1944
UVODmA beseda
NAŠE TEŽAVE
ZBIRA Ji 10 SOVRAŽNIKOVO
TEHNIČNO GRADIVO
QTU
SP ARD H III JE V PROMETU
UČIHO SE SIGNALIZACIJE
METODIČNO
IZ ŠOLE
POUČNO ZABAVNI KOTIČEK
IZDAJA TEČAJ ZA ZVEZO
OFICIRSKE ŠOLE GLAVNEGA
ŠTABA NOV IN POS-.
uvodna BESEDA
Že dolgo smo občutili potrebo p« strokovnimi li-
stu, ki bi obravnaval vsa vprašanja zvezo v naši v~j
ski.
Absolventi tečaja za zvezo Oficirske šole Glav-
štaba NOV in PO Slovenije, k? so v šoli dobili le
najpotrebnejšo osnovno pojme a zvezi in smernice
za svoje delo v ono tan za zvezo v naši v o j sk.i, ne s mu
jo ostati pri tem znanju, ampak se morfij o še naprej
izobraževati, učiti in izpolnjevati, da bodo re.s po-
stali mojstri svojega orožja. Zato je potrebno, da
je tečaj za zvezo Oficirske šole Glav.štaba kot str;
kovni organ z njimi še nadalje v tesnem stiku ter
jih dalje izpopolnjuje v znanju, ki ga v šoli niso
mogli popolnoma in v celoti dobiti zaradi kratkega
trajanja tečaja.
Zato smo ustanovili lisi. z imenom "ZVEZlilK", ka-
terega prvo številko izdajamo. Ime lista jo simboli
cen znak zveze med osebjem v službi zveze naše v?, ske
in izvora, iz katerega so črpali in bodo še črpali
znanje,to je s tečajem za zvezo Oficirske šole Glav
noga Štaba.
Namen lista je, da v dopisni obliki poučuje, u~
porabljajoč zato strokovno lit erat uro ,nas<^ in tujo,
iu posebno izkušnje,ki so jih naši organi za zvezo
pridobili v praksi, v akcijah« Zato je želeti, da tu
di vsi tovariši v službi zveze in v naši vojski in
ostali starešine sodelujejo s svojimi prispevki v o
bliki člankov,razprav,ocen,krajših literarnih sestav
kov in vprašanj iz zveze,na katera bo list odgovar-
jal.
Ni pa list namenjen le tovarišem iz enot za zve
zo,nego mora priti v roke vsem starešinam naše voj-
ske. da se bodo tudi oni v glavnih obrisih seznani-
li s to tako važno vojno službo,jo izkoristili prak
ticno in s tem povečali moč svojih enot in naše voj
ske.
1
Posebno je list namenjen našim komandantom, ki
naj ga čitajo in vse, kar se jim zdi koristno tudi
proučijo,ker zveza je orožje komandantom in jo vsa-
ka vojaška operacija brez te^a orožja nemogoča.
Le na ta način bo list dosegel svoj smoter.
%
Uredništvo.
ZVEZA JE OROŽJE K0*uANDANT0V
v
2
NAŠE TSŽAVE
Denes lahko z zadovol JstT7rm ugotovimo,da
smo prvo in najtežjo težavo premagali. S pol
no pomoč jo štabov, ki nam Jih je uspelo pre-
pričati o potrebi in koristi zveze,je organi
zacija enot za zveze skoroda povsod končana
in zadovoljivo vrši svoje delo0
Ravno ta primer pa nam mora biti šola tu
di za premagovanje ostalih težav. Kako in na
kakšen način nam je uspelo premagati nerazu-
mevanje štabov za zvezo, ki je bilo ponekod
zelo veliko«. Ne z gostobesednostjo ali podob
nimi nepravilnimi sredstvi prepričevanja,tem
več s_graktiČnim_delom« S skromnimi sredstvi
ki. smo jih imeli ris razpolago smo ustvarili
prve rezultate in ti rezultati so bili naj-
prepričevalnejši za štabe.
Koristna inicijativa in delo so in osta-
nejo sredstva5ki nam bodo prmagala vedno pre
mostiti še tako velike težave.
S tem pa,da smo premagali osnovno težave
še nismo premagali vseh težav, še vedno nam
marsičesa manjka, kar bi nam lahko v veliki
meri pomagalo pri izboljšanju zveze,. Dva pro
blema stojita pred nami in rešitvi teh dveh
problemov moramo posvetiti največjo pažnjo:
pomanjkanje strokovno izšolanih kadrov in po
manjkan je grad iva a
Vodečih strokovno izšolanih kadrov nam
manjka še vedno na vseh koncih.. Tako stanje
je posledica našega nepravilnega dela,ki nas
je privedlo do nepravilnega mišljenja, da je
škoda pošiljati v šolo tovariše,ki so pokaza
Ii inicijativo in požrtvovalnost,zato ker bi
jih za čas šolanje težko pogrešili,a mogoče-
se celo v našo enoto ne bi vrnili* ITe samo
3
fco! Iz takih razlogov smo pošiljali v šo-
lo ljudi, ki v šolo sploh niso spadali.a po-
sledica takega nepravilnega dela je de.nes po
manjkanje kadrov. To nappko morsme zdravi -
ti pri korenini,V šolo spade jo tovariši,ki so
na jbeljsi,najinici jativnejši, n8 jpožrtvoval-
nejši,od katerih lahko pričakujemo največ ko
risti.
Trupne šole in tečaji za zvezo morajo u~
živeti našo največjo podporo. Ne same,da po-
šiljamo v šolo na jboljše 1judi.temveč je nuj
no potrebno,da jim posredujemo i,udi vse naše
praktične izkušnje iz akcij,na temelju kate-
rih bodo šole v stanju izboljšati pouk. Poši
Ijajmo jim zapoved i,načrte in kritike akcij,
tako gradivo bo zaradi praktične preizkušnje
v borbi najboljša podlaga za reševanje taktič
nih nalog v šoli.
Šele ča bomo mi storili za šolo vse, kar
ja v nasi moči, bomo lahko tudi od nje vse
zahtevalis šele na tak način bomo vprašanje
kadrov lahko zadovoljivo rešili.
Drug težak problem je gradivo, ki ga še
vedno primanjkuje* To pomanjkanje ni posledi
ca st 'ernih prilik,temveč samo posledica na-
šega pomanjkljivega del*. Opozoril bi samo
na par dejstev.ki nam to jasno kažejo. Pred-
vsem nismo znali borcem vcepiti ljubezni do
gradiva, za katerega so dali naši tovariši
kri in življenje. Zaradi nepazljivo?ti5nemar
noeti,lahko bi rekli lahkoumnc&i naših bor-
cev je propadlo in äs propada ogromno drago-
cenega gradiva in to gradiva, ki ga ae imamo
kakor tudi gradiva} ki nam pada v roke kot
vojni plen. Gradivo,ki ga naše enote že pose
du jejo je treba skrbno čuvati in ukreniti
najpo+rebnejše za njegovo ohranitev ter iz-
vesti dosledno "osebno odgovornost posamezni-
kov za tisti del gradiva, ki jim je zaupan.
Pri vsaki akciji jo treb§ postaviti odgovor-
4
ne tovariše,ki bodo skrbeli,de se gred Ivo, k: i
bi nam padlo v roke kot vojni plen ne poško-
duje,temveč strokovnjaško zfrere in spravi na
varno. Uspeh bo popolen šele tedaj, ko bomo
borce prepričali, da • so sredstva zveze nagi
NOV prav tako potrebno kot orožje in munici-
Ja.
Od na;1ih delavnic zahtevamo čudeže, zahte
vamo vse mogoče in nemogoče,pri tem pa se ne
izprašamo to,ali smo s svoje strani izvršili
vse, da omogočimo n.ršim delavnicam delovanje
in potrebni razvoj* Delavnic?m je potrebno
strokovno osebje, ki ga delavnice same težko
najde Jo,mi pa vemo za strokovne sposobne to-
variše, pa nam^pride na misel,da bi jih po la
stni iniciativi dali na razpolago delavnicam
in jih o tem obvestili. Delavnicam je potreb
no gradivo, sestavni in rezervni deli,suro-
vine in orodje,ker samo na ta način lahko iz
vrše svojo nalogo. Mnogo je takega gradiva
na terenu, kjer'brez vrednosti propada. Zbi-
ra jmo načrtno tako gradivo in ga postavljaj-
mo delavnicam, Z vsakim najmanjšim delom se
bodo delavnice prej ali slej okoristile.
Vse,prav vse,kar diši po zvezah v celoti
ali po delih, je treba dostaviti delavnicam,
pri tem pa skrbeti,da se -pri transportu čim-
manj uniči4pokvari'ali zgubi, Öe bomo vse to
izvršili,bomo Šele upravičeni,d^ od naših de
lavnic zahtevamo kar zmorejo,
To so naše osnovne težave, Kakor smo z
našim pravilnim delom znali odstraniti prvo,
bomo lahko odstranili in premostili tudi dru
ge v najkrajšem času. Pri tem pa nas mora vo
diti zavest odgovornosti, ki jo nosimo pred
narodom in žel ja,da z našim delom čim več ko
ristimo naši NOV in ji pomagamo do čim več-
jih uspehov.
5
ZBJRA3M0 SOVRAŽNIKOVO TEHNIČNO GRADIVO
Y	nasprotju z vsemi ostalimi vojskami,si
mora naša vojska pridobivati orožje in vojno
gradivo izključno pri sovražniku, Skoro 7se
orožje,s katerim se borimo,smo zaplenili sov
ražniku, Brez njega se ne bi mogli bojevati,
7ašnosti tega načina pridobivanja orožja se
;e nasa vojska zavedala od vsega začetka in
eu posvetila vso pozornost tako pri 3ami
Zasnovi akcij kot pri njihovi izvedbi« Danes
se jo naša vojska tako razvila, da potrebuje
poleg orožja še obilo drugega tehničnega gra
čivs4 Zlasti moramo tu pcvdariti potrebo p6
tehničnih sredstvih zveze,ki jih nujno potre
bujemo, pa jih sami ne moremo izdelovati ali
vsa 1 ne v zadostni količini« Zato si moramo
iudi tehnično gradivo pridobiti od sovražni-
ca ,
Kot pri zvezi se je tudi zbiranje tehnič
nega gradila doslej posvečala premajhno paž-
r.ja0 Po uspeli akciji se navadno pobere orož
;'e?hrana in obleka?ostalo pa se pusti ali u~
lici. Uničili smo že mnogo avtomobilov,kamio
sov,vlakov in tankov, toda le redko smo iz
:ijih pobrali dragoceno' tehnično gradivo. Ha j
navedemo le najvažnejše naprave, kjer lahko
najdemo koristno gradivo:
Radijske postaje so montirane skoro v
vseh tankih., Viri električne energije, ena
najvažnejših potrebščin v moderni zvez-
ni službi t,j.akumulatorje in diname se naho
(Jajo v vseh motornih vozilih,
Orodje, prva potrebo vseh naših delav-
nic se nahaja pri vseh motornih vozilih,
V	letalih.ki v zadnjem času prisilno pri
sta ja jo ali se zrušijo na ozemlju, ki ga kon-
trolira naša vojska,ima jo poleg radijske po-
sta je,akumulatorjev in dinam tudi celo vrsto
6 •
merilnih Instrumentov,stiskal,kabla in drugs
ga uporabljivega gradiva,.
Poleg naštetih predmetov, ki so potrsl/Hi
zvezi,pa je še mnogo več takih, ki se dajo s
pridom tudi drugje uporabiti. la.pr*olje v av-
tomobilih, tankih, lokomotivah je uporabno za
mazanje orožjafposebno pa za mazanje strojev
v zeled ju^zl-asti v električnih centralah. Za
loge olja so jsko majhne, dobimo ga pa lahko
samo pri sovražniku.
Ležaji vseh vrst so potrebni v delavnicah.
Tudi sama bela kovina v ležaiih je uporabna*
ßaker v različnih oblikah, se dobi zlasti
na lokomotivah. Potrebujemo ga za izdelavo
modre galice in v usnjarski obrti.
Poleg navedenega se lahko koristno upora
bi še najrazličnejše drugo gradivo: usnje
na sedežih,gume,razne izolaoije,merilne nap-
rave ( instrumenti), steklo, žarnice , rilce,plin -
ske svetilke v železniških vagonih itd,
Večji del teh dragocenosti se le doslej
uničeval. Tega ne smemo več dopustiti. Zbi-
ren je. zaplenjenega gradiva moramo urediti ta
ko^da se bomo okoristili z vsem,kar smo dra-
go plačali s krvjo!Ne__zadostuje	io
oöredbe_in smislu~äelö~~3§ tre
Ba o r ga n i z i r a 117 ~ 8 5 v r ä z n i R " Je nas' 3 ob a v ;T t e I j
prevzemati"tranšportirati in uporabljati pri
dobljeno gradivo pa je naša naloga„
Največ n©pak se nay;ravi zaradi nepdzns-
vr»nja gradiva in njegove uporabljivosti.
to bi bilo treba v podoficirsklh šolah uve-
sti posebni tečaj za zbiralce materijala, y
njih bi se nekateri borci naučili spoznavati
kaj je uporabno, kaj posebno pctrebu^emo;kje
se ta material r vozilih ali v zavzetih po-
stojankah nahaja,kako posamezne dele demonti
ramo (odstranimo) ne da bi se poškodovali7ka
ko in kam jih moramo transportifcati, da bodo
prišli v prave roke nepoškodovani»
7
Vsaka zmaga nas mora tudi materialno oko
ristiti. V bodoče naj se ne glase več bata-
ljonska in brigadna poročila samo: "Uničen
je bil sovražnikov tank", ampak: "Uničen je
bil sovražnikov tank; iz zaplenjenega materi
Jala je bila vzpostavljena nova radijska zve
za,štab bataljona si je uredil optično zvezo
s štabom brigade s pomočjo zaplenjenega ref-
lektorja in akumulatorja,štab brigade je do-
bil električno razsvetljavo z uporabo zaple-
njene diname, zaboj orodja in gradivo pa smo
poslali v delavnico".
Sovražnik ima vse kar potrebujemo. Vze-
mimo mu in okoristimo se sami! Sovražnikove
tovarne naj delajo za nas! V" njih dela zasuž
njeno delavno ljudstvo, tudi Slovencivsi
sovražijo nemške okupatorje. Naj tudi delo
njihovih rok koristi naši borbi,na j tudi oni
doprinaŠajo svoj delež k naši zmagi!
MITJA
10
Uroš jaklin
starešina radiotelegr,tečoja.
0, T ü
Z razširitvijo brezžičnega prometa v na-
ši NOV nastopa potreba £o_enotnem_r>oslovan ju
na _radio_ posta j
V velilci~meri~ je v tej potrebi zadostil
že novi "PRAVILNIK ZA blOZŽIČNt SLU. tO" , ki
nam pa daje le splošni obris, tako da je po-
stala nujna Širša obdelava in ravno tej so
namenjene te vrste. Res izčrpna pa mora biti
le z najširšim sodelovanjem vas vseh, ki ste
si pri svojem delu na radio postajah pridobi
11 lastnih izkustev. Tovrriši?na vas se obra
čam! Prispeva jte,dopisujte,ker vaša iz prak-
se vznikia izkustva morajo biti smernice bo-
dočemu enotno urejenemu poslovanju naših ra-
dio postaj, biti morajo pravi izraz naše v
težki borbi pridobljene partizanske prakse»
Dnevno pa se približujemo končnemu pora-
zu našega sovražnika,trenotku,ko se bomo tu-
di mi uvrstili v "mednarodni radio promet"a
Sezhaniti se moremo z mednarodnimi predpisi,
da naše poslovanje temu primerno uredimo«,
Novo izdani, pravilnik je že - kolikor je
to mogoče,prikrojen vsem bodočim zahtevam,ne
vsebuje pa vsega in to radi izrednih prilik
naše partizanske borbe« Te vrste pa naj hodo
tolmač vseh današnjih in bodočih potreb in
možnostio Ker nista radio postaji, ki želita
vzpostaviti zvezo, spojeni nß isto zicö, kot
je to pri žičnem telefonu ali telegrafu, se
morate postaji v labirintu neštetih morseje-
vih znakov iskati in končno tudi najti. Za-
četna vzoostava zveze je prvo dejanje nodal j
nega rednega prometa - vzpostavimo si torej
o
najprej zvezo!
V s vrh o spoznavanje ima vsaka postaja do
ločen "klicni znak",ki je sestavljen iz gru-
pe črk odnosno črk in številk. Mednarodno je
določen za vš^ko državo posebni znak kot
klicni znak*
Teh prsflpisov pa se danes v izrednih voj-
nih prilikah ne moremo držati. V našem notra
njem prometu se je udomačil kot klicni znak
sestav treh črk n.pr. DIIR ali USM itd0,ki ni
vezan na nobene mednarodne določbe0
Pri. začetni vzpostavi zveze postaje A s
post8jo B ne zadostuje, da jo postaja A eno-
stavno, pokliče s klicnim znakom - kot moremo
to storiti :pri telefonu, to pa iz vzroka,ker
postaja B'ne more vedno poslušati in iskati
na vseh valovnih območjih vse one, ki bi jo
mogli klicati0 Za to je potreben med postaja
m.i dogovor ne samo o klicnih znakih, ki jih
postaji uporabljata,ampak tudi o času klica-
nja in valovni dolžini ali frekvenci, ki jo
vsaka od postaj uporabi ja. Ker je frekvenca
nosilec naših znakov.bi sa postaji,ki ne po-
znata frekvence, ali valovne dolžine sos.ednje
postaje n-e mogli najti, ker bi moral oni V ki
sprejema,poslušati na vseh valovnih območjih
to pa je praktično nemogoče. Frekvenca niha-
nja je činitelj,od katerega, je odvisna valov
na dolžina,na tej si postaji odrejata linijo
za ves nadeljni promet0 Z uglasitvijo pa ima'
m o v rokah sredstvo da izločimo nezaželjene
postaje in izberemo ono frekvenco,ki je nosi
lec naših znakov v več tisoč kilometrske raz
aal je, .
Preden iščemo zvezo s sosednjo postajo,
se moramo torej dogovoriti za čas obratova-
nja, klicne znake,frekvenco ozc valovno dolsi
no in končno moramo določiti katera izmed po
staj ima prvenstvo * oddaje in katera izmed
obeh naj posluša,ker bi se sicer moglo dogo-
10
eliti,da bi istočasno obe .poslušali ali odda
jali
Ce ima n,pr0 postaja A klicni znak RTS,
postaja B pa USM> bi postaji vzpostavljali
zvezo na sledeči način: postaja A, ki ima po
dogovoru prvenstvo, začne s klicanjem točno
ob določenem času,
Postaja. A:
VVV USN USN USN DE RTS RTS RTS
Ta kli'c neprestano v celoti ponavlja in to
dogovorjeni čas, običajno tri ali pet minut0
Ob koncu .klicanja pa doda še končni znak: +
(.-«-v) enačaj in.črko K„
Vrsta VVV pred klicnim znakom,ki se je ü
domačila v prometu,ima namen ola jšati- uglasi
tev posta je,ni pa neobhodno potiMbna,zato jo
po določbah, mednarodne radiotelegrafske kon-
vencije- tudi izpuš&amo in oddajamo le klicne
znake sosednje in lastne postaje, Prvi trije
klicni znaki so zneki postaje katero kličemo
besedica de je kratica75I""pomeni -ocl-~in"""^e
tu uporabljena zato,da pove "od" koga priha-
ja klic. Konec klicanja označujemo z znakom
+ (.-.-. )'. K- 'pa je kratica uporabljena kot
znak "pripravljenosti za sprejem" ali "pozi-
va k oddaji? ,, vmesni enačaj pa je znak lo~ '
čitve raznih pojmov izraženih v kratioah ali
kodeksih v. tem primeru ločitve klica od zna-
ka pripravljenosti.
Po končanem klicanju postaja A preklopi
in preide na poslušanje,ki traja spet le to-
liko čas?? j kot sta se postaji predhodno spora
zumeli,čeprav bi B že prej slišal kiio posta
je A„ ",' ■	' .
Predpogoj za uspešno vzpostavo zveze pa
je točna ura,ki jo vsaj dvakrat dnevno narav
namo po časovnih znakih radio postaj,ker zgo
diti bi se moglo, da kljub točnemu dogovoru
pri slabo uravnani uri obe postaji istočasno
kličeta in poslušata.
Dalje prihodnič
11
Sperrt H III je v
prometu
Prva v naših delavnicah izdelana čeri ja
radijskih postaj je izgotovijona in prevzema
službo. Izdelala jo je Slovenska partizanska
radijska delavnica (Spard), S tem je vzposta
vljeno organizirano sodelovanje tehnike z
vojsko. Dejstvo,da smo to zmogli dokazuje,da
postajamo v resnici redna, z modernimi sred-
stvi opremljena vojska.
Lie d hajkami se je rodila naša MH III.".
Primanjkovalo nam je orod ja in gradiva. Raz-
dirali smo stare italijanske radijske posta-
je ter trgali po drobovju Liberatorjev in Me
sserschmidtov,da smo dobili potrebni material
Z vseh vetrov so bili zbrani sestavni deli -
italijansko elektronke,amerihmiski kristali,
nemški upori in vender vsi složno delajo in
harmbnirajo,kajti taka je železna volja t i zi
ke0
Ysa ap a ra turs je na meš 6 e na v dveh lese-
nih zabojčkihjki sta opremljena z naramnica-
mi za Prenašanje na hrbtu, V prvem zavojčku
sta ne me šcena o d d a j n. i k -i n s p r e j e mn i k, v dr ugan
pa je napajalnik in prostor za orodje,rezerv
ne dele in ostali pribor0
151 ek t r i 5 no e n er gi jo dobi va po s taja iz
12 voltnega akumulatorja« Anodno napetost do
biva oddajnik iz motorgeneratorjaf to jo iz
stroj&ka?ki je motor in diname obenem, Motor
dobiva tok iz akumulatorja?drugi del - dina-'
mo pa daje istosmerno napetost y?0. V. Spre-
jemnik potrebuje samo 250 V napetosti, zato
z up o rom zma n j š a mo mo t o r g e ne r a t o r j u .hitrost,
da da manjšo napetost1. Kadar deluje oddajnik
je upor izklopljen, kadar deluje sprejemnik,
pa ja vklopljen. TJt^or "klnpljamo s stikal.^,
ki je nameščeno na sprednji plošči napajalni
ka0Napajalnik je zvezan z oddajnikom in spre
jemnikom s pomočjo dveh kablov,ki sta oklou-
1 jena9da S6 izločijo motnje.
Oddajnik ima dve elektronki. Končna elek
tronka ima 18 Wattov energije, kar popolnoma
zadostuje za naša potrebe. V oddajniku sta
Izpolnjeni obe glavni zahtevi, ki jih stavi
nanj radiotelegrafist: fla se valovna dolžina
sama od sebe ne spreminja in možnost,da tele
grafist po potrebi spremeni valovno dolžino.
Zato služi kristal,ki se pa lahko izklopi,ka
dar hočemo menjati val9 Oddajamo lahko na
vseh valovih med 70 in 120 m.
Pravilnost delovanja kontroliramo z in-
strumentom. ki meri vse napetosti in jakosti
tokov. Instrument je vzgrajen v sprednji plo
šči odda^nika0 Prav tako je vzgrajen v spred
nji plošči zložljiva telegrafska tipka (.ta-
ster) in kontrolna žarnica,ki kaže jakost iz
žarevane energije. Uporabljamo pa tudi lahko
namizno tipko.
Sprejemnik Je 3 cevni super za približno
isto valovno območje kot oddajnik* Jakost
glasu in reakcijo spreminjamo vsako po.sebej.
Za oddajo uporabljamo anteno za najkraj-
ši val,ki Jo pa z - vgrajenimi tuljavami lahr-
ko podaljšamo» Antena in protiutež sta dolga
vo 15 m«
Vsa aDaratura je zelo lično izdelana in
izgleda kot tovarniški izdelek. Samo petero-
kraka zvezda in slovenski napisi ob gumbih
in stikalih te vedno znova opozarjajo, da je
to plod nr:šega dela.
Ta serija radijskih postaj bo zamašila
občutne vrzeli v naši rndiotelegrafski mreži
Vinko Hozjam,
inštruktor tečaj®, za zvezo:
3ČIM0 SE SIGNALIZACIJE AiETODIČNO
Pri vsakem predmetu,ki ga poučujemo je polog ja
sne in temeljite razlag« važen tudi način poučevan-
ja. Če se držimo pravega sistema,se pokaže uspeh w
tem,da učenec za i3to .^hov porabi precej manj časac
pa vkljub temu doseže isti uspeh,kot drugi učenec^
ki se je učil po slabi metodi. Bolj kakor kdaj prej
velja danes izrek: "Čas je zlato!"
Načelo,ki se ga je treba držat.i. pri poučevanju
morsejevih znakov je to,da novincu ne smemo dopover-
dovati koliko pik in Črt. ima ta ali ona črka. Znake
morsejeve abecede pokazujemo toliko časa,dokler ne
jih učenci ne zapoioaubjo „ Začnemo s poučevanjem naj-
lažjih znakov; najprej učimo črke o z, številke Pk'i so.
sestavljene iz samih pik. To so črke e,ifs,h,in ite
vilka 5. Te črke vadimo toliko časa,dokler se jih m
ne- zapomnijo. Ko obvladajo te črke, začnemo z vajami
onih znakov,ki so sestavljeni iz samih Črt» Ta gru-
pa je; t'?m,o, in številka 0. ITato preidemo na znake,
ki so sestavljeni iz pik in črt,vendar so si v iz-
peljavi podobni,kakor: ns d. b, in številka 6, oele
ko smo jih v teh znakih dovolj i zvez bal i začnemo s
novo skupino: a. u, v in številka 4- Tej skupini pa
sledi vežbanje znakov; g, z, ž in k, c,č, V začetku
vsake učne ure ponovimo do tedaj že znane znake,na-
to pa pokažemo nekaj novih,ki spadajo v zaokroženo
celoto in te vadimo toliko časa,dokler se jih vsi
a.li vsaj velika večina ne nauči. Sledeča skupina pa
naj bo; r, 1, fr p. Ko se naučijo teh,slede: w,j,l,
ter š. Kot posebna skupina naj bode z, y, q,- Preoeta
nejo nam še številke 2f 3, 7, S in 9. Tako smo se
naučili vseh morsejevih znakov za črke in številke.
Vež banje samo naj se vrši čim več na prost em.C-c
jence je treba sčasoma navajat: na določeno razdal-
jo, Ko so naučijo vso abecedo in številke»moramo za
14
čet i 2 oddajanjema kratkih depeš. Opozarjati jih mo-
ramo na dolžino presledkov med posaaesnimi črkami in
besedami.
če kdo pozah j. kak :*nak, mu ne caes povedati iz
koliko p.ik in črt je sestavljen, amp al: mu moraš poka
zati kako se daje ta ali oni z:*ak. Inštruktor naj i
ma vedno pripravljeno zastavico,da mu v primeru, če
kdo pozabi znak hitro pokaže» Za signalizacijo ' je
važna hitrost dajanja. Če* gojencu dopovedujemo, da
črka sestoj i iz toliko pik in črt, je ta pot % veli-
ko daljša,kakor pa če ime gojenec v glavi optično
sliko znaka. 31 i.V.a,ki jo je videlo oko,mu ostane 2i
va v spominu«, Z vajami pridejo optične slike v kri
in meso, tako,da roka avtomatsko daje znake..
iL o se gojenci nauče crk in številk morsejeve a~
beeede,začnemo predajati kratke depeše. Za praktič-
ne vaje sestavimo kljač dogovorjenih znakov, ki se
cesto uporabljajo v borbi. Ključ je sestavljen iz
skupin črk ali številk- Je so številke, j:ih signali-
ziramo s semaforskimi številkami..
III. radiotelegrafski tečaj Oficir,
šole pri u-1« štabu ÜOV in PO S.
so napravili v času od 7,11. do 20, IV, 1944a
z__odličnim uspehom:
1 o G-a šp er s i 5 Me to d, de s et ar... Gub c e va brig ad a
Kratochwi.ll Kami!. ........ .Glavni štab
3.	.iiiavec Franc,star »vodnik...Glavni štab
4.	Petelin Alojzij,vodnik.IX.brigada
5.	Požar Drago ..............-Kom.mesta Stične
6„ fiob.ie Milan.. — ..........pom.četa Ofc.šole
?, otimec Drago,desetar.....-VIII.brigada
5
i
s prav dobrim tispeJbora;
1.	Bučar Vinko............X* brigada
2,	iixuh ?ranc.............lovi.mosta iletlike
-3. xa^ravtc Franc,pol.dol. .Glavni štab
4. Oblak Loj so............Gubčeva bri&c:.da
5- pečolar Urban..........a.,roški odred

z_do br im uspehe
1.	Jernič Uiko............Glavni štab
2.	jiiodved iCarol, iiam. komandir j a, X, brigada
3.	Puš Hajko..............X.brigada
4.	Šenčur ivlirko...........Glavni štab
5.	Škof Vinko............ .XV.brigada
6.	Trbanc Jo sip,des etar...X.brigada
P0jji<0 ZABAVNI KOTIČEK
Naloga^ i z_kr ipt ~_gr a f i j e
NGOV OLVS
ALOO DNOiC
Ki» SB .TAJA
Listek z gornjim tajnim besedilom smo dali naše
mu kriptografu. On je listek pogledal in rekel:"Kar
se mene tiče}že vem,kaj pomenijo te skrivnostne čr-
ko r Rad bi,da se tudi drugi nekoliko potrudijo ter
uganejo kaj piše na tem listu,posebne pa še naši
svezniki."
Torej na dulo vsi,ki mislite, da ste sposobni u-
ganiti kaj pise a listku. Ni težke, zelo enostavno-
je. Nikakih šifer,le črke jasnega besedila so razme
tane tako,da ntji vse izgleda nekako nerazumljivega
to napravite red in ko ga boste napravili,boste tu-
di zvedeli kaj piše.
Kadi o telegrafski tečaj Oficirsko sole p: t re buju
vodj j delavnice. Imeti mora nekaj praktičnega zna-
nja iz radioteünike in delavnižke spretnosti tax ve
selje m smisel za poučevanje. Kdor se čuti spe sob-
noga za tu mesto,naj se javi uredništvu " Zvo zn i ka",
.in naj navede poleg .ubičajnih osebnih podatkov še
Čin,kdaj jo stopil v NOV,kateri edinici pripada,kak'
frto delo izvršuje v vv> j ski, poklic v civilu, obseg zn:.
nja v radiotohniki., šolsko izobrazbo,ter kje in koli
ko časa se jo praktično be»v.i 1 z radiotehniko.
/
•v
17