\ 80. številka. Izdanje za soboto 4, julija* (v Trstu, v soboto zjutraj dne 4 julija 1896.) Tečaj XXI. „EDINOBT" izhaja po trikrat na tedon t tastih i»-dsnjih ob torkih, detrtklh in sobotBh< Zj-atratije izdanje izhaja nb S. uri zjutraj, večerno pt ol> 7. ari večer. — Ohojno izdanje m tane ; za ieJ«n mesec. . f. l,—, iavnn AVhtriJe f. 1.50 tri mesec. . , 3,— « , * 4.i>0 za pol leta . . „ 6.— . , « a__ m v« »eto . . „ 12.— , „ ,1*.— Naročnino je plačevati naprej na naroibe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Posamične številke se dobivajo t pio-dnjaluioah tobaxa v JrMtu po 9 nt A. izTsn Trst« po 41 nvČ. Glasil EDINOST Oglasi se računo po tarifa ▼ petita; 21 naslov« z debelimi flrkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnico in javne zahvale, do» mači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so pošiljajo uredništvu alioa Cauorma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nofrankovana to ne spraiamajo. Rokopisi ■« ne vraftajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre« joron itpraviiiitvo ulioa Molino pit-oolo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekla«« cije so proste poštnino. »MmatM Jt m*e". Obrekovanja in grožnje. V takozvani .mrtvi sezoni44 smo; v ddbi, ko navad d o ni n^jrahleji vetrič ne giblje površine politiškega življenja. Nastopili smo d6bo letovišč in kopelji. In tudi oni, ki niso tako srečni, da bi si mogli iskati krepila v tej ali oni svetovnoznani kopelji ali vsaj v našem, če tudi ne tako znanem, pa vendar divno krasnem Bledu, v biseru zemlje slovenske; tudi oni, ki so ali po dolžnosti svojega stanu prikovani med mestne zidove in prašne akte, *li pa jim skromna sredstva ne pripuščajo ni najmanje ekstravagancije — tudi vsi ti se v tej ddbi radi in vstr^jno upirajo tolmačenju našega Gregorčiča o dolžnostih slehernega moža, in menijo, da v tej ddbi kislih kumar človeku ne treba storiti več, nego prav — mora. Taki so navadno vsi: ministri, diplomatje, poslanci, podčastniki in možtvo politiške vojske: kdor le more — počiva! Tako je od nekdaj in Čudno se nam zdi, ako je slučajno kedaj drugače: v jeseni, po zimi in početkom spomladi se valovi politiško Življenje, v mesecih pozneje spomladi in poletja pa je površina mirna in gladka. Temu smo privajeni tako, kakor vrstenju štirih letnih časov. Ali letos je čudno leto; čudno po svojem vremenu, čudno tudi po valovenju politiškega življega. Človeku se kar usiljuje menenje kakor da »e je jel uvajati nov red v naravi in v politiki. Spomladi nismo imeli nikake in v mesecu maju nas je skoro še — zeblo, kakor da ne bode zvršetka zimi.Istotakose dozdeva, da letos nebodepreneh^aja v politiški kampanji. Res v zadnji čas, v ddbi, ko se sicer vsakdo — vsaj kolikor se dostaje politiškega dela — rad udqa sladkemu fai niente, kopičili so se letos prevažni dogodki tako, da bi bili mi kmalu —• prisiljeni, da obračamo svojo pozornost na vse strani — prezrli najbližje, dogodek, dotikajoči se naše kože. Dne 21. m. m. imelo je namreč svoj občni zbor ono politiško društvo, ki ima v svojih rokah sukno in škarje, ki dela dež in solnce v politiški javnosti pokrajine istrske. Ti občni zbori so navadno zanimivi za nas, ker nam na istih blage duše gospode italijanske odkrivajo Bvoje brumne želje in PODLISTEK. Mdričina snubača. Povest. — Spisal O. K. Srčan. (Zvršetek.) Črez dva meseca je Dolin okreval, a za to je imel največ zahvaliti skrbno postrežbo svoje hčerke. Toda Zaljanov napad je jako spreobrnil Dolinov značaj. Ta je jel hladnokrvnejše soditi o vseh rečeh. Večkrat se je spomnil Krivčeve snubitve. Priznaval je sam pri sebi, da je bil takrat preveč vročekrvp. in da ni prav storil, ker je zapodil Krivca. Tudi je bilo nespametno sovražiti Kvivca radi Jerico. Saj je imela odločevati vendarle ona —, kogar je ljubila, temu se je udala, to je povsem naravno. Zakaj sovraži torej Krivca? Zaradi — ničesar!-- Ko sta torej prišla stari Krivec in Milan k Dolinu, ju je ta veliko prijaznejše sprejel kakor o prvi Bnubitvi. Sprovel ju je v sobo ter potem poklical Marico. Prišla je. Kako sta se gledala z Milanom t Milan je očudoval dražesten obrazek Mftričin, ki zahteve, svoje pravo in resnično mišljenje, ter nam povedo marsikojo, kar ne smejo aH nočejo povedati drugod. Kar zamolčujejo ali celo zanikujejo v parlamentu na Dunaju, to vre elementarno silo na dan, na domaČih tleh, na občnih zborih političnega društva italijanskega za Istro. Na Dunaju Se vztrajajo pod krinko, tem drzneje nam kažejo svoj obraz, ko nimajo pred seboj obrazov — ekscelenc. Grešili bi torej, ako ne bi i letos uvažili, kar so nam povedali gospdda na svojem občnem zboru. Treba torej, da čim preje popravimo, kar smo zamudili. Ta potreba pa je tem nujneja, ker so nam gospdda letos zapeli svojo pesmico v „dur44 in afortissimou. Ves tekst pa je bil prepleten obrekovanji, kojim je bil stalni refren — grožnja! Da čujemo torej, kako so gospdda letos obreko val i in grozili. Zbrali so se na otoku lošinjskem dne 21. m. m. Po vseh obmorskih mestecih nabirali so možke in ženske in zbrani v sicer ne veliko, ali gotovo častno četo peljali so se na posebnem parniku tjš doli, da počaste Mali Lošinj v zahvalo, da — tako trdć — visoko drži zastavo italijanstva na kvarnerskih otokih. Bilo je seveda svečanih pozdravov, gostij in Bijajnih plesov, kar pa nas vse ne peče in ne zanima, pač pa nas zanima, kar so gospdda govorili na občnem zboru samem. Sosebno pa nas zanimata pozdravni govor predsednika političnemu društvu italijanskemu, g. V e n i e r j a, in pa čitani govor deželnega in državnega poslanca B a r t o 1 i a. Oba sta silno udrihala po Slovanih istrskih, zlasti po naših prvakih. Le-ti da so se priklatili od zunaj, in posrečilo da se jim je, da so zaslepili in prevarili ubogo ljudstvo. Mala, ali odločna četica teh tujincev — tako ! sta gromela gg. Venier in Bartoli — zastrupila je i vse javno življenje, preobrnivši ves dosedanji red v pokrajini. To četico odločnih sleparjev da podpirajo duhovstvo, učiteljstvo in vladni uradniki. Ona da oznanjuje vojno proti bogatašem, obeta nenkemu in nezavednemu ljudstvu zlate hribe in doline, odpisanje davkov in odiranje italijanskih posestnikov. V borbi se poslužuje nasilja, brutalnosti in napadov. je postal še milejši, vsled prebite duševne boli. M&rica pa se je divila Milanovi mični postavi. Ko ga je videla zadnjič, je bil še nerazvit mladenič. A sedaj vidi odraslega moža, že izkušenega ; njegovo bledo lice znači, da je prebil marsikatero bolest. ■ Čudili se bodete", začel je Krivec, „dapri-hajeva k vam. Kajti vi sovražite mene, in da vam povem resnico, tudi jaz sem se le teškim srcem napotil k vam.. .Jaz, da vas sovražim! ? Nikakor! Res je, da je bilo nekako sovraštvo med nama, toda sedaj ; ni več. Vsaj jaz želim, da pozabiva na to, kar je j bilo. Ali hočete ?* Krivec se je začudil, tudi Milan je skoro nezaupno pogledal Dolina, kateri je nadaljeval: „Znan mi je tudi vzrok vašemu prihodu. Tiho, Krivec, ne spregovorite, vem, vem. In ne branim jima te zveze. Milan, M&rica, bodita srečen zakonski par, a ti, Krivec, daj mi roko, bodiva j zopet prijatelja 1* Stopil je h Krivcu in ga prijel za roko. .Ali hočeš? Reci, govori! Prijatelj!" Dokler je ni bilo v Istri — tako nadaljujeta gg. Venier in Bartoli — vladal je tu mir in red. Italijani so brez skrbi prisezali na izključljivost italijanstva pokrajine, dočim sta sedaj povsodi zavladala nemir in nered, a ti nemirneži hote vzbigati dvom o Čistosti italijanstva Istre. Italijani Istre niso niti sanjali, da bi v Istri mogel zavladati socijalizem, kakoršnega oznanjuje danes — in to pripovedujeta gg. Venier in Bartoli popolnoma resnim obrazom — duhovstvo in ki deluje pogubonosno na nezavedno množico. Ko je ta smradni slovanski hudournik jel prehudo navali vati na italijanstvo in ko so se uverili Italijani Istre, da c. k. vlada podpira in povspešuje največe slovanske težnje v Istri, probudila se je zaspala italijanska zavest, čemur so nam dokazom glasovite demonstracije v Piranu in drugod proti dvojezičnim tablam. Isto nam dokazuje tudi odločno postopanje italijanske deželnozborske večine za poslednjih zasedanj proti slovanski manjšini in proti c. kr. vladi. Vsled tega mislilo se je, da se vlada o poslednjih splošnih volitvah v deželni zbor upre Italijanom in da bode podpirala Slovane, in da Italijani kakor premaganci izidejo iz volilne borbe; ali iz vsega tega ni bilo nič. Odločnost italijanske stranke, pojavivša se proti dvojezičnim napisom in proti porotnim listinam, kakor tudi hvalevredna brezobzirnost deželnozborske večine mora trajati i nadalje. Priprave za bodoče volilne borbe morajo sestati v tem, da se bode iz mest uplivalo na kmečke občine. Med kmečko ljudstvo treba zahajati, poučevati je in kazati na sleparje in nemirneže. O poslednjih državnozborskih volitvah posrečilo se je tem priSlecem, da so dvojico svojih izvolili v državni zbor in to s sporno čj o škofov v Trstu in na Krku in vsled javnega nasilja, izzivanja, oškodovanja tujega imetja in s pomočjo — c. k. uradnikov. (In gospodov Venierja in Bartolia ni oblila rudečica srama, ko sta trdila vse to ?! Radovedni stavec.) O predstojećih volitvah se ne bode smelo Solze so ga polile. Tudi Krivec se ni mogel vzdržati solz, skočil je po konci in objel starega Dolina. .Ali hočem ? J Čemu vprašuješ! ? Gotovo hočem !*' Med tem sta se tudi Milan in Mdrica jela tiho pogovarjati. „Marica !" „Milan I« .Zopet se vidiva !• .Hvala Bogu, da se je vse tako izišlo !" „Ah, kako sem srečen ! Sedaj se nama vendar le izpolni najprisrčnejša želja". .Milau, uiti misliti si ne morem, da je to resnica 1 Bojim se, da so zopet vse to goljufive, prazne sanje !• „Ne, ne, ljubljena Mdrica, vse je res !• Lahno jej je stisnil skrivaj roko ter jej zrl ves srečen v mile oči. In čez mesec dnij so stopali pari v cerkev. Tudi stari Dolin in Krivec sta Sla veselega obraza, kajti pozabljeni so bili vsi prepiri, vsa sovraštva. goditi već kaj takega. Za vsako ceno morajo Italijani odvzeti Slovanom volilni okraj kmečkih občin zapadne Istre. Istotako morajo Italijani pridobiti tudi peti mandat, ustvarjen po premembi volilnega reda. Jednako število slovanskih in italijanskih poslancev ne sme već na Dunaj, kajti tam se glasovi štejejo, in po številu poslancev dele odločujoči krogi tudi narodnosti naše pokrajine. Istra mora poslati na Dunaj — tako zahtevata gg. Venier in Bartoli — vsaj štiri italijanske poslance. In če bodo Italijani odločni, delavni in požrtvovalni, pošljejo celo vso petorico svojih. * * • Taka je, na kratko, vsebina poročila omenjene dvojice italijanskih prvakov. Odgovora na ta nesramna obrekovanja in na drzne grožnje seveda ne ostanemo dolžni. Najbrže ga dobe gosp6da že na jutršnjem občnem zboru politiškega društva „Edinost". Ker se je nadejati, da pride na jutršnji občni zbor tudi več poslancev iz Istre, kazalo bi, da že jutri določimo, kako bode postopati, da se ne uresničijo drzna poželjenja nikdar site, nikdar pravične stranke italijanske, drzno pretvarjajoče faktične odnočaje in bijoče — resnici v obraz! Pokažimo gospodi, da se naSa pravica ne umakne tako hitro pred njih nasiljem! DOPISI. Z dežele, 1. julija. — (Izv. dop.) — Nam Slovencem je dobro znano, kake pojme imajo o nas Slovanih Nemci, Italijani itd., zajemajoči svojo modrost ponajveč iz židovskih glasil. Meni se zdi to čisto naravno, ker še cel6 naša glasila se tako daleč spozabljajo, da čenčajo npr. o Rusih razne neverjetnosti, ko bi morala vendar vedeti, kako grozno lažejo Slovanom nasprotna glasila. To se pravi pljuvati v svojo lastno skledo. Tudi mi poznamo dolžnosti do svoje lastne države. A te dolžnosti nimalo ne zahtevajo od nas, da bi trgali kulturne vezij, ki nas spajajo se sokrvnimi plemeni. Pri vsem tem je dobiti vendar takih prismod, ki si štejejo v sveto dolžnost, da zajemajo iz židovskih glasil notice in cele članke, sramoteče Slovane sploh in Ruse še posebe. In tak „smir" se poklada našemu razumništvu m priprostemu ljudstvu. Nerazsodni čitatelj — priprosti, kakor tudi izobraženi — verjame tudi takim prismodarijam in le malokateri misli tako daleč, da se ve ravnati pri čitanji: kaj mu je verjeti in kaj ne. l'e smo mi sami taki, ne smemo zahtevati od tujcev, da bi le-ti imeli boljše pojme o Slovanih. Sam sem se prepričal že večkrat, kake pojme imajo o nas drugi narodi in danes zjutraj imel sem zopet lepo priliko. Peljem se v poštnem vozu z nekim gospodom iz Brna; to sem izvedel po kratkem razgovoru. Srce mi začelo hitreje utripati, mislečemu, da imam pred sabo pristnega Čeha, s kojim bi se dala reči marsikatera; hitro sem pov-daril, da sem se tudi jaz že priučil češčini. Ali — naletel sem baš na nasprotno. Hitro ne je napal, da kaj mi koristi česčina. Vprašal sem ga, kaj pa da imam od nemščine, koji sem se moral priučiti hotć ali nehotš. Odgovoril mi je: radi literature. — Jaz: učim se tudi nemščine in drugih slovanskih jezikov. — On: iz kakih namenov? — Jaz: radi tega, ker sem Slovan! — On: Rusi nimajo nikake literature. — Jaz: Gospod, z Vami ui govoriti. Vidim, da nimate pojma o ruski literaturi. Poznate-li Tolstega, Turgenjeva in druge, kojih dela se prevajajo v vse druge evropske jezike ?! Cel6 Francozi se zanimajo za rusko literaturo in čitajo celo že izvirnike ; znamenje, da se pridno bavijo z ruščino. Vse to je Vam neznano". Tu mi je povedal nekega ruskega pesnika, kojega dela se prevedena na nemški jezik in dodal je, da je bil norec in da so Rusi .barbari«. Stara pesem, a vedno nova. Kateri Slovan bi se drznil izreči kaj tacega Nemcu na nemških tleh ? In če bi se bil - kaj bi se zgodilo žnjim ? 1 Gotovo bi šli kar z .bokserji- nadenj in še povrh bi ga zaprli na prvi postaji. Mi smo res hladnokrvni 1 Mir*) sem ga opozoril na dejstva, res žalostna dejstva, pričajoča o ne baš laskavih odno-šajih doli v Afriki, kjer nemški pijonirji zelo čudnim načinom širijo nemško kulturo. Ubogi črnci tam doli v Afriki, oni uživajo sad nemške kulture; doma pa tudi ni vse v redu. S tem sem gospoda prijel v živo. Začel je nekaj čenčati, da imam slabe pojme o Rusih, on da več ve, ker je živel na meji ruski ; da se Ma-lorusi kar tresejo po vsem životu, ko slišijo le praviti o Rusih in da se južni Slovani le v temi zavzemajo za R ise. Nadalje mi je govoril o neki propagandi med Jugoslovani — pri čemer pa nisem mogel zadrževati smeha. Ni čudno! Ako se ne cenimo sami, ne moremo zahtevati, da bi nas cenili drugi; in pe-vajmo le še nadalje „hosana" vsem tistim poslancem, ki se zavzemajo za .trozvezo"! Z Goriškega. (Izv. dopis.) Dovolite i meni besedo o tistem glascvitem učiteljskem vprašanju na Goriškem. Dajmo, govorimo, da se zbistrijo pojmi 1 Organizujmo se! Zares blag, vzvišen in tudi potreben poziv. In vendar: ikoro neverjetno je, na kolik odpor je naletel med učitelji samimi, v kojih korist je bila faktično namenjena ona okrožnica. Da se je učiteljstvo sploh postavilo po robu tej imenitni okrožnici, krivo je seveda slabo razvito in še slabše pogojeno zrno. Učitelje okraja goriškega je že spametovala znana skušnja, kam se pride enakimi nezaupnicami in neopravičeno, — da ne rečem: neumno — zbadajočimi okrožnicami. V cenjeni „Edinosti« (št. 76} se nekdo v navadnem svojem slogu zaganja v „Sočo" in nje urednika, kakor da bi bil le-ta v resnici najza-griženeji nasprotnik učiteljstva; dasi smo gotovi, da je imenovanemu uredniku blagor učiteljstva pred očmi. No, nikdo pa mu ne more zameriti, ako noče z glavo skozi zid, kakor je to navada pri nekojih naših tovariših. O tem se je uveril tudi gosp. poročevalec o oni glasoviti okrožnici ca okrajni konferenci v Štandrežu, kjer se mu je učiteljstvo uprlo toli odločno, da mu ni hotelo povrniti niti tiskovnjh stroškov. Menili smo, da lahkomiselni kovači tako vendar pridejo do spoznanja, da so slabo skovali. Izlasti je sklenilo učiteljstvo, da se upre najodločneje, ako bi se ta stvar spravila v javnost. Tako se je tudi zgodilo. Ko je okrožnica zagledala beli dan v „Edinosti", poslali smo učitelji svoje odločno .pranje' v .Sočo", ker smo hoteli oprati madeže sami, brez pomoči svojih bližnjih tovarišev na severu in na jugu. Da se pa napada urednik .Soče" in se mu šteje v greh, da je priobčil, kar mu je prišlo iz učiteljskih krogov — to je grdo. Bog ! Več učiteljev na vipavski strani. Politlške vesti. V TRSTU, dne 3. jultfa 1896. O shodu nemških zaupnih mož v Pragi vnela se je jako živahna diskuzija po časopisju. Izlasti ono časopisje, ki je ostalo zvesto nemško-liberalnim generalom — brez armade, plava v samem veselju, da je nemško-liberalna stranka vendar enkrat našla pravo besedo. Našla? To ni res! Pogrela je le stare fraze. V Pragi so zatrdili, da hočejo biti nemški in „napredni". To pa so bili tudi do sedaj. Ako se niso mogli vzdržati na podlagi takega programa do sedaj, ko so imeli odločilen upliv na ves upravni aparat, kako bode še-le za naprej, ako res store tako, kakor so zažugali zajedno, ako si nadenejo namreč plašč .ljudske" in se odpovejo bobnečemu naslovu .državne stranke" P! Kaj potem, ako se sami odpovejo možnosti, da bi pritiskali na oni činitelj, ki jim je bil dosedaj glavna zaslomba — na vsemožno birokracijo ?! Ako niso mogli izhajati popred se svojimi frazami, kako naj bi potem, ko.jim odpade pomoč z ministerskih stolov in ko trkajo vse drugačna vprašanja na vrata našega javnega življenja ?! .Naprednost" je dandanes predmet, po kojem je jako malo povpraševanja. Mar pa je res, da namerujejo generali brez armade obrniti ljudstvu lice, ministerskim stolom pa hrbet ? Pojte no! To so le tako rekli tam v Pragi. Do jeseni — ko se snide zopet naš parlament — imamo še par mesecev in dotlej naj le plava nemški Mihel v iluzijah. Potem pa se že zopet najde koja pretveza, zakaj so ob tem ali onem vprašanju storili tako in ne drugače. Nekdaj so se pač tresli ministri, ko so nemškoliberalni bogovi žugali z opozicijo, dan- danes — se ne tresejo več. Taka žuganja imajo dandanes le ta jedini efekt, da se jim svet — smeje. Gorje pa stranki, ki je postala smešna Stranka, ki je padla v resnem volilnem boju, ki je padla za načela in pošteno stvar, ki je podlegla, ker jo javnost ne razume še, taki stranki ne treba obupavati, ker sme računati, da pride tudi nje dan dane* ali jutri. Toda stranka, ki je postala smešna, je definitivno izgubljena. Nemškoliberalni stranka ni padla radi tega, ker je svet še ne razume, anorak zato, ker jo je spoznal do dobrega. A ravno zato, ker jo je spoznal, ker ve, da ona — skrbeča vedno le za*se — igra le komedijo, kadar žuga z opozicijo; ravno zato, jej ne verjame, da bi se mogla odpovedati ugodnostim in poseči po trdem kruhu opozicije. Ves efekt praškega shoda bode torej le: nekoliko navdušenih, lepo douečih člankov po listih „Neue Freie Presse" e tutti quanti in pa na jeaen kup strtih nad med onim malim številom optimistov, ki Se vedno verujejo, da bi se nemška levica utegnila „poboljšati". In da si vladni krogi ne tolmačijo tragično vsega tega kričanja, priča nam izjava v oficijoznem „Fremdenblattu", ki se šali fino ironijo : .Kakor vse kaže, bode se novi stranki, v novi hiši, godilo isto tako, kakor se je godilo „združeni levici". Kraj vsega povdarjanja narodnega mišljenja bodo morali vendar vzeti nase nalogo državne stranke; ako n e, s e p a t a n al oga navali na druga ploča. Ali bi bilo s tem pomagano nemškim interesom?" Prav ima .Fremdenblattov" oficijozus. Tudi mi verujemo, da se vlada ni ustrašila neraškolibe-ralnega žuganja z opozicijo, pač pa je gotovo kakor amen v očenašu, da so nemško-liberalni generali kar okatueneli, ko so čuli, da bi se njih ,skrb za državo" lahko zvalila na druga pleča — in to gotovo brez škode za državo. Take migljeje razumejo nemški liberalci in zato smo uverjeni, da ostauejo — vzlic vsem lepim pradkim besedam — v bližini ministerskih foteljev. Odgovor na spomenico velike deputacije Malorusov, ki je bila minolega leta prišla na Dunaj k cesarju, je baje le izdelan po mini-sterstvu za notranje stvari in se skoro uroči vodja deputacije, p. Ozarkieviczu. V odgovoru je rečeno, da se je nvela preiskava radi prijavljenih zlorab o volitvah, ki pa je dokazala, da je neopravičena pritožba, da bi bile upravne oblasti v Galiciji namenoma, sistematično ali morda cel6 vsled dobljenega višega ukaza, omejevale volilno svobodo prebivalstva maloruskega. Pritožbe so se pokazale večinoma neopravičene, dejanski ali pa pravno. V kolikor pa je kaj zagrešil koji pojedini organ, poskrbelo se je, da se v bodoče ne zgodi več kaj tacega in da odpade sleherni povod za tožbe proti vladnim oblastim. Tako se glasi baje odgovor. Volitve v Galiciji so že na glasu in na to stran se zastonj trudi odlok rainisterstva. Kar pa se dostaje izvedela preiskave, je odločilno to vprašanje: kdo je i z-velto preiskavo?! Saj vemo, kako se vodijo take preiskave, ki ostajajo navadno b r e z -v s p e š n e, ali pa imajo slab zvršetek za onega, ki se je pritožil. Tudi o galiških volitvah bode svet mislil svojo slej ko prej. Italijanska zbornica poslancev. V včerajšnji seji je zopet rogovilil neizogibni I m b r i-a n i. Izjavil je, da se vsled včerajšnjega glasovanja loči od skrajne levice (opozicije) in da hoče sam zagovarjati svoje nazore, svoja načela. Žalil je tudi predsednika Villo, ki ga je pozval na red. Imbriani je povedal nadalje, da ostavi zbornico, ako se v isti izusti beseda „trozvezau. In res je šel med splošnim hrupom in smehom ta zagriženi sovražnik Avstrije iz dvorane. Nekoliko pozneje pa se je vrnil in prosil predsednika oprošČenja, češ, da ni imel namena žaliti njegove časti. Zbornica je završila podrobno razpravo o proračunu za ministerstvo vnanjih stvarii, odobrivša ta proračun. S tein so zaključene razprave o proračunih. Položenje na Kreti. „Agence Havas" poroča iz Aten: Turški vojaki na Kreti pričeli so ofenzivno postopati proti upornikom. Skušali so obkoliti ustaše, toda isti so v krvavi bitki vrgli Turke. Na obeli straneh je padlo znatno število m6ž. — Poziv. Jutri nam bo