St. 4«. V Gorici, dne 24. aprila 1900. Tečaj XXX. Izhaja ttllurfti a* tolea - AesMii kdfcnjfh, -a sicer: vsak t eJ cfe m soboto, zjutrauje Iz- danje opold« ¦ " Izdanje pa ob 3. uri po- poldne, in stane z uredaiSkiml izrednimi prilogami ter a ,Kažipotom* ob novem let« vred po posti pre-jemana s-Jj > '•* dom pošiljana: Vse leto« . ... '* pol leta . . ... eta ....... S , 40 „•', , 1-70 ¦j!« številke stanejo 10 vin. o*«ino sprejema upravnico v Gosposki ulici §1«;, ;i Tiskarni> A. GabršC-efc vsaV dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer;- ob nedeljah pa od . ms. Na naročilu brez doposlane naročnin? se ne ossintm«. ,,-, «*»«.. fk »l*..* .. ^PRIMOBECizbaja neodvisno od «#o5e» v«ak petrk in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1 BO,- «Soe"a» in «Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenfiiS na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra. Uredništvo 'so nahaja v Ooapcejd ulici ii t * iimel -v L aadsttv Z urednikom je mogoče govoriti vsaki daa od 8. do 11 dopoludtie ter 7 kr., 3-taafc 6 kr. vsaka vrste Vefeemu Janje), Sfet-oFatn« ta «tla«a_je i^IaCatf loto (*>.'k-a. „6oriŽka Tisk« . . .Vsa in zalaga viazen «So6e»iu»Primorca, fe . *• m ui ' - , -...... . katera izhaja meaefao v snop, te' !»;>.L& v^Umo i «t'd. 8ii kr. — Ojlaa v «šslin? sajlIcM* » lafenijo pet 10 kr ptiita&ct. ¦' ¦ *elj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In napodi ¦j -» m w ¦¦» mi mi m ¦.¦»¦i »T........n«r ¦¦uf i rr«sasaBgagggiiaa *fip», Tiriwro»» A. 6ab^e»%ov, Iv, Mefjavec) tiska io mh - ~ - - - '- _________ Težave graji i j želez i e p Baski dolini. V str ¦. ki ' jo prilo- fciin vJ.v.iHiii jii'ft*H<;i:i i? -?.flt'zuici skozi Bohinjsko« Balko In Soško dolino, je kos oh Uriti ii>u-»(>Viiii >:-i jrtalcnjj'!i.i.|-l*"Vi\ii'ni. b/>«v|.i'jVi »,!»{ ^«''0>»'V 5» «.-1 kiloiit^Js-nv fir,i'„s,fa pr«iih>i'a skozi Bo-hinjsl gore | Podbi m. Ta izjava je oprta na izrek y v ki so zad»}(i lelt progledavoJi črto I« pa na i). S t u r a, ki je Ji-ia ?>"">>i. iir»'!4:'¦¦* tt»-' |.-H--'-'l; i/p-.-ruI;-.;o.i samovolji voda, si je ! liti, kako ne.-.-.atii.i in oc^otitva m; ob«"il.i po teh kraji! m od Sv. Lucij I M, -' Ii':; ., .;» •},, lir;ii,«.V»-U,i \ t.«TK'M», — Iako tur — moral MARCO VISCONTI »VISSKI ROMAN Jtalijanski napisal Ccmmaso Grossi HHIj-) . To rekši, je potihnit nekoliko in uprl svoje hoir., moiai jst-m -vsj'-reči naložiti na konja, in mora' sani vodniku pomagati na več kosih pota, da je i no ij prej, duši je bil vajen lakih potov. Pri vsem tem je bilo treba narediti dosti ovinkov, da smo se ognili krajev sploh ne bi bilo moč priti naprej. Človek se čudi, če po takih potih pride v Cerkno, in je v tem dovolj obljudenem kraju iz-nenadno dobro in prijazno s,, Upal sem, da bo vss ¦ ¦ ugo stran č v Poljansko dolin« Ijiloki dobra zveza. Pa tudi tukaj sem bil na Čuden način varan. Kajti ko sem šel od C : . dobro spe- ljani cesti preko Planine, tlolel sem do zaseke, skozi katero naj bi šla cesta preko sedla, ali ta zaseka je bila le do e ine. reblj a, in tako sem bil ondi nn koncu U« a svetu«. »In vendar je reza iz Go- renjske kotline preko teh krajev na ' ftausko zelo važna, iu Io se je spoznalo zlasti v minolih težkib letih, ker je bila odločilna pri obl« , nji Vidma, dasi je bila še zel, . oj Zaradi tega sem prehodil in pre dve dosh,' redhigaiii in nekoliko že v delo vzeti d Ljubljano in Vidmom preko Skofjeloke, Cerknega in Tolmina*. Črta ob Cerknici do Reke in naprej ob Idriji do Sv. Lucije (Mosta) je ,bila takrat (1856.) že iztrebljena in torej najhujše delo dovršeno. Druga črta gre od Cerknega navzgor čez Za-križ, potem navzdol do Orehka, in zopet navkreber čez Kojco na Bukovo, odtod doli v Baško dolino do Grahovega in potem po mokrol . >edaj L.iVk?ti;.?r, -.'daj /».pe! na dno j stranski! dmelec in Holm, slednjič na Lubinjsko sedlo in j konečno po obronkih navzdol mimo i nevarneg lub Io Tolmina. *Če | potnisiitno, kako gre cesta sedaj navkreber, sedaj navzdol, in to ne malo, «Ob, vi ste pravi angel j!» je za-klieal Viscimte, «a jaz.... sem zaniker-než. l\o tedaj, predno zora napoči, bom jaz že v svojem gradu Kosate. Jutraj-šnji dan mora biti srečnejši za vas. Z Bogom!* »Srečno*, je odgovorila Ermelinda, ¦ Bog vas spremljaj sedaj in vedno, in bodi nam vsem miloštljiv. Z Bogom!« Ko ga je videla odhajati,* je Čutila, da so ji ginile moči vsled premočne napetosti duha, katero je bil la. Skoro v nezavesti se je spustila na neko stolico ter poslušala še udar njegovih korakov, ki je mogočno odmeval od obokov dolge vrste dvoran. Ko je ponehal vsak šum, je vstala, in omahuje" vrnila se v svoje sobe. Vsled prestale ginjenosti je pa bila tako omamljena, da se ji je vse dozdevalo kakor v sanjah. Pod oboki, ki so obkoljevali dvorišče, je Marko našel Lupa, kateri ga je tam čakal. «Pojdeš z menoj v Ro-sate>, mu je dejal. Limontin mu je s ponižnim priklonom glave pokazal svojo hvaležnost za to vabilo, ter mu je sledil molče. Izšla sta oba iz grofove hiše ter jeden za drugim hitela po temi skozi mesto. Prišedši do Markovega dvorca, sta za jahala vsak svojega konja ter /.dirjala proti Rosatu. kajti slasti raed Gra^ve« i;i Bukovem je g« visočinska ra?.!i6i 400 n% Ce vrh * * stna črta >'..>¦ i\} sedaj piefc 4.jiinve.i. j.e»^*j K\> fitižo/li-c. fn tudi ftes rahel pred,"' %akor pri Lubfoju, kjer je prvi naliv i. ,«• ¦ i ves pri cestnem delu nakup)e^ni drobiž tako» da po nekod niti čMu> ni ostalo o cesti, In če slednjič f poštev vzamemo o množico mostov, ki jih bodo gorski potoki ZiMi v okolici Poditi Holma vsak^> l. Io porušili in jih bo treba leto za Moli zopet zgraditi — tedaj je pač Budo, (3a sploh nameravajo napraviti ».testo, kjer bo le x velikimi žrtvami oS)fi|t tjiožno speljati ivo tovorno pot*, Tako se je izn šl m«*,- ..h nni zvo-denec 1. 1856. Kakor )ezm . I ke do Ccrinega iu od tod prek Dol. TrebuSo v fotmiii res ssvr-šili, drugi nutiiHc od Gerl v Tolmin, t>a s Grahovega (in od h» ¦ , ^ki dolini ¦ Hude južn^Kdrfcuia, naprej ! »dbrda pa nezdržajiu vožnja pot). In prav po tej za. • .. • > - elne zveze tako %e\o neugodni t;«.ški fioiiui -mi *r.d,\\ f..*stjft jiAmei-ava /.uiVtdiii aljmin železnic) prvega roda* Inženirji pač pripoznavajo, da bo graditev zelo težavna, ali v^e ovire se bodo dale premagati. Največje težave dandanes nisd več v neugodnosti tal, nego v — državnem zboru, kjer je nesrečna politika avstrijskih vlad ^ovedla narodne zastopnike tako daleč, % odo občeko-rislne naprave zadevajo c»|> načelen upor. K položna Danes H dnij bo najete 4e oivorjen državni zbor, in vlada posktiVi z n»va, spraviti državni voz od prepada, i\& lifaj katerega je prispel, ako se ne zgodi to, da telebne ta imenitni voz vanj, ter ne ho dolg"« mogoče, Toda neki drugi čk^ek, za katerega ona dva nista vedela, je todt tedaj jezdil na tisto stran, a l>jl ž« precejšen kos poti pred njima. fc,0o>jsio je bil namreč že dobit naznanijo o Markovem prihodu v Milan, in nema ga v grad, a ven ne sme pcteLnitify{! jZ nji^a. Veliko pišejo ia govore o blRnjem zasedanju, ugibaj?, kaj ae utegne zgoditi,* ako pot zopet svoj< io (no d Sliši se ceSf tojlm ¦ t . Skega drža^ uj ... absolutistiško vlado. Češk ¦ • - . prirejajo shode, govorč ¦ priliki in zlasti g veljavnejMini In met .. tiiini možmi, Vedno slikajo biten - lofii črno, zagotavljaje, da brzih korakov nam leti nasproti katastrofa s še nedogi - h posledieana. To pa vse redi ti> dado noče zadovoliti Cehov, in še toliko manj drugih manjših slovanskih narodov, temveč vzdržuje vedno in vedno le svoje staro načelo, da Nemec in Lnh morata biti nad Slovani, da njima pritice vse, kar je sploh mogoče v konstitucijonelni državi, Slovanom pa le kolček tega. Dasi je videla vlada, da njeno postopanje v poslednjem času proti Slovanom v prilog Nemcem rodi le vedno večji odpor na slovanski strani, stoji vendar trdovratno na svojem itališfiu, ki diši močno po nazorih h srednjega veka, da razločuje narode višje In nižje vrste, Jezikovne na-redbe za češke dežele jo odpravila, zadnjo dobo se je pehala s spravnimi konferencami, sedaj pa v predstoječem zasedanju hoče kar predložiti nov načrt jezikovnega zakona, s katerim Cehi ne bodo zadovoljni, ker po tistem načrtu baje raba njihovega * jezika ni zagotovljen ¦ . napovedujejo obdukcijo, Ode, na m morejo drugače, pa naj se zgodi karkoli. Na sploh se sodi, da ako državni zbor ne bo mogel delovati — in do tega skoro ni upanja •— zadene usoda parlament in ne vlado. Naravno pač bi bilo, da v takem slučaju bi bil razpušcen državni zbor, da bi se razpisale nove volitve, ki bi utegnile zanesti v državno zbornico novega duha z novimi poslanci in novo vlado. Med temi novimi činitelji pa bi ne smelo biti preveč baronov, grofov, vitezov, in tudi ne preveč duhovnikov, ker taki ljudje po večini nimaj pravega smisla za delovanje v drž. zbornici, kakor si isto želi ljudstvo samo. Prep smo, da med pravici zastopniki nt pod vlado z resnično ravnopravnim posto- bree mojega dovoljenja; aH si me razumel?* «Tudi oskrbnik ne sme iti ven, Če bi že prišel noter ?» «Nobeden*. *?aš okaz bo izpolnjen nr.wm*no'. • Tedaj jft Ž-el Mnrko čez pro^trjno dvorišče, in se je pod i sobo, čakat sla. Ko je ta k !u došel, je rtopJI prt.d i-jega, in prunl-i ga za roko, mu je dej • sem tisto pismo!» Ker je bilo v sobi še * vrli mož takoj spozna votli in tako" ravnal ž njim. jel zvijati, da bi izpulil roko in da bi se rešil, in je Odgovoril: «Ukazano mi je, da ga smem vročiti jedino le o rl iiiku*. Toda Visconte mu je še bolj stisnil roko, potegnil ga do nekega oko ponovil mu s strašnim glasom, «Daj sem tisto pismo 1» " Pri svetlobi, ki ; steklene plošče, je re* Šega vojskovodjo. I''¦ ' peitijt. jel jecljati; --Odpusti'* mi, nisem vaa poznal..-. Moj go^podL>i- mi je •*!«<•'-' naročiL... toda tu.... t r-;vo. tukaj ]o pismo«. Tako re*oč ga je izvlekel iz nedrij in mu ga podat. panjem bi se dosegel kmalu mir, tako pa se bas od strani vlade same neti prepir in srd med narodi, ker Ista božka te Menica in Laha, Slovana pa bije s pestjo po licu..... Vlada nastopi t mmm načrtom jezi-kofuega sakona, zagotavljala bo v bombastičnih zasedah, d* jej je Jjub n>*r in sprava used ajredi, ob jedru;?.« pa pokaže, kako si misl: l? mir in spravo, ker po uovem na-Črta 4«5ki jewk nikakor ne bc tako ravno-pravfc»! J ce;yiMCi, kakor ipo pritite in kakor zahtevaj;« Čehi, D» p« takem načinu vlada ipii - | - "' jivo na slovanske . . samo po sebi. Zaplenjeno. Morda Čaka baš po tem zasedanju Slo-n ljbolj odločilen trenotek, ko bo treba stati mol ob možu, da na razvalinah avstrijskega parlamentarizma slabega spomina vscvete nova doba, v kateri bodo vodili vlado ne več srednjeveški baroni in grofje, marveč pravi možje, vzrasli iz naroda.... Dopisi. V Gorici, 22. aprila. — (.Delavnost* deželnega zbora. — »Tiha delavnost* dr, Gregorčiča). •— Včeraj je preteklo Že 14 dnij od zadnje seje deželnega zbora. Cela tri leta ni zboroval; nabralo se je torej premnogo gradiva za seje odsekov, in zbornice, — toda mine teden, mine drugi, a o »delovanju8 našega deželnega zborčka ni glasu! To »znamenje položaja" postaja Se bolj zanimivo ob misli, da je bilo sploh že določeno nadaljevanje državnozbor-ske .delavnosti" na dan 2. maja in se je razglasilo šele koncem preteklega tedna, da utegne biti sklican na dan 8. maja. — Kaj neki vse so nameravali dovršiti do 2. maja ob taki polževi naglici? Ali podaljšanje roka do otvoritve državnega zbora ni morda vsaj nekoliko prekrižalo račune tistim gospodom, ki bi radi videli najlepše načrte — nerešene in radi prekratkega zborovanja izročene ,per studi e riferta* prašnim arhivom Marke ga je odpri in željno uprl svoj pogled. Bilo je brez podpisa. silo se je tak6: ¦Zanikrni tepec! Mislim, da si vendar že jedenkrat čemur sva se pomenila oni dan. Da bi te vrag vzel, ker si moral . ¦- . > časa ! Kaj počneš sedaj, ko je Marko že v Milanu ? Da, on je plane koj jutri na ta. Brzo ieuuj, prekleri človek I brzo! Da bi to i o pismo ?.ad.sk> kttkor strela! ¦ Iv i in pni t ' ''>tove deja- • i pravi.... Pazi se, ne- glavo». Vi*= I groza, mraz ga je put-lfelol pi.» vseh udih, lasje so se mu pesti pred obrazom tičal anj : »Kdo,ti je dal to i roo?» Vprašanje je bilo izrečeno tak a gospoda pred seboj, In pa zaslišavši g\- tako/ glasno in ostro govoriti. Zatd je j itopila dva koraka nazaj, stisnila k sebi otročiča, in odgovorila jecljaje : «Sinoči je odšel, az ne vem, kam». cBerite to pismo U je dejal Marko, podajajc ji Lodriprjev Ust, --m povejte mi koj. kake skrivnosti ho tu», (Dslje pride). okoli njega vsa d i i na, če- ravno večina zanjprav za prav ne mara. Kaplan Dermastia in oba dr. Pavlica so njegovi oprode, ki se" kar tepejo zanj, če tudi bi ga najraje jutri odstranili, ker jim mož izborno služi v ^oju proti edino nevarni — narodno - napredni stranki. — Klerikalni zagrizenci vedd dobro, da dr. Gregorčič je zbral okoli sebe nekaj Ijev, ki so tako kratkovidni, da drve ž njim vred v črno žrelo. In takn vidimo n. nekaj profesorjev, učiteljev, itd., pravih liberalcev, v dražbi jednega Dermaslie in Pavlice v srditem boju proti — narodno - napredni stranki. Do takih nezdravih razmer, ki ne morejo dolgo trajati, nas je privelo »tiho delovanje" dr. Gregorčiča. Tako družbo vidimo tudi složno po nafirh; ..tihega -.klovanja" v hou proti se-.,Goriške ljudske posojilnice". it« stoje bok ob bok« razni doktorji, profesorji m uradniki, podprti obMažgona in Štefana iz Grojne s črno družbo Dermastie, obeh dr. Pavlic in cele njiji i ie garde. — Slovenski rod i ¦ • m gledajo to pisano družbo in se vprašajo: kaj pa jo je spravilo pod najgrši klerikalni klobuk ? Odgovor: »tiho delovanje" dr. Gregorčiča. — Kardinal Missia je našel na Kranjskem ugodna tla, ali v tem oziru še bolj na Goriškem, toda ogromna večina razumnikov in ce!6 naroda vidi dobro, kam jadramo z Gregorčičevim »tihim delovanjem" in njegovimi naklepi proti narodno - napredni stranki in nje glavnim stebrom. Iz Kromberks, dne" 22. aprila 1900. — Na izjavo g. Ant. Pahorja, vikarja v Kromberku, v 16. štev. »Primorskega lista", kjer ponuja 20 K tistemu, kateri se upa dokazati neopravičene zamude veronauka na Ajševici, odgovarjamo: Mi vemo dobro, da je težko dokazati, ker se dobi hitro izgovor, ki bi pobijal dokaz, vemo pa tudi, da skoro za polovico je izostalo podučevanje veronauka na Ajševici. Ko se je ustanovila ljudska šola na Ajševici, sta podučevala veronauk proč. pokojna gg. Hrast in Gruzovin. Takrat ni bilo nikdar pomanjkanja veronauka/»n za to smo omenjenima gg. še danes hvaležni. Lehka jima bodi žemljica I Bivši g. vikar Godnič, sedaj župnik v Grgarju, je imel ravno tisto službo, ravno toliko dela, in je isto redno opravljal, zato ga imamo še vedno v dobrem spominu. Vprašamo tu g. vikarja: Zakaj pa ni sedaj takd ? Ali je Vaš poklic, več delati razburjenosti pri občinskih volitvah v Solkanu nego veronauk na Ajševici ? Ali mislite, da imamo mi davkoplačevalci toliko denarja na razpolaganje, da bodemo plačevali delavce, ka teri ne narede svoje službe ? Ne in nikdar ne t Mislite H morebiti, da naši otroci so že tako dovolj podučeni sami od sebe, da ne potrebujejo veronauka ? Lansko leto je bilo nam obljubljeno po g. dr. S., da se nam vrnejo vse stare pravice in zamude, pa dosedaj se to še ni zgodilo. To ni nič in dvakrat nič, in kakor se vidi, gre še vedno slabše.... G. vikar je omenil v svoji izjavi dva neuradna in nepoklicana nadzornika. Kaj li mislite, da mi stariši nismo poklicani nadzorniki, da skrbimo za svoje mlajše, da se nauče tudi veronauka ter se v njem utrde? Za to smo poklicani, in zategadel zahtevamo redno veronauk v šoli! Ako merodajni krogi ne ukrenejo, da se bode redno vršilo podučevanje veronauka v naši šoli, se obrnemo pa drugam, in naj nas gg. nunci okoli „Pr.'l." še tako zmerjajo z »liberalci". Če bo potreba, se še oglasimo. Več »nepoklicanih" in »neuradnih" nadzornikov. Iz BlUembcrga: Naš župan Jože Pavlica, oče obeh goriških doktorjev, je znal združiti v svoji znameniti osebi kakih 15 »meštirjev«. Vse, karkoli kaj nese, je on in vedno le on. Ga bomo morali enkrat opisati..— Kako zna pa imeti občinske vo-lilce za norca, je dokazal v znani zadevi cerkve na Brjah, — isto dokazuje zdaj, ko mu še bolj znani Obizzi meri neko cesto, katero nekaj volilcev že dolgo želi imeti. Ali čakali jo bodo zaman, zdaj pa so vendarle polni lepih nad, da se jim izpolni želja. — Kdor zna, pa zna. Zato ima tudi dva dohtarja sv. pisma v hiši 1" Domače in razne novice. Zaplemba. — Današnje zjutranje izdan je »Soče* je bilo zaplenjeno zaradi 3., 4. in 5, odstavka v članku ,K položaju" in sicer'od besed — »in tako postopt.- naravnost sramot no" — do..... »ki trpi tv.ktf r*.-bf te •«= Ji.;i:i'.,:v-«'e':''- Doživeli smo že mnogo presenečenj v naši konfiskačni praksi, ali največje je današnje. Da kaj takega več ne smerno reči, je dokaz, da so že tu časi, ki se nam naznanjajo. ... Proti tej zaplembi se pritožimo do zadnje instance. Poroka. — Včeraj se je poročil gosp, Mihael Zega, nadučitelj v pokoju, posestnik in župan v Kanalu, z gospodično Emo Ivan-čičevo iz Deskel, Novoporočencema mnogo sreče 1 Premeščeuje notarjev. -— Vest v zadnji štev. pod tem zaglavjem je premeniti tako, da notar Ballaben ni premeščen iz Sežane v Boleč nego v Gorico na mesto ranjkega notarja Nordisa. Komarji. — Včeraj popoludne ob 2l/t so se odp?' . ikega kolodvora romarji v Rim. Tem povodom se je bilo zbralo na kolodvoru obilo radovednega ljudstva, zlasti ker je prišel tudi kardinal, ki je blagoslovil romarje pred odhodom. Kakor je nam sporočeno, je vstopilo v romarski vlak 406 oseb. Pripomniti treba, da vsi ti niso bili z Goriškega, ker smo videli med njimi tudi kranjske Vipavce. Resnice ne marajo. — Na našo vest pod tem naslovom se je »Gorica" takrat za-drla — ne na GabršCeka — marveC za spre-. rruibo na dr. Turno. Igraje z besedami hočejo , Goričanski ¦ kronjuristi -— ki dr. Turni ne sežejo do členov — smešiti dr. Turna kot jurista itd.... Dr, Turna je vzvišen nad tako »Goricansko* brbljanje, kajti vsa njegova preteklost na polju pravoslovja govori zanj tako jasno, da je odveč vsaka beseda v tem pogledu. — Besedičenje „Go-rice" le dokazuje opravičenost naslova »Resnice ne marajo". Kdor resnice ne mara, se zateka k takim sredstvom, v nadi, da nasprotnik ne bo — toži 1, ker se za take lapalije ne bo boril s poštenjakoviči, skritimi za hrbtom stavca — odgovornega urednika. Zadnji pregled bohinjske železnice. — Povedali srno že, da je naročeno od i železniškega ministerstva namestništvu v Trstu, da pregleda še enkrat, in to zadnjič, Črto te železnice v svojem delokrogu, Za novo železnico je zanimanje prav živahno, zato opozarjamo vse v to poklicane može, da pri komisiji, katera bo končno pregledovala črto, povedo morebitne nedostatke v projektih, ali sploh, kar se jim zdi vredno omeniti, ako bi morda ne bilo prav v projektih po njihovem mnenju, tako na primer gledč dovoznih cest ali kar si že bodi 1 Pre-membe pozneje bodo skoro nemogoče, zato se je treba oglasiti, dokler je čas, da ne bo tako, kakor po navadi, da se oglasijo prizadeti prepozno. Pomisleki, nasveti ali predlogi, podani komisiji, morajo biti seveda stvarni in utemeljeni, ker tisto ve vsaki, da vsem ni mogoče vstreči. Načrt železnice je še vedno na razpolaganje na ogled v našem uredništvu. Ogleda se lahko vsaki dan. Maščevanje? — V Dol. Vrtojbi so na belo nedeljo plesali. Pred plesom je bilo običajno cerkveno opravilo. Po navadi je opravilo, na ta dan, kakor pravijo, slovesno, ali v nedeljo tega ni bilo, marveč kakor ob navadnih nedeljah. Ljudje so se jezili radi tega ter so sklepali, da jim je naredil to g. nune zategadel, ker so priredili na ta dan ples. O plesih smo že dosti goviorili ter ope-tovano povedali svoje mnenje; zato reCemo le, da pošten ples paC ni tako hudo pohujšljv in zapeljiv, kakor nekateri mislijo, in starih navad in običajev ni mogoče iztreti iz ljudstva kar naenkrat. — Ali je bilo postopanje g. nunca umestno ali ne, tukaj ne bomo razpravljali, ker si p. n. Citatelj lahko sam napravi pravo sodbo. Na Ravnici imajo pokopališče, ki je v jako slabem stanu. Zid okrušen, križi in druga nagrobna znamenja razmetana, in še celo grobovi so zagrebljeni pomanjkljivo. Ljudje se pritožujejo, da oskrbništvo pokopališča ne stori ničesar, da bi bilo pokopališče dostojno, ker sedaj je naravnost v sramoto tistim, ki so poklicani, čuvati nad pokopališčem, kjer eo pokopani kristjani 7 Tako nam poročajo z Ravnice. Obesil se je. — V soboto v jutro se je obesil v svojem stanovanju v ulici Vettu-rini 47 let stari Ivan Klanjšček, ki je bil svoj-čas pek, sedaj pa je prodajal sladoled in slične reči. V četrtek je bil šel v Št. Andrež, kjer se je napil, in se je vrnil v mestno šele zvečer popolnoma opit. Na Korzu ga je vino tako tiščalo, da je pustil svoj voziček s sladoledom ob cesti ter šel sam domu. Voziček je dobil voznik g. Rossija, ki je to m^nanil redarstvu. Klanjšček je bil opozorjen, ,iti po voziček, ali ko je šel od doma, se je zopet napil. Domov je priSel pozno po noči, ali zinil ni hiti besedice. Drugo jutro sta vstali ¦.¦-¦-i.-^.-'--^^- -firrn^r^- **; lena KlanjScekova jq hlcrkn, fla gresta v cerkev. Hčerko je poklical Kianjacek k sebi ter jo poljubil. Na to sta odšli v cerkev. TaČas pa se Je jrecej tenko nitjo ob vratih na stežaju. — Ko sta se vrnili mati in hči iz cerkve, sta se nemalo prestrašili, ko sta ga videla viseti ob vratih z i/.bu-Ijeninv očmi in z jezik u Kljubu strahu je žena podstavila stol, kateri je bil Klanjšček vrgel izpod sebe, da je visel, odstrigla nit ter ga s pomočjo hčerke spravila v posteljo. Tu je dal kmalu znamenja življenja od sebe. Poklicali so zdravnika, ki ga je*'dal~peljati v bolnišnico. — Sodi se, da pijača ga je zmotila, da je storil ta čin, -ker drugače je Klanj-šček dober in miren mož, ki je živel doslej s svojo družinico prav složno. _______ Kafc leparIJ je, da gg. nunci z vso silo delajo na to, da bi dobili v svoje roke goriško ljudsko posojilnico. Radi tega so kaj pridni pri nabiranju pooblastil za volitve na občnem zboru. Da jih naberejo čim več, v to svrho se poslužujejo raznih ¦ sredstev, tudi takih, ki se ne strinjajo z nauki cerkve. Na primer: V goriški okolici je videl neki g. nune kmeta na polju. Poklical ga je k sebi na cesto ter mu pomolil pooblastilo, da naj podpiše, češ, da se gre za občni zbor posojilnice v bližnjem kraju, ne v Gorici. Kmet je podpisal, ker je inte-resovan pri tisti posojilnici kakor tudi pri goriški. Ko pa J«? prišel zvečer s polja domov, je začel premišljevati vso to-reč, in prišel je do zaključka, da v S. sploh ne bo občnega zbora, da ga je torej ujel g. nune za pooblastilo za goriško ljnlsko posojilnico. O tem je bi še bolj prepričan potem, ko je začel Citati Primorca* ter je raz videl h njega, kako gonjo uprizarjajo proti imenovanemu denarnemu zavodu. Brez, d komentara l Pregled In cenitev škode po žledu 1. 1899. — »Gorica* pripoveduje, da komisija c. k r. vlade je pregledala in precenila škodo po žledu v brkinskih občinah šele tihi teden, v podg ¦ »kraju W,re pa prve dni I ¦ U to se zadiru v .Sočo", ki je pisala 1. marca: „Brkinski sosedje v Istri so imeli vso Škodo cenjeno že pred dobrim mesecem". — »Gorica" vidi v teh besedah veliko nasprotje z resnico itd. ter konča po svoji stari katoliški navadi...., ,da je vsa »Soča" z Gabrščekom in Turno vred — hudobna, hudobna t" Vprašamo: kje stoji v .Soči" 1. marca, da je vlada poslala svoje komisije v občine podgrajskega okraja ? Rečeno je tam, da so imeli brkinski sosedje v Istri vso škodo že precenjeno; namestništvo v Trstu je imelo vse že v rokah in je pripravljalo svoje predloge. Kar je pisala „SoČa", je resnica; tako smo bil« mi poučeni od strani, ki je bila dobro poučena. — Ako je pa vlada poslala v poškodovane občine še na spomlad, ko se narava oživlja in vse zeleni, svojo komisijo, tla zdaj natančno vidi vso Škodo, je to njena reč, a s tem ni še pobita niti pi-čica na »Sočinih* poročilih. -- Za nas je ta reč rešena in se s prepirljivo „Gorico" ne bomo dalje bavili. Kdor ni slep, vidi resnico, slepci jo pa otipljejo, le »Goričanski* junaki se je branijo z rokami in nogami ter obrcajo vsakogar, ki noče verjeli, da črno je belo! Kopališče v ftradežn. - Odbor ko-p*l«šča rvsnanja, da sprejme v kopeli brezplačno tudi letos 50 Škrofuloznih otrok iz Gorice in z dežele. Otroci morajo imeti že stavljene koze. Sprejeti je mogoče otroke, stare od 6 let do 14»; mlajših in starših ne sprejemajo. Prošnji, ki mora biti naslovljena na odbor kopališča v Gradežu, je priložiti zdravniško spričevalo, i" rojstni list in list o stavljenju koz; prošnje z dežele je vložiti pri pristojnem ok!. , glavarstvu, v mestu pa pri magistratu. Čas za to je določen do 20. maja t. S. Po preteku tega časa se ne ozirajo več na prošnje. Prizadeti naj se požurijo l Porotne obravnave v Gorici prično 7. maja t. 1. Prvi dan pride na vrsto obravnava proti Petru Carliju s Ponikev radi uboja in ropa, drugi, to je 9. maja, bo obravnava proti Tereziji Razpelovi iz Cerknega radi detomora, in dne 10. maja bo sedel na zatožni klopi Josip Pagon, bivši sodni kancelist v Cerknem, radi ponever-jenja in goljufije. Vse tri obravnave na navedenih dneh prično zjutraj ob 9. uri. Okrožna sodnija je določila k tem še eno obravnavo, in sicer na dan 8. maja proti Batlistutta in Sfiligoju radi umora. Kako delajo reklamo, — V neki cerkvi v hribih je župnik strašno zabavljal na liberalne časopise; prvaka vs---h je ime-nova! „nefci, I j ubij a nalc I <čfts«3k% ¦••—¦ -Tisti dobri gorjani niso Ss nikdar čitali »Slov. Naroda", a po maši so radovedno popraševali, kateri je ta strašni »ljubljanski časnik*; izvedeli, so koj, da je to »Slov. Narod* in da ga ima učitelj. — Od tedaj .rQJP.ft..Jfsaka stevilica »Slov. Naroda" iz rok v roke po celi občini. — Boljše reklame bi nikdo ne mogel narediti »Slov. Narodu" nego oni župnik. V Solkanu bodo v kratkem zopet volili župana, ker. so. zadnjič starešine štrajkali. — Mi 'želimo Solkancen^ da izvole moža, ki ne bo trobil v klerikalni rog, kajti za zdaj se vidi, koliko škode trpi Solkan rudi klerikalne" politike. Koliko gostov pa prihaja v Solkan? Vedno manj, ker molijo lahko doma! ~ Tudi mizarske obrti klerikalci ne bodo mogli povzdigniti, marveč povzdigne jo naša stranka. Opozarjamo na obrtni muzej, o katerem je nekoliko govora v današnji Številki. Solkanci potrebujete torej župana, ki bo razumel, napredni tok časa a ne da bo hodil po favovžih klerikalne načrte koval, po katerih bo vse občinarjo le glava bolela, V Ajellu v Fiuianiji se je dogodilo v nedeljo nekaj znamenitega. Nekaj vročekrvnih lahončkov iz Gorice je bilo prišlo poleg drugih iz Furlanije, ustanavljat podružnico »Lege". A ljudstvo tam, ki je patrijo-tično, je pa nagnalo te svoje osrečeva-telje s poleni in kar je sploh prišlo'ljudem pod roke, da so bežali, karkoli so jih mogle nesti njihove »latinske" noge. — Ljudstvo v Furlaniji je že sprevidelo, kako seme za našajo ti možički iz Gorice med-nje, nd, oni sami trde, da ni irredente, in tudi ponekod gori v višin sferah so še vedno tega mnenja! NaS deželni zbor bo imel prihodnjo sejo menda šele v četrtek. Sedaj imajo seje. posamezni odseki. Vse gre lepo počasi, iz česar se vidi, da — Italijanom se nikamor ne mudi! »Gorica" In »Trgovsko - obrtna zadruga". — Še ne neha! Naš odgovor glede zaveze in grofa Goroninija je sicvr vtaknila v žep, ker se jo zopet enkrat dokazala premišljena farbarija znane klike, — aH obregnila se je ob stvarni odgovor ravnateljstva, tu kako irnpertinentno bije resnici v obraz! Da teh ljudij nič več sram ni, evo dokaz. 1. »Gorica" navaja določilo § 32. pravil, da »ravnateljstvo in nadzorovalni svet je voliti po listkih" ter dostavlja: »toda to točko gg. Gabršček in Turna enostavno prezirata". Kdaj, kje prezirata? Ali na zadnjem občnem zboru ? — Kjerkoli so določene volitve po listih, je veljaven tudi običaj »per a cel a mat i one m", t. j. da se voli z v s k lik o m. Občni zbor je trajal vsled Čebularjevih neslanostij poldrugo uro preveč — in g. Gabršček je predlagal, naj se voli zvsklikom. Prof. čebular se je vpiral na § 32. in zahteval, naj se voli po listkih, toda naletel je na soglasen odpor (bilo je še vedno okoli 50 navzočih članov), češ, s ij bi bil vspeh isti; predsednik je dal na glasovanje, ali naj se voli po listkih ali z vsklikom in zbor je sklenil volitev z vsklikom z vsemi glasovi proti prof. Cebularju. Na to se je volitev vršila z vsklikom. Čitatelji naj sodijo. Dalje »Gorica" vedoma in hotoma laže, da Gabršček in Turna »nadzoro-valnemu »vetu niti nista dovolila, da sporoča o svojem delovanju", dočim je resnica, da je bil dnevni red sestavljen po pravilih, po katerih bi prišel do besede tudi nadzorovalni svet. Toda prof. C. ni poznal niti dnevnega reda in je zahteval besedo proti pravilom že pred vo-litvtjo, in Gabr. in Turna se niti nista upirala tej nepravilnosti, marveč prof. G. je govoril, ko mu govoriti po pravilih še ni bilo določeno. * Enako drzno lažnjiva je trditev, da je hotel kdo preprečili poročilo nadzorstva!. Kdo, kdaj ? Saj je bila ta točka na dnevnem redu ? Zakaj prof. C. ni dnevnega reda čital v nobenem razglasu občnega zbora, ne v pravilih, katera je držal v roki, ne pisani dnevni red na predsedniški mizi, poleg katere je sedel? Ali tako nerodno hočete pokriti Cebularjevo blamažo? Končamo z (besedami Vašimi): »Ali ste res že tako slepi od svoje strasti, da tako umazano vlačite po svojih glasilih najvitalniše stvari naroda?.... Kam bredete?" Te besede je napisala »Gor.* *— na naš naslov, a jih vračamo njej nazaj, ker še jej najbolj prilegajo. —¦ Naglašamo še, da »Gor." šteje .'•' .govsko-obrtno zadrugo" mej - -; - i ~ :' -'' - - -¦ i ^ .' rs :i i r i ,i.» s...... Fričakojerao t&r*\i, da. se bo .Gor." sama ravnala v smislu rojih I i da bodo g*ospodje vendarle malce mislili prej, predno si bodo umišljali nove laži o tej — »najvi-talniši strani naroda*. Dovolj! - Za • : - ioft*; * — Gosp. Ivan Sepič po Jos. Kenda daruje 10 kron. „ Dolarsko podporno društvo" je imelo v nedeljo svoj občni 2 pri Katariniju. Zbor je bil toliko obiskan, da se je mogel vršiti. Izvoljen je stari izvzemši jednega člana. O drugem morda o priliki. Vabilo k občnemu zboru gospin-skega podpornega društva Rude-čega Krila na Goriško in Gradisko, ki bode v četrtek dn«» 3, map 190«. ob 4. uri pupuhiune v dvojni l.anlWt-rj*ve palače ? Gorici, v io prijavo dovcijsiu Dnovai tad, 1. Poročilo o društvenem delov, ij ± Obračun za i. 1899. 3. Veliim drush nega vodstva, Ako ne Id . or« zadostno število članov, bode pol ui ji drugo zborovanje z isti ¦ ,;a Gačko 31.841 K 20 v. Stavke v ;• • > delavcev v rudnikih pri Sante. Pavline je »stavilo delo. Zahtevajo povfe&jije plačila \& znižanje de- . - ¦ * . aju v Bar- celoni tudi stavkajo, ker ravnateljstvo jim ni izpolnilo še poprej storjenih obljub. Vojna v Južni Afriki. — Na bojišču v južni Afriki ima ruski rudeči križ svoj sanitetni oddelek, ki šteje 33 zdravnikov in usmiljenih sester. Za vzdrževanje tega oddelka so nabrali Rusi svoto 100.000 rubljev. Dalje je med Buri okoli 300 ruskih prostovoljcev. Tistih tako težko zaželjenih 3000 je končno dospelo v Kapstadt za Robertsovo konjištvo. Od tam jih odpravijo v Bloemfon-tein; vprašanje nastane, kako bo mogel Roberta rabiti te konje, ki so dUs ¦ vajeni in se nahajajo sedaj pod po* drugim podnebje \ , .Lo pogine ali postanejo nerabni za vojno. Posožuj pri W^pcneru je 58 vedno sit-?er^menjen/ ker ohkjpnim Angiežem ša m do«!a 00V.0&. Pri D«HT«-i.^.orfa in Sraithfteldu" je baje okoli 8000 Bn angleško pomoč Wepeneru. Po drugih poročilih je pri VVeperteru zbranih celo okoli 10.000 Burov. fr.Olena poročajo, da kakih 6 milj južno U posta-e kurre-6 Siding se te- mma liuda bitka, — Pri' Dewelporl.a h M v soboto boj, v katerem m imeli Aoeteži znatne izgube. Uuje se, da Fortogaki pošiljajo vojske v južno A; pel paraik. ,IJortv'' da* 21. t, m. a 800 vojaki v Lour iz< ;uez. Augle&i listi porosaio. da Buii so bili postavili na bojiSCe 105.fr?; pa da imajo še okoli 80 i >a razpo- ago, ki so raztreseni v treh krajih, v svobodni državi, v gorovju Biggar in v okrajih Fourtenstreams in Klerkdoorp. Bolgarski dijaki, ^- 30 gojencev in 10 profr-Morjisv K,jo$l?idils.k.et;o pod"agogiLnega afilgfia je na potovanju. V ponedeljek so bili v .Ljubljavii, odkoder'bo odpotovali v Bosno. Župai .... ,šakr> va*m* •.-.*%'.• bo v Dinkoftrih v Ljubljani. Letamo, da ho udeležb:« aoitcjoa m vseh nalih dež. ¦ a, . AUattnonett alor. deželnih poslancev ir HiftJer*koni — obsojena l - NVinci ^q jpth pvlKoM} jiir ljudij v stoventfkcm del«; Štajerske, katerim m plačali dijete m pot za voanjo v Gradec, «3a «io k)\ tjc, obtožit slovensko ab*-h leno I lajii kila tel niso Slovenci nego le i srji — go pro?iU a*m*ke poslance, m\ varoiejo njihove koristi ter akrbe, da se bo gojil > . . , • m Spodnjem Štajerskem le bolj - To bobnajo zdaj Ne. - ' >. ter razglašajo, da slov, abstinence! dočim je znano, da slovensko ljudstv Štajerskem ve, da nima pričakovati nifi dobrega od mogočne nemške go*i< • je ta obljubila v deželni hiši i izdajicam svojo pomoč. Nemci pač v tem jedno moč več, da »navzgor' očrne Slovence še bolj nego so to doslej delali. (froflea LonyaJ r Rimu. — Grof Lonvaj s svojo soprogo Štefanijo je dospel v Rim. Štefanija je prosila za avdijenco pri papežu, da bi posredoval on, da se poravna napeto razmerje mod njo in belgijsko kraljevsko rodbino, katera se je do skrajnosti protivila zvezi % grofom Lonyajem in je belgijski kralj celo odrekel jej naslov: kraljevska visokost. KJodlnJeue državo In Turčija, — Ako se sultan ne odloči kmalu za plačilo odškodnine 90.000 dolarjev za poškodbe imetja ameriških misijonarjev na turški zemlji, kakor smo že poročali, vrnejo turškemu poslaniku v NeVjorku dokumente ter pretrgajo vse diplomatišlre zveze s Turčijo. — Po poročilih iz Carigrada se vrle pogajanja pogledu v Washingtonu. Dalje je zabeležiti, da porta je prepovedala uvoz ameriške svi-njetine, vsled česar je ameriško poslanstvo jej poslalo odločno noto, ki obsoja to prepoved. Raznotero. — Bivši ravnatelj dvorne opere Viljem Jahn je umrl dnč 21. t. m. na Dunaju. — Cesar se odpelje v Berolin 3. maja, dospe 4. ter ostane v Berolinu do 6. maja. — V Rocolu pri Trstu je padel v 10 metrov globok vodnjak 21 letni Karel Vrto-vee, kG nobenega ni bilo doma. Oče in sin sta ga iskala in naposled našla v Vod-u]sk;i, kamor je padci, popravjjaje naj^rže vrv na vrhu vodnjaka. F • ¦ iz vode, — Na grobu svojega očeta s: je ustrelil infanterist 87. pespob > ¦ Žalen pri Celju. Zadnje- dn**ve je bil nekam pc-td ir. zr.Hitm, da se je neposlod »&mrbl — V Macedoniji pri Kose ... pravili izgrede pruti Srrom/ Kafciioi .:a-»raniujojo ob!:.;« cerk*«. V Vranji L=-• ubiii obtr.ejno' stražo, il-li *>:;ra je pošlnb Srbiji na mejo vojska. ~- Zclozniški minister Wittek se «sk'!?i na po^ralku tudi v Pcroču v Istri, kjer je častni občan. — Od letoa dalje . dobivajo vojaki za veče: porcljo konserv, sicer 2 kr. Od pri dalje se pomnoži znesek na 3 kr. tetiv pspetetvo. Obrt- ; "¦ dne 19. t m. je odbor »Trgo . društva za Go »Obrtni muzej*. V to s vrb odobril pravila in pror.i'.> § 1. Obrtni muze . ,Trgovsko in obrtno dru Jorlško", s sedežem v Oorici, fcei»eljem ,§ I. svojih pravil. § % Namen Obrtnega muzeja je: A) pospeševati . do obrt s tem t • a) da da . i j ko z raz- • ijem njihovih izd zmojejo; "b) da občinsko vidi, da «e iudi naša n-ala obrt v redna, vsega' zaupanja ;• B) pokazati razvite« naše domače malo obrti s tem: * a) da vidrfeije razstavo ozornih izdelkov, katere v lo svrho kupuje od na§ih do-ij^čib malih obrtnikov. § 3. Obrtni ra.-rcej m vzdržuje: a) s podporo »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško*, katero doioCa od leta čni zbor; b) s po* rgovske in obrtne zbornice* \r Gorici in države; c) s podporo raznih obrtništvu naklonjenih korporacij; d) z darovi posameznih prijateljev male obrtir . § 4. Obrtni muzej je in ostaja last „ Trgovskega in obrtnega društva za Goriško". Prihodnjič pa spregovorimo par besed, da pojasnimo pravila tako, da bodo vsakemu prav jasna. Proti vinski klavzuli. — V dež. zboru kranjskem je utemeljeval dne 19. t. m. poslanec dr. Žitnik predlog, da naj bi se i2l»r,sHla UuvmU >rW!e čari,'-/- o.i vin* h pogodbe s Kalijo ter primerno zvišala carina od Italijanski!« vin. Govor slave; Kakor znano, je naša država koncem 1. 1891. sklenila nove trgovinske in carinske Italijo, Belgijo in Švico za dobo n let. Te pogodbe potečejo koncem 1. 1903. Vsaka taka pogodba je nekak kompromis vami, da si mejsebojno iti zagotovo izvoz, oziroma uvoz raznih prideikov in izdelkov. Ako ne že letos, gotovo pa se bodo prihodnje leto vršile nove lave in pogajanja o obnovitvi trgovinskih pogodeb, ki so največjega pomena za gospodarski razvoj naše države in posameznih kronovin. Zato je umestno in potrebno, da se o pravem času oglasijo javni zastopi ter izrazijo vis. vladi želje in zahteve glede posameznih določb v pogodbah. Ena tacih določeb, ki je v zadnjih letih imela za vinorodne pokrajine v Avstriji jako škodljive posledice, je takozvana .vinska klavzula" v točki 5, III. konečnega zapisnika v pogodbi z Italijo. Ta klavzula slove: ,V slučaju, da tekom pogodbe Italija določi carinsko postavko 5 frankov 77 cent. aH pa še nižjo za uvoz vin, velja ta postavka tudi za vsa vina iz Avstro-Ogeiske. V tem slučaju se zaveže Avstro-Ogerska, da ,ipso facto" italijanskim vinom dovoli posebne olajšave, ki so navedene v št. 5. III. glede tarife B (carine pri uvozu v Avstro-Ogersko) konečnega zapisnika o trgovinski in brodarski pogodbi z dne 27. dec. 1878. Carina v tem slučaju znaša 3 gld. 20 kr. za 100 kg. vina, ki se v sodih po suhem ali po morju ^uvaza v Avstro-Ogersko*. To je ona klavzula, proti kateri smo zadnja leta culi toliko opravičenih pritožeb. Ta klavzula je ,unicum" v pogodbi, ker določa nestalno carino, katero je mogla itali-jenska vlada znižati od 20 na 3 gld. 20 kr. ali pa še nižje. Pogodba z Italijo je bila že dne 6. dec. 1891. v Rimu podpisana, a dne 12. januv. 1892. je poslanska zbornica drž. zbora pričela de^to o njej. Poročevalec dr. Halhvich je tam nagla šal, da sta v nagodbi dve ,črni točki", in sicer carina od platnenih izdelkov in vinska klavzula. Manjšina pogodbenega odseka je predložila svoj posoben votum, da se namreč vinska klavzula izpusti in doloCi stalna carina. Ta votum so podpirali in v zbornici zagovarjali mej drugimi poslanci dr. Klaič, baron Dipauli in Robič. Obširno so dokazovali škodo, ki preti avstrijskim vino-rejcem vsled znižane carine od italijanskih vin. Od 1. 1878. do 1887. je pač veljala ta znižana carina, a po dogovoru z Italijo z dne 27. dec. 1887. se je zvišala na 20 gld. Sicer je bila tudi v tem dogovoru, ki je bil sklenjen x štiri leta, ona klavzula, po kateri bi bila italijanska vlada lahko znižala carino; vendar se Italija te klavzule do L 1892. ni poslužila, da bi Avstrije ne opozorila na nevarnost znižane carine. Naglašati pa je treba, da so bile tedaj tudi druge razmere. Italija je 1. 1887. pridelala okoli 20 milijonov hI. vina, a 1. 1891. pa že 40 milijonov hI. Italija tedaj tudi ni še bila v gospodarskem boju s Francosko. L. 1887. se je iz Italije v Francijo izvolilo še 2.782.000 hI. vina. L. 1888. pa so Francozi zaprli uvoz italijanskih vin in 1. 1890. so Italijani na Francosko izozili samo še 19.583 hI. Italija je torej potrebovala novega trga in tega si je poiskala v Avstriji. (Konec pride). Z ozirom ita drugo železniško progo, katera naj spaja Trst % monarhijo, izdala je vlada skrbna poročila o dosedanji trgovini in frekvenci s tem avstrijskim pri-stavom. Razmerno je bilo izvažanega blaga iz Trsta v letih 1890-98. vsako leto za 312'/s milj. gld., privezanega pa za 3521/, milj. gld. Sedanja oddaljenost železniške proge iz Prage v Trst tvori 938 km., z novo progo bi la. Oddalje- nost iz Prage v Hamburk tvori 659 km. Z^a.J-j :i. '^- l..-.'i.j r;.L'it'v»--!i-i.-y.•¦¦¦¦-i mej Trstom hi M't*nburkc*i> s* +v * v « » m -» b « «« H * « H m m 'm ¦ mm u . 8» 8» 1* S* s* a* %* a» 8» s* 8* '!* S* Y Novoporočenci pozor Štejen si v čast nazn:* b - n, da sem razširil trgovino pohištva v »lici Vittirini, glavni vhod v gosposki ulici, Anton Breščak v Corief, gosposka ulica 14, blizu lekarne GIroneolljeve. V zalopi iinii vsakovrstno pohi&tvo za vsaki slan. iVihifilvo je po nnjrnodernejih slogih, posebno spalne jedilno in poselno sobo so po K ,» ' n odlikovanih Črnlfrojevlli delavnic v ulici Ponte nuovo in ua Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in BudapeStan«kih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema so naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji Belgijska bruSona ogledal« vsa!»» velikosti. Hazlieno pohištvo, kukor: tnnletn« mizice, različna .i!-; »p za okna i. t, d. Različne stoike iz traja in eei jda, pos jedilnt Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izhero ter razne tapecarije. Heči, katere se ne nahajajo v i.alogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. @s@sep@sse@eses^s@ee@sss@@Bi Samo 1 krono za 3 žrebanja. | Zadnji mesec Glavni dobitki GD.000 kro,,f 15.000 klon '" 12.000 klon v gotovini z 20s odbitkom. Srečke banke za invalidne po 1 krono priporočajo: G. Gentilli, A. V. Jona, Michelstidter & Comp.» A. Pincherle. I. žrebanje: lft. nmjik 1!K)0. II. žrebanje: T. julija 15)00. III. žrebanje: 10. novembra 1900. Svetovni izdelek. Po vseli deželah se rabi v vedno večji mori. Jako pripravno, čedno in dohro sredstvo za čiščenje zob. 8ARG0V AL000NT (Preskušetio od zdravstvenih oblasti. Spričevalo Dunaj 3. julij 1887). Jako praktično na potovanju. Aromatično osvežujoče. Dobi se povsodi. 'tUf Cls^.& sL d e^v-? U &*