Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE,DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium BUY UNITED STATES IVINGS ONDS AND SIMM* 550sXXV. -LETO XXV. CTJ2VELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 7, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 107 TI BOJI ZA POSEST VAŽNEGA OTOKA MADAGASKARA čete in padalci se nahajajo za Dlešo Suarezom, katero mesto je tudi pod ognjem bojnih ladij in zračne sile. UNC°SKI POVELJNIK SPOROČA, DA JE POLOŽAJ SKRAJNO NEVAREN :.bii;rlci Madagaskara, ki °Zad;ia angleške če- Diei?6le V P^dmestja in, s Juarez skozi džun-^mbar<3irani iz zraka po a»SIe§ke zračne j, asl1 v desperatni polo- ^ttčnost položaja toe°raf°Ar0Ča iz Vichyja- da N vladi and Annet k . _ brzo- p02pZVichyju>da jenje-k?ična in da je Njv o velikih in malih NiP?rrier Zalivu' kJ'er 50 J ne okrcati novo moš- „ ^7nega ^»^a Hulla $ S* ta^k Hull v Wash- Vich naznanil- da je vla-iii ?](,y;)u Poslala ameriški Madagaskara noto, H d i!eva odgovor- Hul1 ,'o ^t;, ° ta odg°vor prav ni pa povedal, ^v obliki 4. ------' Anguji vojno, aocim pravijo 'Ofočiln L ali akciJe' drugi, da se to najbrže ne bo " Z IVI D/ln r>v> ... . - • IV* z Madagaskara 2 Madagaskara se zJ"utraj so na-W ^amsce Diego Suarez močne angleške čete. Angleški admiral je poslal francoskemu poveljniku ultimat, v katerem je zahteval takojšnjo in brezpogojno predajo garnizije. Ultimat je bil zavrnjen. Srditi angleški napadi "Angleži so nato ojačili svoje zračne napade na letališča in na luko, kjer sta. bili pogreznjeni dve ladji. Zatem so se pričele izkrcavati angleške čete in iz letal so pričeli odskakovati angleški padalci. Ves dan 5. maja so se vršili izredno srditi boji. Sestreljenih je bilo troje angleških letal in uničenih sedem angleških tankov. Zasegli smo nekaj ujetnikov, med njimi štiri častnike. Kaj bo storil kvizling Laval? Angleški diplomatski viri so mnenja, da bo napovedal Laval Angliji vojno, dočim pravijo Hitlerja so obesili zgodilo, ker bi v tem slučaju za pletel Zedinjene države v ta boj. Bolj verjetno je, da bo izročil Laval francosko bojno mornarico v nacijsko oblast. Ljudstvo mesta "New Yorka je praznovalo Hitlerjev rojstni dan na ta način, da je obesilo lutko, ki je bila podobna nemškemu diktatorju. Na trgu je bila postavljena tudi njegova krsta, v katero so zabijali ljudje po en žebelj za vsak kupljeni vojni bond. Potop dveh ameriških topničark in treh drugih ladij Službeno se poroča, da je bilo v Corregidoru ob času njegove predaje 7,000 brambovcev in 3,000 civilistov. Oče je ubil svojega lastnega 3-letnega sinčka Surovež je prijel otroka za členke njegovih nožic ter tolkel z otrokovo glavico ob zid kamenitega mostu. rJeve horde so oplenile in iz-r°Pale podjarmljene narode vse Evrope Ijvv - n v,.cu Vas»> ki so jo vzeli ruski četniki Nemcem, so p S1 izvine, ki so bile pokradene v vseh delih 'neki maja- (ONA), be nobene milnice. Milo je bilo **** vasi so zasegli Uje k0 skladišče, ki pri-V,famo P° sebi zgodbo % Po t-fvr°Pskega konti-■ "erjevih hordah. centralni kgub Zavzeta sredi noči v°jaW enega samega rus-lila Rusko četo, ki je Hiirfrane marše, je vo- % d ®Set milj neki deset čigar očeta so "ersatz". To je bilo vse, kar je prispevala Nemčija. Dokazi nacijskih zverstev V glavnem stanu te vasi pa so našli ruski četniki fotografije po stenah, ki so predstavljale različne prizore. Na eni teh slik so bili trije možje, viseč/ na vešalih v Srbiji, druga slika je kazala vešala v Poljski, na katerih je viselo pet mož. Dalje je bila tu slika zidu, ob katerem svoje ustreljene in obešene to- za zemljepisje %če ruski vojaki v \iiil njihov poveljnik ivariše- itd- ltd-Šnu -1 to ni skladišče, -- ^^mljepisja." I SMRT POD KLAVIRJEM NAPREJ ZA VOJNI CENTER OAKLAND, Cal., 5. maja. — Lyndon Beal, 35 let stari mehanik v neki garaži, se je odločil, da more narediti mir med svojima' dvema otrokoma samo na ta način, če se enega odkriža. In tako se je "odkrižal" svojega tri leta starega sinčka Lyndona Jr., s tem, da ga je prijel za členke nožic, ga zavihtel ter tolkel z njegovo glavico ob neki kameniti mostič. V zaporu je Beal povedal policiji: "Lyndon me je jezil, ker ni bil poslušen. On in njegov mlajši bratec sta se neprestano ravsala. In tako sem sklenil, da bom naredil med njima mir samo tedaj, če se enega odkrižam. In odkrižal sem se Lyndona."' Dečka je ubil včeraj y hribih East Oaklanda, kamor se je odpeljal z materjo otrok, 22 let staro Virginijo Allison, s katero živi v divjem zakonu, in z drugim sinčkom, Melvinom, ki je star osemnajst mesecev. Ženska je izpovedala, da se je Z vsakim dnem se naši ljudje bolj zavedajo, da je tudi njih dolžnost prispevati po svoji moči za vojni center, ki se ga bo na pobudo našega župana Frank J. Lauscheta, zgradilo v središču mesta. Včeraj so v fond, ki se ga v ta namen zbira, prispevali, oziroma oddali svoto v našemu j« uradu sledeči: Mr. Anton Ter-bovec, urednik Nove Dobe, $1.00; Mr. Frank Birtich, ki vodi gasolinsko postajo in ima prostor za parkanje avtov, na vogalu E. 9th ceste in Lakeside Ave., $3.00; Mrs. Jennie Fran-kovic, 3551 E. 78 St., 50c; Mrs. Anna Sterle, 1245 E. 60 St., $2.00. Hvala lepa! WASHINGTON, 6. maja. — Mornartški department je danes naznanil, da je bilo v zadnjih bojih pred padcem Corregidora potopljenih troje ameriških ladij odstranjevalk min in dvoje topničark. človeških izgub ni bilo. Radio poročila iz Tokija naznanjajo, da so japonske čete ^zavzele danes kraja Tamparan in Bubang. — Dalje se službeno ugotavlja, da je bilo na Corregidoru ob času njegove predaje približno 7,000 brambovcev in 3,000 civilistov. Poročilo iz Kalkute, Indija, naznanja, da je prispel v torek v Junnan provinco v bližini meje med Burmo in Kitajsko, kitajski gerieralismus maršal Čiangkajšek, ki bo prevzel o-sebno poveljstvo nad kitajskimi četami, skozi katere so se prebili Japonci v Kitajsko. V 24 urah so ameriški bombniki v Burmi sestrelili in uničili najmanj 40 japonskih letal, 25 pa so jih poškodovali. Show-down" med unijo in General Motors korporacijo KRIŽARKA NA VARNEM WASHINGTON, 6. maja. — Ameriška križarka Marblehead, o kateri so Japonci že ponovno Danes se bo vršilo v Wash-ingtonu zaslišanje glede sporne pogodbe, ki določa dvojno plačo za nedeljsko delo. WASHINGTON, 6. maja. — Vojno-delavski odbor je danes naznanil, da se bo vršilo jutri poročali, da so jo pogreznili, je j Javno zaslišanje glede protesta priplula včeraj v neko ameriš-1 General Motors korporacije ko pristanišče, kakor naznanja Proti odloku gori omenjenega mornariški department. Križar- odbora, da se mora podaljšati ka je sicer zelo poškodovana, stara pogodba kompanije s C. I. vendar je priplula domov pod O. United Automobile Workers svojo lastno paro. unijo za nadaljne tri tedne. __Zaslišanje se bo tikalo unij- VLADA UTEGNE ZASEČI PRIVATNE AVTE IN PNEVMATIKE --—• Vladni uradniki priporočajo senatnemu odboru, naj se zaseže vse avtomobile lastnikov, ki vozijo nad 40 milj na uro. V SLUČAJU ZASEGA BO VLADA PLAČALA ZASEŽENA VOZILA WASHINGTON, 6. maja. — Jmobili niso neobhodno potreb-Sedem vladnih uradnikov je da-j ni, od dva do šest galonov na nes friporočilo senatnemu od- teden, boru za vojaške zadeve avtori ! Rekvizacija "tajerjev" zacijo legislacije,; na čije po-j Ker je silno veliko pomanj-dlagi bi vlada rekvirirala pri-:kanje gumija, je možno, da se vatno lastovane avtomobile ter i bo rekviriralo tudi vse "tajer-zasegla vse one avte, katerih je" avtomobilistov, ki jih ima-lastnikom je dokazano, da vozi-; jo več kot pet za vgak avtomo-jo z naglico nad 40 milj na u- bil. V slučaju rekvizacije avto-ro.> mobilov in pnevmatik, bi vlada Določbe glede' gasolina iob°je plačala njik lastnikom' Za nakup gasohna bodo iz- V drugi sekciji, namreč v U- j dane, posebne karte. Zdravni-radu administracije cen, pa so i kom, delavcem v vojni industri-bile izdane instrukcije, tičoče se ji in drugim, katerih poklic za-racije gasolina v vzhodnih dr- hteva vporabo avtomobilov, bo-žavah, katerega naj bi se dovo- do dovoljene večje količine ga-lilo motoristom, katerim avto-1 solina. "Izvestja" napovedujejo, da bo s pomočjo Amerike in Anglije še letos izvojevana zmaga Na vsej ruski fronti, na kateri je še silno blato, se že pojavljajo znamenja velikopotezne ruske pomladne ofenzive. — Živahna akcija ruskih četnikcv. MOSKVA, 6. jnajiOrr-. vestja", organ'ruske vlade, poroča, da je vojna z Nemčijo vstopila "v novo fazo, v fazo končne osvoboditve sovjetskega ozemlja," da bo zmaga izvojevana še leta 1942, "in sicer deloma zato, ker nam naši zaveznici Anglija in Amerika od dne do dne bolj pomagata ter vbrizgavata v žild sovjetske armade sveže življenske sokove." Tekom zadnjih dveh dni so sestrelili Rusi 28 nemških letal, dočim so jih sami izgubili 11, ruska mornarica. pa je pogrez-nila v Barentskem morju neki nemški transportni parnik. so bili kupi mrtvecev, slike Poljakov, ki so kopali grobove za Lyndon v hribih malo oddaljil v.. ..■ ».,...asMv** DOLGO POTOVANJE KONČANO MELBOURNE, Avstralija, 5. maja. — Semkaj to prispeli v rešilnem čolnu angleški in avstralski letalci — dvanajst po številu — ki so se nahajali na morju 44 dni ter so v tem času prevozili razdaljo 1,500 milj, od Jave do Avstralije. ZOPET OGENJ NA NORMANDIJI NEW YORK, 5. maja. — Na bivšem francoskem luksuznem "Nor h ucah fran 80 bile namreč coskih vin burgundčana \ n,. alJe so bili tu za- 1 itar ani v mestu Va" auJanski makaroni. v olju. Holandski kondenzirano zabojih ribe i G>sko ; da ne da od se- i HOOVERSVILLE, Pa., 6. 7" i maja. — Tukajšnji dijaki so in prenesli šolski piano iz; šole na trato pred šolo, da bi tam i-meli vajo za nek svoj nastop. H klavirju, ki je stal pokonci odnosno na robu, pa so prišli manjši šolarji, ki so ga pričeli tresti ter ga prevrnili. Težak klavir je do smrti potisnil pod seboj dva otroka. in da se na očetove klice ni takoj vrnil. Ko pa se je vrnil, ga je zgrabil njegov brezsrčni oče za noge ter dvakrat udaril z njegovo glavico ob zid mostu. Virginia Allison je pričela kričati na pomoč, nakar je zgrabila svojega drugega otroka ter ž njim zbežala. Ko je uzrla prve avtomobiliste, jim je povedala o strašnem činu. Beal pa je med tem vrgel njrtvega sinčka v avtomobil ter se ž njim od peljal, toda policija ga je kmalu zatem prijela TRIJE OBEŠENI V IRAKU ske zahteve po zvišanJu mezde i za $1 na dan nad sedanjo te- BAGDAD, Irak, 6. maja. — meljno mezdo, ki znaša $6.80 Trije sozarotniki Rašida Ali!dnevno. Podaljšanje pogodbe Gailana v njegovi kratkotrajni |pa predvideva, med drugimi revolti preteklega maja, so bili stvarmi tudi dvojno plačo^ za včeraj obešeni. j delo ob nedeljah med 28. apri- --jlcm in 18. majem. Vojak doma j SCRANTON, Pa., 6. maja. — T „ _ t t* , , .w i Justični tajnik Francis Biddle Iz General View taborišča v, . . . .. , __ • j je izjavil, da mora delavstvo iz- Wheeler, Ga., je prišel na do-|trebiti iz svojih vrst «držati ^up^je j j . « . , ljudstva. "Dokler bodo obsto- pred dvema tednoma postal pr-| katerih integriteta vič oče. Mati in sinček sta zdra-|je dvomljiva> toliko časa bo u- va. Čestitamo mnogo zabave! in želimo mu VSI SMO ENAKI WASHINGTON, 6. maja. — V dolgi vrsti ljudi, ki so čakali, da dobe svoje racijske karte za sladkor, je stal včeraj tudi Charles Evans Hughes, bivši prvomestnik ameriškega vrhovnega sodišča. DOPISOVANJE Z NAŠIMI ROJAKI V ZASEDENIH KRAJIH JE NEMOGOČE KOLIZIJA POULIČNE SAN DIEGO, Cal., 6. maja. — Tukaj sta včeraj kolidirala dva vagona poulične železnice, pri čemer je bilo ranjenih 42 o-seb, od katerih so jih morali 12 odpeljati v bolnišnico. Včeraj se je oglasil v našemu uradu rojak John Unetič, 1134 E. 76 St., ki je marca meseca pisal svojemu sorodniku v vasi Karelce, pošta Kostanjevica, Dolenjsko, kateri kraj je sedaj zaseden po Nemcu in Italijanu. Pismo mu je bilo vrnjeno od cenzorja. Pismu je bila prilepljena notica, ki pojasnjuje, da se ne more dopisovati z osebami iz sovražnih dežel ali ki se nahajajo v ozemlju, ki je bilo po sovražniku zavzeto. Torej raz- vidno je, da ako želite priti v dotiko s sorodniki ali znanci, o katerih je znano, da so sedaj v kremljih sovražnika, morete to storiti edino s pomočjo ameriškega Rdečega križa, ki ima tozadevne zveze. Besedilo vašega pisma ne sme presegati 25 besed in mora biti pisano na uradni poli Rdečega križa. Ako je pismo v tujem jeziku, se ga mora prevesti v angleščino in istega dodati. Podrobnosti glede takih zvez dobite v uradu ameriškega Rdečega križa. nionizem. v nevarnosti." parniku "Normanaie" je izbruh-Srdite bitke na kalininski fronti j nil snoči zopet požar — že peti, V srditih bitkah na kalininski! odkar Je Parnik zaseSla ahieri" fronti je bilo ubitih 1,000 Nem- ;ška vlada ~ ki Pa Je bil kmalu cev, nadaljnih 500 pa na lje-' P°gašen. Parnik Normandie se ningrajskem sektorju. imenuje zdaj U. S. S. Fayette. Vsepovsod se javljajo znamenja, da prehaja sovjetska arma-! POGREZNITEV NORVE-da sama v pomladansko ofenzi-| ŠKE LADJE vo. I WASHINGTON, 6- maja. — Četniško bojevanje dobiva Mornariški department nazna-vedno večji obseg. Gozdovi in;nja> da je bilo ob Atlantski o-močvirja so polna četnikov, ki bali torpedirana in pogreznjena Zabava dram. dr. "Naša zvezda" V zahvalo vsem igralcem in delavcem, ki so pomagali pri e-ni ali drugi predstavi, prireja dramsko društvo "Naša Zvezda" prijetno zabavo v soboto večer, 9. maja v Slovenskem društvenem domu. Na zabavo so vabljeni vsi člani, bivši in sedanji, kot tudi njih prijatelji. Za vse bo dobro preskrbljeno. Pozdrav Laddie Debevec, bivši uslužbenec "Enakopravnosti" pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Camp Perry taborišča. so organizirani v platone, kompanije, polke in celo v brigade. Četniki pobili Madžare Na fronti,pred Brijanskom so imeli organizirani napadi ruskih četnikov na 200-to madžarsko divizijo za posledico zavzetje šestih utrjenih točk in poboj 400 Madžarov. Ob tej priliki so četniki tudi zaplenili pet tankov in mnogo orožja, katerega so razdelili med kmete. neka manjša norveška ladja. Preživeli ljudje so re izkrcali v pristaniščih na vzhodni obali. Parade ne bo Mirovne parade za Materinski dan, ki se ja doslej > vršila vsako leto v Clevelandu, letos ne bo, ker zdaj ni prilika propagiranje miru. Zadnja čast Članice podružnice št. 15 S. Ž. Z. so prošene, da se v petek večer, ob 7:30 uri zberejo v pogrebnem zavodu Louis L. Fer-folia, da izkažejo zadnjo čast u-mrli članici.Frances Hrovat. Nov grob Po dolgi bolezni je. preminila v mestni bolnišnici Mrs. Frances Hrovat, rojena Bokar, stanujoča na 3821 E. 78 St. Pokoj-nica je bila stara 48 let. Doma je bila iz vasi Grintovec, fara Zagradec, odkoder jo je njena mati prinesla semkaj, ko ji ja bilo komaj 18 mesecev. Pokoj-nica je bila članica št. 15 S. Ž. Z. Poleg žalujočih otrok: Frances, Benedicta, Mihaela, Franka, Antona in Mrs. Rose An-za drews, zapušča mater Frančiš-ko Bokar in dva brata: Johna in Franka. Njen soprog je umrl pred dvema letoma. Pogreb po-kojnice se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. Ferfolia, pogrebnega zavoda, na 9116 Union Ave. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 1. maja,» UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIRrAVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI-) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Toyvn: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$6-50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00 K dnevu mater (Piše Janko N. Rogelj za Jug. pomožni odbor, SS.) By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................... For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 4 00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .................................................- For Half Year — (Za pol leta) .................................................... ..$8.00 ... 4.50 Mati piše svojemu sinu iz domovine. Napisala je pismo dne 13. novembra, a pismo je dobil sin dne 19. aprila 1942, sin, ki je sedaj v ameriški armadi. Piše žalostno, žalostno. S tresočo roko in s solzamir v očeh je zapisala: "Sin, tudi v sanjah prosim kruha. Ko bi Ti, Tone, videl samo košček mojega trpljenja, izjokal bi se." V teh težkih in žalostnih besedah je povedano vse trpljenje Frances Češarek in Frank Ži-bert; po 50 centov: Joe Mayer, Sr., John Lukich, Agnes Ga-brian, Apolonija Hodnik, John Hočevar in Joe Uzelac. Elizabeth Cestnik 25 centov. Hvala! Upam, da je to šele začetek. Potreba je velika in narne prispevke za naše trpeče brate in sestre onkraj morja."— Tako se govori, John, le potrudi se, to je res plemenito delo, če pomagaš nesrečnim in zasužnje- nim v domovini. Posebnega priznanja in upoštevanja je vredna slovenska naselbina Pueblo, Colorado. Ste videli imena naših društev in posameznikov, kako so prispevali? Tako se bi morala organizirati vsaka slovenska nasel- naši dobri rojaki v Red Lodge bodo še posegli v svoje žepe, kojbina v Ameriki. Najprisrčnejša pride čas za to, ko se bodo naši zahvala odbornikom lokalnega Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. i stare in onemogle mature, ki je 104 na večer svojega življenja doži vela kruto in nepopisno usodo odbora in vsem onim, ki so pomagali. To je dokaz, da kjer je volja, tam se najdejo tudi pota, po katerih se doseže cilj. Slovenci in Slovenke po širni OČIVIDCI O STANJU V "NEODVISNI" Po zanesljivih izjavah nekega jugoslovanskega rojaka, ki je te dni prišel iz Jugoslavije v Argentino, je znameniti umetnik Ivan Meštrovič v koncentracijskem taborišču v Jasenovcu. V taborišču so prav tako znani slikar Jožo Kljakovič, bivši minister dr. Hinko, Krizman, bivši narodni poslanec Belak, dr. Reberski in Pavlic. Veliko število uglednih ljudi iz Splita so odpeljali prav tako v koncentracijska taborišča v Italiji. Med njimi navajamo; znani pesnik in narodni delavec Rikard Kata-linič-Jeretov, bivši dan dr. Ivo Tartaglia, bivši dolgoletni urednik "Nove Dobe" Vinko Brajovič, ki se je vrnil v duhovniški stan, da bi se rešil, pa so ga navzlic temu zaprli. Pozneje so ga na intervencijo Vatikana izpustili pod pogojem, da ostane v nekem samostanu v Italiji. Dr. Ljubo Leontič je ostal v Splitu, vendar ga imajo pod nadzorstvom. Prej so po pomoti sporočili, da je bil ustreljen. « V resnici je bil ustreljen njegov sin Zorko. En sam bivši politik in javni delavec je v Splitu na svobodi: dr. Josip Smodlaka, ki mu okupacijske oblasti ne delajo nobenih težav. Sicer se prebivalstvo v Dalmaciji drži izvrstno, navzlic vsej lakoti in pomanjkanju obleke in hrane. Hrano dobivajo na karte, vendar še to ne dovolj za življenje. Marsikaj se prodaja na skrivaj in je silno drago.'Tako liter olja starte 250 lir; kg koruzne moke 150 lir. Kadilci" dobivajo na karte po 8 cigaret na V. dan. Zaradi pogostih napadov na italijanske vojake, fašiste in karabinjerje, zaradi poškodovanih del in lepljenja razglasov proti Italiji na Reki in na Sušaku ste ti dve mesti edini v vsej Italiji ponoči razsvetljeni. Ko so v Gorici, na Reki in v Pulju lani nastali nemiri, ki so izzvali tržaški proces proti 71-tim našim rojakom, oblasti niso mogle preprečiti manifestacij, s kateiimj je prebivalstvo izražalo svoje nezadovoljstvo proti sovražnim oblastim. V ' neodvisni" popušča "navdušenje" tudi pri tistih, ki so v začetku sodelovali in odobravali Paveličev prihod in sedaj je ves narod za Mačeka. V Srbiji so vsi proti Nediču, a v vsej državi uživa zaupanje in simpatije general Draža Mihajlovič. Industriji primanjkuje surovin. Tisto, kar sploh še dela, je v rokah nemške "Hermann Goering Werke A. A. G." Gospodarsko je narod uničen. Paveličeva "vlada" je izdala poseben ukaz, s katerim naroča, da morajo kmetje priglasiti vse zaloge žita, s> katerimi bo odslej razpolagala "vlada." Kmet ne sme ničesar prodajati zasebnikom. Živino pobirajo kar od kraja. Italijani izganjajo iz za-sednega ozemlja vse osebe, ki nimajo tam domovinske pravice. PAVELIČ ' REŠUJE" ŽIDOVSKO VPRAŠANJE Nacijski krogi danes priznavajo, da se je število židovskega prebivalstva njihove lutke-države Hrvatske znižalo od pred vojnega števila 35,000 na manj kot 6,000 in da je večina židovskega prebivalstva, ki je ušla smrti, danes po koncentracijskih taboriščih. Omenjeno sporočilo je priobčil nacijski list "Grenž-bote," iz izhaja v Bratislavi, po.vesteh iz hrvatske prestolnice Zagreba. Članek pravi, da so večino Židov "poslali v tujino," vendar ne pove ničesar o njihovi usodi. Hrvatski kvizling Pavelič, pripoveduje omenjeno sporočilo, je imel sitnosti pri "reševanju" židovskega ljudje onkraj morja vračali na svoje domoVe. Potem pride pismo od brata Johna Ureka iz Omahe, Nebraska. Priložena je denarna na-malega slovenskega naroda on- kaznica za $17.00. Darovali so Ameriki! Naši ljudje imajo da-kraj morja, ki že leto dni ječi v sledeči: Po $300: Joe Weiss ;|nes denar ter so tudi priprav- po $2.00: John Urek in Floyd'ljeni, da bi dali. Toda če ni ni-Virant; po $1.00: Peter Broda-j kogar v naselbini, da bi jih rich, Anton Intihar, John Šutej, j vprašal za denarne prispevke za John Urich, John Dolnar, Frank JPO,SS, tudi prispevkov ni. Žitnik, Anton Radanovich in Spomnite se besed stare mate-50 centov: re, ki v sanjah prosi kruha, verigah satanskega in krvoloč- 1 nega osvojevalca — Hitlerja. To ni klic samo ene matere, to je bolestni klic vseh mater naše zasužnjene Slovenije. Ali bo naša ameriška Slo^-jAnna Dittrich; po nija slišala ta klic 10. maja, ki Charles Brodarich, ravljica Moderna P1 ? Mož in žena g^jj.) Pravkar sta se je® . nosi v eni roki živo * M M. Ostro- zganite se in delajte in dajte in je posvečen materam? Vsa A- i nich, Mike Mravenec in Joe Cve- pomagajte; posebno ve ameri-merika bo proslavljala svoje|tas. — Hvala! — Prijatelj Urek ške Slovenke, pokažite, da ima- matere v nedeljo 10. maja. Ali se bomo spomnili ta dan tudi naše uboge, trpeče in zasužnjene matere v domovini? Ob misli na te naše matere v domovini mi prihaja v spomin pesem Mare Lamutove, ki pravi: Prešlo je tisoč in devetsto let... a še je Golgata krvava svet! Vsak hrib zemlje je bil že hrib morije, o, čudo, da nas sonce še obsije! Zato Te prosim, spomni se trpeče žene, ki nikdar v Tvojem ni življenju nobenega Ti zla storila, temveč veliko le trpela in ljubila! V nedeljo 10. maja, ki je posvečen našim materam, bodo matere naše Slovenije onkraj morja mislile in sanjale o bra mi piše: "Upam, da bom imel te sočutje z materami v domo-še priliko, da bom nabral de- vini. Slovenski narodni muzej SND Cleveland, O. — Slovenski narodni muzej SND. — Pred časom sem parkrat apeliral v listih na zavedne rojake in rojakinje v Clevelandu in drugih naselbinah države Ohio in prosil v imenu Slovenskega narodnega muzeja v S. N. Domu na St. Clair Ave., da bi zbirali, hranili in pQklonili "sales tax" tih in sestrah v Ameriki. Bo-j znamke S. N. Muzeju, kateri bi mo li mi v Ameriki mislili na'te znamke vnovčil in z denar- nje ? Bodo li naša srca čutila tu-go naših mater v domovini? Bo li naša slovenska žena v Ameriki izpregovorila besedo usmiljenja napram materam v domovini: kajti, če je bila slovenska žena v Ameriki katerikrat jem nabavil potrebno opremo za muzej, to je: razstavne omare, ki se jih sedaj nujno potrebuje, ako hočemo pokazati svetu, kaj vse se je doslej zbralo v muzeju. Glede tega sporočam vsem, ki se zanimate za S. N. Muzej, poklicana, da pomaga, danes je da bi bilo zbiranje znamk doslej tisti zgodovinski dan, da z usmiljenim srcem poprosi: Daj, brat, daj; pomagaj, sestra! Plemenita ideja pomožne ak- zelo uspešno in ^mo prejeli tekom petih mesecev skupaj toliko znamk, da je muzej prejel doslej že zanje $97.85 in imamo cije dobiva odmeve iz različnih še za dobiti v kratkem $12.00. slovenskih naselbin v Ameriki. Za časa Ameriškega slovanskega kongresa v Detroitu, Mich., Zato izrekam na tem mestu vsem prav iskreno zahvalo za zbiranje znamk, tistitn, ki ste sem se oglasil v tamkajšnjem I pomagali zbirati, in vsem tistim Slovenskem domu. Srečala sva j števHnim prijateljem, ki ste jih otvoritve S. N. Muzeja, kar bo v letošnji jeseni. Slovenski narodni muzej si je ogledal te dni rojak Anton Kvas iz Kodiak, Alaska, in se1 mu je ideja in pa kar je videl razstavljenih reči tako dopadlo, da je na mestu daroval za nabavo razstavnih omar $10.00. Mislil sem si, če bi se našlo 50 tako dobri": naših ljudi, pa bi imeli takoj tukaj vse potrebne razstavne omare. Zato gre prav lepa zahvala Mr. Kvasu iz Alaske, ki se sedaj mudi v Clevelandu na obisku pri svoji sestri, katere ni videl že 35 let. Naj omenim, da se ta rojak bavi z gostilniško obrtjo v Kodiak, Alaski, že sko-ro 35 let. Doma je iz Sodražice in je prišel v Ameriko leta 1901 v Cleveland, O., od tu pa se je podal v Alasko leta 1907 in od tedaj je prišei sedaj prvič na obisk v Cleveland. Za muzej je prispevala tudi Mrs. Angela Smrdel iz Clevelan-da $1.00 in neimenovan prijatelj iz Cellinwooda 50c. Vsem se prav lepo zahvalim v imenu muzeja za finančno pomoč. Da je S. N. Muzej zdrava Slovenska mati Danes bom nabrala vijolice, šmarnice in nageljčke celega sveta, katere bom povila v maj-niški šopek in ga v duhu pripela na vaše blago srce — slovenske matere širom sveta. Kakor vijolica v svoji ponižnosti, taka si Ti slovenska mati. Nedolžna mučenica si, kakor šmarnica; muke, ki jih danes trpi Tvoje nedolžno srce za slovenske sinove, katere si rodila in vzgojila in ki se danes bore na bojnem polju za zmago naše nove in stare domovine. Nešteta solza pada iz Tvojih trudnih oči — skrb za one, ki jih ljubiš. Slovenska mati, čuj, solze, ki jih danes točiš, se bodo spremenile v zlate bisere, ki se bodo lesketali v Tvojih 0-čeh tedaj, ko boš ob veseli vrnitvi svojega sina v njegovem objemu in mu šepetala: "Ah, samo da si prišel in da Te še enkrat vidim — sedaj sem srečna, srečna za večno." In takrat, slovenska mati, boš pripela sinu junaku rdeči nageljček, katerega on danes pripenja Tebi v duhu iz daljave in misli na Te, mati — ker je danes Tvoj dan. Zato pa kri-latci vsega sveta, Tebi mati, sla-j/ospev pojo, že doni iz višave in sliši ga tudi Tvoj sin tam na bojni poljani. _ Ptičkov zbor doni, lepo se j nji kozo, če P0*"", pp, "Bog živi matere slo-1 tla in zaprete vanj b 1 roke 111 m drugi debelo veliko kletko, 23. j jgj kozo. Ko prideta do gozda, se žena usta • ^ —Naprej si ne vami, pravi. ? — Zakaj pa je tu tem Lahko bi izkoristili in I me poljubili, JaZ ska bi se pa gla ubraniti morda vas ne Kako biti, če nosim v— ^ ro, v drugi težko p3 hrbtu kletko, za se« čem kozo? . qkolCi^ Toda žsna je.^ ^ rameni, rekoč: -vej • - v zemljo u»;Rsr gorjaco vložite glasi . venske! Bog živi vse matera imeli proste sveta!" — danes ptičji zbor z višave vse matere pozdravlja. Tudi jaz se pridružujem ptičjim zborom in vam pošiljam to-| pel slovenski pozdrav, vsem in vsaki posebej, naj vam Maj-niška Kraljica izprosi, kar vam vaše srce poželi! Posebno pa mislim na Te, mamica moja mila, ah, ko bi se Ti zbudila . . . Spavaj mama moja sladko, spavaj mamica mirno, saj ljubezen Tvoja večna,, vedno me spremljala bo! Marjanca Kuharjeva. poljubite." . žens»». -Bog blagom i.' drost! je zasepej* ^ ^ t Ha ) tr4 sod H ,je: lir. ril vse tako, vala ženska^^^jfj MIHAJLOVIČ'^) ARTHUR JUNA^j se z bratom A. M. Mayerjem. Pozdravila sva se, pa mi je že ponujal $5.00 za JPO,SS. Hvala lepa! Ko sem prišel domov, me je čakalo pismo iz Hollywooda, California. Moj prijatelj Louis Adamič mi piše kratko pismo. I poklonili v ta plemeniti namen. | ideja, za katero se je vredno Prosim vas vse, da še v nadalje 1 zanimati in jo krepiti, dokazu-zbirate "sales tax" znamke injjejo tudi Amerikanci, ki nam jih poklonite S. N. Muzeju, da bomo dosegli zaželjeni cilj, to je vsoto $500.00. Z dobro voljo to lahko dosežemo, če vsi še nadalje tako pridno pomagate, ;kot ste zadnje mesece. Še lažje skušajo iti na roko pri delu čim več mogoče. Tako je vodstvo clevelandske javne knjižnice obljubilo, da nam bo za otvoritev muzeja posodilo toliko razstavnih omar, kolikor jih potrebujemo, in to brezplačno. In vodstvo Western Reserve Historical Society muzeja je obljubilo vse svojo strokovnjaško pomoč za ureditev prve razstave Sloven- Priložen je ček za $100.00 za pomožno akcijo. Hvala! - In'Pa bomo d-°seSh Cl1?' ce se nasi dva stavka iz pisma, ki se mi armadi Pazite se vsi drugi, tako dopadeta: "To je prva po-!ki niste dosleJ se ničesar pri-noč; pozneje bom skušal naJspeyali v ta namen. Cim vec nas pravitfše boljše. Ne bo dovolj, ibo delu, tem hitreje bomo da bomo dali samo denar; tudi!doseSn kvoto> kl lmamo zacr"iskega narodnega muzeja. Torej, samega sebe bomo morali žrtvo- tano za sedaj' če se Americancem vidi naš mu vati." To so času primerne be-! V S. N. Muzeju je urejenih in sede, zapomnite si jih! j pripravljenih za ogled že nad Drugi dan pride pismo odj150 raznih slik> umetnih in fo-prijatelja K. Erznožnika, Red „ v . itografij. NekaEere organizacije Lodge, Montana. Priložena je „ , , . (on„. imaio ze skoro vse konvencne denarna nakaznica za $29.2o.1 J zej toliko vreden, da nam nudijo tolikšno pomoč pri njem, zakaj bi se ne ogreli zanj v večjem številu še Slovenci? Dajte, pomagajte nam sedaj, ko potrebuje muzej podpore, da se ohra- DRŽAVNI TAJNIK HULL OBSOJA NEMŠKI ULTIMAT MIHAJLOVIČU Washington. — Državni tajnik Cordell Hull je izdal izjavo, s katero je obsodil zahteve beograjskih okupatorskih oblasti po predaji generala Draža Mi-hajloviča in njegovih častnikov in grožnje, da bodo prijeli njihove rodbine kot talce. \ V svoji izjavi je označil to dejanje kot "nov niz okrutnih in divjaških načinov, s katerimi nemški terorizem poizkuša zlomiti duh junaških mož". Državni tajnik je razložil svoj pogled na situacijo v spomenici, ki jo je predložil jugoslovanskemu poslaniku v Washing-tonu. Spomenica pravi: "Vlada in narod Združenih držav s občudovanjem spremlja neustrašene in herojske operacije generala Mihajloviča in njegovih junakov in polaga veliko važnost na delež jugoslovanskih rodoljubov v splošni borbi proti silam, ki se bore za uničenje svobodnih narodov na vsem svetu." G. Hull je dejal, da je stali- VA NA New York, ^L^-Christia« Science * ft naša obširno P°r°< g^ Vseslovanskega * tfjP poročilu g- . med drugim V^ ^l "Glavni junak kong ji srbski general v vič. Ogromni P°r til. ^ Draža Mihajloviča J ^ -okras v dvorani- j j» . je omenjalo njegj* ^ na njegovih četi v dvorani silno na l go najpriljubljen^0 ^ ]t fo ime generala M obema je tekmov* |H sednika Roos^'^ V poročilu g-vseh poročilih am .tU)s o kongresu v Ve ^ vdarja odločnost ^ kih Slovanov^ za ^ ^ vanje pri skGP^velto' resničanje ^jjsJ lavskega in P«*' L črta, ter pripravi ko A: žrtev za merike in zavezi^ sv sovražnikom človes --------- ------------ — T— v , i • , , , v . . v .v šče Združenih držav do jemanja Darovali so sledeči: Društvo gt j^e v tej zbirki, druge se zelo;ni delo današnjega in vcerajsne- ^ ^^ dobrQ ^ 58 $10.00. Ameriške bratske zveze malo. Nekatera društva imajo Sa dne v spominu za bodočnost.!; - jj. - - ---- — • --------• -•- ' < - ■■----- si! Za Slovenski narodni muzej: J vprašanja, ker ni vedel kaj bi počel s slučaji mešanih ženitev. Končno se je odločil, po vesteh iz teh nacijskih j Mary Leskovec in K. in Maryjzacije še niso zastopana s svo- virov, da proti židovskih določb ne bo uporabljal proti Erznožnik; po $1.00: Ig. Re- jimi slikami, ste prošeni da pri židovskim polovicam v mešanih ženitvah, vendar otrokom pich, Tony Putzel, Rud. Krivt^,! spevate, da se bo uredilo do iz takih zakonov ne dovoljuje obiskovanje gimnazij in univerz. Zdi se, da je Hrvatska, uradno italijanska dežela pod ita'ijansko jurisdikcijo, clapes v resnici nemška kolo nija z velikim ltevilom, "nemških predelov," ki uživajo posebne privilecriie. uradni list Paveličeve vlade priobčil seznam okrožij, v katerih so Nemci v večini in kjer je v rabi nemški jezik pri občevanju z oblastmi, na sodiščih in v labi za imenovanje ulic. . ' V Hrvatski, ki je mediiarodno-pravno del Jugoslavije, Italijani nimajo takih privilegijev. Nacijski osvojevalci Ko sta se Hitler in Mussolini sestala v Salzburgu je so postavili Hrvatski na čelo lutko-vlado. SND: Erazem Gorshe, tajnik-arhivar. For VICTORY / ,1 1 B u Y tt S UNITED i š STATES ^^f DEFENSE BONDS : -rt***^ STAMPS "To barbarsko delo in nem ški način bojevanja je obsodil predsednik Združeni držav z izjavo, dne 25. oktobra 1941, ki jo navaja tudi skupna deklaracija, ki so jo nedavno podpisali v Londonu predstavniki držav, katerih ozemlje je sedaj pod nemškim tiranstvom in ki so vsemu svetu objavili svojo odločno voljo, da se bodo mašče- MESEČNIK J'yjjl jugosla; jjie Veliki amer^y "Look" v majsk^t t pod naslovom do now to win t drugim sledeče: ^ m "V krajih kjer ^ ^ gibanje razvito ^v^ ^ oboroženi vojakl> vjti ' viji, moramo nap je v naši moči, d maja, 1942. EJNS KOP RAVNOST STRAN 3. PROCES I s proti ruskim zarotnikom j r g ^IS ETInnnillll i CJ IlllIIillUE n lllllllllllicstllllillllll crr' l±JHIIIIIIC^nifIlEIICI3IMEEiTIIIilC2ftIiriliJI11IIIIIIIIIIEI tllillllllll C^ i If III1IIIH CI3 JIU1 Obtoženec Jagoda je pred so-reM P°trdil, da Se je umor r°Va izvršil po direktnem JPU deSničarsko - trockistič-JJ bloka, da je ta sklep iz-rili t agoda> kateremu so pove-god ram°tno nai°g°- In Ja' vedal ]e to nalogo izvršil. Zapoje namestniku Pok " """icauiiKu načelnika VD)a]Ihske "Prave LKNZ (NK Ujj Leningradu, Zaporožcu, ta vse potrebno, da bi se umor izvršil. Nekaj mesecev ^umorom so Leonida Niko-in privedli v p0" jnsko upravo, pri njem so ^iJ»eVOlVer s Patronami in iti £ POt' Po kateri je moral kiJT'}0 Je Popolnoma do-- dl0> da je ta propalica pri- VroVtrahoViti zločin- Toda va ]'e> izvršujoč Jagodo-* a P°VelJa, tega podle > J)" je " ln cez nekaj mesecev • KoIajev umoril Kirova ter »»Sil ta hudodelski č cin z nepo- J , s°delovanjem zaniče it ie, ki Vredn.ega izdajalca Jago-,flSvmAu 3e bila tedaj naročena članov vlade. trj§0da 3e pred sodiščem po-^e]0va, Sta Rikov in Buharin 1 ala Pri sprejetju sklepa, Semjonovom o organiziranju u-morov zoper člane Politbiroja, izpustil iz zapiska ljudi ki naj bi se umorili, enega najvplivnejših članov politbiroja, ki naj bi bil priporočil kot nespravljivi bojevnik zoper trockiste, zinovjev-ce in buharinovce? Kje je logika takega vedenja? Ni te logike. Nazadnje je Rikov priznal, da je naročil 1. 1934 Artemenku, naj pazi na vladnč avtomobile. S kakšnim namenom? S terorističnim. Rikov je organiziral u-mor članov naše vlade, članov Politbiroja. Zakaj naj bi Rikov naredil izjemo Sergeju Mi-ronoviču Kirovu, ki je bil vendarle umorjen po sklepu tega prokletega bloka? Te izjeme ni naredil. Enukidze in Jagoda sta bila člana centra in najbližja človeka Buharinu in Rikovu. Kako naj potemtakem dopustimo, da Enukidze in Jagoda, ki sta sodelovala pri umoru Serge-ja Mironoviča Kirova, ki sta bila najbližja človeka Rikovu in Buharinu, ki sta bila v centru vsega sistema uresničevanja terorističnih aktov zoper voditelje stranke in vlade — kako naj »4 Sta - ^ CJCLJU SKiepa, *JC ^ viciuc --naj kfc, Rikov in Enukidze u- dopustimo, da baš Rikov in Bu- Seje centra, na kateri se težila j. a centr Vva;ljal° 0 umor?H lib Sta Rikov 6 na ta način Keli in Enu-. neposredno lOvala u ifaga . ' Ko se je razpravljalo Umoru Sergeja Mi-a Kirova. Na mojo pre- lariasanJe: ali govorita tukaj da —•Rlkov resnico, ko tr- fe, harin nista vedela o tem, kar je vedel Enukidze, najbližji prijatelj, sotrudnik in sokrivec Bu-harina in Rikova, kar je vedel Jagoda, najbližji prijatelj, sotrudnik in sokrivec Buharina in Rikova — Rikov in Buharin pa da tega nista vedela? ki docela in i aa nista j " To so okoliščine, ki uo MeJaiV 6 ° t6m U" razkrivajo udeležbo Rikova 'oče, w a/.Javi1' da t0 ni i Buharina pri umoru Sergeja 0 sporoči je EnU" Mironoviča Kirova. - til1' da Je desničar- Toda teroristično delovanje trockistie ni blok na skup- 1$ lil". m •1 i m — a, onujJ ------------------ ------" ^ K1enil izvršiti teroristič- desničarsko - trockističnih iz-2°per Kirova — je on, Ja- dajalcev se, kakor je dognala % ,fmu ugovarjal iz neka- j preiskava, ni omejilo na umor fazi ktiČnih" konspirativ-, Kirova. Kakor je dognala preis- NoHjj-0^07' vendar pa je bil i kava, so padli Aleksej Maksi-l iran> da je to sklep njiho- movič Gorki, Večeslav Rudolfo ii2a^ntra- ne pa akcija kake vič Menžinski in Valerian Via- L ^ ta i zar°tniške peščice, skleP izhajal iz desni-tsm 0ckističnega bloka, v l|RSfa aktivno sodelova-^ arin in Rikov. Koi3! I02110 dognano, da se % Jcdr- Kirova izvršil Avstralski vojaki na preži Churchill pri Commandos Avstralija, od katere so oddaljeni Japonci komaj 1^00 milj, je te dni neprestano na preži, da je ne zaloti nenadni in nepričakovani napad. Na sliki so avstralski vojaki na svojih postojankah. Franček se je vrnil domov Tako težko je čakal tega dne. Domov pojde. Prvič po tako dolgem času. Saj skoraj ni mogel več strpeti v mestu, kamor so ga poslali v šolo. Samemu sebi se je moral čuditi, če je pomislil, kako vesel je bil lani poleti, ko so mu rekli, da pojde študirat. Takrat je sanjaril o mestu, o lepih, belih cestah, o ljudeh zaklade jim prinaša? Varčeval je, kar je mogel, da je kupil nekaj darov, za svojo mlajšo sestrico, pa še za mater. To bodo gledali, to bodo veseli! Nič jim UBERTY LIMERICKS premier Churchill, ki pregleduje vojake Com- ne bo takoj rekel. Šele zvečei' mandos odredov, kateri imajo počrnjene obraze, da so pri svojih ko bodo sedeli vsi za mizo, bo odprl kovčeg in dal na mizo vse tisto, kar nosi s seboj. Trobentice bodo že cvetele na griču za hišo.V nedeljo zjutraj pojde s fanti k vstajenju. Novo obleko bo imel in vsi ga bodo gledali. To bo ponosen. Edini je, ki so ga poslali v mestne šole. napadih v nočni temi manj vidni. To so junaki, ki izvajajo svoje drzne izpade in napade na sovražnikovo ozemlje. A teacher, explaining inflation, Its after effects and causation, Advised all her scholars To save up their dollars And buy bonds to safeguard the Nation. te Help teach tlie Jap« a lesson I ij-^ Put every dime and dollar you can Into U. S. Defense Bonds and Stamp*—every pay day. čisto blizu, da bi jih skoraj lahko objel'. Franček strmi vanje, ki jih je toliko, da se nikoli ne j£ar nj vedel, ali naj bi se še vidi na pobočjih bele hiše, vidi 1 družil z njimi ali nič več. | cerkev na vrhu griča. Tam je bil Spet nova postaja. Koliko jih i že dostikrat, Za cerkvijo je gozd. je še od domače! Dve, tri? Mo- Tam so se igrali, skrivali. Zdaj žak, ki je sedel zraven njega, ne vidi. Stena sprednjega va je zadremal se naslonil v kot in zasmrčal. Franček je bil kar kal oče. Od vagoha do vagona je hodila gledal, klical, a Frančka Ko se je vlak spet premaknil, je j proge je moral obstati vlak. ni bilo nikjer. Samo njegov kov-zvonjenje zamrlo v rčpotu ko-! Franček je vse to čutil bolj pod-;geg- g0 nag]j v oddelku in moles. še nekaj minut. Hribi so že I zavestno. Samo strmel je v rde-|gak kj je dišal po žganju je po- • 11 l«čo streho med drevjem, mislil j vedal, da je fant odšel in da ga nu domače, na darove, ki jim jih ustavi njih val, o svetlih izložbah, o vsem čudežnem, kar je dotlej poznal samo iz pripovedovanja drugih. In potem je prišel tja. Hladno tako tesnobno je bilo vse. Novi obrazi, novi časi. Šola, ki je bila tako resna! Ne tako kakor doma. Učitelji, ki jim nikoli ni videl smeha na obrazu. Spomnil se je še, kako je bi- gona ga zakriva. Stopil je na rob ploščadi, da vesel. Zdaj ga vsaj motil ne bo. bi imel boljši razgled. Potem na Ne bo silil vanj z vprašanji, kijprvo stopnico. Da, tam je gozd, se mu nanje niti ni ljubilo odgo- tja pojde spet s tovariši. In potem, spodaj pod njim, je njegova domača hiša. Ko bi jo mogel videti! Dom, ki je tolikokrat varjati. Da, dve postaji sta še! Fran-lo, ko je pisal prvo pismo do-;ček je vstal in šel po hodniku. mov. Takrat ga je'prijelo, da biiyiak se je zibal, da ga je zana-lhrePenel po njem! še bolj se je zbežal s tem pismom, da ga neigai0> odprl je vrata, stopil na sklonil čez ograjo. Da, zdaj ga prinaša, na pirhe, ki ga čakajo. Sam ni vedel, kdaj so se odločile njegove roke, ki so prej krčevito oklepale ograje. Nov žvižg. Franček ga je slišal, pa niti pomislil ni, kaj naj pomeni. Kaj ga brigajo zdaj ti žvižgi, kaj ga briga zdaj vse na svetu, zdaj, ko bo kmalu doma, med svojimi! Potem se je iznenada stresel vlak. Kakor bi bilo nekaj sunilo vanj. Franček se je zamajal, kriknil in omahnil z vlaka. Nihče ni tega opazil. Padel je med bi bilo nikoli več nazaj. Napisal, pi0ščad med dvema vagonoma. Je menda zagledal, rdečo streho | tire, ropot vlaka je zadušil njegov poslednji klic. Na domači postaji ga je ča- P S "^Stle-j"- ""uva, izvršil ^ K. JS'm sodelovanjem Ja- ,7a ' da dokazano Ai M M-. Stle doka; se je umor izvršil z Ht?? s°delovanjem Ri-arina. t* ze imam za to? ;riii mislimo, da Rikov in Utn0rJJ1Sta sodelovala pri dimirovič Kujbišev kot žrtve terorističnih aktov, ki so se izvršili po nalogi istega desničarsko trockističnega bloka. Kot jrtev umora je padel tudi sin A. M. Gorkega, M. Pješkov. Jagoda je o tem izpovedal sledeče: "Kategorično izjavljam, da se je umor Kirova izvršil po sklepu centra desničarsko - trockističnega bloka. Po sklepu istega centra so bili s pomočjo terorističnih aktov umorjeni Kujbišev, Menžinski in Gorki." Isto ,so potrdile tudi osebe, ki šo v teh umorih neposredno sodelovale. Podla nakana glavnega morilca Jagode, se je izvršila na najverolomnejši, najpo-dlejši in najbolj jezuitski način. Jagoda je najprej skušal tajiti svoje sodelovanje pri or-špijonažo,! ganizaciji umora Maksima A-|jl listič! v vstaško gibanje',1 leksejeviča Pješkova. Potem je / S prize čine in, kakor sta: to priznal v tajni obravnavi. Po-# r Vt!^151' dobila od Troc- polnoma je potrdil, kakor je za-N V: i'%at , Vo na teror, naj bi Pisano v protokolih sodne o-v/ fok 1934 ne bila imela bf-avnave, svoje izpovedbe v pre- ■ _ , f' tedaj moramo pri-s^ (, % ta ta dva glavna vo-SbC^arSk° ' trockistič-lf\ Aovi je sklenil umori-Sv0i Stala iz neznanih tiJ S£rani tega hudodel-,,Hft> a- Zakaj to? človeka, $>C?ani2irala Njših Pti um°ru enega naj- iskavi, potrdil je, da je organi- je v njem, kako hrepeni po do-1 Hladen veter mu je zavel na-'med drevjem. Dom. Tam ga ča-mu, kako bi rad prišel spet na-!sprotj jn niu razkuštral lase. Od:kajo. Njega in veliko noč. In zaj na domače dvorišče, vse. In i daleč je že videl hribe, ki jih je'nekoliko dni bo lahko zdaj ostal, ko je to pismo odšlo, je ostal | poznaj; domače gore, ki so mu ~ še bolj sam. štel je dneve, ure,,bile tako biizu. Tolikokrat jih kdaj bo lahko sedel na vlak in,^e gledai v mislih, ko je sto-se odpeljal, daleč, daleč, kjer jejpal po mestnih ulicah, hitel v doma- i šolo. Zdaj se mu spet bližajo, Zdaj je prišel ta dan. Hladen,'kakor bi mu hotele priti naspro- kmalu bo lahko odhitel tja po oblačen dan, pa vendar tega niti ti in ga pozdraviti. beli poti navkreber, opazil ni. Kaj mraz, kaj oblaki, Ni se več vrnil v oddelek. Ni —dovolj ga je grelo to, da bo Se mogel. Tu je hotel ostati, po-še danes videl mater, domače.! čakati, da bo ga vlak popeljal In ko je prišel na postaj.o, je na domačo postajo. Spet posta- voziti nekoliko počasneje, da je Pozabil bo vse, kar je trpel zad nje čase, vse, šolo, mesto, grde ljudi, ki so mu branili pot domov. Vso učenost. Oh, saj bo kmalu obstal vlak, Zasanjal se je, zagledal v vso lepoto, ki jo je videl pred seboj. Niti opazil ni, da je vlak začel i/RV "T Stalinovih sotrud-,^/litel>ela v načrtu umo-: W Po il Stranke in vlade, INs bir°ja-Prav ^0yu dogovarjali pri Se-E1) S g Buharinom ali pri Semjonovim. Zakaj ^topi^0' da je Buharin, na pot pogajanj z ziral umor Maksima Pješkova in trdil, da ne mara govoriti o tem, ker da so motivi in umor globoko osebnega značaja. Toda glede umora Menžinske-ga je govoril Jagoda tudi na javni obravnavi, vendar pa' je tajil osebne karieristične razloge. Rekel je naravnost: (Dalje prihodnjič)' komaj pričakal vlaka. Kako dolga bo vožnja, kako dolgo boj moral potem še peš hoditi domov. V oddelku je sedel nekaj časa sam. Stisnil se je k oknu in gledal ven, kjer so mimo hiteli brzojavni drogovi, ceste, ljudje. Kako je zdaj doma? Kaj delajo? O dobro je preračunal! Pirhe barvajo, pripravljajo košaro, da bodo popfpidne nesli k blagoslovu. Škoda, da ga takrat še ne bo doma. Minka bo z belim predpasnikom šla v cerkev. Lani je bil z njo . . . Nekdo je stopil v vagon. Franček ga sprva niti opazil ni. Toda potem, ko je došlec odložil nahrbtnik in sedel zraven njega, se je zdramil in ga skoraj sovražno pogledal. Kaj ga moti? "Kam se pa pelješ, fant?" ga je vprašal možak. Dišal je po žganju. "Domov," je odvrniKFranček, "iz šole." Možak je silil vanj, izpraše-\'al ga je, toda Franček ga je komaj poslušal. Računal je, kako dolgo se bo še vozil, kako daleč je še od domače postaje.Morda ga bo kdo tam čakal,—ali pa ne. Znabiti so prepozno dobili njegovo pismo. Pri tem je pomislil, kako bodo veseli. Kakšne ja. Predzadnja. Na bo že izstopil. prihodnji; potem zažvižgal, kakor bi bil 'zavriskal, in obstal. Kaj je že Od nekje je slišal zvonjenje.;doma? lift, ni še, samo sredi ni bilo več nazaj. Franček je ležal sredi proge, mrtev, s široko odprtimi očmi. Nobene bolečine ni izdajal njegov pogled, niti kaplja ni orosila njegovega obraza, še v smrti se je smehljal, kakor bi še zmeraj gledal svoj dom, od daleč, z rdečo streho med dfevjem. Branko Sodnik. Pitching . CCTPeucf I This Fast Wsy __________-w MonfjrBnh For quick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cqplmg, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your druggist today for O. O. D. Prescription. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z deja-njem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: __________________________________ / NASLOV; _____________________________ Zastopnik: ______Ti;______________________ Plačal $____ c______ Dne__________19____ FLOWERS FOR MOTHER'S DAY CVETLICE ZA MATERINSKI DAN Member of T. D. S. We Telegraph Flowers Everywhere! Se priporoča JAMES A. SLAPNIK. JR. a 6620 St. Clair Avenue HEnderson 8824 NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši poj&vi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno ^ V nedeljo 10 maja je Vsako leto se enkrat še posebno spominjamo naših ljubih mater in sicer drugo nedeljo v mesecu maju, ko se zbuja narava, ko se pojavijo cvetlice, ki so najbolj nežen dar za naše matere. Gotovol se bo vsaka h6i in vsak sin spominjal tudi letos svoje matere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčeram in sinovom, ako jo obdarijo za Materinski dan s cvetlicami. . Pri nas imamo polno zalogo najbolj izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite lahko cvetlice sveže in umetne, cvetlice v posodah ali odrezane. Največja izbera krasnih cvetlic v slovenski naselbini. Postrežba Je hitra in točna. Naročila vam pripeljemo na dom. da tako veselo presenetite svojo mater, kateri je ta dan posvečen. Ako želite cvetlice za Materinski dan, oglasite se pri SLOVENSKA CVETLIČARNA 6102 St. Clair Ave. HEnderson 1126 SAMO ENA TRGOVINA f PUT OS > DOWN FOR PWEMTV OMCLE V puENxy/ y MT!S OUST A LVTTLE. PIECE OF PAPER- BU itS OUR PASSPORT OTO HAPPINESS ANC> --——n FREEDOM. »ICK TRACY STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 7. maja, gospodov, zato se ji je videlo danes vse novo, vse nekam čudno prijetno. Skoro ni mogla obrniti oči od-mladega zdravnika. A tudi doktor Stanič se je čestokrat obračal proti Mileni. Dasi se je skrbno ogibal vsake neprevidnosti, je bilo vendar lahko opaziti, da govori največ zaradi Milene. Gospod Leh je prvi zapazil to. Nasmehnil se je ter dejal: "Gospodična Milena, ali ne zna gospod doktor res lepo pripovedovati ?" Milena je zardela gori do las in je zajecala: "Res je, gospod nadsvetnik." Vsi so se nasmejali tej odkritosrčnosti in nasmehnil se je tudi doktor Stanič. Raz njegov obraz se je bralo, da je bil zadovoljen s tem odgovorom in da ga je osrečil. Vid& je pogledala Mileno in je videla, da je padlo seme ljubezni v njeno srce. Dolgo so ostali še skupaj. Mesec je svetil raz jasno nebo in po vzduhu je vel rahel veterc. Redke zvezde so se prižigale visoko gori nad mestom in veliki utrinki so se utrinjali na zapad-nem nebu, ko so stopali Lehovi s svojo družbo proti domu. Doktor Stanič je hodil naprej z Vido in Mileno. Vsi so spremili Mileno do doma. Pod njenim stanovanjem so se poslovili, a doktor Stanič je podržal Milenino roko nekoliko časa v svoji in je dejal: "Ali se vidimo še kdaj, gospodična Milena?" Njegove besede so bile rahle in skoro tihe. Milena mu je pogledala odkritosrčno v oko in odgovorila: "Ak(J Bog da, gospod doktor, se še vidimo!" Odtegnila mu je roko in jo je podala prijateljici Vidi. Razšli so se po tihem mestu in vsi so bili zadovoljni z današnjim dnem, najbolj pa doktor Stanič. Valentina Pezdirja zadnja pot. Bilo je nekako dva meseca po dogodkih, ki smo jih opisali v prejšnjem poglavju. Valentin i Pezdir je vstal nekega dne s težko glavo in ,s težkim srcem. Bila je to menda prva noč, odkar se je'preselil v mesto, da je spal zelo slabo. Prišel je bil že zelo pozno domov, a bil je zelo slabe volje. Nihče ga sicer ni bil razžalil, nič mu ni prišlo navzkriž, da bi bil vedel, a vendar je bil čemeren in nezadovoljen. Bolela ga je glava in težke so mu bile noge. Po noči pa je sanjal hude sanje. Zdelo se mu je, da stoji pri oknu in gleda na ulice, kjer se začenjajo naenkrat zbirati ljudje v gručah. Dolga vrsta jih naraste in vale se mimo okna. Hipoma se zablešči na sredi vrste temna rakev na ramah štirih mož, ki hodijo počasi in z resnimi obrazi. Pezdir strmi na rakev in vidi, da se je prav tačas vzdignil iz nje dozdevni mrtvec. Vstal je v rak-vi in se obrnil proti oknu. Krvavo je bilo njegovo sence, na vratu se je poznala modra lisa, ki je segala okoli in okoli. Vstal je, iztegnil roko in zažugal. A tedaj se je zopet zvrnil v rakev, možje so stopali dalje, množica se je valila mimo. A tedaj se je hipoma izpremenil prizor, zabrisali so se obrazi, izginila je rakev in zableščala je jasa pod Repnjim. Nekdo je ležal tam čez pot, izku-šal se je dvigniti, a takoj je zopet telebnil na tla. Približal se mu je Pezdir, sam ni vedel, kako je prišel od okna tja gori, in spoznal je starega Staniča. Vik-nil je in rad bi bil ubežal, a noge ga niso hotele nesti, bile so priklenjene na ono mesto in so bile težke, kakor bi bile napolnjene s svincem. V is-tem hipu so se pojavili orožniki, Repnjani so hiteli blizu. Pezdir je zavpil, udaril je z roko po steni in se je zbudil. Prestrašeno so mu zrle oči v nočno svetiljko, ki je brlela na omarici. V svoji sobi je slonel pred- poldnem Valentin Pezdir v naslanjaču. Nič se mu ni ljubilo, naslanjal je glavo v roke in gledal v strop. Vsak čas je pogledala Milena v sobo ter ga vprašala, ako česa poželi. Videla je, da je njegov obraz bledejši kot navadno in skrbelo jo je, da bi bil bolan. In prav danes je moral biti takšen, ko je imel priti k njim nekdo, da bi se mu predstavil, da bi govoril ž njim. Bog ve, kako ga bode sprejel? Ali •mu bode všeč? Milena je postajala z vsako minuto nemirnejša, kolikor bolj se je pomikal kazalec na uri proti poldne. Malo pred dvanajsto uro pa je nekdo pozvonil pri vratih. Milena je zardela in dejala naglo postrežnici: "Pojdite odpirat, Ivanka, nekdo je zunaj!" Sama pa je hitela v svojo sobo in se je zaprla. Začudil se je tedaj Valentin Pezdir, ko je' stopil v njegovo sobo nepoznan gospod. Naglo, kolikor je mogel, se je dvignil in mu stopil nasproti. "Dovolite mi, ali imam čast, da vidim pred seboj gospoda Valentina Pezdirja?" je vprašal došlec in se poklonil. "Da, gospod, takšno je moje ime! S čim vam morem po-streči?" je vprašal Pezdir in se je tudi priklonil. "Najprej mi dovolite, da se vam predstavim. Moje ime je doktor Milan Stanič." Pezdirju je izginila vsa kri iz lic, bil je podoben mrliču bolj nego človeku. "Doktor Stanič?" je jecal Pezdir in iskal stola z roko, da bi se oprijel. Noge so mu žugale, da mu odpovedo. KZa Boga, kaj vam je, go- spod Pezdir? Ali vam je slabo? Prosim, sedite, zdravnik sem, lahko vam morda pomagam!" Pezdir se je zravnal, odleglo mu je nekoliko. "Nič ni, nič ni, gospod doktor, včasih mi tako-le pride samo-obsebi. Pa tudi hitro mine." A barva se vendar ni hotela vrniti na njegova lica in strah ni hotel izginiti iz njegovega srca. Izkušal si je dopovedati, da • na samem imenu ni vendar nič, lin da se jih lahko še mnogo piše j za Staniče, pa niso niti v odda-| ljenem sorodstvu. In tako bo bržkone tukaj. Kako naj pride kak sorodnik sem v tuje mesto in celo za zdravnika, ko ni nikdar prej slišal, da bi študiral kdo od Repenjskih Staničev na višjih šolah. Takšne misli so mu hipoma švignile ,po možganih in nazadnje so ga pomirile. Nasmejal se je celo prisiljeno ter dejal zopet: "Prosim sedite, gospod doktor, kaj mi je naklonilo čast, da vas vidim tukaj ?" Doktor Stanič je bil nekoliko v zadregi. Popravljal si je rokavice in gledal je mimo Pezdirja tja v okno. "Hvala vam, gospod Pezdir, da ste me sprejeli tako častno. Moja zadeva pa je takšna, da me morate prej dobro poznati, mene in moje razmere, preden j se vam upam izreči pravi namen j svojega obiska. Zato mi dovolite, da govorim najprej sam o sebi. Proda se hišo za eno družino na 997 E. Blvd., nasproti parka. 4 spalnice in zgotovljeno tretje nadstropje. — Garaža za 2 avta. Dober nakup. Pokličite: Mr. Bialosky, MA. 0300. Torej, najprej naj vam da sem tudi jaz slovenskega " kol jen ja, kakor vi, damsel dilo moje ljubezni do slovenj ga naroda moje dolgotrajno vanje v tem nemškem w» Ne, nikakor ne, z vsakim d»» sem bol j ponosen na svoj. < domači jezik, na svoje, uW toda krasno domovino. sem na njo in ne sramuje^ svojega jezika nikjer m n Moja rodovina, gospod re je doma iz Repnjega na ^ skem." . „,.. (Dalje prihodnji« Mlad fant prost vojaščine, dobi delo£ firati truk. Okrog 4CJ ur d*, teden. - Dobra plača ® P zija. - Kogar zanima ajF kliče HEndersonJll^ ša v uradu za naslov. Išče se za hišna žensko predvsem pa da ženski. — Plača po — Zglasite se na 172nd St., streže Išče se žensko za pomivanje posode. — Dobra plača. — Zglasite se v MARBLE BAR, 18800 St. Clair Ave. Proda se za gotovino, grocerijsko in delikatesno trgovino, nahajajočo se na vogalu. — $500 tedenskega prometa. — Ni druge take trgovine v naselbini. — Poleg je stanovanje s 5 sobami. Zglasite se med 2. in 3. uro popoldne na 3202 Seymour Ave. Vzemite Fulton Rd. karo. Zavarovau proti ognju, vihar]u, mobile, šipe, bonde, Se lahko zanesljiv0 na L. PETRIN 19001 KILDEER A IV. 1874 The May Company Ml DAJEMO IN IZMEJAVAMO EAGLE ZNAMKE LAWN" BLAGA Osem novih stilov Izključno v Clevelandu pri The May Vaša mati bo vesela teh oblek skozi celo poletje. So hladne, udobne . . . ostanejo čedne po neštetem pranju. Vzorci so tako krasni; lepi rožnati, pisani, s pikami, ter s pikami in črticami. Tudi barve se bodo materi dopadle... čiste, mehke barve, ki so v resnici prikupljive. "Lawn" blago je fine kakovosti; delo je tiste skrbne vrste, ki "vzdrži"; te obleke so prave vrednosti po $2.50. THE MAY COMPANY . . . DAYTIME DRESSSES . . . THIRD FLOOR Življenja trnjeva pot Resnična zgodba iz polupreteklega čaea Spisal: JOSIP KOSTANJEVEC m mmmi, i m •I m i m ili "Torej v nedeljo! Takoj popoldne pridi k nam, ali pa pri-' dem jaz po tebe, da gremo skupaj." "Pridem pa jaz k vam, Vida. Čemu bi se trudila, ko je veselica na oni strani mesta!" Posedeli sta še skupaj dolgo časa in šele proti večeru sta se razšli. V nedeljo popoldne pa je stopala Milena v družbi Lehovih proti "Zlatemu levu." Pezdir je hčeri dovolil, da sme iti, a on sam je rekel, da ima drugo pot. Milena in Vida sta hodili skupaj. Gostilna pri "Zlatem levu" je bila že nekako zunaj mesta in do nje je bilo precej daleč. Ko so dospeli v ulico, kjer je bila gostilna, se je nabirala velika množica, ki se je valila tja gori. Videti je bilo, da bode veselica dobro obiskana, in da bode ostal precejšen prebitek v dobrodelne namene. Oddaleč se je že začula vesela godba in na visokih drogih so zableščale vihrajoče zastave. Pri vhodu v gostilno in na vrt so bili prilepljeni veliki lepaki z debelimi, oddaleč razločno vidnimi črkami, kj. so naznanjali spored in namen današnje ljudske veselice. Pred vhodom v ve-žd in na vrt sta stali na vsaki strani mizi, ki so bile na njih nakopičene vstopnice. Za vsako mizo je stal po en gospod in po ena gospa ali gospodična, ki sta prodajala vstopnice. Gospod je bil v črnem fraku in cilindru, a gospa v svili. Obema pa so s prsi visele dolge pentlje v različnih barvah, znaki odborni-štva. Vsi so se držj&li resho in poklanjali so se odličnejšim do-hajajočim gostom. Na vrtu so bile pod košatimi, visokimi kostanji pogrnjene mize, in na njih ceniki o jedilih in o pijačah. Rodbina Lehova z Mileno, bilo je vseh skupaj šest oseb, je zasedla mizo v ozadju, odkoder se je dobro videlo na oder, kjer je svirala vojaška godba in na manjši, nalašč za pevce prirejeni oder. Vrt je bil že skoro poln, a še vedno so dofiajali novi gostje, stari in mladi in otroci. Godba je svirala točko za točko, a med posameznimi temi točkami se je oglašal dobro izurjeni pevski zbor. Vmes so se prodajale srečke za šaljivo loterijo, nosili so natakarji in natakarice jedila in pijače. Vse se je gnetlo vprek, vse je govorilo, smejalo se in šalilo. Rdeli so obrazi, nasmihala so se ustna, svetile so se oči. Nekateri so | udarjali takt o godbi, drugi so polglasno peli za godbo in ki-; mali zadovoljno z glavami. Tu so se našli danes znanci, ki že i dolgo niso bili skupaj, stiskali so si roke prijatelji, ki so došli oddaleč, da se razvesele in pozdravijo. Tu so se okrepčavali | ljudje, ki so sedeli med tednom skupaj v uradih molče in resnih obrazov, nagnjeni vsak nad svojo mizo. Razvozljali so se jim danes jeziki, ona okorelost in malomarnost je izginila raz njihova lica. Tu so se srečavali delavci, ki so se trudili med tednom skupaj po raznih tovarnah in ki so tačas navadno pohiteva-li drug mimo drugega, poždrav-ljajoč se s kimanjem glav in s kratkimi besedami. Danes so postajali skupaj in so si imeli povedati mnogo, kakor bi se ne bili videli že dolgo, dolgo. Vse je bilo veselo, vse se je oddihalo. A nad vrtom se je razpenjalo krasno nebo, kakršno se vidi samo o lepih pomladnih dneh, šepetali' so kostanji in so se čudili toliki množici in so razpenjali svoje veje, da so preprečili prehudim solnčnim žarkom pot na mize. Vse je bilo veselo, kakor bi bila izginila skrb za vedno s sveta, vse se je kazalo srečno, kakor bi ne bilo na svetu več nadlog in težav. Godba je svirala, pevci so peli. K mizi, kjer je sedela Lehova rodbina, se je zdajci približal mlad gospod. Bil je visokega stasa in vitek. Iz njegovega rjavega očesa je odsevala dobrosrčnost, a na njegovem nekoliko bledem obrazu je bila brati neka tiha otožnost. Približal se je in se je poklonil. Gospod Leh mu je ponudil desnico in se mu je nasmehnil. Došlec je nato podal roko vsem drugim okoli mize, a ko je zagledal Mileno, je pogledal v zadregi gospoda Leha. "Ah, saj res, saj res," je dejal gospod Les, "vidva se še nista videla, a jaz nisem mislil na to in sem vaju pozabil predstaviti. Toda to se lahko takoj popravi." Obrnil se je proti Mileni in dejal: "To je gospod doktor Stanič, naš stari znanec." A takoj na to je imenoval Staniču Milenino ime in priimek. Mladi doktor se je priklonil in je pogledal Mileno še enkrat pazljivo. Nato je pri sedel. Sedel je nasproti gospodu Lehu med Vido in Mileno. Doktor Stanič je bil zelo izobražen človek, zdravnik z obširnim znanjem, a zraven svojega znanja je imel tudi lastnost, da je znal izborno zabavati vsako družbo. Tudi danes je govoril lepo in izbrano, in Milena je bila kakor zamaknjena. Malo je bila dosedaj še v družbi mladih A. MALNAR Cement Work 1001 E. 74 St. ENdicott 4371 SOt t* A. Multicolor stripes with dots. 14-40. 2.50 Priporočila za darila za rr I i i^jui uv.ua /:a uai na <.a MODENO IZDELANE" OBLEKE IZ TENKEGA