od zdravnika za otroške bolezni,« f« povedal gospod Korenček svofl ženi; »plačal sem mu deveti obrok.« »Hvala Bogu,« ie vzkliknila žena, »zdaj imava torej samo ie dva obroka — in otrok b« najini« ŠIROKOGRUDNO »Ali nisem včeraj pozabil jwi vas dežnik?« »Kakšen pa je?« »O, to je vseeno — nisem t» ko natančen v takšnih rečeh U MRAZ »Koliko stopinj Imamo a»- nes?« »Dve stopinji pod niflo.« »To pa ni vredno besede!« »Seveda nc. Saj vam tega tucH ne.bi povedal če me ne bu vpra- Stran 8. jOLOVBVBC«, tet 7. aprila m Her. 81- MLADI SLOVENEC Loj«e Beltran: Pastirček tuhta... Ko bom jaz dorasel, ovčk ne bom več paael. Sel bom v širni svet t culico na rami; vsakih sedem let pa bom pisal mami. In ko bo minulo trikrat »edem let, vrnil se bom s culo k svoji mami spet. T4krai bom prinesel culico zlati, ga pred mamo stresel in ostal doma. Cirkuški klovn in slon Na reklamnem lepaku nekega potujočega cir-je stalo natiskano z velikanskimi črkami: Nastopita tudi klora Rumba ia slon Jumba, ki sna igrati na klavir! Kaj takega ie si videl in slišal svet! Ljudje so k večerni predstavi kar drli. Napolnili ao cirkus do zadnjega kotička. Zadovoljni so bili z vsemi točkami sporeda- Nestrpno pa so čakali čudovito izurjenega slona, ki zna igrati na klavir. Nazadnje so to točko sporeda res dočakali. Cirkuški hlapci so prevlekli na pozorišče velik klavir. Takoj nato je prilomastil h klavirju slon Jutnba m res udaril z rilcem po tipkah, da je glasno zabrnelo. Ko p« je to storil, je presumljivo zatulil i« zbežal od Uavirja. Klovn Rumba ga je začudeno vprašal: »No, kaj p« je s teboj, srček moj mali?« Slon je povesil glavo in jo pritisnil tesno h Idovnema ušesu, kakor da nru nekaj zaupno šepeta na uho. »Aha, torej takšna je ta reči« je vzkliknil klovn. »Zdaj pa že razumem. »Obrnil se je k občinstvu in slovesno dejal: »Slavno občinstvo! Zelo žal mi je, da vam Jumba ne more zaigrati obljubljenih pesmi na klavir. Obšla ga je huda žalost- Spoznal je v slonokoščenih tipkah na klavirju — zobe svoje matere.« Občinstvo je spoznalo, da je bilo potegnjeno Ker pa je bila klovnova šala res posrečena, se niso prav nič jezili, nego so se glasno zasmejali in zaploskali. Gospod s smotko Na cesti mož bradat stoji, drži se modro in kadi. Is pipe dim mu črn uihaja, po cesti pa nekdo prihaja. E bradaču »topi in ga prosi: »O, dobro jutro, gospod Kosi! Preganjate si kratek čas? Za malo ognja prosim vas.« Nad pipo hitro skloni se, da smotko »i nad njo prižge. V gost dim zavit jo zdaj prižiga, bradač t ušesi zvito miga. Tedaj pa, jojme — — — Halo, otroci 1 Iztnhtajte kakšen smešen in zabaven konec za četrto sliko, katero prinesemo prihodnjo nedeljo. Tri najboljše rešitve bomo nagradili, vse druge posrečene spise pa objavili. Reiitve pošljite najkeaneje do četrtka, II. L m- na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. FRANCEK IN ANČKA Francek je šele tri leta star in zato — kakopak — ie ne hodi t šolo. Njegova sestrica Ančka pa je stara sedem let in hodi v prvi razred. Nekega dne je Ančka vsa objokana pritekla k mami in ji potožila: »Mama, Francek mi j« p« nalogo, katero sem pravkar dokončala, zbrisal • tablicel« Mama je Francka kaznovala. Ko ga )« pa potem vprašala, zakaj j« to napravil, aa j« učeno odrezal: »Zato, ker j« bilo vse napačnol« NEPREVIDNOST. »Moja zibelka je tekls ot> morju.« »Le kako so vaši starti mogli biti tako neprevidni? Sai ha bili Uitko padli vodo!« Kako je kmet zmaja ugnal (Sedmograiika pravljica.) živel je kroet s ženo. Imela sta sto otrok. Bili so srečni Toda dolgo to ni trajalo. V hiM so se naselile skrbi. Otroci so hoteli jesti, a ni bilo nikjer vzeti. Vse shrambe so bile prazue. Tedaj je rekel kmet svoji ženi: »Nočem dati otrok od hiše. Doma naj osta-aejo. Saj jih ni preveč I« Žena pa je menila: »Hrane je do val j na sveta, sam« poiskati jo mora&.c In kmet je odšel po arvetu iskat živeža za svojih sto otrok. Na ko>ncu sveta je zagledal velik travnik. Na njem so se pasle ovce, ki so jih stražili pastirji Pastirji so mu žalostno pripovedovali' »Vsak dan pride k nam V goste zmaj In nam u ropa ovco.« Sprva je bil kmet tndi žalosten, potem pa se je domislil svojih sto otrok itn vprašal pastirje: »Kaj mi daste, če prepodim //maja?« Pastirji so odgovorili: »Tretjino črede ti damo.< Kmet je bil zadovoljen. Čakal je do polnoči. Tedaj je prihrul zmaj. Bil je srrozanski na pogled. Kmet bi gotovo zibežal, če ne bi bil* njegovih sto otrok, ki so željno čakali nanj doma. Tako je vztrajal. Ko se je zmaj približal čredi, je kmet grot/eče zavpil: »Stoj!« Zmaj je osupnil nad kmetovo predrznostjo in vprašal: »Kaj hočeš?« Kmet se je opogumil in je odvrnil ranaju s trdim glasoan: »Sem Stan Bolevan. Pravijo mi tndi Močni. Ponoči grizem skale. Ne dotakni se čred, drugače ti bo slaba predla!« Taiko še nihče ni govoril zmaju. Zato mu je |w>stalo nekoliko tesno pri srcu in plašno je predlagal kmetu: »Najprej se poskusiva, kdo je močnejši!« Kmet je zareučal: »Le pazi se! Bova videla, kdo bo kratko vlekel.« Iz žepa je privlekel kos sira in ga pokazal zmaju: »Vidiš kamen! Ali znaš lz kamna ožeti pi-njeno mleko?« Zmaj je dvignil kamen s tal i® ga na vso inoč stiskal: kameu se je zdrobil v prah. Niti kapljice mleka ni mogel iztisniti ir. njega. Jezno jc zamomljal: »Ne gre, pa ne gre!« »Kaj? Ne moreš?« se je hinavsko začudil kmet. »Poglej!« Kmet je ožel sir in pricurijalo je mleko. »Vidiš, tako se to napravi!« je zmagoslavno vzkliknil. Zmaj se je pošteno ustrašil kmetove moči in najraje bi zbežal. Kmet je videl, da se misli zmaj spustiti v beg. Zakričal je nad njim: »Tu ostaneš! Nisva še končala svoj pome-nek!« Zmaj se je tresel od strahu. Začel je prositi: »Poslušaj! Močan si. Moja mati išče človeka. ki bi ji pomagal v gospodinjstvu. Kaj, ko bi prišel k nama. Pri nas šteje leto tri dni in /a vsak dan dobiš sedem vreč zlatnikov. Ali pojdeš z menoj?« Kmet je račuual: trikrat sedem vreč je enaindvajset vreč zlatnikov. Kako prav bi prišle njegovim otrokom! Zato je privolil: »Dobro, služil ti bom.« Odšel je z zmajem k zmajevi materi. Zmaj je svoji materi kmeta takole predstavil: Pripeljal sem ti močnega človeka, ki ponoči hrusta skale.« Zmajeva mati sc je odrezala: >Ga bom že preizkusila.« lako je kmet postal hlapec pri zmajevih. Prvega dne je ukazala mati sinu in kmetu: »Mečita kije!« In sta šla. Zmaj je vrgel ogromen in težak kij tri kilometre daleč. Stekla sta, tla bi ga pobrala. Kij je bil tako težak, da ga Stan Bolevan in njegovih sto otrok ne bi moglo dvigniti Kmet si je pa znal hitro pomagati, široko se je razkoračil il) pričel opazovati luno. »Čemu buljiš neprestano v luno?« ga jc vprašal zmaj. »Čakam, kdaj bo luna zašla, sicer utegne moj kij pasti na luno,« se je odrezal kmet. Zmaju je postalo kar Tirotče od strahu. Pred-laigal je kmetu: »Niar nc moči! Bom jaz namesto tebe.« »To ne gre,« ga je zavrnil kmet. »Svoje delo moram opraviti sam.« »Pusti me!« ga je prestrašeno prosil /.ma j. »Tako rad mečem kij! Metanje kija je moja najljubša zabava.« »Ne!« je vztrajal kinet pri svojem. »Če mi dovoliš, boš dobi lod mene šc sedem vreč zlatnikov,« je barantal /;maj. Kmet je bil prebrisan in se je delal, kakor da bi hotel amaju napraviti veselje. Zato mu je pustil, da je vrgel kij. Drugega dne jima jc naložila stara /,m;i-jevka še hujše delo: »Prinesita vode!« Vsakemu je dala dvanajst volovskih mehov, v katerih naj bi prinesla vodo. Zmaj je kmalu napolnil svoje mehove z vodo in jih nesel s tako lahkoto, kakor da so peresca. Stan Bolivan pa je že prazne mehove / veliko težavo vlačil za seboj. Nikoli ue bi /mogel niti enoga samega meha nesli napolnjenega i vodo meter daleč. Skrbelo ga je. da ne bi zmaj česa opazil. Odprl je svoj žepni no/ič in začel - ojim uraakati oo kameuituiu robu vodnjaka. Seveda je radovedni zmaj takoj vprašal, kaj počne, »Mar misliš, da sem tako neumen, da bom polnil mehove in jih nato še domov nosil?« se je zadri lunei »Raje odnesem ve« vodnjak • seboj. Potlej mi vsaj ne bo treba vsako jutro hoditi po vodo.« Zmaj se je začudil čudovitemu kmetovem« domisleku. Vendar se mu je »delo žal vodnjaka, ki je stal tam, odkar je j>omnil. Zato »e je ponudil kmetu: »Vež kaj, boan jaz odnesel tvoje mehove domov, samo pusti vodnjak pri miru.« Dolgo sta se prepirala, dokler se ni nazadnje zmaj domislil in predlagal kmeta: »Če pustiš vodnjak pri miril, ti bom dal še sedem vreč zlatnikov.« »No, pa naj bo po tvojem,« se je ndal kmet. In zmaj je odnesel še kmetove mehove domov. Tretjega dne sta morala prinesti h bližnjega gozda d.rva, da bi imela zmajevka s čim podkuriti v svoji ogromni peči. Zmaj je seveda vlačil cela drevesa domov. Krnet pa je, ne bodi len in prebrisan, kakor je bil, splezal na drevo in /.vezal dva vršička skupaj. Zmaju pa ni dala njegova radovednost miru in je moral pobarati kmeta: »Kaj počneš?« Kmet pa je bil uren z odgovorom: »Čemu bi vlačil posamezna drevesa domov, ko pa lahko naenkrat ves gozd odnesem.« Zmaj se. je tako prestrašil, da je zbežal daleč od svojega hlapca proč. Šele iz velike daljave je začel kmeta milo prositi, naj tega ne stori, ker mu je gozd najljubši kraj za počitek cnb vročih poletnih dneh. Tresoč se od strahu mu je zopet ponudil še sedem vreč zlatnikov. Kmet se je, smejal zmajevi neumnosti in bil vesel, ker je bilo njegovega leta službovanja pri zmajevih konec. Toda zmajevka je bila .skopa. Zato je nagovarjala svojega sina: »Pojdi ponoči v človekovo sobo in ga ubij s kijem, da ne bo nikoli več vstal.« To je slišal Stan Bolevan in položil t posteljo namesto sebe svinjsko korito. Sam se je vlegel pod posteljo. Ponoči se je tiho priplazil zmaj in tako udrihnil s svojim težikim kijem po svinjskem koritu, da je odmevalo kot grom. Drugega dne je stopil kmet v zmajevo kuhinjo in vljudno pozdravil »Dobro jutro!« »Zmaj se je zavzel in ga vprašal: »Kako si kaj spal, Stan Bolevan?« Kmet je smehljajoč se odgovoril: »Kar dobro! Samo enkrat se mi je v saujah zazdelo, kakor bi me bolha pičila v čelo.« Oba zmaja, mati in sin, sta se grozno prestrašila. Samo na to sta mislila posiej, kako bi se ga čimprej odkrižala. Hitro sta napolnila vreče z zlatniki in jih silila kmetu. Ta pa se je obotavljal: >Ve»ta kaj! Še eno leto ostanem pri vaju. Če pridem domov s tole majhno vrečo, bodo ljudje mislili, da je postal Stan Bolevan tako šibek kot zmaj.« Mlada greda Zgodba • morski deklici Ob morskem obrežju je stala majhna koča. V njej sta živela mož in žena z majhno hčerka Mož ie bil ribič. Ko je nekoč odšel s tvojim čolnom na lov, te ni več vrnil. Odsihdob sta se naselita v hite žalost in beda- Vsako jutro in vsak večer ie stala uboga deklica na obali in žalostno gledala, ali mogoče prihaja njen dragi oče. Ko je nekega večera, jokala ob morju, se ji je iz valov prikazala krasna deklica. Krasili so jo dolgi zlati lasje- Sirota se je ustrašila. Vprašala je neznanko, kdo je. »Jaz sem morska deklica,« je odgovorila neznanka. »Vem, kje je tvoj oče.« U božiča ti je obrisala solze ia veselo vzkliknila: »Povej hitro, kjer je, da pohrtim k njemu k »To ne gre kar tako,« je odgovorila morska deklica, »če hočeš še kdaj videti svojega očeta, moraš zanj doprinesti veliko žrtev. Povodni mož ga ima zaprtega v gradu, ki leži na dno morja« »Vse žrtvujem za njega. Povej hitro, kaj mi je storiti!« »V gori biva kača • tremi glavami Na srednji glavi ima zlato krono. Če vzameš kači krono ter jo prineseš meni, da jo ponesem povodnemu možu, ti on vrne očeta. To moraš storiti do konca meseca, sicer je vse izgubljeno.« Na te besede je morska deklica izginila. Sirota je žalostno odšla domov. Vedela je, da kaj takega ne more storiti. Nekega večera je prišel k njim prenočevat natrgan starček. Deklica mu je vso zgodbo o očetu ia morski deklici natančno povedala- Starček se j« zamislil in čez nekoliko časa dejal: »Jaz sem čarovnik. Ker ste me vzeli pod streho, ti prinesem krono. V trenotku, ko je to izrekel, je izginil. Oz nekaj minut pa je že prinesel krasno krono, jo izročil deklici in spet izginil. Ob določenem času je stala deklica ob morju. In glej! Spet se je prikazala morska deklica. Vzela je krono m se potopila z njo v globočino. Deklica je nestrpna čakala, da se prikaže oče iz morja. Morje je začelo valoviti in oče se je res prikazal v spremstvu morske deklice. Vesela sta se vrnila domov k materi. Začel je pripovedovati, kako je lovil ribe in kako ga je Zgrabil povodni mož ter ga odnesel v globočino-Moral je trdo delati, dokler ga ni refila dobra hčerka. Mirko Žerjav, dijak, Zmaj iu njegova mati sta Pila tako preplaši na, da sta mu bila pripravljena dati šc sedemkrat sedem vreč zlatnikov, samo da čimprej izgine odtod. »Vidim, da uie ne. marata več,« je vzdihinil kmet, »toda zmaj mi inora nesti vreče domov, da se mi nc bo treba sramovati pred ljudmi.« Seveda je bil zmaj koj pripravljen. Dvignil je s kremplji vreče. Stan je sedel na njegov hrbet in odletela sta v kmetovo domačo vas. Ko sta priletela v vas in odložila vreče, je pridrvelo vseh sto kmetovih otrok z noži in vilicami ter vpilo: »Očka, očka! Zmajevo meso! Zmajevo meso! Jubu!« Tedaj jc zmaj pustil vse skupaj, vreče r-n kmeta, in odfrčal, kar eo mu dale moči, naglo nazaj — daleč proč od teh groznih ljudi. Nikoli več ga niso videli. Med največje in najzaslužnejše slovenske može spada škof Slomšek, škof Slomšek je bil s srcem in dušo Slovenec iti mu je bila materin beseda najslajša godba tega sveta. V vseh njegovih spisih in pesmih, tudi v onih. ki jih je spisal /a mladino, sc zrcali ta njegova istkrena ljubezen do naroda, iz katerega je. izšel. Odpadnike svojega naroda je primerjal z Judežem Iškari jot om. ki je prodal Kristusa za 30 srebrnikov. V šoli Učitelj: lonček, povej mi imena nekaterih zvezd.« Tonček: -Zvezda večernica, zvezda jutranjica in iiluiska zvezda!. STRlCKOV KOTIČEK 676. Dragi Kotičkov striček! — Dane« Ti pi*t> jedna mala Slovenka iz Beograda. Beograd j« vrlo lepo mesto. Hiše 10 visoke, pitno više kot ▼ Ljubljani, kjer sem prije živela * starši V začetku lanske godine smo odšli v Beograd, kj«r zdaj polazim v šoto. Slovensko ie vrlo dobro znadetn, čeprav sem v Beogradu že jedno godino in poL Tudi jaz vrlo ra-da čitam Tvoj kotiček in me vrlo veseli. Jako bi te rada upoznala. Ali je istina, da ima£ dolgo sivu brado? Jaz Ti ne verujem prej, dok si ne odrežeš od nje mali Šop in mi ga pošalješ po Pošti. Neka naj bo za dana« dovolj. Druga puta večl Lepo mi budi pozdravljeni Tvoja Milena J., učenka I. razr. mešč. tole v Beogradu. Draga Milena) — Ko sem Tvoje pismo prebral, sem bil žalosten. Hudo žalosten. Na tisoče pisem sem v teku let ie prejel iz raznih krajev Jugoslavije — a takšnega ie nikoli Če bi Požgančev oča, ki v teh rečeh ne poznajo iale, že vedno lomastili po zemlji bi robato zarohneli: »To ni nobeno pismo, to je skrpucalol« Jaz pa ne bom zarobantil, že zato ne, ker ne — morem. Tvoje pismo me namreč ni sajno razžalostilo, nego me je tudi tako stražno osupnilo, da sem izgubil dar govora in zdaj ne morem spraviti besedice iz ust... Pišeš, da si »jedna mala Slovenka iz Beograda« m pristavljali, da si tam »že« dobro leto. To je tisto, vidiš, kar me je tako razžalostilo! Komaj dobro leto nisi več videla rodnega kraja in ž e ei skorajda povsem pozabila svojo materinščino. Ko bi zdaj vsaj srbo-hrvatsko znalal Tega »jezika«, v J katerem mi pišeš, pri najboljši volji ae morem priznati ne za slovenski n« za srbo-hrvatski jezik. To je takšna čudna mešanica, da se Bogu smili, človeku pa se ob njej zavrti v glavi... Ta jezikovna kolobocija je kriva, da sem izgubil dar govora! Najbrž 6e sirotka niti sama ne zavedali, v kakšnem klavrnem položaju si zdaj. Nobenega rabljati izdatke za kuho, obleko; naučiti, da bodo nekoč pametne matere, ki bodo svojim otrokom privoščile tudi kaj počitka in razvedrila. Privaditi se morajo, da bodo take matere, ki ne bodo radi dela pri kuhi ali gospodinjstvu sploh, jemale dobro voljo svojim otrokom; take matere, ki jim ne bo red v hiši edini smoter življenja, marveč, ki bodo dajale otrokom tudi kaj veselja, kaj za srce in dušo. Glede iantov pa velja, da naj jih uporabljamo tudi za dela na vrtu, naj štihajo, obrezujejo dravie; naj izvršijo kako mizarsko delo, zabojčke, škatle; naj znajo popravili kaj pri hiši, popraviti tudi kaj pri elektriki, pa kaj sezidati, — in sekati drva, prinesti kurivo in podobno. Da znajo kaj skuhati, si sami kaj prišiti, zlasti one »zlogla ne« gumbe, ki je radi njih toliko prepirov v družini, bodi sploh navodilo za njih pomoč v hišil Težko je materi voditi otroke, ko pomagajo-Skoraj je laže, da vse sama odpravi in napravi. A tako se otroci navadijo, zlasti fantje, da menijo, da mati mora vse sama narediti in zahtevajo potem isto tudi od svojih žena. Z lepim, mirnim, a zaeno šegavo-resnim vedenjem pa mati toliko doseže- A seveda je to spet umetnost, ki je ne zmore sleherna mati. km. Takoj pri ustanovitvi Krščanske strokovne in-ternacionale (sedež v hoiandskem mestu Utrecht) je bilo sklenjeno, da bo internacionala ob egala delavstvo obeh spolov in da ne more biti govora o posebnem ženskam strokovnem gibanju. To pa seveda ne pomeni, da internacionala podcenjuje važnost ženskega vprašanja, temveč nasprotno. Internacionala posveča vprašanju delavk in nameščeni« veliko pozornost. Zato je sklenil že prvi, haški kongres, naj pritegne predsedstvo internacionale k sodelovanju dve ženski osebi To sta bili gdčna Baers (Belgija) in gdčna Vurthman (Nemčija). V okrilju kongresov krščanske strokovne internacionale so bile vedno tudi konference žen kih udeleženk, ki so razpravljale o vprašanju delavk. Prva taka konferenca je bila ob kongresu v Inns-brucku. Na tej je bik) zastopanih devet d žav. Na I konferenci so ugotovili, koliko delavk je včlanjenih v inlernacionali iz posameznih držav. Delcgatinje so zastopale iz Belgije 29.518, !z Nizozemske 17.743, iz Madjarske 17.400. iz Nemčije 2CO.OOO, iz Avs rije 20 000, iz Francije 44.917, iz Italie 400.000. iz Švice 6911 in iz S|»anije 15.000 delav(<, organiziranih v krščinskih strokovnih organizacijah Ta konferenca je sklenila, da krščansko misleče delavke in name-ščenke ne morejo sodelovati z Mednarodno konferenco delavk v Ženevi, ker si je ta nadela amster-, damski (marksistični) značaj, s tem pa odbila krščanske delavke in razbila enotnost delsvskih vrst, | o kateri marksisti tako radi govore. Krščan ke de-1 lavke smatrajo, da je vsled takega pos»opanja njihov ločen nastop popolnoma upravičen Pozneje je bila vidna potreba za poglobitev dela. Zato so osnovali pri internacionali poseben odbor ženskih članic, ki je imel naogo razmotri-vatj o vprašanju delavk in nameSčenk ter staviti predloge internacionali. ki naj bi jih skušala oživeti preko Mednarodnega urada dela. Ta odbor je skušal medelil tud-i več prispevkov, mu bili naklonjeni. Se bolj bi pa lajšal gorje brez- K' i Ti-le referati so bili na sporedu: »Poklicna izo-I brazba delavk«, »Gos|»darsKa vzgoja delavk«, > I cijalna in nravstvena vzgoja Uela\d<«, »Posledice ra- aivaln' stroti od Din 1600 naprej. OtroSki vozički od Diu 200' naprei. Dviikolesa 550' naprei. - »8A0HS" mo.orji uii Din 500jedo zmeraj sleherni kos kruha, ki ga dobijo in ne puščajo ostankov — ali jih podrobijo v mleko ali belo kavo. Skorje in koščke kruha pa moremo tudi namočiti v mleko in jih uporabiti za cmoke — kar je že itak znano, a je dandanes vendar precej nenavadno. In papir! Cemu mečemo papir v smeti? Shranimo ga, uporabimo za kurjavo. In razne škatle in škatlice — očistimo jih — vse bo še kdaj koristilo! Pri milu smo tudi kar tako razvajeni, da ga pustimo v mokri posodici ali kar v vodi. Razmehča se in zginja Kaj kmalu je treba kupiti drugega. — Slediti moramo tudi s cunjami. Ne vse v smeti! Cunje je tudi treba oprati in so še uporabne Poznali smo gospodinjo, ki je imela poseben zaboj za kuhinjske cunje in so bile tako čiste in lepo zravnane kakor telesno periki. — Cunjico-pomivav-ko ojserimo po sleherni uporabi, da ne bo vsa umazanija v njej, ki jo bomo iz dneva v dan prenašali s posode na posodo. — Ko ribamo kuhinjo, nikar ne butajmo s krtačo v zid, niti ga ne zmočimo! Zid se uinaže, kaj kmalu je lisast, masten — kaj naglo je kuhinja vsa marogasta. Pri slehernem opravku v kuhinji jc treba misliti. Cc -letamo brez irrisli. kar tako. le da ie nareipn« cionalizacije za delovno žensko v zdravstv n.m oziru«, »Posledice racionalizacije za žensko v gospodarskem oziru«, »Osnove pravnega varstva delavk«, »Razvoj mezde ženske v zadnjtti letih« i. 1. d. Vidimo torej, da deluje krščansko strokovno organizirano ženstvo pravilno in z velikim razumevanjem. Zalo je prav, da ji pomaga vse ženstvo. Zal, je odpadlo leta 1933 mnogo ddavk, ko je nastopil Hitler v Nemčiji in je uničil svobodne strokovne organizacije in s lem tudi ženskemu delu mednarodnega gibanja občutno škodoval- II. Nov pravilnik bolniške blagajne TBPD. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odobril nov pravilnik bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Pravilnik ne prinaša mnogo novega. Važno je določilo § 5., ki govori o tem, kdo sme biti član bolniške blagajue TBPD. Ta glasi: Pri blagajni se morejo zavarovati: a) pomožne osobje, ki je zaposleno v trgovskh obratih z vršenjem pretežno trgovskih ali višjih netrgovskih služb ali pisarniških poslov in mu je tako redno zaposlenje glavno opravilo. b) višje pomožno osobje, ki je zaposleno z vršenjem služb navedenih pod toč. a v ostalih obratih, ki spadajo pod obrtni zakon, ter mu je tako zaposlenje glavno opravilo- c) osebe, ki na podlagi § 55. zakona o zavarovanju delavcev prostovoljno podaljšajo svoje obvezno zavarovanje, začeto pri blagajni. č) osebe, ki se v smislu § 5. zakona o zavarovanju delavcev pri blagajni prostovoljno zavaruje o odnosno po § 13. izvršilne naredite podaljšajo prostovoljno zavarovanje pri blagajni. Druge vrste članov blngajna nima. tega jc ljubljanski pomočniški zbor jxxiclil tudi izrednih podjKir in raznih drugih prispevkov, ki so mu bili naklonjeni. Se bolj bi pa lajšal gorje brezposelnim članom, če bi se vsi trgovski nastavljenei zavedali svoje dolžnosti. Pravila dovoljujejo pomočniškemu zboru pobirati posebno Uoklado pri vseh trgovskih nastavljencih, ki so zaposleni pri članu »Združenja trgovcev«. V Ljubljani pobirajo malenkostno doUado in sicer po 2 Din mesečno, pa mnogi še tega prisj^evka ne plačajo. Ker pa bo spomladi občni zbor ljubljanskega ix>močniškega zbora, kjer bodo volili nov odbor, že sedaj opozarjamo vse tovariše-trgovske pomočnike, da svoje prispevke točno poravnajo, ker le tisti, ki bo imel plačane vse pris;->evke, bo imel na občnem zboru pravico glaso\aiija. IV. Moč tiska v Rusiji. Največja sila na svetu je brez dvoma tiskana beseda. Zato se vsak nov pokret, vsako novo gibanje vedne v polni meri zaveda važnosti tiska, če boče, da bodo njegove ideje zmagale in prebile obroč predsodkov in pomislekov Zato ni čudno, če sovjeti polagajo toliko važnost ravno na tisk. Po zadnjih podatkih izhaja v Sovjetski Rusiji 100 dnevnikov in čez 5400 mesečnikov in tednikov in drugih periodičnih listov v skupni nakladi 40,000.000 izvodov, ludi knjižna produkcija je ogromna, saj v enem letu izide okrog 60.0(!0 knjig v malo manj ko v eni milijardi izvodov. Časopisi v SSSR se tiskajo v 00 jezikih in knjiga v 80 jezikih, tako, da ima že vsak majhen narodič svoj lisi v lastnem jeziku. Največji dnevnik »Pravda« izhaja v 3,500.000 izvodih- Vsi časopisi so seveda jx>d strogo državno kontrolo. Rusija je nam glede razumevanja tiska lahko za vzgled. Obenem pa se moramo zavedati, da bomo mogli mi katoličani s svojim socialnim naukom uspeti le, če ga bomo popularizirali in propagirali z močnim in dobrim tiskom. Naš tisk pa bo močan in dober lc, ako ga bo aktivno podpiralo vse naše delovno ljudstvo. Mednarodni urad dela v Ženevi (M V D) Članice MUD so narasle v letu 1934 s pristopom Združenih držav, Rusije, Afganistana in Fkvadorja nn 62. Lansko leto so bile sprejete te-le konvencije: O ureditvi delovnega časa, brezposelnosti, o razširitvi liste poklicnih obolenj in o spremembi konvencije o prepovedi nočnega dela delavk. MUD ie izdal preteklo leto več temeljitih znanstvenih razprnv o soci-jalnili in gospodarskih vprašanjih, pripravil je potrebna poročila za delovno konferenco. Uspehe je dosegel tudi pri ratificiranju konvencij: Od celokupnih 57 ratifikacij, jih je bilo izvršenih 44 v južnoameriških državah, 3 jia od Kitajske. Doslej je bilo izvršenih vsega skupaj 636 ratifikacij različnih konvencij po razni> državah. bomo potrošili še enkrat toliko in poškodovali kuho, kuhinjo in posodje, da bo kmalu vse uničeno. Gospodinjske pomočnice, služkinje, se kar nočejo navaditi, da je treba v kuhinji kaj misliti. Nekatere se kar nočejo naučiti snažno, varno in varčno ravnati z vsem, karkoli primejo v roke. Ni treba, da kuhaš tako potratno, da je povsod vse ma tno, le jed ni zabeljena. ludi ni treba pri močnatih je-I dilih, da je vsa kuhinja močnata, da si sama ko 1 mlinarica, da je celo j» premogu vse belo od moke. Vse to je le [»trata, je delo brez misli Saj se je I nekoč pritožila neka služkinja: »Vse bi bilo dobro j pri vas. Le misliti je treba preveč.« A le z mislijo, s preudarkom, s skrbjo prihranimo izdatke, ki jih je dan za dnem zmeraj več in če bi jih konec leta sešteli, bi videli, koliko denarja bi bilo treba več, če bi ne bili kuhali, gosjx>.linjili z mislijo. km. © ^ 1 LUSTROUB* M p ar ket it 0 votfllo za bkiz(.a\ji JE IDEAL VSAKE GOSPODINJE U*B l .LUSTROLOfcT BREZ TRUDA OOSE2E SIJAJEN BLESK PARKETA ,LUSTRA:;.ttUBt|AHA GOSPOSVf fSW 81 nitota runam iiHujtno not rn revni Natlepšo izbiro damskih bluz, otroških plaščev in obleke Vam nudi le tvrdka j Delihar A VeleplI, liabliana &elenbuieova ulica 6 Kako ohraniš sveže cvetje za delj časa Večkrat dobimo kak šopek rož v dar, ali imamo kako cvetie — in žal nam je, da bi cvetje se-gnilo in da bi moralo v smeti. Radj bi si roža ohranili, da bi bile za dolgo ko sveže. Preprost je način, da to storimo: Zmešaj dd negašenega apna s tremi deli prahu (nc žaganja!) in skrbno jx>loži cvetje v to zmes. Pusti ga notri 3 do 4 dni pri precejšnji toploti do 30 stopinj Celzija. Cvetje se v tej zmesi jx>polnoma izsuši, zato ga moramo varno vzeti ven, ker je jako krhko-1 ako izsušeno cvetje deni za 24 ur v vazo brez vode. Cvetje se nekam poživi, pa ga naio očisti prahu s kakim čopičem in nato ga s fiksativnim a|>aratom oškropi. Cvetje deni potem v suh prostor, da se tekočina iz fiKsativa posuši. Tako imai cvetje ko sveže in ti ostane lepo za leta dolgo. Navodil za preprosto kuho imamo dosti, vendar ta kuha še ni tako preprosta, kakor je časih treba, da je preprosta. Imaš otroke, si brez služkinje. Iinaš dela za troje parov rok, ne le za en sam par — je treba odpravljati otroke v šolo, je treba iti po kaj v trgovino, je treba pospravljati, šivati, krj>ati. Kako je tedaj s kuho? Nikar preveč ne razmišljujl Glej, kosila: fižol in sedata je že kosilo — otroci so siti, zdravo je. Ali: prežganka z žgatici, ali zrezki s kromj>irjem. In: guljaž z makaroni Ali: omleti z mezgo. Dalje: klobase z oljnatim krompirjem. Kisla repa in pražes krompir, ln jx>dobno. Segedinski guljaž na primer je še tudi za večerjo. Dovolj je, hitro je SKuj>ano, malo skrbi, malo dela, malo izdatkov. Za večerjo: jaj-čnata jedila — več vrst jih je; makaroni s solato; mlečen riž; mlečen zdrob; v oblicah krompir s sirovim maslom; kava s kruhom. Ati ui dovolj? Iu *ares preprosto! 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik L M. — T. Utrujenost, glavobol, tesnoba t paaih. mrt vičuost na odih ao znaki £ i ▼ i n e isčrpanosti, ki jo t va&h letih, dobi mene, tomboli občutna. K zdravniku ne marate, ker ae nočete pokazati bolno, trdno voljo do dela imate, telo ie vam kuja. Kaj naj vam svetujem? Nič drugega ko pamet Pamet veli, da dajte svojemu osličku — telesu, kar mu gre, poleg krme tudi — počitek. Saj še stroju treba odmora, da se časih ohladi, sicer se jeklo v tečajih izpridil Tembolj človeku, ki ^ara vsak dan preko mere (13 ari) brez nedeljskega ah tedenskega odmora in to ie dolgo let. Nespametno je, da hočete nekaj izsiliti, kar je proti oarari. Brea neumestne sramežljivosti si laspo-dnjte takoj daljši (vsaj trimesečni) dopust, za kasneje pa vsakoletne izdatne počitnice. IdL M. — Lj. Po pliu&iicd pred 6 leti se ne morete onamočj? Slabokrvnost, suhost, teža pri srcu in dr. so do voljni razlogi, da se začnete redno zdraviti pri zdravnikih, ki eo vam ne razpolago. Brez zdravniške preiskave je smotrno zdravljenje nemogoče. T. S. — S. ILrčne žile na nogi (menda so na goleni ah krači; noga je od gležnjev navzdol) dajo odpraviti in sicer z izreza njem ali pa i. vbrizgavanjem, ki razširjeno žilo izsuši. Ce iA kakšne posebne ovire v odtoku krvi višje (v stegnu ah medenici), eo usipehi takšnega zdravljenja trajni Če se vaš pristojni zdravnik ne mara lotiti zdravljenja, naj vas poSlje v bol-niSnico, kjer vam ne l>o treba dolgo polega-ti. Vsekakor ne odlašajte več, kasneje bo zdravljenje težje, zlasti če sc začno zabrekle žile vnamaitL S. M. — M. Bramor (gnojno v u e t j e kosti) na nogi se vam je po jjetih letih zacelil, noga pa je ostala v gležnju otekla, negibna in »skrčena«, da ne morete stopati na peto, hodite pa lahko brez opore. Kaj počnite zdaj? Najprej hvalite Boga, da vam je ohranjen ud. Zoper oteklino vam priporočam obkladke s toplo močjio slano vodo vsak drugi večer. Namesto sob rabite včasih šoto, ki jo droibno zmrvljeno in vroče oparjeno navežite v vrečici okoli gležnja in dobro odenite i, volneno ali flanelasto krpo. Ko se vam obkladek »hladi, pa odložite in oteklino krepko zsgnetite (najbolj navzgor) s kakšno kafrno mažo. Zoper okorelost v gležnju pa se lotite vaj, prvi aan stojte na bolni nogi ono minuto, drugi dan dve, tretji dan tri itd., do 15—20 minut Za bolečine in oteklino se n« zmenite preveč, pač pa poskušajte, ko se bolečine nekoliko oblaie, da se na nogi stoječ nekoliko zmajete ali zguncate. Ne plašite se morebitnega škripanja! Morda »e vam po enomesečni vaji zgane okoreli sklep, če ne na po dveh ali treh mesecih! Mlad ste, mlad človcik doseže, kar hoče! Če boste za božič hodil tudi po peti, in boste, če hočete, kupite najrevnejšemu siromaku vaše župnije dobro zimsko obutev. K. M — L. Solnat okus vas stalno nadleguje? Mogoče je okusni živec kakorkoli razdražen, mogoče vživate preveič soljeno hrano, da se vam odvisna sol izloča tudi po slini? Poskusite nekaj časa z nesoljeno (ali čim manj soljeno hrano), če vam to ne pomaga v treh tednih, dajte sd pregledati usta po zdravniku. M. P. - R. Moč no perilo po zadnjem porodu se vam ponavlja navzlic dojenju, kar vas občutno slabi. Brez zdravniške ugotovitve ne pojde. Morda vam je zastalo kaj od posteljice, morda imate kakšne gobice na maternici, morda je samo njena napačna lepa kriva tolikemu krvavenju. Nikar ne odlašajte dalje z edino pravilnim zdravljenjem, ki ga opravite bržkone pri bližnjem zdravniku. M. Z. — Lj. Gliščavost je po vašem mnenju vzrok vaši slabokrvnosti, srčni in živčni sla-botnosti, ki vam jih mnogi zdravniki niso znali pregnati. V tej domnevi vas potrjujejo razni občutki in opazovanja: obilno slin j en je, dišati je sladkih jedi, ščipanje po trebuhu, gomaze- nie v črevesju in nedto lezenje proti g rtu. V blatu ni opaziti nič posebnega, po špajkovih kapljicah se ie poslovilo netkaj navadnih (otroških) glist od vas. Dajte si najprej pregledati blato x dirobnogledom na morebitna jajčeca glist in druge s prostim očesom nevidne zaje-davce, ki so časih v drevi h iD povzročajo hude motnje. Ko bodo gliste, ki so bržčas samo v vaši glavi, opravljene, vrnite se k enemu svojih zdravnikov in ostanite v njegovi ostkrbi tako vztrajno, d» vam preminejo vsaj glavne tejgo-be, ki vaa ovirajo pri poklicnem dolu. Nekaj sitnosti pa mora imeti vsak človek tudi sam s seboj, da si preganja ž njimi dolgočasje. Pa ne zamerite preveč, če spadate morda tudi vi v akuipino takšnih ljudi! L G. — M. Regrat (botanično leontodon) daje v tej dobi okusno solato, drugod si delajo iz regratovih listov prikuho. Zdravilnost regra-tove solate aH prikuhe ni znana, pač pa vem, da je čaj iz posuišene regratove koreniike domače zdravilo pri prebavnih motnjah im jetrnih boleznih oz. zlatenei. Tudi sok iz celotne rastline ee rabi v iste namene; homeopati dajejo regratov izvleček proti sladkorni bolezni. Ista. Lapuh (Ibot. tuesilago) spada med prve pomladne cvetice in daje v kasneje se razvijajočih listih uporaben čaj zoper vnetja v so-pilih. Tudi ruimeno cvetje nabirajo in suše v iste namene. Ista. Dišeča vijolica velja že od nekdaj za domače zdravilo in sicer posušeno cvetje samo ali v mešanicah (iz lapuhom, slezom in dr.) v obliki čaja zoper kašelj, zasliženost, hripavost in slične nadlege. Ista. O domačih zdravilnih rastlinah, kdaj in kako naj se nabirajo, je izšlo prav pregledno in lepo navodilo kot priloga »Zadrugarja< (glasilu Nabavljalne zadruge železničarjev v Lj.) letos v drugi številki. N. K. — Lj. Letošnja hripa ni bila posebno zle narave, hudih in nevarnih zapletilja-jev v obče ni bilo dosti, kakšna bo v nadaljnjih jKisledicah, nam pokažeta mali in veliki traven, ki jx>menita višek vsakoletnega bole-hanja in umiranja. Ne omalovažujte »ostankov« hripe, zasliženosti v sotpilih, goltnega vnetja, zbadanja v rebrih, trganja jx> udih im sličnih malenkosti, zakaj vse to pomeni pod pepelom tlečo žerjavico, ki se utegne prav spomladi raz-pihati v nevaren požar. Sicer pa je bilo že zadnjič pisano o pomladnih nevarnostih. M. O. — D. čemu zdravje, ko življenje nima več zmisla? — Zamotana zadeva! Videl sem že več ko uekaj mladih ljudi na tem usodnem življenjskem navzkrižju, ko se svetli gradovi, postavljeni v oblakih domišljije, rušijo v nič spričo krute stvarnosti dejanskega življenja. V večji ali manjši meri doživlja vsak vase obrnjen in misleč človek takšno razočaranje, življenje ni in noče biti taikšno, kakršno bi moralo biti jx> sodbi mladostnih zanesenoerv. Usodno nasprotje med namišljenim vzorom in resničnim svetom bega mladega človeka in ga tira v brezupno malodušje. Ta duševna strtost se razodeva neugodno v telesnem stanju. Vaše nopovoljno zdravje izvira iz duševne zbeganosti ali razrvanosti, v dušo vam treba reda in miru! Priporočam vam Ušeničnikovo Knjigo o življenju, lepše in globlje o tem predmetu ne najdete v svetovnem slovstvu! Vsak dam preberite saano eno poglavje in ponavljajte prebiranje in premišljevanje teden dni, drugi teden se lotite drugega poglavja itd. Na koncu knjige se vam zasvita zmisel življenja in pomen zdravja. Po tem temeljnem duševnem zdravljenju pridem morda jaz na vrsto, če vam bo trebalo še telesnega šuišimarjenja... P- P. — Lj. O izpadanju las naj pišem posebej za vas, ko sem v zadnjem mesecu pisal že dvakrat o tem predmetu. Naročnik niste, niti reden bravec našega lista! Ž. N. — K. Neznanim <*krivalcetm — nič! Pravni nasveti Dolgovi, nastali L 1933 in 1934. F. S. Dolgovi, Hi so nastali v letih po 20. aprilu 1932, niso zaščiteni in jih lahko Lztirjate, ako so zapadli v plačilo. Ako se niste glede obresti ničesar dogovorili, lahko zahtevate od dneva zapadlosti zakonite 5 odstotne obresti. Najvišje dopustne obresti za privatne up nike pa so sedaj 8 odstotkov. S. P. K. Plačilo dolga s tujo hranilno knjižico. Aloo je hranilnica, v kateri imate dolg, pod zaščito, ie samo polovico vašega dolga pobotati s hranilno imjižico, ki se ne glasi na vaše ime in to samo tedaj, ako ostanek istočasno plačate v gotovini, če pa denarni zavod ni pod zaščito, ne more biti zadržka, da vlagatelj, ki je zavodov upnik, svojo terjatev napram zavodu odstopi vam in jo nato vi s hranilnico pobotate za svoj dolg, ki ga imate v njej. Zastru pije vanje nezaščitene divjačine. Z. J. V. Lovski čuvaj vašega lovskega zakupnika uničuje vrane na ta način, da potresa v strihnin namočeno koruzo okoli kozolcev in hišnih poslopij. Poginulim »ranam poseka čuvaj kremplje in jih pusti na mestu razpadati. Tako raztreseno koruzo so zobalc kokoši in so poginile. Ali je takšno postopanje lovskega čuvaja, oziroma zakupnika dopustno? — Takšen način zastrupljev&nja vran ni dopmsten. — Tak#en na-čenec, ki namerava za strupi jeva t i nezaščiteno divjačino, mora zaprositi za dovoljenje občno upravno oblastvo I. stopnje (okrajno načelstvo). To oblastvo oceni potrebo po povišanju najbližje lovske organizacije ter izda svojo odločba Vaba se mora na stavljati najmanj 400 m oddaljeno od hiš in 250 m od javnih potov, da se prepreči zastruj>ljevan je oseb in domačih živali. Prostor je v primeru večjega prometa izbrati sporazumno s pristojno občino. Vse prostore, koder se je položila vaba, je zaznamovati na krajevno običajen način. Znamenja morajo biti tako postavljena, da jih vsakdo lahko zapazi. Pri pobiranju vabe je zbrati vse zastrupljene f>redmete ter jih na primernem prostoru globoko v jame zakopali ali drugače zanesljivo uničiti. Pristojno oblastvo mora o izdanem dovoljenju za zastrupljanje divjačine pravočasno obvestiti občino in o tem, kje, kdaj in na kakšen način se bo polagal sirup. Občina razglasi to na običajni način z opozorilom, da ie nevarno, najdeno poginulo divjačino uživati ali drugače uporabljati. Ubijanje psov in mačk v lovišču. Z. J. V Lovsl-i lastniki in zakupniki in lovsko osobje imajo pravico v svojem lovišču ubijati |>se. ki ftohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več ko 200 m od najbližje hi*e. če se poljske miši zelo razmnože, sme okrajno načelstvo prepovedati streljanje mačk na polju. Prepoved se sme izdati samo za eno leto. Brezposelni čevljarski pomočnik. F. J. S. Iz vašega dopisa izhaja, da je vaša stvar v teku pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ne moremo vedeti. zakaj še ni rešena. Obrnite se na ta urad, kjer vam bodo vse povedali, kar bi radi o svojih zahtevah izvedeli. Priposestvovanje potov in cest. J. P. Zanima vas, če se javna pot lahko priposestvuje. — Državne in samoupravne ceste (torej tudi občinske ceste I. in II. reda) se ne morejo odvzemati po zasebnem pravu in jih torej nc inore nihče pri|x>sestvovati. Vprašajte pri občini, če je jx>t, za katero se zanimate, vpisana v seznam občinskih ftotov. Prošnja za domovinsko pravico v Ljubljani. D. L. Prošnji za sprejem v članstvo mestne občine morate predložiti dokazila o tem, da uživate častne pravice, da niste v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za jjosledico izgubo častnih pravic; da morate vzdrževati sebe in svojo rodbino. Potrdila in izpričevala o osebnih lastnostih in razmerah so zavezane taksi 20 Din neglede na to, ali jih izdajajo privatne osebe ali oblastva. Vse vloge in prošnje se morajo kolkovati s kolkom za 5 Din. Sprejema v članstvo občine mestni svet ne sme odkloniti, če imate prednje pogoje in če bivate najmanj pet let stalno v tej občini. P. P. Niste jioveiiali v dopisu, v kakšno svrho zahteva Pok. zavod plačilo. Zalo se o upravičenosti zahteve nc moremo izjaviti. Vprašajte ne|x>sred'io pri navedenem naslovu, na kaj se nanaša njegov zahtevek. Tudi Amerikanca lahko tožite za plačilo dolga. M. S. T. Leta l<>23 ste jx>sodili posestniku, ki je sedaj v Ameriki, večjo svoto denarja ter ste se vknji-žili na njegovo jioseslvo. Zavezal se je plačati obresti in povrniti |x>sojilo do lela IP31. Sedaj pa niti obresti več ne plačuje. Vprašale, če lahko tožite njega ali njegovo ženo. ki je doma. Tožiti morate dolnika. ne pa njegove žene Oo/lvo mu bodo dostavili v Ameriko, /ato motate izvedeli /? njegov naslov. Cc bi |>a bil neznanega bivališča, mu bo sodišče na vaš predlog postavilo skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in na njegove stroške. Kazen radi posesti orožja ni amnrstirana. L. K. G. Kazen, ki jo je naložilo okrajno načelstvo radi posesti vojaške |iuške, ni bila odpuščena z zadnjitn amnestijskim ukazom. Trošarina na rlektriko. I . K O. O trošarini I na električni tok smo pisali v nedeljo, 24. marca t. I., i zato ni potrebno, da ponovno o lem pišemo. Zgradarina. S II. R. Del hi o sir odstopili elek-! Iroslrnžni družbi v last. Pečate sc kmetijstvom in i imate trafiko Davčna uprava vam še vedno prepi- suje zgradarmo tudi od onega dela, ki ste ga pro dali in tudi od vašega, čeprav ste poljedelka. Kaj hi naredili, da bi se vam zgradarina, ki ste jo plačah, povrnila in da bi vam jo davčna uprava več ne predpisovala. — Ce ste z delom hiše prodali tudi oni del zemljišča, na katerem stoji prodani del hiše, izposlujte zemljiškoknjižni prepis na kupca. Prodaja se mora prijaviti tudi davčni upravi. Sicer j>a ste delali pogodbo pri notarju in je nep»trebno, da vam o tem dajemo nasvete. Najbrž niste oddali onega dela hiše v last, ampak samo v uporabo. V tem slučaju ne morete biti oproščeni zgradarine, čeprav bi se pečali izključno s kmetijstvom. Vas j>a sploh ne more davčna uprava kot kmetovalko oprostiti zgradarine, ker imate trafiko in se torej ne bavite izključno s kmetijstvom Zakaj vaša pritožba še ni rešena, vprašajte pri davčni upravi. Orožnik m dolžan izdati zaupnika, j. G. H. Neko osebo sumite, da vas je lažniivo ovadila, vsled česar ste bili več mesecev v preiskavi, ki pa je bila končno ustavljena. Radi bi tožili dotičnega obreko-valca, pa ga orožniki ne izdaio in trdijo, da svojih zaupnikov niso dolžni izdati. Vprašate, kako bi prišli do tega, da obrekovalca zadene zaslužena kazen. — Ako nimate drugih dokazov, kakor orožnike, vam svetujemo, da opustite misel na tožbo. Orožnik tudi pred sodiščem ne bo smel izdati svojega zaupnika, dokler ne bo razvezan dolžnosti službene molčečnosti. V vašem slučaju pa ni verjetno, da bi pristojna oblast orožnika razvezala te dolžnosti Nespametni dediči- K. C. Ob priliki vaše po roke ste tastu posodili več tisoč dinarjev brez pismenih dokazil. Cez nekaj let je tast umrl brez of>oroke. Otroci in žena pokojnega niso hoteli priznati ta dolg, da ne bi bili previsoki stroški, pač so vam doma nudili neko manjšo vsoto brez obresti. — Če zlepa nočejo, boste pač morali tožiti zapuščino jsokojnega tasta, oziroma, če so dediči že nastopili zapuščino, vse dediče, da vam izplačajo glavnico in obresti, kakor je bik) to dogovorjeno s tastom. Saj imate svojo ženo za pričo in svoje lastne zapiske o izplačanem denarju, kar bo vse potrdilo vašo izpovedbo, ko vas bo sodišče zaslišalo kot stranko in morate tožbo dobiti I Vsiljena naročba slike- R. R. K. V vaši odsotnosti je žena dala potniku radi povečanja sliko, in sicer izrecno brezobvezno za nakup povečane slike, samo radi reklame dela te firme, kakor je potnik zagotavljal. Kasneje je dospel dopis te tvrdke, da vam napravijo krasno sliko iz sirove pripravljene in to za reklamno ceno 200 Din. Odgovorili ste, da prisfanete na nakup slike, vendar jx>d pogojem, da sliko takoj pošljejo, vi pa plačate po 25 Din v mesečnih obrokih- Tvrdka je odgovorila, da vam vnaprej slike ne pošlje, vi ste pa ostali pri svoji zahtevi, da brez slike nočete začeti odplačevanja. Sedaj vas tvrdka po svojem advokatu opominja na plačilo naročene slike, sicer da vas toži. — Dokler vam tvrdka ne jjošlje slike, ni iz- | vršila vašega pogojnega naročila in še niste dolžni ' plačati zahtevano ceno. Oe imate dokaze (korespondenco, prepise) za vaše navedbe, se vam tožbo ni bati. Ne ves'a Amerikanca. J. I Radi dopotovanja neveste v Ari;,. !oo radi zenit ve z Amarikancera f trosite za pojasnila B.i.t»;,i i;-». -nskl urad v Ljub-jani. Pogoji za c\ ni.-o v vseli Oižavah enaki. Amnestija- B. j. c,. , udi obsojeni radi podkupovanja v službi, niste deležni amnestije. Pokažite sodbo pri naibližnjem sodišču, pa vam bo sodnik točno povedal, če m kako bi dosegli amnestija Brez znanja vsebine sodbe je to nemogoče- Ponavljanje kazenskega postopanja. B. J. Ako veste, da ste bili po nedolžnem obsojeni, in sicer na temelju lažnjivih izpovedb krivih prič, potem morate poizkusiti, da zherete potrebne podatke m vložite pri državnem tožilcu ovadbo radi krive prista. .oti tem pričam. Temu postoj>anju se morate priključiti kot zasebni udeleženec in vas mora državni tožilec obvestiti, če bi postojianje proti krivim pričam ustavil tako. da prevzamete preganjanje v lastne roke. Ce bodo te krive priče obsojene, potem lahko zahtevate pri tistem sodišču, ki vas je prvič obsodilo, jxmavljanje vašega kazenskega jx>stopanja in bo sodišče po novi razpravi izreklo novo sodbo. Nezakonski otrok. I. Z C Za nezakonskega otroka morate plačevati mesečno 100 Din. Vala mati bi rada vzela tega otroka k sebi, pa ga nezakonska mati noče dati prostovoljno. Ali jo lahko prisilite? — Dokler otrokova mati živi m um hoče in more primerno vzgajati otroka, ga ji oče ne more vzeti. Ce mati umrje, ali pa če je otrokov blagor v nevarnosti radi materiile vzgoje, je oče dolžan, da otroka vzame k sebi ali p>a ga spravi drugam radi vzgoje. V vsakem slučaju pa moča oče zalagati oskrbne stroške. Zakonski zadržek. A. B. v G Po cerkvenem zakoniku je zadržek prešuštvo, zvezano z obljubo zakona ali j>oskusotn samo civilne poroke. Ce obljube zakona ni bilo, ni zadržek. Po občnem državljanskem zakoniku jsa je prešuštvo, ki ie dokazano, pred sklenjenim zakonom zadržek, ki se da z dispenzo odstraniti. Radi načina, kaj je vse potrebno za dosego dispenze, vprašajte pristojnega župnika. Spor radi peska. J. K. N. Radi nasipen ja skupne poti so koftali upravičenci pesek na vaškem produ. Ta prod meji na prod nekega posestnika, ki je sedaj gospodarjem, ki so popravljali pot, poslal opomine, ceš, da so kopali pesek na njegovem produ in da morajo pesek plačati. Vprašate, če lahko toži gos|x>darje, če so morda hlaf>ci ali pa sinovi res slučajno kopali pesek na posestnikovem produ. — Gospodarji odgovarjajo za škodo, ki so jo napravili njihovi ljudje na jjosestnikovem produ, ker ie bila njihova dolžnost, da pokažejo, kje so smeh kopati pesek. Seveda nasprotna stranka mora dokazati, kdo je napravil škodo in koliko znaša, sicer mu sodišče ne more prisoditi odškodnine. Pravda bo draga, ker bo treba na licu mesta s pričami ugotavljati, kje je bil pesek kopan. Stroške bo plačala ona stranka, ki propade- Ce je več toženih, a samo eden izgubi tožbo, trpi le sorazmeren del stroškov, dočim mora tožnik stroške glede ostalih sam trpeti in mora celo njim povrniti njihove pravdne Stroške. (liadnijevaaij« oa ia. Kmetijski nasveti S streho pokrilo gnojišč«. L P. L — Nad cementnim gnojiščem nameravate postaviti streho, ker prihaja od dežja preveč vode v gnojnično jamo pod gnojiščem. Zaradi velike množine gnojnica imate namreč preveč voženj na oddaljena zemljUča. Vpraiate, i« bo gnoj slabši, čc ga dež ne bo več n&makaL — S tem, da pokrijete gnojišče s streho, ne bosta niti gnoj niti gnojnica slab-ia, ampak nasprotno: oboje bo Se boljše. Pravilno ravnanje s hlevskim gnojem ima ta pomen, da ohranimo v njem dragoceni amonijak, ki pri zoritvi gnoja kaj rad izpuhteva. Ker j« pa tako razkrajanje na zraku živahno, ga skušamo omejiti s tem, da gnoj dobro stlačimo, ga ohranimo vlažnega in po možnosti pokrijemo s smrečjem zaradi sončnih žarkov. Dež aH voda pa ne izpirata le amonijaka, temveč tudi fosforno kislino in kalij. Zato je zelo koristno, če pokrijemo pravilno zgrajeno betonsko gnojišče še s streho. Tak gnoj bo več vreden in gnojnica bo tudi bolj močna, zato jo bo pa mnogo manj. Tako si prihranimo njeno prepogosto raz-važanje na oddaljena zemljišča. Opozarjamo pa vas, da bo taka moča precei huda in jo boste morali polivati le ob deževnem vremenu, oziroma zgodaj spomladi ali pozimi, da se v zemlji razredči, drugače osmodi zelene rastline. Torej na kratko: pokritje gnojišča s streho je koristno za gnoj in gnojnico. Krmljenje s ližolovko. Med druga krmila bi rad pomešal zrezano fižolovko, ker mi primanjkuje krme. Ali je fižolovka primerno krmilo za govejo živino? Ali je kaj vredna? F. R. Č. — Ako je fižolova slama ali fižolovka zdrava, je približno iste sestave kakor manj vredno seno. Večkrat pa je fižolovka rjasta. Če je zelo rjasta, je sploh ne kaže krmiti. Ako pa je le malo rjasta, je priporočljiva krma, a le v manjših količinah in pomešana med druga krmila. Rjasta in tudi zdrava fižolovka rada zapira in zato io je tudi pokladati po malem. Najbolje je, če mešate zrezano fižolovko med krmsko peso, korenje ali repo in jo po-kladate goveji živini. Tudi ovcam jo lahko krmite, konju pa ni primerna. Prezgodnji pripust junic. Koliko stara mora biti junica, da je godna za pripust? Pri nas je navada, da jo ženejo k plemenjaku, ko ie eno leto ali kaj čez leto stara, da pridejo prej do kakega dohodka. B. K. T. — Popolnoma zgrešeno ie, če menimo, da nam bo donašala žival več dohodkov, ako jo uporabljamo bolj mlado in premlado za pleme. Vsaka junica potrebuje za svoj popolni razvoj posebno dobo, pa naj spada že k bolj zgodnji ali bolj pozno zreli goveji pasmi. Na splošno doraste bolj hitro rastoče govedo s tremi, bolj počasi se razvijajoče pa s štirimi leti. Za ves razvoj junice r kravo je zelo merodajno, v kateri starosti jo začnemo uporabljati za pleme-nilev. Da je marsikje goveja živina tako revna, je mimo slabe nege in slabega krmljenja nemalo kriva ludi prezgodnja uporaba junic za pleme. Večkrat je tudi razširjeno napačno mnenje, da se junica ne obreji, ako je ne pripustimo ob prvi pojavitvi. Čas za pripust junic naj se ravna po starosti in pa po živi leži junic. Starost, ki je merodaina za prvi pripust, zavisi od pasme, od posamezne živali, od krmljenja in nege in je glede tega lahko zelo različna. Je pa ta starost med poldrugim letom in dvema letoma in pol. Ako ločno nt- vemo /a starost junice (n. pr. če je bila kupljena), je najbolje, da spozoamo njeno, za pri-i pusl primerno starost, menjavo srednjih dveh I prednjih zob. Ko dobi junica srednja dva prednja | slalna zoba, je največkrat tudi že godna za pripust. Ta znnk je zato dober, ker jc iz,mena zob odvisna prav od zgodnje zrelosti živali in krmljenja in bi sc težko kdaj zgodilo, da bi prezgodaj piipi'siiii junico. Najboljše znamenje za prvi pri-nust junicc ie pa živa teža, ki naj znaša približno dve • retjini «ik- žive 'eže, ki naj jn doseže pozneje kot dcrac-tla krava. .Ie tudi la/.širteno mnenje, da ja treba pripustiti junice, ki naj postane)o dobrs mlečne živali, bolj mlade k plemenjaku. Predpogoj za tak bolj zgodnji pripust je zadosten razvoj junice, kar je mogoče doseči le, če je prehrana junice že od njene prve mladosti primerna in dobra. Samo zgodnji pripust pa ne more ustvariti nobene dobre mlečne krave. Ako prepustimo junico prvič razmeroma pozno, ko je že dobro razvita in zrasla (morda tudi pri ne prav dobrem krmljenju io vzreji), bo rabila le malo več za končni razvoj lastnega telesa in bo dobra mlečna krava. Rja na pšenicL A, M. I--Lanske spomladi je v tukajšnjem okraju napadla pšenico bolezen rja, ki je znatno zmanjšala pridelek. Želite vedeti, če bi bilo kako sredstvo proti njej. — Zal, doslej ne poznamo še pripomočka, s katerim bi uspešno preprečili rjo. Priporočajo sicer setev takih vrst pšenice, ki se upirajo rji. toda takih vrst je ie malo. Nekoliko več uspeha dosežejo z gnojenjem s superfosfatom in kalijevo soljo, ki napravita liste in steblovje bolj odporno ter pospešita zorenje. S tema dvema gnojiloma se da gnojiti tudi še sedaj spomladi, ker se y zemlji hitro razstopita in zato pravočasno učinkujeta. Nasprotno pa gnojenje « hlevskim gnojem ali gnojnico pospešuje rjo, ker so potem listi in zeleno steblovje bolj občutljivi za to bolezen. p Skoda, ki }o povzročajo gare. V starem hleva so nad jasli gare, v katere pokladam seno živini. Letos nameravam popravljati hlev. Svetujejo mi, da naj napravim jasli brez gar. Kakšno je vaše mnenje? F. P. H. — Ko se živali pasejo, se sklanjajo navzdol, da dosežejo pašo. Živali so po naravi torej vajene, da povzemajo svojo hrano od spodaj v gobec. Zato je za živali nekaj protinarav-nega, ako so že jasli previsoke. Najmanj primerne in zelo škodljive pa so gare. Tudi če rabimo gara samo za pokladanje sena, slame in zelene krm«, so vendar toliko škodljive, ker morajo živali močno iztegovati in dvigati vrat in glavo, da pridejo do hrane. To iztezanje pa zelo otežuje dihanje in požiranje. Mlade živali na dobijo vleknjen hrbet kar kvari žival, pa naj bo za plemensko rejo, vprego ali ježo. Živali, ki »o močno vleknjen«, se tudi težje pasejo. Najbolje je, da že zato odstranite gare iz hleva in napravite za krmljenje živine samo primerne jasli. Ako mora živina jemati z gobcem krmo iz gar, ii tudi padajo neprestano prah, sempir, pleve, resje itd. na oči ali v oči. Kolikokrat povzročajo taka tuja telesa soLzenj* in vnetje oči! Zato pa proč z gorami, ker so I« v kvari Nakup mladovnih in prodaja Izmolzenfh krav. Mleko mi je nemogoče oddajati po ugodni ceni Prosim, svetujte mi, kaj bi »e bolj izplačalo? Ali redna pripustitev krav k biku ali redna odprodaja izmolženih in dokupovanje prav mlečnih krav. L. H. H. — Kaj bi se vam bolj izplačalo, ie popolnoma odvisno od krajevnih razmer. C« prejmete za izmolzeno in nekoliko spitano krav« približno toliko, kakor vas stane mladovna, mlečna krava, potem se vam bo bolj izplačalo, da redno odprodajate že izmolzene krave in jih nadomeščate z mladovnimi. Ako pa mladovne krave težie dobite in jih morate drago plačati, za izmolzene krave pa prejmete v primeri s ceno mladovnih premalo, bo bolje, da le v skrajni sib" kupite mladovne krave. Menimo, da je pri sedanjih težkih razmerah najbolje, če obdržite najbolj mlečne krave in iih vedno zopet pripuščate k biku, toda ne preden ne mine tri mesece po otelitvL da bodo krave čim delj ostale mlečne in lažje presušijo z mlekom 6 do 8 tednov pred storitvijo. Slabe mlečne krave pa izmolzite, tudi morda spitajte in prodajte. Nepodpisanemu naročniku, ki ga zanima trpež- nost kolja za vinograde, bo mogoče odgovoriti la iedai. ako sporoči svoje ime, priimek in bivališče. ČITATELJEM ZA NEDELJO Evharistija in svetništvo JeCT« §e je o namenu svojega prihoda na semljo in svojega dela in trpljenja takole izrazil: »Prijel sem, da bi imeli življenje iu ga tmeli v izobilju.« Polnost notranjega, nadnaravnega življenja nam je torej namenil, da bi tako postali sveti. Ker kaj je svetost drugega kakor polnost nadnaravnega življenja? Tisti je svet, kdor ima v«e krepoatl v odlični, v junaški mer L Pa saj so kreposti tako zvezane med »elioj, da če ima kdo eno od njih v posebno visoki meri, iina nujno tudi vse druge. Da bi torej bili mi sveti — to je zadnja namera Jezusovega dela in truda- Za naše svetništvo je delal v svoiem zemskem življenju; za naše svetništvo dela in moli tudi v svojem evharističnem življenju. »Kdor je moje meso, ima večno življenje. Kdor je moje meso, ostane v meni in jaz v njem. Kdor je ta Kruh, bo živel vekomaj,« ta-ko je zatrdil. Zato ni čudno, da je svetnike tako žejalo po Evharistiji in da so tudi druge tako ljubeče vodili k Njej. Svetnikom in tistim, katerim so bili za vodnike, je bil Jezus Trta; ostali so v njem kot mladike in rodili obilo sadu, sadu za nebesa, pa tudi za tostransko srečo ljudstva. Evharistija jim je dajala »življenje v izobilju«. Zadnjega maja leta t925 je sedanji papež proglasil za svetnika Janeza Vianeja, župnika v južnofranooski vasi Ars. Nepopisno je bilo takrat slavje v Rimu, središču katoličanstva. Papež ga je tudi proglasil za vzornika in zavetnika vsem dušnim pastirjem, vsem vidnim namestnikom Jezusa, Dobrega pastirja. Na sv. Janezu Viaueju in na njegovem apostolskem delovanju se nazorno vidi, kaj je Evharistija za svetnika: iz nje je sv. Vianej črpal luč in moč sebi in jo posredoval tudi drugim. Po vsej pravici je mogel izgovarjati besede evharističnega psalma, ki inašnika pripravlja za sv. daritev: »Celo vrabček si najde stan in grlica gnezdo. Pri tvojih oltarjih, Gcxs))od nebesnih čet, moj kralj in moj Bog — blagor jim, kateri prebivajo v tvoji hiši!« Sv. Janez Vianej jo spreobrnil in posvetil svojo malo arško župnijo. Spreobračal in posvečeval je pa tudi stotisočere množice vseh stanov in narodnosti, ki so pri njem iskali nasvetov in navodil. Tako ubožen je bil, da je imel en sam talar, že ves zakrpan, in skrajno ubožno sobno opremo; za dobre namene je pa dal in nabral velikanske vsote. Hranil se je s samim, večkrat že plesniviin krompirjem, mnogo dni ni sploh ničesar zaužil; bič in druga pokorila so nad njegovim telesom trdo opravljala svoje delo. Več ko tri desetletja je v ostrem mrazu in soparni vročini po 12 ur dnevno presedel sključen v tesni spovednici ter deKl odpuščanje, dušni mir in tolažbo. Boril se je zoper človeško izikvarjenost in zoper de-monične vplive. Evharistični Jezus, v čigar navzočnosti je vršil svojo težko nalogo, ga je krepil in vodil, po njem pa njegove obiskovalce in spovedence. Doraščal je sv. Janez Vianej v dobi francosko revolucije, ki je morila duhovnike, zapirala cerkve in skrunila oltarje in tabernaklje. V oddaljene kraje je hodil k sv. maši, ki se ie ponoči skrivaj brala po skednjih in gozdovih, v neprestani nevarnosti za mašnika in navzoče vernike. Svoie prvo sv. obhajilo je prejel v samotni hiši; da se ni po okolici videl svit sveč, so pred okna zapeljevali velik seneni voz. V mladosti je torej Vianej ob žrtvah in nevarno-sith spoznaval, kaj je evharistična daritev, sv. maša, in evharistična pojedina, sv. obhajilo. Pazljivo in pobožno je sledil sretira obredom, katere mu je doma pojasnjevala mati. Ko je Napoleon sklenil s Cerkvijo konkor-dat in s tem priznal njeno nezmagl.jivost in duhovno moč, so po Franciji iskali miadeničev, ki bi jih odgojili za duhovnike. Med teini je bil tudi Janez Vianej. le mu je bilo 19 let, izobrazbe ni imel skoro nikake, spomin mu je že zgubljal svežost in prožnost; skoro nepremagljive ovire so se mu stavile, zaradi slabih uspehov je bil odpuščen iz semenišča. Vianej pa ni obupal, pred tabernakljem je dobival poguma in uspehov. Ves srečen je pozdravil novomašui dan, ko jc prvič vzol v roke evharističnega Gospoda m Prijatelja. V zasebnem življenju je bil neokreten in plah, preti oltarjem ga je pa pobožnost dvigala v nadzemsko veličino; njegove maše so nazorno kazale Jezusovo navzočnost. Od maše je nosil notranje razsvetljenje v svoje dnevne dušuopustirsko opravke. Od vseh pobožnosti je sv. Jnnez Vianej najbolj priporočal sv. mašo; navajal je tudi k evharističnim blagoslovom. Od dobro opravljenih zakramentov sv, pokore in obhajila je pričakoval kar največ napredka v duhovnem življenju. Sam je svetil z zgledom, kako moliti pred tabernakljem. Vsaj že ob štirih je z malo lučko šel vsako jutro preko pokopališča v cerkev, večkrat jo šele zvečer odšel izpred več.ne luči. Oči je spoštljivo in ljubeče upiral v ta-beruakelj iil Je/.usu s sklenjenimi rokami ponavljal v vročih vzdihih svojo ljubezen. V časi mu je na ustnicah zaigral tuko blažen nasmeh, da se je kar videlo, kako gleda Gospoda. Za nobeno ceno Vianej svojih župlj&nov ni pustil brez sv. maše.-Zu mašo je moralo biti vse kur najlepše in najdragocenejše. »Stopila sem v kot, odkoder sem mogla dobro nunj paziti. V njegovem obrazu sem videla uekaj nebeškega; videla sem. kako je skoro vso mašo se je dogajalo -vsaki pot. v Ars,« piše tedanja roina- prelival solze. In to kadar sem prišla rioa. Neki prostozidar se je spreobrnil k veri. ko je sv. Vianeja videl pri oltarju. Svetnik je večkrat nameraval zapustiti župnijo, da bi imel več časa za evliaristično molitev in premišljevanje. Pred vsako pridigo jo pred oltarjem Jezusa prosil za primerne misli in besede. Svoje prej zapuščene in posvetne župljane je s svojim zgledom in vabilom polagoma tako vnel v ljubezni do Evharlstiie, da je skoro vedno kod klečal v cerkvi. Veliki četrtek, spomin na postavitev presv. Evharistije, mu je bil posebno velik praznik; cerkev je morala biti vsa v cvetju in zelenju. Vso noč: od četrtka na veliki petek je v cerkvi preklečal in niti za hip ni sedel. Ves sijaj je dal cerkvi tudi na praznik sv. Rešnjcga Telesa. Vedno je sam nosil monštranco, tega opravila ni prepustil drugemu. Pred praznikom je po vasi prosil in navduševal, da je vsa pot procesije bila v mlajih, cvetju, zelenju in zastavah. Nikdo ni smel samo gledati, vsi so morali v procesijo, tudi pozneje, ko je bilo v Arsu nenenoma na tisoče romarjev. Na starost je bil ves sključen in izčrpan — na praznik sv. Rešnjega I elesa je po mladeniftko oživel: to jc bil res njegov praznik. Ko je Janez Vianej vsako predpoldno romarjem razlagal krščanski nauk, je najraje govoril o presv. Evharistiji. Zadnja leta je imel glas že zelo slab; le vzkliki ljubezni in solze so poslušalcem dopovedovale, da jih vabi k evharističnemu Jezusu. Ko se je zadnjič s težavo privlekel na prižnico, ga že niso več ra zunioli; vedeli pa so, da govori o svojem najljubšem predmetu: obračal se je proti taber-naklju in upiral vanj svoje zasolzene oči. Takrat je dopel svoj zadnji, svoj labudji spev presv. Evharistiji, od katere je zase in za druge prejel toliko luči, moči in tolažbe, duhovnega napredka in svetosti. Bil je eden od neštetih, ki so |>o Evharistiji postali svetniki. Dr. Fr. Jaklič. Licttaclia lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov T Ljubljani, Aleksandrova cest« 4-11, razpisuje na panju v svojih gozdovih pri Kočevju in Straži: 17113 plm bukove hlodovine, 29407 plin jelovf hlodovine, 9850 plm bukovine za drv« in oglje. Pogoji pri gornji upravi. Skrivnost meča Konrad GoSogranc MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila Sredi poletja letu 1726 je neki slavni francoski murki povabil svojega novega prijatelja, izurjenega sukača z mečem, ki mu nihče nj mogel biti kos, avstrijskega poslanika, v svoj gradič Boisrepos. Gradič je bil za nekaj milj izven Pariza iu pravili so, tla jc bilo v gradu prav vse na poseben načiu urejeno. Poslanik se je odzval vabilu. Marki, graščak, je z izbrano družbo imenitnih gospa iu gospodov pristčno sprejel svojega gosta-poslanika. Deset dni je ostal v gradu in vseli deset dni je potekalo v samih najizbrauejšili zabavali. Marki se je na vso moč prizadeval, da bi poslaniku izknzal čim večje spoštovanje. Ko se je desetega dne poslanik poslavljal od markija. se mu je iskreno zahvaljeval za izredno gostoljubnost io mu zatrjeval, da se bo teh dni v Boisrepos ju še dolgo čim najlepše spominjal. »Gospod,« je dejal marki na to zahvalo, »sramujem sc. Vse, karkoli vam je mogla nuditi moja siromašna hiša, ni bilo niti oddaleč take vrednosti, kakršni so moji prisrčni občutki do vas. Vendar vas prosim, da mi verjamete, če vam pravim, da se bom vse svoje življenje potrudil, da bom vreden vašega prijateljstva.« S temi besedami mu je marki prisrčno stiskal roko iu nadaljeval: >Pa še poslednjo prošnjo, gospod! Boisrepos vsebuje še nekaj čudovitega, česar vam doslej še nisem mogel pokazati. To je nekakšna svetinja naše starodavne družine, ki je doslej nisem še nobenemu svojemu prijatelju pokazal in ki jo hočem pokazati le vam, da vidite, kako brezmejno sem vam vdan. Dovolite mi to časi, du \am smem pokazati to čudo-vitost, moj dragi prijatelj!« Poslanik je, smehljaje se, prikimal. Prehodila sta dolgo vrsto soban, šla po velikanskih, temnih, s podobami prade(iov in dedov okrašenih hodnikih in nista uikogar srečala. Mahoma sta stala prod vrati grajske kapele, ki je bila v tem oddaljenem grajskem delu. Marki je odprl vrata in stopal naprej. Kapela je bila vsa v temi. Niti glasu ni bilo čuti v tej grobni tišini. Le sveče so sc nalahno utri-ujale in dolge, čudovite sence so plahutale po stenah. Poslanik še zmeraj ni sumil ničesar nevarnega. Prav nič se ni čudil, ko je marki vzel v roke zveženj ključev, odklenil nizka vrata pod koroni in jo brez besede stopil naprej. — Ledeno, čudno — sladkobno ozračje je puhnilo vanju. Zdaj sta stopala po ozkih polževih stopnicah nizdol, dokler nista obstala pred hrastovimi, s križem okrašenimi vrati. Spet je marki z zvežnjem ključev odprl tudi ta vrata in ko sta vstopila, jih je tudi koj skrbno zaklenil. Bila sta v obširni, s stebriščem okrašeni dvorani, ki so ji bile stene prevlečene s črnim suknom. Ko jo marki prižgal planienico, je zapazil vrsto popolnoma enakih, sijajno izrezljanih črnih rakov — iu čudno — vse so bile odprte. V vsaki rakvi pa je ležalo popolnoma oblečeno- truplo kukega imenitnega plemeni-taša. Po voščeni barvi vseh teh obrazov in rok soditi, so bila vsa trupla skrbno balzamirana Šele zdaj se je poslanik zdrznil. Odločno je pristopil h graščaku in vprašal z mirnim, a trdnim glasom: »Ali bi mi hoteli pojasniti, marki, kaj naj to pomeni?« Marki je nekaj časa molčal, du bi užival občutke zmagoslavja. Nato se je satansko nasmehnil in dejal: »Dragi gospod, pravijo, da znate ,v svoji državi najbolje stikati meč, mene pa zovejo, da sem najboljši sabljač Francije. Moji prijatelji in jaz smo vse storili, da bi se mogli kdaj kosati z menoj. Vendar ste se doslej zmeraj iz-tneknili, bržkone zato, ker ste preveč bojazljivi in vas je struli pomeriti se z menoj. Pa nisem mo^el drugače, kakor da sem vas izvabil semkaj, da spoznam, kdo je večji mojster!« Poslanik je bil ves ogorčen radi take za-hrbtnosti iu je že hotel odgovoriti. A marki se je porogljivo smehljal in rekol: »Glejte, ta trupla! To je dvajset inozem škili kavalirjev, ki so preizkušali svojo umet nost z mojo. Vse je umorila moja roka. Vi ali jaz — eden izmed naju jim bo moral delati druščino. Tu je več izvrstnih mečev. Nikar mi ne odrecite te časti, da se boste borili z menoj, sicer vas bom primoral. Moji ljudje poznajo niojo strast.« Ogorčeno je poslušal poslanik inarkijeve besede. Ko je nehal govoriti, ga je za niči j i vo premeril od nog do glave in dejal: »Gos|x>d, z vami se ne bom sabljal!« »In zakaj ne, če smem vprašati?« je s pritajenim srdom vprašal uiarki. »Ker mi moja čast ne dovoli, da bi sprejel t n k zahrbten, zvijačen poziv. In — ker se no- čem boriti s takim poklicnim ubijalcem, kakršni ste vi.« »Prav — vas bom torej prisilil.« Vos zelen od jeze je murki pograbil dvoje mečev, porinil enega poslaniku v roke, se z drugim pripravil za l»oi in zakričal: »Branite se, pospod, ali va.s zaliodeml« Ko je poslanik videl, da ne gre drugače, kakor da se mora braniti ali se dati urez brambe /.»klati, je povesil meč in dejal: »Prisilili ste me, da se moram sabljati z vami — dobro. A tale dogodek me je tako vznemiril, da prosim, če mi dovolite, da se tnalo sprehodim po dvorani in pomirim.« Marki je povesil meč v znak, da se strinja s prošnjo. Poslanik ie mirno stopal gor in dol po grobnici in zdelo se je, ko dn mu ni ničesar mar. V resnici pa je kar najbistreje opazoval razstavljena trupla. Z mojstrskim očesom je zapazil, da so imele vse te žrtve na svojih brokatastih telovnikih velik madež strnjene krvi, vse na enem in istem mestu, spodaj pod levo jirsno bradavico. Koj je sprevidel, da je ta sleparski morilec uporabljal posebno vrsto ubodljaja, ki ga je bilo težko izvajati in še težje obvarovati se ga, ker je prihajal mahoma od nepričakovane smeri, in da je bil ta zamah pač edino .kar je zmogla markijeva sabljašk^, umetnost. Čez nekaj časa je obstal poslanik in si roko pritisnil nu oči, kakor da pomišlja. Nato je iniruo dejal: »Dobro, marki, pripravljen seui, če že mora biti« — in je prijel za meč. Slekla sta si jopiče in se z inečcui po sab-liaško pozdravila. Več minut sta se Umikala drug drugemu, a uspeha ni bilo nobenega. Videti je bil lo, da je hotel marki s svojimi napadi utruditi nasprotnika in mu (»slabeti pozornosl. Poslanik se je le branil in ni nikoli napadel. Nalašč se je delal, ko da jc utrujen in se je nasprotniku dolgo časa le umikal. — Ko je pa razbojnik zapazil poslanikovo igro, je koj spremenil način sabljanju. Na vso moč je sunil naprej, se bliskoma obrnil na desno, z vso silo odbil poslanikov meč in z brezprimeruo naglico kakor kača šinil i mečem in pouneril v levo stran poslanikovih prsi. Poslanik pa je bil pripravljen. Z isto čudovito uaglico — nekaj prav izredno mojstrskega! — je preložil meč iz desne v levo roko, odbil sunek in tako zagatil markijev meč, da ta ui mogel z.geniti uiti z roko niti z mečem. Strmela sta drug v drugega. »Vuš način — ni, da bi kaj pripomnil,« je dejal poslanik in se smehljal. »Vendar, mogoče ste z njiiu preslepili tele kavalirje. Naučiti se pa morate sabljati — z menoj!« »Hinavec! Slepar! Baraba!« je ves besen radi smešenja zavpil marki, |>oskočil nazaj in se znova pognal na poslanika. Srdito ga je zmerjal in mahal z mečem. Poslanik je mirno prestregel udarce. Kar je vzkliknil marki: »Prekleti poslaniški pesi« je vikuil ko norec. A že se je zasvetlikal poslanikov meč — in nato se jc zgrudil marki na tla in meč mu je obtičal do ročaja v prsih. Poslanik »i je oblekel suknjič in ni iadrl meča, niti se ni ozrl na ležečega markija. Mirno je odšel ii strahotne dvorane. Ko je stopil v kapelo, se je zelo začudil, videč, kako je bila zorana ondi vsa grajska družba. Sveče so gorele, hrupni raz.govori, šale in dovtipi so odmevali po kapeli. Videti je bilo, da so pričakovali, ko vedno, markija, kako bo smeje se, vstopil s krvavim mečem v roki in se norčeval iz tujega tepca. Ko je vstopil poslanik, je mahoma vse utihnilo. Vsi 90 se osuplo ozrli vanj in ga stra-homa gledali ko prikazen iz jjroba. »Kje — kje je marki?« se je slednjič nekdo ojuuačil. »Pričakuje vos spodaj v grobnici,« ie smehljaje se odvrnil poslanik. »Mislim pa, da vas odslej ne bo mogel več povabiti semkaj.« In je molčč in mirno odšel. (Eich-tal.) LEPA SVILA po Din 10 ■ meter se dobi V TRPINOVEM BAZARJU MARIBOR, Vetrinjska ulica Št. 15 Kulturni obzornik Dr. P—ar: Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni 1.1866. 6,- Rešitev »beneškega problema« po slovenski zamisli. Poraz 3. julija z vsemi težkimi posledicami v zunanji in notranji politiki je postavil avstrijsko vlado na mah pred polno zapletenih, skoraj nerešljivih vprašanj. Celo obstoj države same je bil za marsikoga črez noč en tak vprašaj! Kruta dejstva so gnala »federalistično' Belcredijevo ministrstvo v silne stiske. Treba je bilo računati z neutolažljivimi težnjami narodov in neodložljivimi potrebami celotne države. Zlasti je bilo treba nekaj ukreniti 1111 ju-gozapadu, kjer je država vkljub zmagi zgubila lepo in bogato deželo in bila kmalu še več. čc bi bili Italijani zmagali. Predno pa sc dotaknemo vladinih reformnih načrtov, naj nam še enkrat iz.pregovori znani naš rodoljub in politični delavec na »beneški meji« o rešitvi »beneškega vprašanja« v okviru monarhije Andrej Znidarčič je namreč priobčil 7. marca 1866 v »Slovencu« (št. 19) prav značilen nasvet pod naslovom »Benečani pa federacija«, kjer piše dokaj prijazno v prid Italijanom, a odločno proti »nemški hegemoniji« sledeče: »Namenila se je visoka vlada prastrojiti kaj tudi po Beneškem, naj da bi z Ogri. Hrvati in Erdeljei tudi Benečani veseli praznik spo-rnzumljenja obhajali. Ali zdi se nam, da namenjena prestrojbn nič kaj vspešno ne napreduje. Ilomatije med r. kr. namestnikom pa mr-Kunskim županom v Benetkah, kakor so jih te dni časniki naznanjali, niso nič kaj veselo zna- | inenje. Vladini blagi nameni bodo morda še po I morju splavali. Tužna majka! Kaj je neki krivo, da naši Talijani po Beneškem nič kaj zaupanja ue stavijo v vladine namere? Kaj jih nek plaši, da tako boječe proti Dunaju gledajo? Odgovor: Nemška hegemonija! To je tista »neizgruutano« strašna zver, ktera v severozahodnjin deželah naše preljube Avstrije svoj brlog ima, svojo morivno sapo pa v jugoizhodnja kraljestva pošilja. Nemška hegemonija dela strah ne samo miroljubnim Slovanom, ampak tudi v svojo narodnost zaljubljenim Jalijanom. Ona je trgnlii in trga še dandanašnje vezi, s klerimi je mati zgodovina avstrijska kraljestva iil dežele v eno telo sklenila. Ona jo gasila in gasi še sedanji čas ogenj ljubezni, ktero imajo avstrijski narodi do svoje skupne domovine. Ona je zakurila strašni požar, kteri je Avstriji najbogatejšo deželo po-žgal. Ona ga tudi še zmirom neti. Zatorej gorje Avstriji, če skorej ne ugonobi tiste grozne /.veri, če kmali ne odpravi nemške hegemonije! Avstrijski narodi niso več v povojih in zibkah. Oni so že davno shodili ter se zavedajo svojih krepkih udov. Ni jim treba nikakoršnih podraitnnlkov. nikakoršliin zaprstnikov. niku-koršnih hogeinonistov, oni so si sami najzanesljivejši voditelji! To velja, kakor Nemcem in Mudjuroin, tako tudi Slovanom in Jalijanom. Talijani — naši sosedje — so že večkrat tožili zoper nemško hegemonijo, katera jim je. pokrepčana z obilno žetvijo po slovanskem narodnem polju, nemško kulturo sejnin v narodne vrste, vsilovujc jim nemški jezik in nemške uradnike, kolikor sc je dalo. Oui so tožili, ker niso mogli niti razumeti, zakaj bi sc imela nemščina po talijanskili šolali širiti, ko ven-I dar talijnnski jezik po nemških šolali ne vsi-1 u je, niti spre vide t i |xitrebe nemških uradnikov. ko je domačih za najviše službe sposobnih sinov dovolj. Mi tožbe niso se iislišale! Ne vol j a je rasti«. Pridi to je lelo IS59. Nemška hegemu-■ iti j a je pa želu gin j upi sad svoje prenapetosti. O, da bi se bila vsaj takrat zmodrila! Ali zdi se nuni. da ni uinela čutljivega nauka, ker se ne inisli še odpovedati »bona« ali »mala fide« pridobljenemu krivičnemu posestvu — nadvlada 11 ju, da se vede še celo tako, kakor bi želela se svojo tovaršico »Madjarščinoc vred še hujše, ker v družbi, stiskati druge narode. Kar ui moglu prej izpeljati po centralistični poti, misli sodaj po duuiistični dokončati. Zato pa se boje dualtzrna vsi nenemški ta-kraj lita ve bivajoči narodi - tedaj tudi Talijani. Ko je bilo nastopilo Belk redijevo ministr-tvo in je federalističen veter potegnil, raztopil se je bil hitro led nezaupnosti, ki je oblegal rodoljubna srca beneških in drugih naših Italijanov. Tudi oni so bili začeli, kakor mi Slovani, prostejše dihati, veselejše deluti, bolj zadovoljne se kazati, l udi oni so z nami vred zaupnice I glasovali visoki vladi; priča so zbori goriški. I tržaški, istrski, dalmatinski. Federalizem do- | pada torej tudi Talijauom. Zakaj bi jim pa tudi ne? Saj le federalizem je tista »sitoma*, ktera jim more dati, česar imi od Avstrije tir-jajo. Oni pa tirjnjo. da se jim pusti njih jezik v uradih pa tudi \ šolah, in da se jim ne vsi-1 u je nemščina. Bode jim mar to dopolnil dua-lizem. ki je podvojnat centralizem? Nikakorl Oni ti rja jo. da se jim ne vsilujejo nemški uradniki. ampak da so. bodo službe dajale na domači zemlji sposobnim domačim sinom, dokler jili ne manjka. Bode jiin mar to dovolil dua-iizem ,ki duje v takrajlitavskili deželah nem-št v u nadvlado? Nikakor! Oni tirjajo, da se lastnine iil pravice malih narodov — Talijanov v Avstriji je pač malo — isto tako cenijo in spoštujejo, kakor iste velikih narodov, da se torej vladanje po večinah odpravi. Bode jim mar to pripustil diinlizem. ki ne more obstati brez vladanja |xi parlamcntaričnih majoritetah ali večinah? Nikakor! Oni tirjajo, da se jim razširi področje samouprave, ki oživlja »konštitucijo«. Bode jim mar to privoščil dilalizem, ki dva centralizma nastavlja? Nikakorl Oni tirjnjo — kdor bere, nnj dobro pogleda — da se jini na- pravi- z.a lombardobeneško kraljestvo dvorna knncelarija,* kakor jo imajo (kmalo se menda poreče: »so jo imeli!«) Ogri, Hrvati, Erdeljei Bode jim mar to željo dopolnil dnalizem, kteri hoče dvojno ministrstvo, dvojno centralizacijo? Ni mogoče! Kakor dan ne more tam biti, kjer ie noč, tako tudi dvorne kaneelarije ne morejo biti, dokler bode dualiizem. Kdo more tedaj avstrijskim Ta.lijanom, zlasti Benečanom, vse te njih nikakor prenapete tirjatve dopolniti? — Federalizem sami O11 spoštuje stare zgodovinske pravice. On ohranjuje narodne svetinje. On brani z. glasovanjem po narodnih kurijah zoper nosilstvo premogočnih narodov. On širi iu utrjuje samoupravo, ker daje vsakemu svoje: cesarju, knr jc cesarjevega, narodu, kar je narodovega. On daje, ker prav to je njemu prirojeno, dvome kaneelarije vsem historičnim skupinam kot varhinje resnične avtonomije, kot narodne namestnice pri svetlem ccsarjn. Jc li čuda tedaj, ako 90 beneški Talijani zopet amrzali, kakor da bi za vladine prestrojl>e ne marali? Saj vidijo, da je vlada popustila federalizem, po kte-rem »parvae res crcscunt«, ter po e. Bartul-u v Pešti naznanila, da je »prejela dualizem, ktere-inu je namen s polovico Slovanov vred tudi Talijane nemški hegemoniji izrpčiti. Vrnite sc torej k federalizmu, ako hočete resnične sprave z narodi — t. j. z vsemi avstrijskimi narodi — tudi z beneškimi Talijani. Vrnite se k federalizmu, ako želite stanovitnega mirul Federalizem Vam bode, stoječ nu trdni podlagi oktoberske diplome, vs« ljudstva in narode privabil pa priklenil z nern/.rušljivimi ve-zili zaupanja, spoštovanja in ljubezni. »Gosi sia!« Čujte, kaj Vam zdaj pripovedujem! Pred nekaj leti sem »c ob Soči z nekim Talijanom sprehajal in politične otrobi vezal. Tn Talijan potegne iz žepa nek listič, na kterem so bile tiskane te le nemške besede: »Die Schwierig- * Dokler niso vedeii za federalizem, bil iitn ie na «rcu namestili kralj (vice-r&). Spori m senzacije Današnji ljudje so taiko razvajeni, da ho- jih moremo misliti ln poteim nazivi je jo te pro-Čejo samo senzacij. Na vseh mogočih poljih [ ge z visok »doneči mi naslovi, d« stvar še holj tekmujejo posamezniki in celi narodi, povsod strašno izgleda. Tu je mišljena zlasti miirren- t oknui je jo posamezniki ae govori sanno o napredku, kateremu navadni Zemljani že ue moremo več slediti. Čas beži mimo nas s tako brzino, da se naim zdi leto krajše kaikor svoječasno en mesec; sploh je tempo življenja na zemeljstki obli dandanes tako hiteir, da oni, ki paj.no ne riotri vsufkda-njega vrvenja in mu ne sledi, močno zaostane. Starejši ljudje, ki so vajeni rednega in normalnega življenja izpred vojne dobe, se nikakor ne morejo vživeti v današnji čas in zato tudi damašnje mladine, ki je vse nekaj drugega kakor ona pred tridesetimi leti, ne morejo razumeti. Tako se dogaja na vseh poljih in tako je tudi na športnem polju. Sedaj pa nastane vprašanje: ali so senzacije športu potrebne In ali nin morda ne škodujejo? Živhno v dobi rekordov in skoraj ne mine dam, ko ne bi čiinli o tem ali onem novem svetovnem rekordu. Priznati je treba, da so ravno rekordi največ napravili za razširjenje športne ideje med narodi in da so ravno rekordi pritegnili tako veliko število športnikov v športne vrste, kakor nihče drugi. In ravno rekordi so oni, ki so vabiuli li tolikšno zanimanje meti narodi in posamezniki za šport, kakršno danes je. Lahko se trdi, da so rekordi za razširjenje športa potrebni., ker bi brez teh šport duues ne bil tako razširjen po svetu. Toda na drugi strani pa je treba ugotoviti resnično dejstvo, da lov za rekordi in senzacijami močno škoduje športni ideji sami. In ne samo to, tudi onim športnikom, ki stremijo za rekordi, šport več škoduje kakor koristi. Niso vse športne |vinoge enake in zato tudi lov za rekordi ni povsod enako škodljiv, vendar se lahko na splošno reče, da rekordi za telesno vzgojo prav malo ali nič ne napravijo, zdravju pa slejkoprej škodujejo. Še bolj pa je v tem pogledu žalostno poglavje o gledalcih. Če opazujemo glodalce pri današnjih športnih prireditvah, vidiimo, du hočejo samo senzacij. Oni niti najmanj ne premislijo, kaiko so se morali športniki pripravljati za težke tekme, in če potem ne padajo svetovni rekordi, odidejo nezadovoljni z igrišča. In posledica tega je, da izgubijo veselje do športnih prireditev. 1 u-di športniki potom nimajo takega veselja, zlasti. če so bili prepričani, da bodo postavili nov svetovmi rekord. Napačna vzgoja tako športnikov kakor gledalcev je dovedla šport dandanes do tega, da hoče vse samo rekordov, senzacij. To je popolnoma pogrešeno. Kajti ljudstvo je treba navajati na pravo športno vzgojo, da bo videlo uspeh tudi tedaj, kadar bo kdo za centimeter m arij skočil ali za kako desetinko sek umde slabše teikel od svetovnega rekorda. Sa j je končno tudi za gledalca vseeno, ali kdo teče na 100 metrov 10 in 2 petinke sekunde a.li pa 10 in 3 petinke sekunde; saj ta ima isti užitek, glavno je, da vidi izenačeno borbo, ki je pri celi stvari najiiolj zanimiva. Seveda razvajeno kakor jc danes občinstvo, samo čaika, kdaj bo oglaševalec objavil nov svetovni rekord — senzacijo, ki jo hoče iimeti današnje ljudstvo ob vsaki priliki. Kako brezmiselna je že danes divja gonja za rekordi, nam priča tudi članek, ki ga je napisal nemški smučarski strokovnjak g. dr. II. Ilaster v »V. B.< o nekaterih smučarjih v alpski kombinaciji. V peklenskem tempu vozijo ti smučarski prvaki, ki si izbirajo najbolj divje proge, kar si PliSC za volane v različnih gubah Speclelnl eniel pajčolanov rut,šalov,obleii rini entel vložkov in čipk Speclelnl fljur za žepne robce A2urlrante prtov, volan i. t. d. Prcdiishon e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezenle monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. Zepnl robci komad Din 2"—, Din 3—, Din 3-50, Din 5"— in Din 6'— Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitio postrežbo se Vam izplača pot k Plateh & NiSteš, Ljubljana jamo poleg hotela Štrukelj keiten einer Pacifieation Venedigs, das Ilerz der Venezianer fur Ocsterreich zu ge\vinneii, liegt nicht so sehr in ihrer alten Geschichte, eondern in der neuen Idee der Nationalitiit. Dem Venezianer als solchen bliabe gar keine Wahl, als sich an Oesterreich anzuschliessen; darum ist nicht so sehr der Venezianer als solcher, sondern der Italiener im Venezianer zu gewin.neui. Der breite Strom der italienisch-nationalen Entvvicklung ist in das grosse Becken Oesterreichs zu leiten, gelingt dies nicht, so ist Italien fiir uns verloren!« Prav debelo sem gledal in strmel, da ima Tn.lijan ta nemški listič, ki je bil vtrgan iz časnika: »Deutsche Monat-schrift aus Karniten — Redacteur V. Rizzi. Torej: Vladarji, učite sc — discite justitiam moniti! Federalizem le je za Avstrijo!« l ak člaaiok od Slovenca, nasprotnika italijanskih nacionalističnih zahtev, tak članek v času, ko je vse že šepetalo o bližajoči se vojni s Prusijo in Italijo! Tak članek — značilen za čas iin razmere na meji države, a tudi za pisca samega, če se pomisli, s kako slepo vero je svet presojal moč Avstrije pa Halije in Prusije tiste mesece pred vojno, presojal — z vsemogočnimi Napoleonom 117. vred.... Po 3. juliju je bilo »beneško vprašanje« za vselej rešeno, ?,ni-darčičev »Discite iustitiam moniti!« prekasen, ker je delil pravico meč, delil pravico sovražnik od zunaj kaikor 1. 1918 ponovno pri reševanju »majniške deklaracije«, poteiin ko je še 30. julija ministrski predsednik v. Ilussarek v avdijenoi izrekel kneizoškofu Jegliču svoj najodlocnejši: »Nemogoče, nikdar!« v okviru monarhije. »Nemogoče!« — dva meseca preti 16. o*kt., ko je isti v. Ilussarek podpisal manifest, kakršnega »ni bilo mogoče« ne septembra Se in ga ni bilo mogoče nekdaj v Kromerižu 184«. Prepo/Jio! Žolger, prvi in zadnji minister slovenski v Avstriji, je prav sodil v februarju 1918, ko sta s knerzoškofom govorila o rešitvi »jugoslovanskega vprašanja« in specijelno o »majniški deklaraciji«: »Ilešilo se bo v Avstriji postavno, ali zunaj Avstrije...!« ska proga, kjer «o se vršile letošnje svetovne tekme v alpski kombinaciji. In če pogledamo listo ponesrečencev teh alpskih vazačev, potem šele vidimo, kaj imajo skupnega divje zveneča imena teli prog z visokim številom zlomljenih nog onih smučarjev, ki so v pretekli zimi vozili po njih. Svoječasno so namreč prireditelji gledali na to, da ni bila proga pretežka, danes pa menda velja pravilo, da je progo čim bolj otežkočiti in jo tako izibrati, da ima najbolj divje strmine, kar jih okolica poz.ua. Tehnika v alpinskcm smučanju jc v zadnjem času zelo napredovala in danes ima.no tako drzne alpinske smučarje, da se človeku lasje ježe, ko jih gleda. Na drugi strani pa sc število zlomljenih nog in to pri svetovnih mojstrih, izredno množi. Zato nastane sedaj vprašanje — tako pravi dr. llarster dalje — kje je mej« med športom in senzacijo. Če razdelimo tekmovalce v »kanone« ie v one »prvega razreda«, potem ta razdelitev tudi ne zadostuje, kajti razlika danes ne obstoji v tolikšni meri v tehničnem znanju kakor v temperamentu. Tudi »kanoni« imajo take smučarje med seboj, ki imajo še kako drugo skrb ne samo smučanje, m ti vozijo previdno, drugi, pa vozijo divje čez drn in strn, ne oziraje se na levo in na desno, samo, da zmagajo. Če so imeli srečo ali če si niso zlomili kako nogo ,potem so imeli od svoje divje vožnje edino to, da so zmagali ali so prišli vsaj v naj spred ne jše vrste. Tako je ljudstvo, ki se je po svetovni vojni sila razvadilo. Tudi v onih državah, kjer je šport še takorekoč v povojih, ni prav nič bolje. In pri nas? Ravno tako! Sauno poglejmo n. pr. naše nogometne tekme. Edino liga-tekme in morda kaka, re» prvovrstna prijateljica tekma. ki jo odigrajo naši vodilni klubi, ie nekaj vleče. Drugače pa vidiimo prazna igrišča pri nogometnih tekmah. Še bolj žalostna pa je slika pri lakkoatletskih prireditvah. Res je sicer, da so v tej panogi največ krivi prireditelji sami (in še razne druge nezdrave razmere v našem lah'ko-atletskem športu), vendar je upoštevati tudi ta važni moment, da hoče ljudstvo senzacij. Tega ji pa naša lahka atletika ne more in jih še do-gledno dobo ne bo mogla nuditi. Kljub temu pa se je naša lahka atletika v kratkem čaeu povzpela na tako višino, da smo z njo lah.ko zadovoljni, zlasti, če upoštevamo težkoče, s katerimi se je morala in se mora še vedno boriti ta lepa panoga športa. Najbolj značilno pa je bilo v tem pogledu občinstvo pri zadnji skakalni tekmi v Planici. Pri treningu med ted'nom so namreč skakali svetovni mojstri 92, 94, 95, da celo 99 m. Po vsem razpoloženju, ki je vladalo med tekmovalci pri treningih, je moral biti vsak gledalec prepričan, da bo pri glavni tekmi v nedeljo dosežena znaimke 100 m. Toda radi raznih ne-prilik in nedostatkov, o katerih smo že dovodj slišali, se to v nedeljo ni zgodilo, ampak je skočil Norvežan Andersen »samo« 95 m. Gledalci s tem seveda niso bili zadovoljni in večina je potem v glavnem radi nedosežene 100-meterske znainlke govorila o neuspehu. Ko so se vračali v Ljuibljano in so jih oni, ki niso mogli v Planico, povpraševali, kako je bilo, so odgovarjali: »Zanič, sam 94 m je skočil!« Neglede nato, da med 90 in 100-ineterskiiin skokom ni nolbene razlike (za gledalca namreč) in neglede na to, da so oni, ki so videli skakati skoke nad 90 metrov, je to znak današnje dobe, ki daje najbolj žalosten pečat sedanji, toliko hvalisani civilizaciji. In najbolj žalostno pri celi stvari pa je dejstvo, da je po vsem »vetu tako in da se stvar ne zJboljšava, temveč slabša. Zato bi moral imeti današnji šport predvsem dve zelo važni in enakovredni nalogi: »Vzgajati športnike in glodalce!« Šah Kurenčkuva Neška ma tud beseda Veste, učaseh je pa le dobr, de pride člouk mal med Idi. Kdu bo pa tud zmeri duma čepou, ket en kup greha. Člouk se tku puleni, de res ni za nkamer. Pa tud mežgani se puleneja in začneja pučas pešat, de se jm na lub več mislt, kokr b mogl in kokr je tud treba, če če člouk kam naprej pridet. Mežgani morja holt zmeri funkcjunirat. Če člouk duma sam čepi, pa na morja. Puglejma, kuku je z brezposelnem. Dokler jh del veseli, še išeja del. Kckr pa dela dle časa na dubeja, jh pa vesele du dela mine, in raj pustopaja in fehtaja. Noja, sej tu ni nč hudga, če fehtaja, sej prauja, de ud fehtajna dondons člouk loži ževi, kokr pa u marskašn fabrk ud dela. Sej ste mende slišal, kuku plačujejo soje deluce. En dinar na uro. Lepu vas prosm: če pu dveh berglah lazeš ud hiše du hiše, pa uš gvišn dvakat tulk u en ur nalehtu. Astn, kdu bo pol še tku naumen, de u delu. Vite, z našm mežganem je pa glih tku: če ni-maja zmeri prložnast, de b delal, se jm delat kratk-inmal več na lub. Če toj mežgani na delaja, s pa teleban. Zatu je putrebn, de gre člouk učaseh mal med Idi, ke le med ldmi se dubi del za mežgane. Duma za pečjo gvišn ne. Zatu sva se midva z nio-žam zdej tku zmenila, de ub nedelah sploh na bova nč kusila in s tem tulk pršparala, de uva šla pupoune lohka na kašn izlet; prouzaprou med Idi. Jest ub nedelah sploh na bom več kuhala. Šla bova raj na prumenada, Ide boja pa mislel. de mam kuharca, kokr sm ja mela u tisteh časeh, ke je uradnkem še ušenica cvetela. A ni tu ena lajn ideja? Jest b ja usm uradiicam prpuročala, če čma, de uma Pravni nasveti Nadaljevanje Pot čez vrt. J. J- G. Pred 29 leti je bila od posestva oddeljena parcela, kjer si je novi lastnik napravil hišo z vrtom. Cez ta vrt je šla pot k staremu posestvu. Fo starem posestvu pa pot, ki jo uporablja lastnik nove hiše. Niti ena niti druga pot ni vknjižena. Sedanji lastnik nove hiše je prepovedal pot čez vrt. Vprašate, če *e lahko prepove tudi pot po starem posestvu. — Da- Obe poti se uporabljata v korist starega, oziroma novega posestva šele 20 let, pa se pravica služnosti ni še mogla priposestvo-vati. Ker so pa poti obema potrebni, ni pametno, da drug drugemu nagajate in trošite denar za neplodne pravde. Denar mladoletnika. A. š. R. Po umrli teti Vam je bilo prisojenih 135 Din in je Vaš stric za Vas, kot mladoletnika, to vsoto vplačal pri sodišču. Ko ste postali polnoletni, ste zahtevali izplačilo tega denarja, lz zapuščinskega spisa tete je razvidno, da Vam je ta znesek prisojen, a nikjer ni ničesar zapisanega, da je ta denar za Vas bil vplačan. — Morda je denar vplačan na Vašem spisu, ki se je vodil za Vas kot mladoletnika pri sodišču. Če tud' tam ne najdete vplačila, bo pač moral stric Vam ta denar izplačati, sam pa bo smel terjati odškodnino od onega, komur je leta 1029 denar brez potrdila izročil- Preložitev bližnjice. K. T. J. Iz narisa, ki ste ga poslali, se vidi, da je dosedanja bližnjica odveč, ker imate isto pot, če uporabite občinsko pot Po našem mnenju ima sosed pravico, da preloži to bližnjico, in Vam svetujemo, da se mu brez tožbe uklonite. Amnestija. B. F. H. B. Vprašate, če so sedaj pomiloščeni tudi kaznjenci, obsojeni radi ponarejanja denarja. — Ce kazen ni bila nad šest mesecev strogega zapora in če ni bila izrečena izguba častnih pravic, so tudi ponarejevalci denarja deležni amnestije. Sleparska ponudba. M. G- M. V časopisju ste čitali oglas, da neka šivilja išče službo. Na ta oglas ste Vi poslali ponudbo, češ, da bi mogli preskrbeti službo, ako Vam posodi 600 Din za malo časa. Cez en teden Vas je na ulici napadla mati te šivilje in Vas ozmerjala, da ste slepar, ker ste hoteli izvabiti denar od hčerke za prazen nič. Vprašate, če Vas lahko sodnijsko preganja radi Vaše ponudbe in če jo Vi lahko tožite, ker Vas je psovala na ulici. — Vaša ponudba šivilji, da ji preskrbite službo, ako Vam da posojilo 600 Din, čeprav niste imeli nobene službe za šivilio. je bila poskušena goljufija. Ce Vas prijavi sodišču, boste kaznovani. Menda Vas ne bo prijavila, ker Vam je v lice rekla, kar je imela na srcu. Bolje je, da matere ne tožite radi žaljenja časti, sicer bo nastopila dokaz resnice, da ste res slepar pršle spet du kašnga ugleda in de nas na boja mogl Ide več čez rama gledat. Kene, tu je tud neki ureden. A ne? Noja, pa jest nism pršla na ta ideja zavle baharije. Jest sm douh premšlvala, kuku b nardila, de b lohka hudila z možarn ub nedelah pupoune na kašn izlet, de b glih zmeri duma na čepela. Ke, pu pravic rečen, sa začel zadne čase tud men nekok mežgani pešat. Zadn čas je že biu, de m je tu u glava padi. Zdej bova ub nedelah uba z možam frej. In če naj boja vidi Ide na prumenad, uja prec mislel, de je moj mož avanzeru tku, de mam jest kuharca Una nedela sva ta perukat tku naredla. Pu maš sva šla naraunast na prumenada. Vi na veste, kuku sa naj tiste ta nafarbane frajle foušliu gledale, ke se na use druh zastopja, sam na kuhajne ne. Kokr se je vidi, b usaka rada dubila tacga muža, de b ja na prumenada vodu, namest de b mogle pu kuhn brklaf. Ta prva prumenada se nama je čist dobr ubnesla. Pupoune sva ja pa mahnila ke preke Sau. Ke sva pršla tam du ene štarije, je blu že use živu notr. Iku sa se špeteral med saba, de jh je blu kar luštn puslušat. Eden je tku upou, de je biu kar vs rdeč: »Kua je treba hiše zidat u Iblan, ke vnder vidja, de na morma stanvajnu plačvat, za-stojn nas pa tud na maraja u kvartiri. A jh zidaja sam za gledat? Ceste nej raj delaja, ke vnder vidja, de bo že hmal pu Iblane na cest in jh je usak dan več. Če b znal brezjx>seln pu luft letat, b že nč na reku. Ke na znaja, b blu pa bi pameten, če b zadost cest naredi, de b se mel tud brezposeln kam djat. Tu misija pa sam na tiste, ke maja pu ene par služb, de s boja lohka tud ene par stan-vajn držal.« »Maš čist prou,« se je uglasu spet en druh. »Ampak jest mislem, de ceste tud nisa use. Hiše sa tud putrebne, saj take, de uja mel tatove, gulufe in druge take frihtlne kam spraulat, ke takeh na morja pestit kar na cest. Za muriuce maja saj gauge, gaunarju je pa tulk, de hmal na boja vedi kam z nim.« »Pestite no že brezjooselne pr gmah. Za brezposelne nej skrbeja tist, ke ud nas gnar zajne pu-beraja. Prauja, de nej usak zase skrbi, vi pa skrbete za take, ke vam nč mar na greja,« jh je začeu zmerjat eden prou tam iz enga kota. »Mi srna ta nar veči reveži, ke morma garat, pa spred in zad nč nimama. Kar zaslužma, nam sprut use pubereja. En pugervaja za ta sklad, druh spet za druzga. Ce jm še tu ni zadost, pa še kašn nou sklad pugrun-taja. Za kua plačujema tulk za penzjon, de gespudi na veja kam z gnariam in ga morja za nebutičnke vn metat! Ce greš u penzjon, t daja pa tulk pen-zjona, de morš še fehtat zraun, če čš žiut. Lepu vas prosm, če maja tulk gnarja, de na veja kam z nim, nej penzjone puvišaja, al pa prispeuke zni-žaja. pa se jm na u treba več glau belt, na kera plat b g nar preč vrgel, de j m na bo delu prglauc. Vite, tu b blu treba ta nar preh u vornga djat, de b saj nam, ke delama, tud kej ud zasluška ustal. Zdej morma pa delat sam za tu, de ena gvišna gespoda lohka pu nebutičnke kroka, ke sa jm druge štarije pregmen. Vite, tu je prouzaprou škandal. Ce če ta gespoda nobl krokat, nej kroka. Jest ji nism fouš. Ampak, če ji nisa iblanske štarije, pa kavarne ušeč, nej s zida palače, take, de boja pu nen vol, ampak ne za naše prstradane groše.« Ke je jejnu gnvort. mu je ceh štarija pokala. LJglasil sa se pa še druh guvornki na tu, ampak midva z možam sva mogla udidet, ke sva že zapila tulk, kulker b naj duma kusiu kuštou. K. N. Demant. Na uredništvo so prišle že od več strani prošnje, naj bi v tej rubriki razložili osnovna pravila šaha. lo je znak, da zanimanje za šah zelo raste in da jih je mnogo, ki bi radi zasledovali to rubriko, toda jim manjka znanja, ki ga tukaj že zahtevamo. Urednik šahovske rubrike bi vsem tem zelo rad ustregel, toda je težko, ker je prostor skopo odmerjen in bi se jih mnogo dolgočasilo, če bi bile v tej rubriki stvari, ki so jim že dolgo znane. Zato ni drugega, ko da se oni, ki bi si radi prisvojili osnovne pojme, poslužijo dr. Vidmarjeve Kn;ge »Šah«, v kateri so vse te stvari tako lepo in razumljivo razložene, da bi lega tukaj nikakor ne bilo mogoče doseči. Knjiga je sicer precej draga (l!Z0 dinarjev), toda iz enega izvoda se jih more istočasno učiti najmanj deset. To bi tudi popolnoma ustrezalo izkušnji, ki je pokazala, da se v šahu more napredovati le s sodelovanjem več ljudi, ki tekmujejo drug z drugim. Zato se šahisti in oni, ki želite to postati, združite, da združeni napredujete! Danes prinašamo iz moskovskega turnirja drugo Spielmannovo partijo, v kateri je bil njegova žrtev Čehover. Spielmann je igral tudi to pulijo izvrstno in bo konbinacij željnim šahistom gotov« ugajala. Spielmann—Čehover 1. d2—d4, Sg8—f6; Z c2—c4, b7-^b6 (solld-neje je takoj e7—e6.) 3- Sbl— c3, LcS—b7; 4 Ddl— —-c2, d7—d5; (črni ima tukaj podobno idejo, kot je v Griinfeldovi obrambi. V trenutku, ko hoče bdi izvesti e2—e4 igra d5, s čimer seveda pomaga belemu do močnega centra, ki ga pa more črni pozneje napadati in tako dobiti protiigro.) 5- c4xd5, Sf6Xd5; 6. e2-e4, Sd5Xc3; 7. b2Xc3, e7-e5jtako je igral pred več leti Aljehin proti 6uweju. Tedaj je sledilo: 8. dxe5, Dh4; 9. Lfl-d3, Sb8—d7; 10-Sgl— f3, Dh4—h5; 11. Lci—f4, 0-0-0 in črni j« prišel do napada.) 8. Sgl— f3, e5Xd4; 9. Ul—b5+ (Spielmann že žrtvuje pešca za napad.) c7—c6; 10. Lb5—c4, b6—b5 (na dXc3 bi prišlo Sg5 in- črni bi imel velike težave.) 11. Lc4—e2, d4Xc3; 12 Dc2X Xc3 (beM je dosegel z žrtvijo pošca to, da črni ne more takoj razviti kraljevega lovca) Sb8—d7; 13u 0—0, Dd8—e7 (črni ima velike težave, ker beli zelo neprijetno pritiska na diagonali al—h8 in s peščem e4 in bi se rad z ogrožanjem pešca e4 nekoliko osvobodil.) 14. Lci—b2, Sd7—c5; 15. Dc3—C2! (Spielmann igra zelo duhovito. Na DXe4 bi sedaj odgovoril Ld3! DXd3, Tel+ Le7, DXc5. Slabo bi bilo za črnega tudi Sxe4 radi Tel.) Sc5—e6; 16. a2—a4! a7-a6; 17- a4Xb5, a6Xb5 Vtakoj bi črni izgubil na c6Xb5? Beli bi igral Txa6! TXa6, LXb5+ Kd8, LXa6 LXa6, Tdl+ i. t. d.) 18. TalX Xa8, Lb7Xa8; 19. Tli—dl| (beli ne pusti črnega do sape. Sedaj grozi vzet in lovcem na b5 in Dc8+.) De7—b7; 20. Sf3—e5! (grozi SXc6, DXc6, Lb5!) Lf8—e7; 21. Le2—h5! (S tem začne beli odločilno napadati, ko je črni na tem, da uide s kraljem na varno. Na 0—0 bi prišlo sedaj Td7 dn na g6 bi pa imel beli po Lg4 dovolj veliko prednost za zmago.) Th8—f8; 22. Dc2—b3 (grozi Lxf7+) g7—g6; 23. Lh 5—g4, Db7—c8; 24. Se5Xf7! (ta elegantna žrtev uniči ves odpor črnega.) Ke8Xf7; 25. Db3—f3+, Kf7—e8; 26. Df3—h3, Se6—f4 (črni nima obrambe proti belemu napadu.) 27. Lg4—d7+! in črni se je vdal, ker je mat ali pa izgubi damo-Problem št. 10. a b c d e f Leo GraB Mal v treh potezah. Narobe svet. Noben dan nima tuje slabosti. Kaj je to pregovor? Številni ca. Besede pomenijo : 1. soglasnik 2. število, 3. roko-dele.-. 4. k ivina, 5. pokrajina v Jugoslaviji, 6. sveto znamenje. 7 dolgestna mera, 8. kuhin sko orodje, 9. soglasnik. Po sredi navzdol dobiš dve znani besedi. NAJMODERNEJŠE najcenejše obleke iz kmečkega lanenega platna -razpošiljam po povzetju. Viktor Čulck, Preseka, Središče oh Dravi. Meter blaga oo 12, <4, 16 Din. Trgovci popusti 1 1 4 8 10 4 3 10 4 2 2 14 3 4 3 15 16 2 3 3 13 17 11 2 3 10 13 5 17 4 4 12 4 3 13 6 15 3 2 5 5 13 12 2 11 15 16 2 6 6 4 11 10 2 3 7 13 7 5 6 13 12 13 1 3 10 2 7! 8 2 3 17 13 3 15 10 2 9 7 11 2 8 10 4 6 15 3 2 10 8 15 5 10 2 18 15 3 2 11 2 8 4 7 5 2 1 4 11 12 9 19 14 2 3 5 17 6 13 13 4 20 4 9 2 3 15 14 7 13 11 4 3 15 3 2 1 Vstavi mesto številk besede, ki pomenijo: 1. izraz pri računanju, 8. žensko ime. 2 jama, 9. oblika države, 3. del človeka, 10. luknja, 4. vrsta lesa, 11. možko ime, 5. služkinja, 12. urad, 6. junak iz narodne 13. meščani, katerim pesmi, je naslovljeno Pavlovo 7. prost kmet, pismo, 14. del rastline. V prvi in četrti navpični vrsti dobiš primeren pregovor. Novosti za zavese kupite v veliki izberi najcenejše pri Rudolf Sever, Marijin trg št. 2 j kler Vam iih za reklamo hrecnlaSnp icvigg Gospodarstvo Nova bolezen na vinski Mi Banfika uprava opozarja vinogradnike, da se je pojavila v naši banovini nova, do; alej še nepoznana bolezen na vinski trti, ki ima svoj sedež v strženu. Odtod imo bolezen stržeiia. Bolezen je bila doslej razširjena v Italiji, v Franciji in v zadnjih letih tudi v Avstriji, od koder se je verjetno zanesla k nam. V Jugoslaviji eo do sedaj okuženi vinogradi v nekaterih okrajili Donavske banovine, izsledili pa so se tudi posamezni slučaji v Dravski banovini, kar je dokazano n. pr. za Slov. Konjice. Obstoja pa upravičena bojazen, da se je bolezen razširila tudi v Slovenjgradcu, v Slov. Bistrici in Gornji Radgoni, morda pa tudi drugod. Bolezen povzroča posebna glivica, ki je jako nevarna, ker se nahaja v strženu trte, tako, da je vsako zdravljenje nemogoče in se obolelo trs.ie po sedanjih poskusih sploh ne da zdraviti. Možnost infekcije obstoja: 1) Ako izvira cepič ali podlaga od okuženega trsja; 2) ako pride trta v zemljišče, ki že vsebuje klice te bolezni; 3) pri rezi vino: grada vsled prenosa z rezilnim orodjem, ali pri kopi vsled prenašanja bolezni z motiko. Glavni znak te bolezni je, da ostane str-žen pri trtah sicer dobro razvit, vendar pa polagoma porjavi in celo počrni. Tudi me-jica (diafragina). ki je pri zdravem trsju v enoletnih ndganjkih zelena, počrni in v strženu nastanejo na tem mestu razpokline. Kasneje se razpokline širijo'in stržen polagoma razpada. Ostali znaki te bolezni so še: 1) Vinogradi hirajo. Trs je zaostaja v fasti. Poganjki in medčlenki pri poganjkih Drž. finance v februarja V mesecu fetbruarju so znašali dohodki splošne državne uprave 511.2 (v januarju 1491.3) milj. Din, izdatki pa 555.1 (567.7) milj. Din. Dohodki državnih gospodarskih podjetij so znašali v februarju 238.66, izdatki pa 2120.57 milj. dinarjev. Skupno so znašali dohodki splošne državne uprave v prvih 11 mesecih proračunskega leta 1934 in 1935, t. j. do konca februarja 6.233.15 (proračun za to dobo 6.338.2) milj. Din, izdatki pa 5.617.9 (proračun 6.338.2) milj. Din. Gospodarska podjetja pa izkazujejo dohodkov 2.997.26 (proračun 3.339.2) milj. Din, izdatkov 2.514.66 (proračun 2.985.5) milj. dinarjev. V februarju so se stvorjene, a še neplačane obveznosti povečale od 383.4 na 434.3 milj. Din. Tako so narasle obveznosti pri železnicah od 150.3 na 159.6, pri ministrstvu gozdov in rudnikov od 59.8 na 74.95 milj., pri ministrstvu vojske in mornarice od 142.0 na 161.8 milj. Din. Priv. agrarna banka Objavili smo že podatke o računskem zaključku banke za preteklo leto. Sedaj pred občnim zborom smo dobili poročilo, iz katerega posnemamo še naslednje podrobnosti: Banka je v svojem petletnem poslovanju odobrila posojil v znesku 1.196.6 milij. Din. Od lega je bilo hipotekarnih posojil 570.0 milij. Din. V Sloveniji njenega kreditiranja nič ne občutimo, kajti banka je v letih 1930 in 1931 odobrila skup-nq 87.000 Din hipotekarnih posojil v naši banovini. Da ni bilo kmečkega moratorija, bi banka vsako leto odobrila — po svojem računu Seveda — do 120 milij. Din novih posojil, tako jih je pa leta 1934 odobrila samo 18 milij. Din. Banka je lani zgradila veliko palačo, v katero so se njeni uradi naselili meseca februarja lani. S prostorom vred, na katerem palača stoji, 90 znašali stroški za zgradbo 27.17 milij. Din, kar je izredno velika vsota in predstavlja skoro 4% glavnice. Od omenjene vsote je odpisanih že 7.97 milij., tako da je vrednost palače navedena s 19.78 milij. dinarjev Dividenda banke bo ostala za zasebne delničarje neizpremenjena: 6%, kot jo garantira zakon. Država in državna razredna loterija imata v rokah 140 milij. Din glavnice banke, na katero sta dobila za 1933 1.5% dividende v znesku 2.1 milij. Din, zaradi zmanjšanja čistega dobička v 1. 1934. pa se dividenda državi in državni razredni loteriji zniža na 1.0 milij. Din. Z letošnjimi dotacijami bo znašal rezervni fond banke 35.6, posebni rezervni fond pa 3.97 milij. Din. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov 7, Nemčijo, Italijo in Švico na dan 8. aprila naslednje (v oklepajih podatki o stanju dne 27. marca): Nemčija: saldo 276.0 (268.0) milij, Din, zadnje izvršeno izplačilo št. 4.091 (3.950) z dne 3. decembra (27. novembra), čakalna doba je 6 mesecev. Italija: saldo 16.3 (17.7), milij. Din, zadnje izvršeno izplačilo 6.928 (67.024) z dne 27. marca (18. marca) in se je torej čakalna doba zmanjšala od 9 na 6 dni. Švica: saldo 8.9 (8.2) milij. Din, zadnje izvršeno izplačilo št. 8.903 (8.843) z dne 14. marca (11. marca), čakalna doba se je podaljšala torej od 17 na 20 dni. Cema je to potrebno Maribor, 6. aprila. V petek ee je vršil v Mariboru sestanek nekaterih izvozničarjev sadja ter so sklenili skupno z zastopnikom Kmetijske družbe, ki je bil navzoč, da osnujejo svojo posebno organizacijo. Dosedaj so bili sadni izvozničarji združeni skupno s sadnimi trgovci v prisilnem Združenju sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev Dravske banovine v Mariboru, ki j« včlanjeno tudi v Zvezi sadnih eskporterjev kr. Jugoslavije v Belgradu. Navedena organizacija ja za razvoj sadne trgovin« in sadnega izvoza pri nas veliko storila. Predvsem je po možnosti preprečila nereelno prekupčevanje s sadjem ter je precej njena zasluga, da ni bila polomija s sadno trgovino lansko lato ie večja, čemu se hočejo sedaj nekateri izvozničarji oddeliti, si ustanoviti posebno organizacijo ter tako cepiti moči, je res neumljivo. Posledica bo potem, da bo izvoz sadia 4« bolj prešel v roke Inozemskih eksporterjev, ki bodo sami nakupovali naravnost od produr°nt* ter tako našo sadno trgovino onemogočili. bo včasih skrajšani, lubje je razcefrano. Očesa poganjajo nepravilno. 2) Barva lintja je bledikasta, po nekod tndi rjavkastordeča, listje pogosto skodrano. 3) Bolezen se vleče neopazeno leta in leta, dokler ne naenkrat vidno izbruhne v gotovih središčih v vinograda. Trt« rodijo malo, ali skoraj nič, cvetje se usiplje. Da se prepreči širjenje te nevarne bo; lezni je potrebno: 1) da se izkrčijo trte, pri katerih se je ugotovila ta bolezen in na mestu sežgo; 2) da se v dvomljivih slučajih pošlje potom občine ali okrajnega načelstva trsni materijal, posamezne okužene dele ali najboljše celo trto a koreninami vred v za7 prti posodi banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru in istočasno tudi enološki postaji v Vršcu v preiskavo. Preiskava in pošiljka je brezplačna in prosta vsakega kolka. 0 pošiljatvi naj se radi evidence obvesti tndi banska uprava; 3) da se pri krčenju obolelih trsov korenine pre; več ne ranijo, ker pridejo sicer klice bolezni v zemljo in povzročajo tam novo okužitevs 4) da se pri rezi sumljivih vinogradov rezilno orodje pogosto razkuži v čistem alkoholu. Paziti je tudi pri kopi, da se trta ne rani in ne prenaša z orodjem klice te bolezni. Ker se prenaša bolezen stržena zlasti iz okuženih trsnic, bo banska uprava v bodoče posvetila vso pažnjo, da se cepljenke iz okuženih krajev ne bodo razpošiljale in bo ves trsni materijal pred prodajo strosro pregledala in šele nato dovolila prodajo. Vinogradniki naj odklanjajo vse cepljenke, ki niso prvovrstne in dobre zaraščene, ker so ravno slabo zaraščene cepljenke za infekcijo posebno dovzetne. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani izkazuje pri donosu 0.97 (0.91) milj. čistega dobička 87.007 Din (1933 izgube 77.914 Din). Kot za 1933 znaša tudi za 1931 dividenda 40 Din na delnico (nominale 1000 Din). Industrija aeroplanskih motorjev d. o devalvaciji belge. V četrtek je šlo — pred povišanjem diskonta — z letalom 5.610 kg zlata v Pariz (vrednost 93 milij. fr. frankov). Ljubljanski proračun. Iz Belgrada sta se vrnila v soboto dopoldne župan dr. Vladimir Ravnihar in finančni referent dr. Al. Rant. V Belgradu sta se mudila obenem z ravnateljem mestnega dohodarstvenega urada g. Zupanom glede ljubljanskega proračuna, ki bo v kratkem potrjen. — V zvezi z novim proračunom nam je omeniti tudi akcijo okoliških kmetov, ki so se po svojem akcijskem odboru za odpravo ozir. omi-ljenje mitnine obrnili naravnost na finančno ministrstvo. V svoji spomenici so obširno navedli razloge za odpravo ozir. omiljenje mitnine, med katerimi navajajo tudi dejstvo, da so produkcijski stroški našega kmeta višji kot v Vojvodini, kjer je tudi kmetijska produkcija pasivna. Nadalje navajajo poseben položaj Barjanov, ki morajo plačevati tudi visoke prispevke za osuševanje Barja in končno dejstvo, da mora breme uvoz-nine nositi predvsem kmet, ker so cene v mestu skoraj nižje kot zunaj zaradi velike konkurence. Ljubljana pa je edini večji trg za kmečke pridelke. F Obremenitev alkohola v USA. Kot znano je bila v večini severnoameriških držav prohibicija odpravljena šele decembra 1933 uradno, praktično pa se je to izvedlo šele meseca aprila lani. Konzum piva je zelo narastel in od tega je imela država velike dobičke. Njeni dohodki od alkoholnih pijač so znašali v teku enega leta 565 milijonov dolarjev, kar je tudi za ameriške finance zelo lepa vsota. Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Snuderla Franca, trgovca in posestnika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, narok za sklepanje poravnave 16. maja, oglasiti se Je do 11. maja, nudi 50%. * Fuzija francoskih bank. Iz Pariza poročajo, da se bodo fuzionirale tri francoske banke: Banque Argentine et Fran?aise (glavnica 20 milij. frank.), Banque Mutuelle d'Etudes et de Credit (glavnica 15 milj. frankov) in Banque de Suete et de Pariš (glavnica 100 milj. frankov). Nova banka bo imela naziv »Union des Banques«. Credito Italiano v Genovi je ena največjih italijanskih bank ter izkazuje za preteklo leto 28 9 (29 9) milij. lir čistega dobička. Dividende banka za 1934 ne bo delila (lani 5%). Pri glavnici 500 milij lir znašajo njene vloge 1538.4 milij. lir, upnik pa 4211 milij. lir. ^ Vtža&& nabaviti si dober svetlobni vir kadar kupujete žarnice. TUNGSRAM D žarnica Vam pove, koliko svetlobe bo dajala pri gospodarni porabi toka. Za manjše stroške dobite več svetlobe. Kupujte samo TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijafaici - svetlobna množina v dekalumenih Šport Predavanje zdravstveno-vzgojnega odseka LNP Svojo nalogo, ki si jo je zadal LNP v preteklem letu, da z brezplačnimi zdravstvenimi-vzgojniini in tehničnimi predavanji vzgoji mladino v pravem športnem hu, tudi prav vestno izvršuje. V četrtek zvečer so napolnili belo dvorano hotela Uniona mladi športniki ljubljanskih nogometnih klubov, ki so z zanimanjem sledili predavanju dr. Ahčina in Vrhovnika. Po uvodnem pozdravu predsednika LNP g. dr. Kostla, ki je navzočim predstavil oba predavatelja, je dr. Ahčin v kratkem in izčrpnem predavanju z zdravstvenega stališča seznanil poslušalce z raznimi človeškimi športnimi tipi. Opisal je tipične telesne spremembe, ki se s časom pokažejo pri rokoborcu, plavaču, tekaču, nogometašu in ostalih športnikih, ter opozoril na kvarne posledice enostranskega in nepravilno izbranega športnega udejstvovanja. Vsaka športna panoga zahteva od telesnih organov posebne sposobnosti. Zahteva svoj tip in samo tisti športnik, ki si je izbral svojemu telesnemu tipu odgovarjajočo športno panogo — bo uspešno napredoval ter se obvaroval sicer neizogibnih telesnih pokvar. Na koncu svojega nad vse poučnega predavanja nam je dr. Ahčin obljubil še nadaljnja svoja predavanja, pri katerih bo s pomočjo slik razlagal učinke športnega udejstvovanja na posamezne telesne organe športnika. V drugem predavanju nam je g. Vrhovnik odkrival zanimive tajnosti nogometne igre. Pojasnjeval je važna taktična in tehnična pravila nogometa. Prav posebno zanimanje pa je zbudil pri navzočih nogometaših, ko je dokazoval, kako se more s pravilno taktiko v igri doseči uspeh celo proti tehnično dobremu nasprotniku, kajti kot pri vsaki bitki, tako je tudi pri nogometni igri pra- Borza Denar 7. aprila. Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi izredno znaten, saj je znašal 8.263 milj. Din v primeri s 5.287, 5.14, 2.65 in 2.45 milj. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet v zasebnem kliringu v angleških funtih in sicer v ponedeljek in torek. Prvi dan tedna je znašal vas promet veliko vsoto 3.871 milj. Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38, London 1602, Newyork 809.75, Bruselj 52.40, MIlan 29.80, Madrid 42.125. Amsterdam 207.26, Berlin 124.10, Dunaj 57.90. Stockholm 77.45, Oslo 75.46, Kopenha-gen 67.05, Praga 12.915, Varšava 5825, Atene 2.90, Cnriprmd 2 50 RnkareSta 3.06. Hslsiasfors 5.8225, Buenos-Aires 0.795. Danes Cask : Primorje Podprite naše irno-bele v borbi proti črno-belim iz prestolnice! Predtekmi: ob 13.30 SK Zalog : Primorjc jun., ob 14.30 SK Bratstvo (Jesenice) : Primorjc rez., ob 16: BASK (BELGRAD) : PRIMORJE LIGA Sodnik g. Podubsky iz Zagreba. Pozdravljamo gosp. Podubskega kot starega znanca, ki uživa simpatije v Ljubljani, in pričakujemo od njega, da se pod njegovim vodstvom ne bodo zgodile in ponovile napake, ki smo jih ' videli letos v liga tekmi BSK : Priniorje pod vodstvom a. Matančiča. * Revani Maraton-Svoboda in poglavje o nesportnem poročanju Maribor, 5. aprila. Navada je bila sedaj še vedno in je to tudi v smislu pravega športa, ki naj vzgaja tudi značaje, poštenost in resmcoljubje, ne samo surovo silo, da se pri vseh športnih prireditvah prizna ne samo uspehe enega Kluba, ampak tudi uspehe nasprotnika. Iz tega naj nastane in raste pravo, plemenito tekmovanje med posameznimi klubi. Zato se tudi čudimo, kako je bilo mogoče, da so prišle v mariborske liste (»Večernik Jutra« in »Mariborer Zei-tung«) vesti, ki niso popolnoma nič v skladu s športnimi pravili in načeli. Zato prinašamo k poročilom gornjih dveh listov sledeča pojasnila in popravek: 1. Sodnik. Oba sodnika sta bila člana SK Svobode, je pa jasno, da nista bila popolnoma nepri-strana. Sodnika pri prireditvi SSK Maratona sta bila nevtralna. Z Rokoborba Izven konkurence sta nastopila dva para. Prva borba je bila neodločena, v drugi je zmagal član Maratona v 1. in ne v 5. minuti. — Konkurenca. Pri bantam borbi sta j nastopila dva para- Pri prvem paru je zmagal član Svobode v 3. minuti, pri drugem paru pa član Maratona v 5. minuti (ne v 12. minuti)- V perolahki kategoriji je nastopil en par. Zmagal je član Maratona v 3. minuti (ne v 10. minuti). V lahki kategoriji bi morala nastopiti dva para. Pri prvem paru zmaga član S v 10. minuti (ne v 2 minuti). Pri drugem paru član S. ni nastopil in je zato dobil obe točki M. Tega poročilo ne omenja. V kategoriji welter je zmagal v prvi polovici prve minute član M. V srednjetežki skupini je zmagal član S. v 7. minuti. V poltežki kategoriji je ostala borba neodločena. V resnici spada Vidic v srednjo kategorijo po I teži ter je samo nekaj kilogramov težji od Cokana, i ne pa za 15 kg V težki kategoriji ie nastopil Pirher, W spiada v poltežko kategorijo, s Stanetom, ki je za 20 kg težji, tudi ni začetnik, kakor to namenoma trdi poročilo. Kakor ni res, da bi Slane zmagal že v 1 minuti, pa bi mu sodniki ter žirija tega ne priznali, ni tudi res, da bi se Stane sam tuširal, položil ga ie član M. V rokoborbi je tako razmerje 11:7 za Maraton (ne 9:7). 3. Boks. Izven konkurence je ostala borba neodločena. V konkurenci je pri prvem pvaru ostala borba Rwuločena. Tu je tudi pvmula pri poročiiu r »Ponedeljskem Slov-n.--. y »ravi poročilo. Stanje točk je torej 4:4- — Sodil je g. Rottman, po splošnem prepričanju zelo pristrano Sicer se po dogovoru ne bi smele seštevati točke od rokoborbe in boksa. Če jih pa kljub temu seštejemo, dobimo razmerje 15:11 za Maraton. Poročilo v »Večerniku Jutra« in »Mariborer Zeilung« p>a trdi ravno nasprotno. Pričakujemo, da se v bodoče ne bodo rezultati potvarjali, ker je to v škodo pravega športa. Sluibrno iz LNP. V torek 3. apriila t« vrfll »e* odbora iioSkod benoga fonda r tajništvu, Nebotičnik I. nadstropje, ob 20. Službeno iz LNP. Zaradi! /.asnoižunnga igrišča m odloži prvenstvena tekmn SK Radomlje : SK Ponižale. Iz. istega vzroka -se ne vrši prijateljska l okni a SK Pisk: SK Ilirija v Domžalah, na kar n« opozarjata doto čona »o svo-jem sklepu. Proti odločbi komiiisije ni prlzlva. Osnntok mora odgovnrjati sledečim pogoletn: 1. Tekmovati smejo vsi akademiki Aleksandrove univarre, i^anstvo JASO ni potrebno: 2. osnutek mora vsebornti In tel J a! p .TASO, ter 90 lahko kombinirane r 7.na" llnhni smuSklitnl označbami; S. osnntok mora hiti Izdelan v dveh veli-koetlht znak sa bdolavo v blagu do moiVsImaine no vr«ine «1 kvadratnih o«nti,metrov, znak 7a gtmihni™ (kovinski l7.Han.len ali emajtlranl do m«kslmnlTie po vrtine 15 kvadratnega cemtlmetra. t. Onim tku mora blitl priložen stroškovnik. JASO ai prldriitje pravico, »hraniti v»e osnutke v dru&tvenem arhivu t«>r 'udi te-naifrajcno odkupiti ia svojo |K>rabo. V sivk udeležen«-lahko odda poljubno Število otmntkov. Osnutke Je oddati pri vratarju univerz« do 18 dne IS. aprila 19SB v dveh knvortah. Na vaokl kuverti mora bili nabrano geslo, enako na vsakem osnnliu. Rna lalepia naj vse-«Bjs osRiiiks, drag« PS im* La prHmnii to^on naslov ndeleženca v Ljubljani. — JiutoalovamikA akademik« MtiW.arakji arraateaalda. Višnja gora Ali dobimo samostojen okraj? Ze dolgo časa «e Višnja gora poteguje za to. da bi se osnovalo za višnjegorski sodni okraj novo okrajno glavarstvo v Višnji gori. Sedanji litijski okraj je precej obširen in za Višnjo goro silno neprikladen, ker nima skoraj nikakih prometnih zvez. Kdor hoče ili z železnico v Litijo, sp mora peljati najprej v Ljubljano iu od lam Sele v Litijo. Ta pol je pa dolga in vožnja veliko stane. Po rcsli čez Vagen-šperk pa traja pot dobrih pot ur. To je v današnjem modernem času, ki zahteva hitro uradova-nje in občevanje med .seboj, odločno prevelika razdalja. Zato bi bile; prav, da bi se lilijski okraj razdelil. V la namen so bile pred kratkim ponovno razposlane prošnje in obljubljeno je bilo upoštevanje, vendar pa se za sedaj še ne ve, kako se bodo stvari razvijale. Vsekakor bi bilo prav, la bi se za Višnjo goro ugodno, saj gre za koristi dolenjskega ljudstva. Šoštanj Kmetijska podrnžnica je knela preteklo nedeljo svoj letni občni /bor. Bil je sijajno obiskan. Tudi živahen je bil. Padale so preproste, a odkrite in odločne besede kmetov, ki t-<> povedali stvari, ki dajo vsakemu spoznati, da se u tihotapi ja v kmečke domove vedno večja revčina, katero ne bodo odpravile razne zaščite. Po d ve ur n om predavanju centralnega tajnika g. Kafola so podali odborniki Kmeit. podružnice oficijelna poročila o delovanju podružnice v lanskem letu. Umrli so v marcu: Stanovšek Ana, Brložnik Jerica, Destovnik Lucija. Ovčja k Rudolf, JCH! !MKi; razpošilja .Orania* oddelek J/2, /agreb, Gunduličeva 8/1. Poštnin« pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju '4 Din. Zahtevajte brezplačni llnstrirnnl cenik! Preje Trg svobode sedaj Vetr^iisha ulica 30 SEMENA vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za pr PESO^s neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v na\up staroznana tvrdka M. Berdajs, Maribor Ustanovljena 1869 Tel. 23-51 (interur.) Ceniki na razpolago! Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Zahvala Vsem, ki so počastili spomin mojega očeta Antona Jereba iskrena hvala! Kamnik, 4. aprila 1935 Minha Majdičeva || I. DELAVSKO H0NZUP1N0 DPUŠ1V0 V LJUBLJANI je najcenejši nabavni vir. Kdor hoče dobro sebi in drugim, postane član in od;em»lec. Primož Trubar 18 Plačati sem moral in bil še vesel, da sem mogel nadaljevati pot proti Delnicam. V bližini Sušaka sta me napadla dva hajduka, zahtevajoča denar od mene. Toda za tak slučaj sem bil pripravljen. Denar sem že poprej vzel iz pasa in ga zašil v drug kraj obleke. »Tukaj imata!« — sem jima rekel ter odpel pas, v katerem je bilo nekaj drobiža. Zadovoljila sta se ž njim in mi dala prazen pas nazaj. Ne morem povedati, kako sem se razveselil Reke. Stric me je prijazno sprejel in mi dovoli! daljše bivanje v njegovi hiši. Dobro sc mi je godilo in dobil sem pri odhodu v Trst še nekaj denarne podpore. Sreča mi je bila tako naklonjena, da mi je prišel v Trstu nevedoma nasproti moj bivši dobri sošolec Pavle in me imel dalj časa v svojem stanovanju. Najbolj pa me je razveselilo pismo, v katerem ste mi sporočili vi, moji ljubi prijatelji, da smem priti v domovino. Glejte, danes sem med vami. Iskrena zahvala na •raši dobroti!« ENAJSTO POGLAVJE. Zadnja pot patra Tomaža. Pater Tomaž, minorit iz reda sv. Frančiška Asiškega, je fpžal v mali sobi pred samostansko klavzuro na nizkem mrtvaškem odru. Okoli krste, narejene iz nepobarvanih sirovih desk, so gore!r na vsaki strani tri voščene sveče. Pred krsto je stalo na mizici sveto razpelo in posodica z blagoslovljeno vodo. Pokojnik, oblečen v meniško haljo, je imel kapuco potegnjeno čez glavo, počivajočo na rjavi opeki. V rokah je držal majhen križ. Vanj so bile uprte steklene oči, kakor bi hotele še zdaj gledati znamenje odrešenja. Mrtvecev obraz je bi! podoben spečemu človeku, ki uživa po dnevnem naporu blaženi mir, da bi sc zbudil zjutraj zopet k novemu delu. Na bledih ustnicah pa se je sledil smehljaj, razodevajoč, da se ranjki že veseli nebeškega plačila, ki bi ga ne hotel več zamenjati z življenjem na tem svetu. Oba dneva, 2. in 3. aprila leta 1548., so ga ljudje kropili in mu želeli večni mir. Samostanski brat, pokojnikov čuvaj, se je zahvaljeval vsakemu obiskovalcu z besedama: »Bog plačaj!« Nemo so stopali kropilrj v sobo in iz sobe ter premišljevali veličanstvo smrti, posebno take smrti, ki prestavi človeka nenadoma k božji sodbi. »Včeraj so gospod pater še navdušeno govorili o verski edinosti, danes se pa že veselijo v družbi blaženih« — tako je šepetala črno oblečena gospa svoji spremljevalki »Da, če pater Tomaž niso deležni večne sreče, kaj bo z nami?« — je odgovorila ima. »Toda kaj slišimo o njih nenadni smrti!« »Take opazke so nevarne« — je menila prijateljica in pogledala nazaj, da bi kdo ne šel za njima. »Bodi oprezna! Nasprotniki so čuječi. Kar nam ni znano, pustimo v miru.« »Saj nisem nikogar imenovala. Mislim pa o ti stvari, kar hočem.« Vse tiste dni ni bilo v Ljubljani drugega govorjenja kakor o pokojnem občeznanem patru Tomažu. »Takega govornika ne bo več imela minoritska cerkev« — so sodili nekateri. »Kdo bo njegov naslednik? Kdo bo tako v živo zadeval krivoverce« — so vpraševali drugi. In čudno! Prav tisti dan, ko je umrl pater Tomaž, se je vrnil po polletnem izgnanstvu Primož Trubar v Ljubljano. Njegovi pristaši so smatrali to kot dobro znamenje. Sklepali so takole: »V vseh cerkvah — ki jih je bilo že takrat več v Ljubljani — so zavračali duhovniki Trubarjeve zmote, v no beni pa ni bilo toliko poslušalcev kakor v minoritski. To pa samo radi ognjevitih govorov patra Tomaža. Težko bodo dobili katoličani tako vnetega pridigarja, zato bo prišel zdaj Trubar do toliko večje veljave.« To sklepanje je bilo čisto pravilno, loda lulerane je ovi- ralo nekaj drugega. V pismu, s katerim je dovolil nadvojvoda Ferdinand Trubarju povratek v domovino, je bil dostavek: »Trubar sme priti nazaj le s tem pogojem, da ne bo nikjer pridigoval.« Ta pogoj je zelo nasprotoval njih namenom, upali pa so ga odpraviti na kakšen način. Videli bomo pozneje, da se jim to upanje radi nadvojvodove stanovitnosti ni spolnilo. Tisti večer pred pogrebom patra Tomaža so imeli lute-rani, ki so jim rekli tudi protestanti, zaupen shod v Markovi gostilni na Starem trgu. Ekstrastiibel« je bil poln gostov. Pred vrata in pod vnanja okna pa so postavili stražo, da bi kdo ne prisluškoval njih pogovorom. Glavno besedo je iinei gospod Primož. »Dragi prijatelji;« — tako jc nagovoril somišljenike. »Zbrali smo se k posvetovanju, kako bomo delovali v prihodnje za čisti evangelij. Gospod življenja in smrti je poklical v večnost nam vsem znanega redovnika patra Tomaža. Četudi nasproten našemu mišljenju se je vendar pošteno boril za svoje prepričanje. Mir njegovi duši, ki je morala iti tako hitro na tini svet. Držimo se lepega izreka: »De mortuis nil nisi bene.« (O mrtvili nič nego dobro). Bojim pa se, da bi kdo ne mislil na maščevanje, ker so duhovi zelo razburjeni radi trditve, da je nekdo naših pristašev povzročil pokojnikove smrt. Upam, da bi ne bil nihče zmožen maščevanja. Spomnim vas Gospodovih besedi: »Veselite se, ako bodo ljudje lažnjivo govorili zoper vas, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih.' Zato prosim, naj sc vsak mirno vede pri pokojnikovem pogrebu. Šc boljše bi pa bilo, če ostanete doma, ker bi nasprot nikom lahko vzplamtela kri, ako bi bil kdo naših med množico. Nastali bi izgredi z neprijetnimi posledicami. Svetujem, da sf umaknemo pravočasno.« Trubarjeve besed niso bile brezuspešno. Vsi so se prepričali, da so dobro utemeljeni njegovi pomisleki. Zato so sklenili, da ostanejo doma in da povedo o tem sklepu tudi tistim, ki niso bili navzočni. POMARANČI SSrB™ LIMONE v največji izberi in vedno sveie kakor tudi razno drugo Južno sadje in zelenjava ML $1XLE & I. PIELICH r.9trel: d m Ljubljana MS! K le pri špecijalni uvozni trgovini 1 fl« M lit M« I^IEfLIlili na debelo LIUVBIUIIUI knezoškoiijska palača Naivečia Izbiral Kvalitetno blago! Nalnižle cene! Zahtevalle ponudbe! Rimske toplice (SLOVENIJA) Jugoslovanski Qasteln. — Sezona od 1. maja do 16. oktobra. Pavšalne kure: v pred- ln po-sezoni za 10 dni Din 600'-. V glavni sezoni Din 800.—. — Izčrpni orospekti brezplačno prj potniških uradih ali pri upravi kopališča Rimske toplice. Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo se spodaj navedeni mariborski trgovci z manufakturnim blagom z ozirom na neugodno letošnjo sezono in občo gospodarsko krizo zedinili, da nudimo cenjenim odiemalcem do konca meseca aprila 1.1. pri nakupu proti takojšnjemu plačilu 10% popust Feldin Mirko Aleksandrova c. fančič Kari Aleksandrova c M afer Franjo Glavni trg Manufakturne tvrdke: Pihlar Srečko Pregrad Ivan Gosposka ul. Poš Anton Aleksandrova c. Preac Janko Glavni trg Aleksandrova c. Skrabl Feliks Gosposka ul. Trpin Ivan Vetr/n/ska ul Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije, smo znižali cene za 50% — tako da prodajamo damske plašče ie od 170 Din naprej damske volnene in svilene oblek« . . od 120 Din damske perilne obleke ...... od 60 Din otroške oblekce, perilne.....od 25 Din F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 OBVESTILO! Zaloga in prodaja ABOZA-OBLEK: ]. PREAC, Maribor Glavni trg 13 — Grajski trg 1 Cenjenim odjemalcem vljudno sporočam, da sem prevzel tovarniško zalogo in prodajo ABOZA-OBLEK katere so tako v pogledu izdelave kakor kvalitete in izredno nizkih cen, povsem nekaj novega. — IZBIRA, je izredno velika, posebno v moških oblekah in otroških šporl in mornarskih obleke, lirol. hlačic in letnih jo-pičev, kakor ludi modnih in športnih hlač in nepremočljivih HUBERTUS-plaščev i. t. d. — Kljub dobri kvaliteti in lepi izdelavi so CENE NAJNIŽJE, ker so neposredno tovarniške! 1- Za vedno nas je zapustil in se po dolgi in mučui bolezni preselil v boljše življenje, previden s tolažili svete Vere, naš "nad vse" ljubljeni, dob brat, stric, nečak itd. dobri sin, NILAN MSEDEN0V v soboto, dne 6. aprila ob pol treh zjutraj, v cvetu najlepše mladosti, v starosti 29 let. Pogreb našega nepozabnega pokojnega Milana bo v ponedeljek, dnč 8. t. m. ob devetih izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Begunje pri Cerknici, dne 6. aprila 1935. Žalujoči: Helena, mama, Miro, Ivan, Lado, Stanko, Viko, bratje, Anica, Stani, Zdenka, Ančiea, sestre. Rodbini Meden-Urbas — in ostalo sorodstyo. DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opera 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune : BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRaNCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Na večmesečni Kredit nudimo državnim in privatnim uradnikom manufakturno blago, perilo, svile itd. Zahtevajte vzorce neobvezno in brezplačno na ogled! REKORD Lfubliana, TyrSeva cesta IS Inserirajte v »Slovencu"! ZAHVALA. Iz globine srca se zahvaljujemo za neštete izraze sočutja in sožalja, ki smo jih bili deležni ob prebridki, neuadomestljivi izgubi naše nad vso ljub- Jene VILKE V dolžnost nam je, da so tem potom zahvalimo vsem S g. zdravnikom za njihov trud, še posebej pa g. dr. 'ragu Sterletu za požrtvovalnost, ko je hotol rešiti to nam tako dragoceno življonjo in ji je do zadnjega srčnega utripa lajšal trpljenje, čč. sestram usmiljenkam, zlasti s. Budislavi za požrtvovaluo nego, primorskemu društvu »Tabor« za prekrasni venec, v srce segajoče žalostinke in ganljive besede v zadnje slovo, pevskemu zboru JUU, učiteljskemu zboru iz Bohinja, šolskim otrokom iz Bohinja in vsem drugim darovalcem vencev in kit cvetja, učiteljstvu in šolski mladini z Viča, ki jo Rama prinesla in nasula v grob cvetja, katerega je to drago bitje tako ljubilo. Prisrčna zahvala končno vsem onim, ki so jo v našo veliko tolažbo v tako častnem številu spremljali na njeni zadn.ji poti. Bog plačaj! Maša zadušnica za blago Vilko se bo pela v sredo 10. t. m. ob sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 7. aprila 1935. Rodbina Nepužlanova. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena, dobra mama oziroma stara mama, tašča, sestra in teta. gospa MARIJA ČUDEN ROJ. KOBI posestnica dne 5. t. m. po dolgem trpljenju, v 76. letu starosti, pre-videna s sveto popotnico, boguvdano umrla. Pogreb drage raj niče se bo vršil due 8. t. m. ob pol desetih iz hiše žalosti v Dragomeru ua farno pokopališče na Brezovici. Dragomer-Ljubljana, dne 7. aprila 1985. Žalujoča rodbina dr. Kresnlkova in ostalo sorodstvo. D50ETKERiEX!£! pecilnim praškom Izrabite priliko! RADI PRESELITVE smo vsemu manufakturnemu blagu globoko znižali cene: Za Veliko noč! Creppe de Chlne ........Din 22"— Creppe Georgette čista svila .... > 40 — Crep za obleke.......... > 9-— Dnlen............. > 9— Popelin za moške srajce...... » 19'— Pansette češka svila Brisače....... Zavese tridelne . . . Batist ab perilo . . . Gradi za madraee . . Lastni izdelki belega blaga: Kontenina............Din 5 — 51 Ion . . , ........... > 6 — Silon Ia............. > 9 — NARODNI MAGACIN Din 29-» 550 > 65-» 9'-» 19-- Kontenins za rjuhe, 156 cm .... Diu 13 — Belo za rjuhf. 150 cm....... » 17 — Za kapne, IGO cm......... > 24 50 SPLOSNA TEKSTILNA D. D, Lfubliana, Mestni trg 17 VI vsi neveste, gospodinje, hoteli, bolnice, zdravilišča in razni drugi zavodi kupite vse gospodinjske potrebščine kakor žitotno, posteljno in nam zno perilo, žimniee, odeje, zastor«, preproge in linolej rad' ogromnega nakupa v Trgov ke domu Ster-mecki po zelo znižanih cenah. Prepričajte Se o velikanski izbiri in naročite takoj veliki ilustrirani cenik in vzurce. T0VA8TIA D£BtA'fl -08UJC. Celie št 18 aii V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko« Bogata izbira velikonočnih daril, po znatno znižanih cenah pri staroznani tvrdki F. ML SCHMITT Pred Škofijo 2 Ljubljana Lingarjeva 4 Točna postrežba! Ogled blaga brezobvezen! Izurjena pletilja damskih rokavic, sprejme delo na dom. - Naslov v npr. »Slovenca« 3682- (z) II Službeiičejo Dobra trgovska moč išče mesto v trgovini kot poslovodja, .skladiščnik ali zastopnik. Zmožen pisarniških poslov, izurjen v •pecerijski, kolonialni in galanterijski stroki. Položim kavcijo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Soliden in vesten« 3881. (a) Gospodinja Brednjih let, za vsa dela. varčna in poštena - išče »lužbo. Naslov v upravi ►Slov.« pod št. 3871. (a) Iznčen mizar star 27 let, želim namestitve kot hišnik, sluga «Ji skladiščnik. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 3864. Pekovski poslovodja Ižče službo. Na razpolago bi dal ves svoj inventar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inventar« 3953. Izkušen šofer srednjih let, samski, išče zaposlenja s primerno oslcrbo. Je tudi izvrsten mehanik- Zmožen vsakega dela pri gospodarstvu. — Poizve se v upravi »Slov.« pod šifro »Izvrsten šofer« it. 3707- (a) Hlapec t, miren, trezen, ne-ilec, star 30 let, vaien vseh domačih in kmetskih del z dobrimi spričevali išče službe- Naslov v opravi »Slov.« 3760- (a) Hlapec priden m pošten, vešč vseh kmečkih del in konj i— išče službo. Naslov v Bpr. »Slov.« št. 3726- (a) Mesto hišnika •prejme poročen ključavničar, strojnik, zmožen vseh tozadevnih del in popravil. Ponudbe upravi »Slov.« pod št 3907. (a) Ravnatelj trg. šole leti preskrbeti službo zelo potrebni absolventinji. Cenjena vprašanja: Josip Gogala, Gregorčičeva uli-ea 29._(a) Šivilja z dežele tiče službo pomočnice pri boljši šivilji v mestu. Na-»lov: Fani Kunst, Kopriv-nica-Rajhenburg. (a) Službo išče dekle ■tara 16 let, vajena vseh hišnih del, razen kuhanja. Najraje gre v okolico Maribora. Službo lahko takoj nastopi. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 3924. (a) Mlinarski pomočnik dobro izurjen, želi pre-meniti službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 3862. Pekovskega vajenca z oskrbo v hiši, sprejme takoj Gmajnar, Ljubljana, Cerkvena ul. 19. (v) Kmečki iant pošten z dvema gimnazijama, star 14 let, želi mesta trgovskega vajenca. Naslov v upravi »Slov « št. 3786. (v) Čevljarskega vajenca spreimem. Oskrba v hiši-Naglič Anton, Primskovo št. 51. p. Kranj. (v) Trgovski nčenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme- Postr-žin, Maribor, Pobrežje. Mesto trg, vajenca iščem za svojega 15-let-nega sina z mešč. šolsko izobrazbo. Deček je krepak, delaven in ima posebno veselje do trgovine z meš. blagom. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« v Trbovljah pod »Izvrsten računar«. (v) Krojaškega vajenca sprejme takoj Kare! Verbič, krojaštvo, Dolenji Logatec 49. (v) Vajenca takoj sprejme mehanična delavnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajenec« št. 3952. (v) iluzbodobe Kuharica samostojna, resna in zanesljiva, dobi stalno službo v trgovski hiši na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3719. Trnovčanka, ki razume pridelovanje zelenjave — dobi dobro stalno službo. Starost 25 do 30 let. Ponudbe pod »Trnovo« št 3757 upravi »Slovenca«. (b) Dekle vajeno vseh hišnih del, kuhinje in gospodinjstva, se sprejme pri dobri trgovski družini na deželi. Pogoj ljubezen do otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna služba« št 3796. (b) Šoferja-samca ki bi opravljal tudi vrtna in hišniška dela, sprejmem takoj. Ponudbe brez spričeval upravi »Slovenca« pod »Priden in vesten« št. 3874. (b) Sprejmem potnika verziranega r čevljarski stroki, vojaščine prostega, neoženjenega, po možnosti avtovozača, za potovanje po vsej Jugoslaviji, proti fiksni plači. Nastop takoj. Ivan Prešern, tov. čevljev, Kranj. (b) Hišnika samca, iščem za poldnev-no delo v vili in na vrtu blizu Bleiweisove ceste. Prednost imajo oni, ki poznajo vrtna dela. Ker so reflektanti lahko drugod v dnevni službi, sem pripravljen dati za hišne posle pri meni stanovanje in hrano. - Ponudbe brez spričeval za čimprejšnjo zaposlitev naj se pošljejo upr. »SI.« pod »Postranski zaslužek« št. 3869. (b) Učenko-šiviljo sprejmem za žensko in moško perilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3876. (b) Prodajalko spretno, z daljšo prakso, in učenko — sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobra moč« 3781. Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tele fon 38-10. Pismeni odgo vor 3 Din. (d) Služkinjo vajeno kuhe in vseh hišnih del — sprejmem. Pogoj poštena in snažna. Miklič, Rožna dolina cesta II.-39. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Pisarniško moč veščo slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence — takoj sprejmem. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Taka j šen nastop« 3758. (b) Bančne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju ter izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6.-II. Tel- int. 38-38. Naloge z dežele izvršujemo najtoč-neje. (d) Deklico 14—15 let staro, z dežele, revnih staršev, sprejmem. — Sirnik, Gor. Gameljne 17. Št. Vid n. Lj. (b) Trgovsk. pomočnika manufakturne in konfekc-stroke, ki ima tudi nekoliko prakse v aranžiranju izložb, z dobrimi referencami iščem za Maribor. Cenj. ponudbe pod »Manufakturist« upravi »Slovenca«, Maribor 3812 Služkinjo srednjih let, vajeno kuhe, hišnih in kmetijskih del -sprejme večja družina na deželi. Ponudbe upr. »SI.« pod »Vestna« 3901. (b) Dekle trgovsko naobražena, ki bi pomagala tudi v gostilni, odnosno opravljala vsa domača dela, takoj sprejmemo. — Prednost imajo z dežele. Ponudbe podružnici. »Slovenca« v Celju pod »Poštena« št 3935. (b) Hranilne knjižice Celjske posojilnice, vzamem do zneska 30-000 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju, pod »Kapital«. 3821 (d) 20.000 Din posojila eventuelno knjižice, iščem. Vknjižba na prvo mesto-Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Ugodno« štev. 3776._(d) Hranilno knjižico Ljubljanske mestne in eno Kmetske hranilnice - kupim takoj. Vprašati: Ro-žanc, mizarstvo, Št. Vid. d Knjižico Kmetske hranilnice ljubljanske ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3927. (d) Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.). — Istočasno opozarjamo na našo velikonočno razprodajo raznih zaves, gardin, garnitur, preprog itd. (d) 10—15.000 posojila iščem na hišo. Plačam visoke obresti. Prodam novo šeststanovanjsko enonadstropno hišo, pripravno za peka ali gostilno. 180.000. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3954. (d) širile »Slovenca«! 11 Samo do 17. aprila t. /. si lafjko še kupite ^ stole ^ in druge naše isdelke po /j redno ni3kil) cenafj, Prodajalna v tijubljani Kersnikova 7 (poleg Slamita). El V ** <-> N fl 2 33 3! Kafto postaneš šofer 1 Ako se vpišeš v J. Če-hovo iofer. 4olo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj. (u) Instruiram po nizki ceni vse predmete nižje gimnazije. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vestno 3878«. (u) Hranilne knjižice v poravnavo Vaših dolgov pri denarnih zavodih, si nabavite najugodneje potom Bančno kom. zavoda, Maribor. — Za odgovor Din 3. (d) Družabnika sprejme dobro idoče trgovsko podjetje radi povečanja obrata. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Bodočnost 300« št. 3926._(d) Družabnika s soudeležbo večjega zneska išče v svrho razširitve obrata že dobro vpeljano podjetje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »N 200« 3917. Hranilne knjižice vseh bank in hranilnic, kupite ali pa prodaste najugodneje potom Bančno kom. zavoda, Maribor. Za odgovor Din 3. (d) CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Bančne vloge kupujemo in prodajamo za gotovino. — Banka Kosmos, Zagreb, Starče-vičev trg 6. (d) Trgovec želi poročiti trgovsko na-obraženo gospodično v starosti od 20—25 let, lepega nastopa in neomade-ževane preteklosti, gotovina postranska stvar. — Samo resne ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 3725. (ž) !G i Preklic! Podpisani smo raznašali o gdč. Betki Koprivškovi neresnične in za njo skrajno žaljive govorice, kar najgloblje obžalujemo in se ji zahvaljujemo, da ni iznesla stvari pred sodišče. Gosak Viktor, Kuž-nik Minče ml., Zdenka Dolničar, Trbovlje. (o) I21BE223J Damska zapestna ura ovalna, na črni vrvici, je bila izgubljena v petek zvečer. Pošten najditelj nai io proti nagradi vrne: Aleksandrova cesU 2-III. IŠČEJOs Prazno sobo snažno - išče boljša oseba v bližini Sv. Jakoba ali Križank. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sama« 3845. ODDAJO: Trisobno stanovanje v pritličju, s pritiklinami, moderne instalacije, zelo pripravno za poslovno porabo se odda za maj. Kersnikova 7. Dvosobno stanovanje solnčno, v I. nadstr., s kabinetom, kopalnico m centr. kurjavo ter vsem komfortom, oddam z majem v Levstikovi ul. 25. -Informacije pri hišnici, (č Solnčno stanovanje z veliko sobo, lepo kuhinjo, shrambo in souporabo kopalnice, oddam mirni stranki v bližini Sv Krištofa za 400 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prijeten dom« št. 3888. č Moderno stanovanje 3 sob, s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo, vsemi pritiklinami, centr kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta -oddam s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3877._(č) Dvosobno stanovanje s kabinetom - oddam. Ze-ljarska ul. 11, Mirje. (č) Dvosobno stanovanje oddam. - Ciglarjeva 19. LMmai. j j S 0 Oddam kletno stanovanje. - Istotam oddam sobico. Pod-milščakova ulica 27 (za Bežigradom). (č) Sobo in kuhinjo oddam s 1. majem. Moste, Ciglarjeva 35. (č) Trisobno stanovanje lepo, solnčno, komfortno, oddam takoj ali z majem. Gerbičeva 23, Kolezija. č Dve stanovanji enosobno in dvosobno, se oddasta za maj. Pojasnila se dobe v Rožni dolini cesta VII št, 12. (č) Dvosobno stanovanje odda takoj Tribuč Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. Dve sobici opremljeni, v manzardi, v vili blizu banske palače, solnčni, oddam samskemu gospodu ali gospodični -Vselitev je mogoča takoj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Lep razgled« št. 3875. (s) Sobo s štedilnikom oddam. Doberšek, Karlov-ška cesta 3. (s) Prazno sobico pripravno za upokojenca, oddam. Kodeljevo, Štepa-njavas 110. (s) 1 ODDAJO: Pekarijo oddam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Parna« št 3394. (n) Zelenjadni vrt v izmeri 500 m», v sredini mesta oddam v najem. — Gnoj na razpolago. — Sv. Petra c. 79- Dve skladišči oddam. Sv. Petra cesta št. 83. (D) Sobo s posteljo ali brez postelje — oddam, najraje gospodični. Zelena jama, Prešernova 15- (s) Prazna soba velika, solnčna, z uporabo kopalnice se odda z majem na Vrtači. Poizve se: Gogala, Gajeva 5/V, levo stopnišče. (s) IŠČEJO: Pekarijo vzamem v najem Ponud be upravi »Slovenca« pod »Prometni kraj« 3393. m Manjšo delavnico na dvorišču - iščem. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 3880. (m) Valjčni mlin na stalni vodi, vzamem v najem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Dobra točka« 3850. Trgovino meš. blaga v okolici Ljubljane oddam s 15. aprilom z zalogo in inventarjem. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prometna okolica« 3920. (nj Kupimo Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo ali v zameno za radijski aparat- Radio, reg. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7- (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Pianino železne konstrukcije in harmonij evropskega sistema, kupim. Ponudbe z navedbo skrajne cene pod »Takojšnje plačilo« na podružnico »Slov « v Celju. Vsakovrstno zEato kupuje po najvišjih eenab CERNE, luvelit. LiubPana VColfova ulioa št. 3. Staro zlato in zobovje kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Seno zdravo, zeleno sladko m polsladko, prešano ali ne-prešano kupim. Jos. Kir-biš, Celje. (k) Kravo prima mlekarico, mlado, kupi Ahlin, Koseze št. 3 pri Ljubljani. (k) Stružnico za železo in razno ključavničarsko orodje — kupi tovarna Lojze Kane, Mengeš- (k) Pisalni stroj dobro ohrajen, kupimo. Najnižje ponudbe na upr. »Slovenca« rxx* »Stroj« 3720. (i) Za pomlad je došla nova konfekcija najmodernejšip modelov Moške obleke.......Din 250*- damski plašči....... „ 170*- otroške obleke...... „ 75-- modne hlače ....... „ 75-- Hubertus plašči za dame . » 2SO--Huberlus plašči za moške „ 292-« A NT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 Droben oglas v 'Alsvuncu. posestvo U hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem pač kupca ti t kniiiico da Stavbna parcela ob cerkvi »v. Jožefa, v izmeri 430 m' — ugodno naprodaj. Pogoji gradnja hiie (vile) na tej parceli se mora pričeti takoj •kupno z ostalo polovico hiše, ki se prične graditi. Pojasnila: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnja-kova ulica 6. (p) V St Vidu nad Ljubljano hiša z delavnico okrog nje vrt in njiva, aa lepem prometnem prostoru, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ivan Pire, trgovec, Dravlje štev. 99, ob državni cesti. (p) Parcelo v predmestju ugodno pro dam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela it. 3872«._(p) Manjšo hišo eraven cestne železnice, podkleteno, kleti so po-rabljive za vse, prodam za 65.000 Din. Naslov v trpravi »Slovenca« pod K. 3929. (p) Posestvo in razne parcele naprodaj. Vzamejo se vložne knjižice Kmetske, Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice ljubljanske in posojilnice v Ribnici. Poizve se pri: I. Oražem, Moste. (p) Petstanovanjska hiša in stavbna parcela 559 m* naprodaj: mesečna najemnina 1580 Din — za ceno 130.000 Din. Kralj, Celovška cesta 68, Ljubljana-_(p) Parcela 1800 m' v bližini nove šole v Zg. Šiški, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3906. (p) M 11 Električna naprava zn pogon In razsvetliafo zo manlio lesno IndustrUot Istosmerni tok 220 voltor i dinamo 19 KW, 8 motorji 1.6 do PS a (likalno napravo stikalno ploščo * vsemi merilnimi instrumenti in varovali, bakrenim kablom in bakreno vrvjo za prosti vod, strešnim -toinlom i izolatorji itd.vse kompletno r dobru uporabljivem stanju »litin -izdelek,1 se ceno proda. Vprašati pri R. KIFFMANN, stavbeno podjetje. Maribor, sve,z: sks, j več vrsl z najnovejšo zavoro v prednjem peslu prispeli. E Glavni zastopnik F. Batjel. Ljubljana, Karlovška cesfa 4 o Hiša in pekarija V Prekmurju, na zelo prometnem kraju, poleg cerkve, je naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji lepa nadstropna hiša z vrtom in sadovnjakom ter dobro vpeljano pekarijo. Sprejme se tudi vloga Prve hrvatske štedionice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Ugodna prilika št. 3857«. (p) Hišica s kletjo in vinogradom ter vso opremo, pripravno za letovišče, 2 minuti od ceste Videm-Krško. prodam. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje. (p) Restavracijo »Sava« v Tacnu pod Šmarno goro - prodam. Potreben kapital 150.000 Din, ostalo v hranilnih knjižicah. (p) Parcele na Jesenicah ob glavni cesti proti Plavžu, solnčna lega, po 1000 m2 in tudi več - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3840, (p) Mlekarno na prometnem kraju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 3925. (p) Hišo eno- ali dvostaiiovanjsko kupim. Ponudbe na upr-»Slovenca« pod »Okoli .120.000«. 3773. (p) Lep stavbni prostor blizu St. Vida — prodam, deloma za hran. knjižice. Ponudbe pod »Krasna lega« na upravo Slovenca«. 3730. (p) Dražba nepremičnine 18. aprila t I. ob 0 uri se vrši pri okrajnem sodišču v Celju dražba nepremičnine vi. šlev. 103 d. o. Kresnike z gostilno v Štora h — Lipa štev- 20 pri Celiu. Izklicna cena Din 162.844, vadij Din 24 427. — Pojasnila daje dr. G, Skoberue, advokat v Celju. (p) Tinčkove in Tončkove prigode Uvod Z današnjim dnem začnemo objavljati na tem mestu zanimivo povest v slikah, ki opisujejo čudovite prigode dveh ameriških dečkov. S temi slikami bomo našim mladim čitateljem gotovo zelo ustregli. Velika pustolovščina Tinčka in Tončka — tako ju bomo imenovali v slovenščini, čeprav sta dečka Američana in ju v njuni domovini kličejo čisto drugače — se prične s tem. dn je na kraju, kjer sta imela dečka svoje najljubše igrišče, pristal splav s kolibo. Pod podnlco v notranjščini kolibe sta dečka iztaknila dragoceno oporoko, katera je bila last stare gospe, in 86 dolarjev v gotovini, to jp v našem denarju nekaj manj ko 4000 Din. Od veselja, da je izgubljeno oporoko spet našla, je slara gospa podarila dečkoma splav s kolibo in denarjem. In s tem se naša povest prične razpletati kakor nit na klobčiču In bomo naše mlade čilatelje s splavom in Tinčkom in Tončkom v najkrajšem času postavili v dolgo vrsto prigod, bolj napetih in zanimivih kakor najboljši film. Prosimo torej posluh 1 Tinčkova in Tončkova pustolovščina se prične 1. »Tinček, z denarjem, katerega sva dobila kot najdenino, sva postala bogata! Zdaj pa pojdiva hitro domov k staršem! Vprašati jih morava, kaj naj počneva z denarjem — veš, mene prav nič ne mika, da bi ga spravil v hranilnik.« »Najprej morava splav s kolibo pritrditi k bregu, da ga nama ne odnesejo valovi ali vihar in pritrditi na kolibo izvesek, da bo vsak vedel, čigava last je. Kaj praviš, ali ne bi bilo imenitno, če bi nama starši dovolili, da napraviva potem majhno vožnjo po reki? Jaz poznam reko bolje ko žep pri svojih hlačah.* Majhno posestvo v Spodnjem Radvanju št-50 pri Mariboru — ceno naprodaj! Boljše posestvo »e kupi. Gotovina. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3788. (p) Kar sla sklenila, sta storila. Tinček je splav privezal z vrvjo k bližnjemu drevesu. Tonček pa je na kolibo obesil izvesek z napisom: N1PPER & PELLE Tako sta sp namreč dečka pisala. Tinčkov priimek je bil Nipper, Tončkov na 1'cllo. Novo hišo prodam. Polovico gotovina. ostalo v knjigah. Lini-buš št. 115. (p) Samo danes je še naprodaj nova nadstropna hiša za 50.000 Din. Štefan Jerko, Črnuče 58. Zamenjam novo hišico z 1200 m- vrta, 20 minut od Celja, s primernim posestvom v lepem kraju na deželi, nedaleč od železnice. Informacije: Franjo Jager, Celje, Kralja Petra 23. (p) Posestvo naprodaj V Zabnici pri Škofji Loki je naprodaj lepo posestvo: hiša, gospodarsko poslopje, ca. 14 ha zelo rodovitne zemlje; 6 ha leži tik ob hiši, vrt in njive, 6 ha te po večini zaraščenih gozdov, ostalo travnik. Več se poizve pri: Fr. Juvan, Ljubljana, Šmartinska cesta 26. (p) Vilo ali hišo v Ljubljani ali bližnji okolici bi kupil. — Cena do 160.000 Din. Kupnino plačam nekaj v knjižicah ljubljan. Mestne in Kmetske posojilnice in v gotovini. — Ponudbe pod Zaključek takoj« 3930 upravi »Slovenca«. (p) I Gostilna »Ljubljana« v Šibeniku (na obali). Izborna kuhinja, v vsaki uri tople in hladne jedi. Prvovrstna vina, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. Priporoča se zlasti cenjenim trgovskim potnikom in izletnikom Franja in Andrej Žuljan Muzika prodala prvovrstne inozemske klavirie in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško naiceneje. Izposotuie m prodaja tudi preigrane instrumente — Ljubljana, Knaflj&va ul. 4. Zahtevajte bej, MeineUherold m. MlW'il«6U5Hl-HAnl80n i1 102 Za mal' d'narja dost' muzke plošče - gramofone tzposolamo, zamenjavamo, proiia-laino lil kupulemo ELEKTR0T0N -.z«. pasaža nclinflčnžfea Koncertne citre dobro ohranjene, naprodaj. Naslov v upr. »Slov,« pod št. 3831. (g) Sedlar, in tapetn. obrt dobro vpeljani, na zelo prometnem kraju od-1ani v najem starejši osebi zaradi smrti svojega moža. Naslov v upravi •-Slov-« pod šiiro »Obrt« 3777. (t) Modrece posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Pozor urarji! Izdelujem vseh vrst zobata kolesa in gonila (Trie-be) za ure, gramofone, za razne aparate, števce itd. Izdelava precizna, po vzorcu in skici. I. Zlebnik, Domžal*. Ul Ali že veste da smo dobili v gostilni Turk res izborni domači cviček, čez ulico ceneje. Pridite in prepričali se boste. Keglišče na razpo latfo. Priporoča se gostil ničar. (r Kolesa, otroške vozičke, gramo fone, šivalne stroje, vsa kovrstne tipe, popravlja mehanična delavnica Ju stin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ulica 14 telefon št. 2130. Solidna postrežba, nizke cene. (r) I Pohištvo Pohištvo vsakovrstno, iz trdega ve zanega, mehkega lesa, v najnovejši obliki - dobite najceneje Dri Kurniku Jo sipu, Zg. Šiška 51 (por hribom). (š) SEEDSI Avto »Daimler« 6 sedežni, v zelo dobrem stanju, prvovrstni s,roj, ugodno naprodaj- Ponudbe na upravo »Slovenca-po,d šifro »Daimler« 3747 Tovorni avto »Ford« 114 tonski, zelo dobro ohranjen, prodam ugodno radi preselitve. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 3804. (f) .tU Guspdne! e Mi ne zamudite ugodne pri like. Zaradi iz iraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Sfanho floriantIC železnint, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostul vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Kovčke, roč. torbice aktovke, listnice, denar, niče, nahrbtnike, nogo- metne žoge itd. priporoča po nizkih cenah Kravos Ivan, Maribor, Aleksan- drova 13. (D Nizke vrtnice krasne barve, 10 koma dov 60 Din, visoke 1 ko mad 15 Din, orjaške |a gode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzetju vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor. (1) Prodam Uvoročm čevljarski siva! ni stroj, malo rabljen. Fr. Zorko. Brusnice 54. UJ Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Starih koles ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug, Gosposvetska cesta 13. Posnemalnike brzoparilnlke - na obroč no odplačilo pri »Tehna« v Ljubljani, Mestni trg 23. Sprejemamo potnike! (1) Žično vrv še nerabljeno, iz Ia lite jeklene žice, premer -10- 42 mm. vsega okoli 10 000 kg prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje tt. S. H. Outmann d- d. Beliče, Savska banovina. (1) Otroški vozički otroške postelje in mizice, triciklji itd., - poceni pri S. Rebolj in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Moško narodno nošo (gorenjsko, starinsko) in zlato avbo — prodam.. •Naslov v upravi »Slov * št. 3759. (1) Več skobelnikov proda po Din 400. Mu-šič Franc, mizar, Mengeš. Prima šport, suknjiče po 98 Din pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana. Sv Petra cest al4_(II Parni kotel stoječ, z 8 m kurilne površine, 10 PS transmisija, ventilator, avtomatično vodno črpalko - proda ceno Adolf Bernhard v Mariboru, Aleksandrova št, 51._(1) Motorno kolo s prikolico, brezhibno —■ prodam ali zamenjam za lahek solo-motor. Vevče št. 10. (1) Fotoaparat Voigtlander dopeltkamera 6 'A x 9, z vsem priborom, poceni naprodaj. Privoz 9. Vino močno, fino, največ rizlinga in rdečega vina, lastni pridelek. 300 lil - nudi Franc Seidl, vinogradnik, Novo mesto. (1) Mesarska vaga Dayton, avtomatska, zelo malo rabljena, še kakor nova - poceni naprodaj. Drofenik Franc, Imeno, Podčetrtek. (1) Narodno nošo za 4—6-letno deklico Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 3837. (1) Damske slamnike izdeluje in preoblikuje po modi zelo skrbno in najhitreje ter ugodno mo-distka Slabina Marija — Gosposka 5. (1) Naprodaj je mala garnitura, ogledalo, umivalna miza. postalja in drugo. Marijin trg 3-II. levo, ogled 2—4. (1) Valilna jajca elilno rumenih in črnih orpingtonk kokoši dobite na Tyrševi 8, Ljubljana. (1 Pozor ljubitelji cvetic Dalije. gladiole, visoke vrtnice, kane, pelargotiije za balkone, floks, v najrazličnejših krasnih barvah, po jako nizki ceni nudi Pančur, vrtnar, Mekinje, p- Kamnik. (1) Kolesa popolnoma nova, naprodaj po 950 Din. Kje, pove uprava »Slov.« pod št. 3319. (1) Sveže naifinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim ip slabotnim osebam Gozdne-sadike za pomladansko pogozdovanje 4 in 5 letne presajene smrekove ter 2 in 3 letne mecesnove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cioresne sadike za vrtne ograje in parke v različnih višinah do l'20n> ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem. Les za ograje hrastova letve, rante in stopičke; — odpadke od žage, trde, vezane v snope in krajnike — po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. Scmcn§!ii oves debelozrnati ječmenovec, švedskega izvora, zajamčeno kaljiv - nudi najcenejše, dokler kaj zaloge TVRDKA A. VOLK UUBUflNn, Resi eva c. 24 Valilna jajca Kaki-Campbelske race, ki znese 200 jajec - proda Rožanc, Zg. Šiška 58. (1) Novo diro na peresih, za prevažanje pohištva - prodam za 1500 Din. - Perovšek, Zbilje 38, p. Smlednik. (1) Starinski avbi in kompletno žensko narodno nošo prodam. Popravljam in premavljam tudi avbe. Dernovšek, So-darska 2. (1) Naprodaj ležeči, dvocilindrični parni stroj 400 k. s., 78 obratov na minuto, 10 atm., z vbriz-galno kondenzacijo. Ogleda se lahko v papirnici Vevče pri Ljubljani. (1) Krojaški šivalni stroj omara za knjige, zdrav niške knjige, Platen: Die neue Heilmelhodc - na prodaj. Doberšek, Karlov Ska 3. (1) Prodam motor 7 k. s., in žago novo montirano. Ogleda se: Mala vas št. 18, Je žica. (I) Kuhinja z veliko kredenco, spalnica. preds-obna stena, otroška postelja in steiaže — ugodno naprodaj. Sta-ničeva 12. (s) Kravje maslo (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Senčar, trgovec, Mala Nedelja. (1) Turisti! Pelerina. nepremočljiva, skoro nova - ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3780. (1) Prodam čevljarski stroj in harmoniko v najboljšem stanju. Vel. Čolnarska ul. 20- (1) DOSPELA JE NOVA SV81LA za NARODNE NOŠE Narot ile vzorce takoj . LEN ASI & (iF.I! K M AN L.ILBLMN* Tudi Vi rabite betonsko kotno pločevinasto ttr vsakovrstno že-lezje, kakor cevi, ograje, nosilce, stebre, poljedelsko orodje, stroje, žice, kotle v vseh velikostih, transmisije in ležaie. Vse to dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, trgovina z rabljenimi stroji in vsakovrstnimi železnimi predmeti, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Telefon St. 2130. — Kupujem gori navedene predmete, litino, kakor medenino, aluminij po najvišjih dnevnih cenah. (1) Trboveljski in prvovrstni splitski portland cement, nadalje prvovrstno banaisko pše-nično moko, debele in drobne otrobe, umetna gnojila, razna semena, semenski oves, ječmen in krom-ir ima po najnižjih cenah vedno v zalogi »Ekonom«, Ljubljana, Kolodvorska 7. Okovje za »tavbe m pohištvo, klej itd. izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg Gospodinje ! 5 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom »Ruha« po najnovejšem navodilu ki ga dobite brezplačne v drogeriji R. HAFNER, Ljubljana VIL Celovška cesta 61. Priložnostni nakup! — Rabljene otroške vozičke, damska in moška kolesa, šivalne stroje in različne druge predmete prodaja in sprejem? v prodajo »PROMET« nasproti križevniške ccr-kve. Seno in otavo lepo posušeno, prav dobro. približno kakih 1500 kilogramov prodam. Poizve se v Studcntovski ul. št. 13- (1) Elektromotor 3 H P, 1420 obratov, v brezhibnem stanju proda L. Noušak, Bos. Dubica. Prodam spomlad, dekliške plašče kakor tudi razne obleke birmanske, obhajilne. — Stritarjeva 7-III. (1) Domača šunka prvovrstna, cena 15—17 Din kg, pri večjem odjemu 15 Din kg - se dobi pri K. Štruklju, Moste pri Ljubljani, Zaloška 9. (II Kovaško orodje in meh. dobro ohranjeno, poccni naprodaj. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 3904. (11 Prava erfurtska semena, uradno preizkušena, za vrt, pot je in travnike dobite pri Mariji Vidmajer, Cankarjevo nabrežfe št. 3 Stojnica: Nabref|e 20. septembra Mlade pse nemlke boksarje, papige, kanarčke, jajca za valenje od srebrnih fazanov^ proda Josip Uevetak, Kožna dolina cesta IV. it. 17, ___ I iub liana. m (4*410 "Ol^Sl1 uspeh: 3 avbe in 2 kompletni narodni noši - naprodaj. - Ižanska cesta 181. (1) Mlinski kamni 2 para. kompletna, črn in bel, v dobrem stanju, naprodaj. — Škerjanec, Radomlje. (1) Elektromotor istosmerni, 300 voltov, V\ k. s., proda Rakovnik v Ljubljani. (1) Lahek voz za dve kravi naprodaj. Kamnica pri Mariboru »t. 20. (]) Jnserati v Slovencu- f? Nenadkriljiv uspeh mnogih tisočev dokazuje, da je §*3@mieifnannchen" physich/omni renovator za lase Depot najboljše sredstvo proti sivenju las. Steklenico za Din 50"— dobite v vsaki tozadevni trgovini. COSMOCHEMIA - ZAGREB, Smičiklasova ul. 23. osojilnica ¥ Celin registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. Kdor jc malokrven, Med ln sploh slabega zdravja, naj uporablja najnovejšo zdravilno specinliteto, "ki se Imenuje >,FER-ItOUOVlM«. Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo poleg kinina za vse one, ki stanujejo i>o nezdravih močvirnih krajih, kjer trpi mlado in staro na malariji in drugih infekcijskih boleznih. >f ERROOOVIM« dola izreden apetit (dobro voljo do jedi) in kaj naglo posveži osebo, ki ji je ka,ka bole/,en naruSila zdravje. Za dober uspeh zadostujejo dve d« tri steklenice »FERItODOVIM« Bogdanovima, ki jih razpošilja po pošt.i mr. ph. A. Mrknšič, lastnik lekarne Bogdanovih v Mo-»tarju. Cena 1 steklenici KI Din franko poštnima. Dobiva se v lekarnah. Ogl. reg. pod SBR «li8a-32. Narodne avbe za manifestacije na svečanejši izraz — izdeluje in prenovi modi tka SLABINA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana Razglas Dne 18. aprila 1935 ob 9 dopoldne bo pri sreskem sodišču na Vranskem, r sobi št. 5, dražba nepremičnin: K. o. Ojstriška vas: vi. št. 46 in 294, veliko posestvo, hiša in gospodarska poslopia. — Cenilna vrednost 518.201.75 Din. Najmanjši ponudek: 345.528 Din. K. o. Ojstriška vas: vi. št. 332, gozdna parcela. — Cenilna vrednost: 2631 Din. Najmanjši ponudek: 1754 Din. K. o. Šmiklavž: vi. št. 12, kmečko posestvo. — Cenilna vrednost: 7947.68 Din. Najmanjši ponudek: 5299 Din. K. o. Šmiklavž: vi. št. 130, kmečko posestvo. — Cenilna vrednost: 4038.28 Din. Najmanjši ponudek: 2693 Din. K. o. Jeronim: vi. št. 158, gozdna parcela. — Cenilna vrednost: 2937.50 Din. Najmanjši ponudek: 1959 Din. Pritiklin pri navedenih nepremičninah ni. Da se omogoči uspešnejša vnovčitev navedenih nepremičnin, se sprejemajo kot kavcija tudi hranilne knjižice, ki jih bo sodišče v sporazumu s konkurznim upraviteljem spoznalo za primerne. Dalje je največji ponudek plačati direktno upnikom, ki prideio do kritja v 14 dneh po pravomočnosti razdelilnega sklepa ter se mora o tem zdražitelj izkazati pri sodišču tekom nadaljnjih 14 dni. Nadalje obstoja možnost odkupa na prvem mestu vknji-lenega prevžitka, o čemer se je pa sporazumeti direktno s prevžitkarico. Ker je med upniki, katerih terjatve bodo prišle skoro gotovo do kritja, vknjižena tudi Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, katere obstoječa terjatev znaša še 296.000 Din in ki se je poslužila zaščite, bo zdražitelj lahko kompenziral 50% njene terjatve z njenimi hranilnimi knjižicami, na kar se reflrktante še posebno opozarja. V ostalem se opozarja na dražbene pogoie, ki so na razpolago pri sodišču in pri konkurznem upravitelju. Natančnejše informacije se dobe pri podpisanem vsak dan med uradnimi urami. *»«••• Advokat dr. Jože Gračner, Vransko, kot konkurzni upravitelj. K R K MESTO KRK oddaljeno z ladjo 3 ure od Sušaka. Ugodno bivališče in peščeno kopališče zlasti za otroke. Informacije daje Kopališko poverieništvo v Krku in spodaj navedeni hoteli. HOTEL »KRK« dograjen, tople kopeli, senčnat vrt. Pens on v pred in po sezoni 46—50 Din, sezona 45 Din vključno takse. HOTEL »JUGOSLAVIJA« na morju, terasa za solnčenje, tople morske kopeli, lastni kino v hiši. — — Pension izven sezone 48- 50 Din, v sezoni 52—56 Din. RAZPIS Občina Sv. Jurij pod Kumom, srez Krški, raz pisuje službo pragmatičnega delovodje. Šolska izo brazba: Štirje razredi srednje ali njej enake stro kovne šole. Prosilci naj se obrnejo s tozadevnimi proš njami, opremljenimi s prilogami, ki jih navajata člena 7. in 8. banovinske uredbe o uslužbencih (Službeni list z dne 17 III. 1934, št. 184/221 na občinsko upravo tekom enega meseca po objavi v Službenem listu. Vse pravice in dolžnosti uslužbenca so raz vidne iz citirane banske uredbe m občinskega štatuta, ki je vsakemu prosilcu na vpogled v ob činski pisarni. Mesečna plača 700 Din in prosto stanovanj Varščina 5000 Din, eventuelno tudi po do govoru. Samski kakor tudi abstinenti imajo prednost, UPRAVA OBČINE SV. JURIJ POD KUMOM dne 2. aprila 1935. Važno za hišne posestnike in c erkvene konkurenčne odborel Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMIH Brzojav Romih, klepar, Maribor, splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. Za spomlad se na:ceneje oblečete, ako kupite narejene mošhe in dešfre OiHehe ter perilo domačega izdelka iz lastne tovarne ..Triglav Josip ©lep, Lfabifana Siari trg 2, Pod Tran£o 1 ln Kolodvorska ulica 8 V zalogi imam vedno sukno, kamgarne, hlačevine, klobuke, čepice in tkanine, kakor sifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in prvovrstnih tuzemskih tovarn. Obleke in perilo se izgotavlja tudi po meri, in to po najnižjih cenah in po najnovejši fazoni. velike moške obleke dobite že od Din 180— naprej, deške obleke od Din 120,— naprej in kostimčke od Din 65— naprej. Trgovci znaten popust! ML DMENIK Ljubljana, Kongresni trg 7 Največja zaloga ročnih del in materijala. Rizbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskinice, zrnca i.t.d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. Voljeni mlin ln laga v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami ter kmečho posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem in večje število različnih zcmljišhih In gozdnih parcel nahaja jočih se v Radohovi vasi, Subracah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 18. aprila 1935 ob 9. uri zjutraj pri Sreskem sodišču v Višnji gori, soba št. 3. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kateri daje reflektantom tudi vsa potrebna pojasnila. Za »Juaosiovausko uakajiio< v Ljubljani; Karel Cs6. Izdajatelj: Ivan Kakovea. Urednik: Viktor Cenčič.