rVdlnkiu pMSosjsj v gotovini. Leto LXXII., št. 29I a L}nbl]ana, sobota 23* decembra 1939 Gena Din t— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva nllea Štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st, 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 351. Sovjeti se umikalo v vsei naglici Junaški odpor Fincev in silen mraz sta ustavila prodiranje soyj< severni fronti ~ Velike sovjetske izgube na ljudeh in materialu vjetov tudi pri Sati — Finska protiofenzlva na Karelijski ožini Poraz so' Helsinki, 23. dec. s. (Reuter) Nevtralni opazovalci zatrjujejo, da se sovjetske čete na severni fronti umikajo v vsej naglici. Ni izključeno, da se nameravajo sploh podati v zimska taborišča in prenehati s večjimi vojaškimi operacijami. Tudi na centralnem bojišču pri Sali so doživele sovjetske čete poraz. Nevtralni opazovalci pravijo, da je padlo v boj h predvčerajšnjim najmanj 2000 sovjetskih vojakov. Na Karelski zemeljski ož;ni so Finci pod-vzeli v širini 20 km protiofenzivo. Sovjetske čete tu že 16 dni zaman napadajo utrdbe Mannerheimove linije. Finsko letalstvo je bombardiralo mesto Terijoki. kjer je sedež od sovjetov podpirane »finske narodne vladec. Helsinki, 23. dec. s. (Reuter). Sovjetske čete na severni fronti se umikajo v paničnem begu in sicer ne proti Pečei g\ od koder so prodrle, temveč proti vzhodni meji na polotoku K">Ia. Za seboj puščajo velike množine vojnega materiala. Finski štabni polkovnik je označil inozemskim novinarjem vojaški položaj Fin-fk« kot ugoden. Sovjeti nimajo izgledov, da bi prodrli s hitrim napadom motoriziranih oddelkov v sedanjem letnem času. Severno od Ladcškpga jezera zaradi mraza in snega tankov pozimi sploh ne bo mogoče porabljati. Po finskih podatk;h so Finci samo v zadnjih treh dneh sestrelili 35 sovjetskih letal. Skupno so doslej Finci od začetka vojne dalje uničili že 350 sovjetskih tankov. Kodanj, 23. dec. z, »United Press« poroča, da se sovjetske čete na severovzhodni finski fronti že 48 ur neprestano umikajo. Južno od Salmijaervija ni sedaj več nobenega sovjetskega vojaka. Nevtralni opazovalci potrjujejo, da so sov ji t. ke čete zaradi silnih izgub in hudih p razo v skrajno demoralizirane. Izgube na ljudeh in materialu, ki so jih sovjetske čete utrpele zadnje dva dni, so ogromne. Oslo. 23 dec. s. (Havas.) Umik sovjetskih čet na severni fronti je povzročilo dejstvo, da so se nekateri oddelki sovjetskih čet oddaljili predaleč od glavnega kontingenta sovjetskih čet. ki so dospele medtem šele do SaJmijarvija Ko so Finci dobili oja-čenja, se posamezni oddelki sovjetskih čet ki so prodrli na jug preko Pitkajarvija. niso mogli več braniti. Po Se nepotrjenih vesteh so finske čete zasedle zopet mesto Pitka jnrvi. 50 km južno od Salmijarvija. Zdi se, da se bodo morale sovjetske čete umakniti vse do mesta Pečenge, kjer bodo najbrž prezimile. London. 23. dec. s. «Da!ly FJxpres*s# poroča, da nameravajo sovjeti najbrže preko zime prekiniti vojaške operaciie na Finskem ter nadaljevati z njimi Sele spomladi. Medtem se nnmerp.vnio utrditi na svojih dosedanjih postojankah. r:"&l&§ za Fince ugoden Finci odbili vse sovjetske napade — Bombardiranje neutrjenih mest Helsinki, 23. dec. i. Na Karelijsk: ožini med Kankijaervijem in Muiajaervijem so sovjetske čete včeraj izvršile več napadov po močnem obstreljevanju topništva. Finci so odbili vse napade in uničili sedem sovjetsk h tankev. Na vzhodni fronti kakor tudi v srednji Finski so se vsi boji končali uspešno za Fince. Ogorčeni boji se vrše pri Sali. V odseku Pečenge je hud boj za Kano. Tudi na morju so bile sovjetske edinice precej aktivne in so stopile v akc.jo pri Koivistu in južno od njega. Izredno delavnost je včeraj razvilo sovjetsko letalstvo in sodijo, da je pri številnih napadih na razna finska mesta kakor tudi na manjše podeželske kraje vsega skupaj sodelovalo 350 letal. Sovjeti so bombardirali več neutrjenih mest, tako Helsinki, Viborg, Abo in še druge večie in manjše kraje. Pri vseh teh bombardira- nji je bilo videt!, da imajo letalci cotove objekte za cilj, zlasti kolodvore in bo.mce. V Helsinkih je veljal tudi letalski napad v glavnem centralnemu kolodvoru, v Abu bolnici, kakor tudi raznim vojaškim bolnicam za fronto. Finska leta >a so uničila več sovjetskih municijskih skladišč in napad.a Tenoki. kjer je sedež komunistične finske vlade, kakor tudi več otokov, ki yo jih zasedle sovjetske čete. Pri včerajšnjih born so Finci sestrelili najprej sedem, pozneje pa še pet sovjetskih letal. Na severu so doživele sovjetske čete strahovit poraz. Njihov beg se sprem.nja v pravo katastrofo Pod pritokom finskih čet, ki so bile v zadnjih dneh ojačene re v velikem neredu um kajo proti Pitka- jaerviju in Salnrjaerviju Finski letalr-i so včeraj metali letake sovjet kim čc(«on in jih pozivali, da polože orožje. Božična poslanica maršala Mannerh »ima Helsinki, 23. dec. s. (Kavas). Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerhefm je poslal finskim vojakom bož-čno poslanico. .V poslanici pravi, da pošlia svoje pozdrave vsem hrabrim vo-jr-k m Kjerkoli se ti nahajajo, gredo nj'hove misli k njihovim domovom in so-odn krm. Do konca bo treba vztrajati v borbi, ki io je usoda Finski vsilila. Ce ne sremo do konca, ne bo nihče od nas več imel doma. domovine in svobode. Stockholm, 23 dec. s. (R:uter) Vče-aj je odšel iz Stockholma zopet transport 500 švedskih prostovoljcev, ki bodo vstopili v finsko vojsko. Helsinki, 23. dec. i. Prva ambulanta švedskega Rdečega križa je prispe a včeraj v Abo. Stoofrhr^rn, 23. dec. AA (TTavas^ Finsko je bilo poslanih 35 ton b^žič.iih daril. Večinoma so v zavitkih obleka in toplo perilo. Poziv kulturnim delaveem Stockholm, 23. dec. AA (Havas) Znanstveniki, književniki in umetniki vseh treh skandinavskih držav so objavli apel tovarišem vsega sveta, naj podprejo Finsko. apel Društva narodov Ženeva, 23. dec. j. (Havas) Tain:.tvo Društva narodov je dobilo na svoj apel za pomoč Finski, ki ga je poslalo na ,rse države članice, prvi odgovor iz Araentine Argentinska vlada pravi, da je pripravljena po vseh svojih močeh upoštevati sleherni predlog in sleherno pobudo tajtištva Društva narodov, da se Finski čimprej nakloni vsa potrebna podpora. Sovjetski komunike Moskva. 23 dec. s. (Reuterl Sovietsko vojno ministrstvo je izdalo ponoči poseben komunike, ki daje pregled dosedanjih vojaških aperaci) na Finskem. Komun ke navaja, da so imele sovjetske čete v dosedanjih bojih skupno 1800 mrt v h in 1000 ranjenih Finci pa 2200 mrtvih in 10 000 ranjenih Po nevtralnih poroči Lh so te cenitve za sovjete mnogo prenzke. razen tega pa ne upoštevajo izgub iia ujetnik h in dezerterjih. Sovjetski komunike pravi dalje da so sovjetske čete povsod prodrle na finsko ozemlje v širini 80 do 150 km. Tudi to navedbo zanikajo nevtralna poročila Komunike nadalje ponavlja trditev da ie bla Mannerheimova linija na Karelijski zemeljski ožini prebita. Moskva, 23 dec AA. (Havas) V Lenfr • gradu in okolici morajo biti oonoči ' se luči ugasnjene Kršitelji te naredbe se kaznujejo z robijo do 10 let. Tako ie bil oKsojen na osem let robije nek. gostilničar v Leningradu, ker ie irainostnem zakonu ne sme dovoliti Pinsk- posojila brez dovoljenja kungresa bo o fm'ki prošnji za po-so ilo sklepa k: pgres č «r. se v začetku ja-nua s sestane Prcdsecfn-k Roosevelt bo ob.estil kongres 'udi o odložitvi plačil fin skcua d o'ga F:nska ~£ct\ uflba-* ;ti v Zedinjen:h državjh predvsem uii mcijo, pt rtke maske in leta- | la Poslej Se ni hi; po*'ar» w 7^;njen:h Jr ! ?av noben t*a>import vei.dar se zdi, da Do ! prve dobave u cgoCe izvršiti v najkraišen< i Času Zet o ugoden vh* fe nepravi! v Zedinie nib državah vicrajsnji iovor francoskeg:i ministrskega predsednika DaJadiera, v ka terem je ta sporočit, da h rune j a ie podpira Finsko z dobavo orožja Verjetno je, da bo govor \pii\al t ud t na razpoloženje v Zedi njenih državah, tako da bo kongres ■' ptej dovolil Finski potiebnt ktedite. F vJč j£ praznik ho Zanosil Božične čestitke generala Gortha in generala Gamelina angleškim vojakom Londun 23. dec. AA. (Reuter) Vrhovni poveljnik angle kih čet v Franciji general Corth je poslal ang-e-kim vojakom božične Čestitke, v katerih med drugim pravi: Na^e generacije gledajo pc novno angleške ekspedicijske odde'ke o božiču v Franciji. Zavezniška vojska pod poveljnikom velikega francoskega vojaka se združeno upira napadalcu. Leto, ki se začenja, bo gotovo prineslo težave in nevarnosti, kakor je to bilo v minulih vojnah. Toda tudi te težkoče bomo prebredli, za kar se bomo imeli zahvaliti složnosti, ki obstoja danes med francosko nacijo in nami. Prepričani smo. da bomo prebredli vse težave, ker vemo, da ste vi, angleški vojaki z nami in to vedno, v dobrem in slabem. Vojaki,, v kateremkoli delu cesarstva se nahajate aH se borite, pošiljam vam najprisrčnejsc čestitke za božične praznike in najboljše želje ia novo leto. \iho\ni pcv«»jn"k francoske vojske general GamePn je poslal anglekim vojakom v itanciji istetako poslanico, v kateri pra-v«. Vseir. vojakom rng'e^egp cesarstva, po- sebno ps onim V\ služijo v Franciji pod poveljstvom lorda Gortha, pošiljam ,v imenu njihovih francf»skih vo;a:kih tovarišev naj-• prisfčnejse če*titke za božične praznike. Božič jt piazmk b. dočnosti. Mi ustvarjamo z napori v *cj vojni bodočnost narodov. Tn bodočnost bo *aka kakršno mi želimo, kaj ti naše junaštvo je nezlomljivo. Božično premirje na zapadu T CuHh, 23. dec. s. »Neue ZUHoher Zel-tunge poroča, da je papeški nuncij ob prt-I liki obiska pri zunanjem min stru Ribbeu-; tropu ponudil Nemčiji da pristane na bc-žčno premirje v vojaških operacijah. Čeprav nemška vlada na to ponudbo se ni I dala oficielnega odgovora, sklepajo iz dejstva, ker je kancelar Hitler odpotoval v Berchtesgaden, da preko božiča niso nameravane posebne vojaške operacije. Res je na drugi stran vrhovni poveljnik voj-ke general Brauchitsch odpotoval na zapadno fronto, kjer namerava pebiti božične praznike med svojimi vojaki. Kove lii\e pomorskih min Zopet štiri ladje potopljene — „Gnelscnau" v nemški luki — Ustavljena „Saturnia44 London 23 dec. s. (Reuter). Danski par-aik Jagenborg, (1900 ton), ki je že 14. decembra odplul iz Danske na fikotsko, pogrešajo ter je najbrže izgubljen. Posadka šteje 18 mož. Oslo, 23. dec. AA. (Reuter). Norveška ladja »Rudolf« (924 ton) je zadela ob mino v Četrtek v Severnem morju. Kapitan ladje bi 7 članov posadke so se resili z rešilnim Čolnom ter prispeli v Kopernik ob zapadni norveški obali. Ostalih sest članov posadke se je vozilo z drugim rezilnim Čolnom, toda ne ve se se. ali so se rešili. Kapitan ladje misli, da jih je resila neka ladja, ki je plula ▼ teh vodah. London, 28. dec br. Včeraj je na vzhodni angleški obali zadel na mino 8000 tonski angleški parnlk »Postala«. Pamik je Ul močno poSkodovan vendar je s pomočjo neke reševalne latijv. se priplul v neko angleško luko. London, 23. dec. aa. (Havas). Tovorna ladja Grifvvell (4454 ton), ki pripada luki Glasgow, je bila poškodovana zaradi eksplozije, ki se pripisuje nini. Ladjo so pripeljali v neko luko ob vzhodni angleški obali. Del posadke je ostal na ladji. Vsi ranjeni člani posadke, ki so bili v rešilnih Čolnih so bili preneseni v bolnico. Berlin, 23. dec. A A. (DNB). Na mero-lajnem mestu izjavljajo, da je popolnoma netočna vest agencije Havas da bi biU nemška ladja Gneisenau. ki je vozila izseljence iz baltiških dežel, potopljena od neke podmornice neznane državne pripadnosti v Baltiškem morju. Ladja Gneisenau je prispela z vsemi svojimi potniki nepoškodovana v določeno nemško luko. Now Vork, 23. dec. e. Kapitan italijanske ladje »Saturnia« je izjavil, da sta njegov parafk ustavili dve podmornici, od katerih je ena z lavlje odpeljala 8 Nemcev, ki so potovali v domovino. Podmornici nista bili razsvetljeni ln bi kmalu trčiii v ladjo velesil na Ealkanu V Bi4 *" "ti zaup&fe v solidarnost me* Beo gradenr in Bukarešto in v im»%>ljubtii vpliv Itsl jo B; tVmp r*p o3 dec e v l ka'§. ffti po-■ "n:h in ti'\ »:matsk:h krofih u^ tavija-jo, da obstoj: pojačano diplomatsko delovanje velesil na jugovzhodu Evrope in na Balkanu. Po tem Ugotovitvah si sred šZa tega delovanja danes v Buk r.šti, Beogradu in Budimpsš'i. V ostalem ug tavljajo v mr.džarrkh odločilnih krogih da se bo ta diplom, aktvnost vojskujočih se držav omejevp^a na gospoda-sko rolje, kajt" države, ki so v vojni, imajo namen, da z razn"m: go-podarsk*mi po^o^bimi d be sirovine, ki jih ie v teh področj:h dovolj. Hkrati se označuje kot i/O'-olnoma ^verjetna vest, ki je izš'a v nekater;h madžarskih listih in H poveri o p ?redova-pno delo obvarovalo najtežjih kom plikacij. Z spet velika železniška nesreča v Nemčiji London, 23. dec. s. (Reuter) Ponoči se je v juznozapadni Nemčiji pr'merila zopet težja železniška nesreča. 30 oseb je bilo ubitih, 40 pa ranjenih. To je v zadnjih 5 tednih že osma večja železniška nesreča v Nemčiji. Skupno je vseh osem nesreč zahtevalo 275 smrtnih žrtev. Nemško uradno poročio pravi, da je včerajšnja nesreča v Genthinu zahteva'?» 132 smrtnih žrtev in nad 200 ranjenih. Postani in ostani ilan Vodnikove družbo! Iz notranje politike bo2iCna Čestitka vojnega MaNISTUA Včerajnja številka slnžbenera »Vojnega lista« prinaša čestitko, ki jo je min ster vojake in moniance aimijsAj general Milan Nedić naslovil na vojsko. Čestitka se glasi: Ofic'rjem, vojnim Činovnikom in po.iofl-cirjem, kaplar^em in redovom » r < .n ke veroizpovedi čestitam praznil. Kristusovega rojstva: Hri&ios se rcd.o, junaci! Cu-»ajte Jugoslavijo! MLADI GOSTJE KRALJA PETRA Gostje Nj. Vel. kralja Petra II. mladi dijaki iz raznih krajev naše drŽave so obiskali včeraj muzej kneza Pavla, tvoru co denarja na Topčidcru in razne beograjske gimnazije. Na čast gostom jim je zveza skavtov priredila slavnostno akadem .io v Varodnem gledališču na Vračarju. Danes ob 16. jim bodo priredili akademijo v Narodnem gledališču beograjki Sokoli. Jutri dopoldne pa jim bo priredil akademijo podmladek Rdečega križa. proti Spekulaciji in draginji Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je podal včeraj no\ marjem daljšo yjavo. Med drugim je rekel: Povišanje cen, ki smo ga zabeležil v zadnjem času, je deloma rezultat sedanjih gospodarskih razmer v svetu, deloma pa posledica trenotnega pomanjkanja blfga v na>Ii državi. V mn.g h prmirh pa je povijanje cen tudi poslediea S|>ekulac j'* ki izkorišča razmere in psihozo potroinkov. Izdali ^mo ukrepe, da se z na k nad n m uvozom in novimi tigovinskimi sporazumi odstrani pomanjkanje surovin. Na drugi strani pa bomo izdali potrebne ukrepe za štednjo z živili, ker nam take u r p' narekuje današnji položaj. Poleg tega bomo v prihodnjih dneh izdali uredbo o konfr«ll nad cenami živil z namenom, da «e olajša položaj potrošnikov in da se norma' z rajo razmere na trgu. Pripra\l.'a se tud pie-osnova državne intervencije na trgu živil ln Živine, Izvršili smo začasno preo*novo Prizada, v kratkem pa bomo udavov li direkcijo za zunanjo trgovino, ki bo pre\7cla ddelek za trgovinske spo azurre in /a\ d ▼a po' peševanje zunanje trgo\ ine se EN BOLGARSKI GLAS Sofijski »Mir« priobčuje članek o nrših ..ctranjepolitičnih razmerah in pravi, da ^rao imeli do sedaj s\obodo za nekaj nevarnega dižavnemu 1 uin&tvu, toda v zadnjem času je prevladalo prepr čai je, da brez svobode ne more biti pravega sporazuma. Članek se kom uje z besedami: Nas veseli, da je prišlo do te spremi mbe pri naših sosedih, ker smo pr» pričani, da b»do tako naši bratski odnosi pa&tali še bolj prisrčni, ko bo v splošni svobodi pri>la do 1.1/a naredna volja* IZJAVE FADIKALSKni PRVAKOV »Politika« objavlja nove izjave radkal-~,h prvakov iz vseh krajev države, ki *o aili na zadnji konferenci izvoljeni v akcijski odbor dr. Laze Markov ića. Vsi po vrsti se odrekajo sodelovanju v tem odb:>ru in izražajo svojo zvestobo vodstvu stvanke s Aco Stanojevičcm na čelu. »Politika« je inJsiSa take izjave iz Sarajeva, Sombora, CVt'nja, Krajine in od drugod. TRINAJSTA PLACA V zagrebu Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev je poslala delodajalcem prošnjo, naj i/p a-cajo trinajsto plačo namešier.cem po 11» ž-uo^ti še pred božičnimi prazniki. Pri podajanjih med zastopniki hrvatskega go po-darstva in Zvezo hrvatskih zasebnib nameščencev je bilo sklenjeno, naj tudi združenje trgovcev pošlje poseben dopis svojim delodajalcem s priporočilom, da izplačajo trinajsto plačo nameščencem s oz'rom na njih te ko mateiialno stanje, lv| se je poslabšalo zaradi podražitve živ* Vnj-kjh potrebščin. POKRSTJANJENJE MUSLIM \NOV V NISU Sarajevska »MusPmansks svl.iest« poroča, da je carigrajski list »Jeni S >b li« objavil članek beograjskega »Vnmcn * o krstitvi 40 muslimanov v N>šu v prisotnosti pravoslavnih sve« en'kov in /as onni-kov državnih oblasti. Carigrajski list pravi, da so niški musPmani sk /i 6€0 It ohranili svojo vero in da so predli na pra-voslavje samo zaradi revi/ine. »Mu Tman-njih. Po sprejetju reaolnc'je se bodo tidelefenci zbora zbra'1 ^a «rrovn ^o*-«1 k*'h Tiučenikov. kjer h^o nbj-vljenl sklepi bo- Sorzna poročila Curlh, ZZ decembra. Beograd 10.—, Pariz 99675, London 1759 New York 445 875, Bruselj 74.35, Milan 22.50, Amsterdam 236.75 Berlin 178.50 Storkb^n 10« 12. Oslo 101.30, Kopenhagen 86 05, Sofija 5.30. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 23. decembra 1939. Bte*. Qf Mariborski grad v letu 1939 Nastajanje mariborskega gradu — Restavracijska dela lepo napredujejo Mar bor, 23. decembre V letu 1938 je bil obncvljen grad v njegovi zunanjosti od strehe ps do vseh fasad, v notranjosti pa prvo nadstropje, ki je bi-'° v Pr»mer» * ostalimi grajsk mi prostori v najbolj-em stanju. Od obnovitve notranjosti prvega nadstropja je izostala 1938 vite ka dvorana. Leto 1939 je bilo posvečeno obnovitvi ostale notranjosti, to je medna 1 tropja nad grajsko kletjo, grajske kleti, prit ičja na severu in dvorišča z dvoriščno okolico. Pod str> kovnem vodstvom mž. J. Baruna in stavbenika M. Končnika so se začela restavracijska dela med božičem in novim letom 1939 v mednadsti-cpju nad grajsko kletjo, kjer je do pom'adi iz prej:nj;h bornih stanovanj nasta'a monumenta na dvorana ki obsega histerično grajsko pivmeo na jurtu in grajsko garderobo na severu. V to, nekdaj dvojno, sedaj enotno dvorano bo v leto nji zimi nameščen arheološki in etnografski oddelek muzeja. Istočasno z restavracijo mednadstropja je bilo restavrirano severno pritličje, katerega srednji del tvori z obema obokanima prostoroma na severu od uvoza pod levom na dvorišče s svojimi gotskimi oboki najstarejše ohranjene defe gradu Iz konca 15. stoletja, in kjer se nahajajo danes delovni in upravni prostori muzeja ter stanovanje za grajskega hbnika. Kakor je v obeh teh dveh primerih zadobila grajska notranjost popolnoma novo vsestransko dostojanstveno zgodovinsko lice, pod' bno je še v večji meri nastala nova slika grajskega dvori:ča. Iz zapuščenega kaosa neoskrbljenih zidov, drvarnic in stranišč je tekom poletnih restavracijskih del nastal na jugu bodoči restavracijski vrt grajske k!eti, na severu pa muzejski lapidarij, danes po restavraciji gotovo eden od najlepših estetskih kosov na-ega Maribora. Ako je restavracija mednadstropja predstav lja!a v tehničnem pogledu problem prve vrste, so nastopili še težji tehnični problemi pri restavraciji dvorišča in grajske kleti, zlasti pa pri izpeljavi stopni:čnih dostopov iz mednadstropja v prvo nadstropje ter pri ureditvi novega vhoda z Grajskega trga v grajsko klet. Posebne težave na teh mestih so izhajale iz dejstev da je grad izgubil z odstranitvijo jugovzhodnega stolpa na koncu 18 stoletja svojo oporo na jugovzhodnem vogalu in z os'abljeno prvotno fasado, pTed katero je bila že v začetku 18. stoletja postavljena sedanja proti Grajskemu trgu. Vsa ta vprašanja so bila smotrno reSe-na, tako da je notranjost grajskega med-naJstropja danes v vzornem ku'turncm stanju, potem ko je bila skozi 150 let zanemarjena. Za mednadstropjem in dvoriščem je bila preurejena grajska klet, ki po restavraciji močno učinkuje zlasti s svojo lek-toniko. Posebno poglavje v leto'nii restav-rac;r gradu pa je bila obnova viteške dvorane in stopnišča. Za gradbeno ureditvijo viteze dvorane kr>f pr^«tora je na« resravrator M. Sterncn obnovil tempera slike, prikazujoče letne čase in bojne kompozicije ter veliko stropno fresko bitke pri Dunaiu I 16^3, kipar I. Sojč pa je očistil stukature Raz tal je izgini' nasip ter se je prikazal zonet elegantni marmornati t*ak iz starih dobr;h grai-kih časov, podobno knkor vstaji jo pred nami p<^n baročne p'fl5t'l-e z g ai^Vcga stopnišča v svoji prvotni ljubkosti, ko so bile no težflvn°m restavratoraketn delu oči cene več n'nsti barvne nnv'ake. Obenem <; tem '^'^m. ka^r^a le vr-i'a p-^^'na n^r-'i'a Mi-'hnra in mn< rborskl ob"fn:ki. ie tck'o tudi ku't"rnzgodovinsko proučavanje mn"-"borskega graiu. Uvn-loma «:t>r» r>m*n??i " je zgradil Domentcc del AgMo, sevc-no tal i jonski arhi* tekt in — po*cg najstarejšega gotskega dela — v dobo barka, ki je dala gradu da-na'n?o rzob1^co z erkadanu ;n h^'n:' i, s q*o'm (1 17!7> ter 7 bn^t;jo. ki je b:1a pu-7; '.ma 1. 1751 na beštiji k^f nwo nadstropje na mestu r>r< "^n;ih strfl?n:h h< <'r:knv. V notranjosti so bili visoki le^ni ka«?ct;rani 5tr^-' v 18 si Wbi »fini'?iv!"ii s Btui a'nra-rn* F-»o 7ft^na sli-ka v vite kj dvorani iz I. 1763 ki ie pa ^to le* rr,*T;".i n.i c'i''V »^»"Trn V so. kot je restavracija to doimala, de-o Lovrenca Laur*ga. no rodu 'ta!;;nnsket?a slikarja k: je ugotovi?en t-:,?i kot dvorni sVkar cesarja Leo] -•' La T. Zi 'r:c delo v zgodovinskem nastajanju dana"njega mariborskega gra-!u na je notranjost stopnišča s stnkatursmi ;n p*a--r*"rm siinh/''^!: an jem č!ove"!ccga živ- ljenja ;n < ^van;n s po?r»nv^mmi pars-'»^a- m; g<*sn» ,lar«tva. znanosti «n umern, nsH, ka-*;<••>■* ie iz k' res 1?. Stoletja Kljub temu. di kulturnoagod o vinska provre vanja mari-borsl* ' :n gradu ~o k^''*T>a, smemo po- staviti h - ■ ' zo, 'T d*«^v. \t\ »O v*> lovlill insrtn ' ra^i «ra ! od srci? 18 do ^Ip••Tc po'ovice 1° stovMn. da-*p rr-i tm zirnanfo r*r*"ko no vzorrIi so*toh r\zh i]'''r 1,1 t^ro'^V'fi a'^*rf'uf, forri arhitekture debele, kjer so brli Brandlsi doma Pc svoji fur>^c?|i y b'TT p/vtrin\Jost mir*, b^- Lega gra lu k n 'c 19. stol. in za*čet'e!k \*>. sto'e-tja rszcfeVienš prib^'fno tSKofe: dana?-nia «ra: ka k'et je b:'n sliramba, 7a 7:v*'a ;n kar je s kidvnjo v zvezi, v:n-b graj^Vi V'ei kot taka na je br^a na mestu, kjer je da- j nes v:n~ka trgovrna Puql & Ross-mann on- t stran T ga Svo-bode, ki je bil vsa i od 7()ih let 18. sto'etja da'ie grajski cvet,;čni vrt. V me^ni Istropju ie bi1a na jugu grajska p:vn:ca. kamor je bil dostop na severu od loretan^ke kapeTe; severno nadstropje pa ie biU grajska garderoba, iz katere so vodile stopn:ce v viteško dvorano ki je bi*a poletna grofovska iediVca. Na jugu od viteške dvorane je bila v prostorih, kjer je sedaj baročna galerija umetnin in kjer so bila pred leti dru'tva n. pr. Nanos n^esna dvorana in od nje na jug ob južni fasadi stanovanjski prostori za goste. Na severu od velike dvorane je b^a zimska jedimica, ki je bila pripravljena za kurjenje, medtem ko je bila vite?ka dvorana brez tega. V prvem nadstropju bastije je bilo stanovanje star:h grofov, medtem ko je m^adi grof z rodbno stanoval v severnem traktu prib'iž-no od današnjega severozahodnega stolpa da1 je na zahod v traktu, katerega danes ni ▼eč in katerega zadnji ostanek tako zvani Streharjev stolp je bil zrdnja *> ' -rva nja mladih gro-Iov BVnvi'So\ Y \ se vernega trakta so bile kuhinje, ki so bile z v'jugastimi stopnicami, omen enimi že v i6. sto'etju. v neposredni zvezi s stanovanjem mladega kakor starega grofa, na podoben način kakor je bfa grajska garderoba v zve-*' s stopnicami s poletno in zimsko jedil-mco. V gradu zapos'ena služ nčad je prebi-va'a v mednadstronju nad. dana*ni;mi lokali Putnika ter je b;'a ▼ svezi a prvim nadstropjem x dvema stopniesme, ki so doved-le na loAo na njenem skrainem južnem in •»evernem koncu. Loža sama je tvorila grai-■deo promenado ter so na njo vodili direktni dohodi iz stanovanja starega grofa, jedilnic in plesne dvorane ter iz stanovanj gostov, medtem ko je bHo sta no van ie mladega profa zvezano z ložo po hrviniku. V dr"/nSnem port'edu ie doživel mari-l-orski g^fld svoj vi*ek v 17 sto»etju. Vo te bil z na ib-rtatej'o na"o pVmi^ko ro-lbmo. z grofi fCiz'i. sredi "če družabnega življenja vsega sTovenieštajerskega n'emstva Kulturno pa je mariborski grad bd pomemben vse do druge po'ovice 19 stoletja: saj je znsno, da je v vite?ki dvorani koncertiral ob us-vzočnosti slovenjemajerskega in hrvatskega plemstva slavni Liszt, da so se v viteSki dvorani v sredi 19. stoletja proslavljali zakllučki gimnazijskih mariborskih študij z dijaškimi slovesnostmi, pri katerih so se pojavili tudi prvi slovenski oficielni govori tn prve slovenske pesmi, in na grajski loži je 1. 18/1 otvori'a M'na Berdajsova v Mariboru prvi otročki vrtec. Danes je mariborski grad last mesta Maribora, ter prevzema kot tak nase nalogo, da z muzejem predstavlja naso narodno ku'turo, s Putnikom novo gospodarsko življenje, z bodočo grajsko kletjo pa tisto družabnost, ki je last nagega ljudstva v Podrav-ju in Pomurju ter da poda s tem sodobni ton družabni kulturi v primeri z nekdanjo v viteški dvorani, ki bo v bodoče reprezentančna dvorana mesta Maribora. Po svoji estetski zunanjosti spaja mariborski grad s severnoitalijansko renesanso lože in južno-tirolskim barokom viteške dvorane in stopnišča ter bastije nafto podravsko zemljo z jugom, podobno kakor spaja v dobi renesanse in baroka gospodarstvo in kultura našo zemljo z Mariboru gospodarsko najbližjo napredno zemljo « severno Italijo. Vzporedno z restavracijo mariborskega giadu v letu 1939 je nadabeval tudi mariborski muzej svoje lani započeto delo. Izpolnil je 18. decembra 1938 otvorjeno me- ščansko zbirko, pripravil sbirko cerkvene I umetnosti, orožja, zlasti pa arheologije ir etnografije. Zaključna dela na razmestit-teh zbirk bodo izvršena tekom zime, tak-ua bo »po m a a i za mogel vsa* do v podru nostih poseliti obnovljeni grad kot au\ mariborski ku.turni dom, v katerem bo gledal rezultate dela novega narounega Maribora, ki je ohranil grad, katerega je zob časa glodal cd konca 18, stoietja dalje pa vse dokler ga ni redilo mestu Maribor. Ko sc namreč morali grofi Brandisi v sedemde setih ictih IV. stoletja deioma radi posiedu agrarne reforme L 1848, deloma pa radi po nesrečenih trgovskih operacij grad prodat; je mariborski grad postal stanovanjska ka sarna najrevnejših, katerih se bo se danj: spominjat marsikateri Sovenec, ki je kot dijak v gradu stanoval. Na mestu grofov skega standarda preteklosti sta stopila be da in kriminal, tuberkuloza in stenice, v umetniško naj.ep:o dvoiano Slovenije, v viteško grajsko dvorano pa se je po kratkem bivanju mariborske filharmonije vselilo sk a. disče pohištva, katero je izboljšal sele kino Grad je propadal v vseh smereh in danes po v bistvu izvršenih restavracijah smemo odkrito povedati, da ako bi ostal grad v stanju, v katerem ga je pridobilo mesto Maribor, Se 20 let, bi bila njegova obnovitev nemogoča, medtem ko bi slike v vite ški dvorani propadle že v desetih letih in bi bila njih restavracija po tein času izključena. Pridobitev mariborskega gradu v javno last in njegovo restavracijo smemo po estetski in kulturni ter zgodovinski vrednosti šteti med največja kulturna de!a ne samo mesta Maribora, ampak Jugoslavije sploh. In če upoštevamo pri tem. da je dalo mesto Maribor z restavracijskimi deli kruh tudi lepemu številu brezposelnih, je bilo to tudi veliko mariborsko socialno delo. Maribor je z rešitvijo gradu kot umetnostnega spomenika dokazal svoje kulturno in socialno stremljenje, ko je s pozitivnim delom prekinil tok preteklosti, ki ga je vodila v razvaline. Po svojem novem namenu pa j-* prevzel grad s Putnikom in muzejem nalogo, da v gospodarskem in znanstvenem ter kulturnem pogledu dviga Maribor in dostojno predstavlja kulturno miselnost, ki ga je pridobila in obnovila ter na mestu stanovske separiranosti preteklosti veže ju-goslovenski Maribor v eni kulturni in narodni enotnosti. F-i-K. Veseloigra v treh dejanjih »Konto X« K premieri v mariborskem r*?elja- ... najen nejffi športni center v Sloveniji. £al je stilno življenje v Man boru v zr. jih letih neko.iko popust lo. kar pa g;ie na i-o^aš dogodkov v svetu. Ra.zcn Le-se morajo nai spo.tni klubi stalno bonu s Čpruu^nJmj težkočami, ki jih n. pr. v drugih mest h v tako veiiki meri ne Obetztijp. Posledica je, da v Mar.boru le-boai nLfUi.o 'meh talko spoitnih priie atev kakor lsni To velja zlasti za kole^aiskl in motOO kUsl x'nl sport, ki je bil še pred >ti na visoki stef-nji. Tako n smo Imeli v letos . cm letu v MasHboru niti ene mo-toc k'jstične priie>li'Lve, dasi J h je bilo la-ti1 še precej. Toia BfJOt'tu pripada v Mncboru in 'ip'oh ob naSi scveini jiiejl še dang^a na-ne naJno vz.^ojiia. v nn5ih 9port-?tlh ktub&i je ocgflJiiTLrana mlstdtna, ki si -yy\ r' r> n vc>l\em sLarejJh športnikov k: epi telo in se uamerlp v go ovo m.t1 .-t. I a ta nr».*a mEoV.^st ni veno v skladu z našćmj rr^'on^inim. in'eresi, smo op? -ili p^i sport n h klubih, ki imtjo pOv-sem druge težnje n na'oge kakor go-. 'i src-11. To lahko opažamo zlasti v kolosaaaitctn n motoc^rrlsričiienj sjK>!"ln?m življenju ob sevomi mejt. Zn?no je, da pripada koTe-Barstvu in motpc^tianii v gotovih č*sh \tizna naloga, kar so nam dokazni dogodki na Poljskem. Nujna potreba na-clofp a.1'nacije motocikVstJ ^rri^a ^x)rta ob naši severni meji je doveeHa do tega, da so se vsi zavedni mariborski motoc ki isti zdru^Ji v mo:no falango ln sicer pod okriljem m&iibcrsfce sekcije Avtomobl^kega kluba kraljevine Jugoslavije, ki je pred meseci ustanovila posebno motoseketjo. Vodatvo omenjene sekcije je prevzel znani ln uepeini dirkač ln športni organizator podporočnik Aleksander Glebov, ki se mu je v kratkem času posrečilo, da je zbraJ lepo število zavednih motocikl Istov, tako da je motosekcija Avtomobilskega kluba v Mariboru era najmočnejših soortn h organizacij v našem mestu. Z ustanovitvijo motosekcije pa se je spet pomnožilo število nacionalnih dru£tev v našem mestu. Motosekclja Avtomob?lskega kluba ima svoj sedet v hotelu »Mfcu1 ber SJ'rt dtvor«, kjer al je uredila, lepe prijazne prostore, kjer je članom na ranooJago razno čtrvo, predvsem športno. Motosekclja bo tudi ra-a prvih organizacij ▼ naši državi, Id bo redila razne tečaje sa spoznanje eks-^/«^5 vn/h motorjev, cestno policijatdh predpisov itd. Tečajev pc bodo laMfcO ude-iežiJi vsi člani. Sd boJo piejeli posebno diplomo Alotos^dKcja A.\ tom ob Iskegn Kluba pa nudi svojim članom tudi razne druge ugodnost. Trko na pr mer dobi vsaik član triptik za potovanje v iSemCi.io ali Italijo ln to brezplačno V sedanrh težkh ca« h pa bo motosekcija skrbela tudi za to, da bolo nj.;hovi člani preskrbljeni s benenom. Zimski tečaji motocpokclfe se bodo pričeli meseca januarja ln bodo predavali znani rtroko.njaki. Vse nfo»mnc"je g'e^e sprejema v motesokcijo Avtomobilskega kluba v Maritoru daje klubov pod-r»ače-nlk odvelnlk dr. Vlr^o Knkovee^ Maribor, A!ek*rnarova cesta tel. 27.16 ali pa dctTiirnj o'lcimvk. fcđ ura^aje vprk ponedeljek in č^titek od 18. <^o 20 ure v kfttfešlt h prost orh hotela Marbor^ki dvor Upati je. da to delovanje motoseket- je Avtomobilskega kluba v proevit ob-nejnensu n^otoc- k':sf,cncTnu k'ulm. r>a tu- rld nirO^TI rfl~,ypvr] ^r^rru ^oV'^Tl *T1. k! STTO zla.^t v športnih visUh doslej precej r^ieSali. Iz G;r:2j2 Havane — Humano delo obmejnega Sofcaia. Kljub Užkim oviram, s katerimi se ima boriti obmejno Sokolsko društvo Gornja Radgona ravno v tem letu, ko gradi svoj dom. ni šlo v svojem programu preko tega, da se ne bi spomnilo svoje sokolske mladine ter ji priredilo primerne božičniee, kakršne ravno letos marsikateri otrok doma zaradi pomanjkanja ne bo mogel imeti. V veliki posebni sobi gostilne Jursa na Spodnjem gri-su so v četrtek, popoldne Članice prednja-škega zbora pripravile lepo okinčano božično drevo, pod drevescem pa gomilo paketov toplih zimskih oblačil in drugih potrebščin, s katerimi je bilo obdarovano 65 sokolske dece ln naraščaja. Razdelitev darov se je ravnala po pridnosti obiska telovadbe med letom. Razen tega pa je bila vsa deca pogoščena se s čajem In drugimi božičnimi dobrotami. Društveni starosta br. Mavric je pri tej priliki spregovoril sokolski mladini o pomenu letošnje bozičnlce, zlasti ob teh časih, ko divja izven meja nase lepe domovine Jugoslavije vojna vihra, kjer bode moralo mnogo otrok preživljati praznike ločeno od staršev t veliki bedi in pomanjkanju. Ob koncu svojega govora je pozval sokolsko mladež, da hodi tudi v bodoče redno k telovadbi ter goji vročo ljubezen do svoje domovine in jo čuva po oporoki blagopokojnega Viteškega kraja in velikega Sokola Aleksandra. Nje^o-jmu govoru so sledile mladinske dekla-.aclje ln petje. Pohvalno je treba omeniti to teto podporno akcijo zlasti nekaterih kajSiijih trgovcev, ki so podprli društvo svojimi prispevki v taki meri, da razen -ispevkov požrtvovalnega Članstva oru-ena blagajna ni mnogo trpela. Vsem a vsakomur, ki je pripomogel do te lepe ireditve, slasti vsem darovalcem, izreka kolsko društvo zahvalo! — Napad. V četrtek proti večeru se je racal i zCogetincev domov krojaški pomoč ik Ernest Jančar is Gornje Rad it one. S oboj je nosil naložen nahrbtnik pijace za rasnike. Ko je prispel Iz Oogetincev po rabi navkreber proti Ivanjcem, koder vodi anovlnska cesta po samotnem gozdu, so nenadoma pojavili pred njim 3 neznani lladeniči v starosti nekaj nad 20 let ter .prva zahtevali, da jim odstopi nekaj pijane. Ker pa Jančar tej predrzni zahtevi ne-nancev ni hotel takoj ustreči, je pričel den izmed njih vleči Iz žepa majhno sekirico, česar se je Jančar seveda prestrašil. V zadnjem hipu je segel po majhni pi-toll za strašilo psov, katero je nosil v svo-o obrambo pri sebi, ter z Isto večkrat ustrelil. Tega so se napadalci zbali in zbežali v emen gozd, Jančar pa se je podvizal v Ivanjce do avtobusa ter z Istim nadaljeval potovanje do Gornje Radgone, da se tako izogne ie eventualnemu neprijetnemu are- SOBOTA IV JAM AR.) \ l)«) V flOCASTmv 101. INI MXV|i KUUlCt MAHU čanju po samotni cesti od Ivanjcev do Gornje Radgone. — Sprememba poaearl. Od grofice Filnf-kirchen, grasčakinje v Gornji Radgoni je kupil stavbno parcelo med gradičem ln trgovsko hišo Prane Korošec star., g. Avgust Vezjak, šofer mariborskega avtobusa, Isti si nameiava na tem mestu zgraditi veliko stanovanjsko hišo ln avtogaražo. Mpr^fK^r^e *n *k*!?ške novice — Zdravje več velja ko kup /jata! Proti tuberkulozna li«ga v Mariboru kot prva pobornica kieje za pobijanje je tik e v dravski banovini želi vsem hišnim poeestn kom stanovanjekim najemnikom, hišnim upra-vteljem in otikrtn_kom prav vesele božične prazrrke! Pri tej priliki zagotavlja javnosti, da je akcija za zgradbo azda na splošna željo Maribor čanov prišla z mrtve točke. Realizacija ideje bo v doglednom času izvršena. Tega šrirokopotezno 2^snovanega darila pod leta njim božičnim drevescem pa so najbolj veseL naj-bednejšt med bodn:ml. — proti tuberkulozni dinar je v mesecu novemliru 1939 dosegel vsoto 534.864.50 dinarjev, ki ie namenjen zgradbi oz roma nakupu doma za je t i ene bolnike v Mariboru. Izven stanovanjske akcije je daroval g. Roeaner 300 din. Vsem iskrena hvala. — Bozlčnlra pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu z obdarit v jo vseh otrok je bila minulo nedeljo. 35 vrlih skavtov 1. realne gimnazije je prineslo za obdaritev polne nahrbtnke bJaga, obleke penla, čevljev in raznih šolskih potrebščin, kar so nabrali ali skavti sami ali pa v ta -oamen darovali starši učencev ln učenk. Vse priznanje pa gTe tekstilni industriH Marka Rosne rja. ki je poklonila za obleke in perilo 100 m blaga. Nabrana gotovina se je porabUa ta nakup čevljev. PRK I. realni gimnaziji se Iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispeva*! za obilno obdaritev in tako pripravili revnim šolarjem obilo bož.čne-ga veselja, ztGztztz r:hZpč! qsv zShč k e n d m — Lepa b°t»či»icii. v < ^iaivo U .... ne Ju-gotekstil« je ponovno dokazalo, da mu je dobrobit delavstva pri srcu. Tudi letos je kljub težkim časom, s katerim se mora bor ti kakor ostala tekstilna Industrja, piiiedilo svojemu delavstvu iepo bož čni-co. V paostorih tovaane, ki so bili okrašeni z božičnim drevesom, so se z.brali delavci z vsem obratu'm ui pisarn .^ktm osebjem Po nago\oru vodstva je bil vsak Jela^ec obiarovan z denarnim p.ispe\ kom *n večjo količino :zbranlh jedil za božično m i_*o. V tovarni je najlepša sloga med delavstvom n vcKist.um, kateio Je ob vsakt priJiki iz k i zalo razumevanje in skib za socl^ne potrebe svojega de' .a. Usie-hr složnega dela gotovo Ludi v bodoće ne boJo izođ-taii. i— £jančevo. ki je pri p*v'eu do'-i^a plrke, Čevlje tn crru-ore pre-"mete v skupni vre^nosM okoli 1200 din S p!e-iom so Izginili nrez sledu. — N<>tno leksrni'ko slržbo Imata od danes naprej M'narikova mestna Irk rna pri Orlu na Gla-.nem trgu 12 tel. 25 85, ln Remscva .ekerna pn Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljfake ceste, tel. 25 32. — Športne novic«* ^»nl htg-nelov. prmi-č^riki piva k Fianc Pritovžek Iz Ljub-ja^ ne bo vodil po naročilu Ju^a^ov. z msko-sportne zveze emuSki tečaj v R bn'cft na Pohorju 'n sicer za skakače in teki če. Ob tej priliki bo otvorjena tudi nova smu-Ska skakalnica v RIbn?ci. ki jo je zrra^l mariborski zimskoeportni podse v«*. Tekači imajo priliko aa trening v okolic. Ribnice tudi v alpskih disciplinah. — Mestno kopeJisee bo sa božične praznike zaprto. — Smrt vzornega vzgojitelja. V Tvrševi ulici je umrl upokojeni šolski upravitelj g. Vekoalav From. Pokojni je bil agllen nacionalni delavec ob meji. Za svoje velike zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Plemenitemu rajnkemu svetal spomin! — Božićnico priredi najrevnejši ded pravoslavno bratstvo sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Deca bo deležna obleke ln obutve tn raznih sladkarij. Božično obdarovanje bo v nedeljo 34. t. m ob 3. popoldne v dvorani hotela »Mariborski dvore na Kralja Petra trgu. Na sporedu so deklamacije, godbene točke Itd. Po obdaritvi dece je tudi družabni večer. — Poklicni gmsflct t Mariboru. Pododbor zrn gasilsko službo odbora srn pasivno od-brambo mest« predlaga mestnemu svetu mariborskemu Imenovanje poklicnih gasilcev. Mestni svet mariborski bo sklepal o tej zadevi na svoji seji, ki bo 29. decembra 1.1. s pričetkom ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je tudi poročilo predsedstva, nadalje poročila odsekov, volitev disciplinskega odseka za leto 1940, volitev gradbenega odbora za leto 1940 ln končno tekoče zadeve Mestnih podjetij. — Božične pozdrave pošiljajo Slovenci, vojaški obvezniki, ki služIjo pri konjeniškem topništvu v Varaždinu vsem rojakom ln prijateljem: Viktor Smuk, podnarednlk, Maribor, Henrik Llbenšek Iz Krškega-Vid-ma ter Ignacij Pucelj iz Martlnje vasi pri Mokronogu, oba kaplarja, nadalje Anton Pernek ln Jože Emeršič iz Ptuja, Jože Smo-dlč iz Vrhovca, Ciril Božičnik iz Velikega Kamna, Rudolf Butolen lz 2etal, Jože 2ve-gllč lz Blance, Janez Koren lz Slivnice, Oblak Pavle lz zirovskega vrha, Janez Dolene iz Poljan, Karol Osredkar lz Zaloga, Jožef Potokar iz Lenlšča, Janez Jenko lz flkof je Loke, Anton Kosi lz Male Nedelje, Franc Zajšek lz Podlehnika, Ignac Žlrovnik lz Sv. Vida, Anton Puklavec iz Krlževcev, Ladislav GrobelSek iz Majšperka, nadalje kaplarja Franjo Bradan lz SiSke ln Roman Rozin iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. — Jubileja. Notarjeva soproga ga. Anica Ašlčeva praznuje 50-letnlco rojstva. Vsa Je še v mladostni svežini. Slavljenka je agilna odbornica pri tukajšnjem ženskem društvu, njeno dobro ln plemenito srce pa Je posvečeno vsem, ki so potrebni pomoči in dobre besede. Neutrudna Je njena agilnost. Te dni pa obhaja svojo 60-letnlco njen soprog notar g. Ivan Ašič, ki uživa v vseh mariborskih krogih veliko priljubljenost ln spoštovanje. Vse dni- svojega življenja Je bil notai g. A5ič vzgleden borec za nacionalne ideale zelo živahno se je udejstvoval tudi na polju glasbe. Sluvljeneema želimo, da bi še več desetletij v vzornem sožitju lahko žrtvovala svoje odlične sposobnosti ln vzp.lcdno nesebičnost službi vzvišenih nacionalnih in Človekoljubnih idealov. — Zdravniško de/urno službo za nujno pomoč članom OUZD ln njihovim upravičenim svojcem vršijo za božične praznike sledeči zdravniki: v nedeljo 24. decembra g. dr Pogrujc Stanko. Maribor, Tvrševa ulica 14/1, V ponedeljek dne 25. decembra g. dr Tvan Turln, Maribor, Linhartova ulica 12 ln v torek, dne 26 Sfee*iwbra g. dr Alfonz W*nkl Uller, Maribor, Frančiškanska ulica 8 ITI. — G'baeje sfanovanj kTh na'rm-dk«v. Mar Lorski s.a o.anj k; n J i.inki fo započeli vsili pcte?no akejo *a cr; dmo stanovanj k h hiš. V ta namen Je b la usta-nov'jena posebna ?adr ga. katere namen je. izpsljrtti to akcijo. Sedaj se je gbanje stanovanj:-', h raj?n^n'kov razširilo tudi na Tezno. kjer bo Jutri v soboto ob 19. se;!anek štabne zadruge »Naš d>m«. Te-zenčani so p kazali mnogo sa ^.a giad-njo la-ln.ija doma in .°e bodi ne.lvomno piav radi od vali temu g banju slano.aaj- ^k;h najemnikov. — Omnhi'm ~t Preje?! smo pr--3 ijo za objavo: »Ubo^i pasanije, ki m. rimo vsak dan preko mostu, ki je ves v bi it u in mla-kufah. Avtebjsi in avtom bili d. v j m mo s polno naglico, na l boge pesan'.e ra brizga biato z v~Jh stran:. Malima, da b! lahko me Ina obć na poskrbela za to. da se očiitjo in od^tiaiijo mlukuže na državnem PBOsttVS — Avto v brzo favni drot Na ban^vln-sk' cesti pri 2kar cah v Slov-nakih goricah je priletel tovorni avto 1?. Ciri a Kanv pla Iz Ma ibora v b-zr-javni dro^ ter m podrl. Sreča v nesreči je. da ni bil nihče pošk«->dr>van Zadeva bo imela Svoje cxlme-ve pred sodniki Vr/*er« 24 <*ee.: Zpprto. ponev'el> k, 25. Cec . ob 15 uri: »Via Mala«. Z* ^ane cene. Ob 20. .irt: »zaroka na Ja^jaruc. piemiera. Izven. T^f V, 26. fleo.. cxb 15. url: »Pr^'ani ne*-vosts^r. 7^»ž-ne cene. Ob 20. uri: >Konto Xc Pie '-ra. Izven. 7JA***hti v R^'^1 rJev1 opereti r>7*»ro-na Jad nut. Ifai Via*topi zerpet okoličanom na ljubo »Prodana nevesta«, tudi Ob zn zrnih cenah, zvečer pa bo premiera vt*eloigre »Konto X«, t