PoKnloa DteSaas ▼ Ko»ovlnL Uto LXI. Stev. 3. V Udilinil. i toreb 3. lonoorlo 1928. Ceno Din i ^bm^^^^^b^m^^ ^^^m^^^^^^^^HP ^^^^^E^^r^ H^^^H^V HH|^^^^^^^i ^^^^^^^^^^| ^^^^^B ^^^^^^Bl^^^^^^r ^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^B 'Mr* i ^^^^^^^^^B ^^^^^b ^^^^^^^^^h^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^1^^^ Iihaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — In&ertti do 80 petit & 2_ Din, do 100 vrat 2-50 Din, rečji insenti petit vrsta 4.— Dio. Popast po dogovoru. Inseratoi davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Dio« xa inozemstvo 420.— Din. Uprarniitvo: Knallova ollca §t 5, pritličle. — Telefoo 2304 Uredništvo: Knaflova ulica It 5, L nadstropfe. — Telefon 2034. Pnli militariarailn tom oprave Vihar na seji f inančnega odbora f Klavern nastop g, Vukićevića kot notranjega ministra« — Svc- tozar Pribrcević žigosa neznosnne razmere v naši upravi* — Uničujoča kritika notranje politike Beograd, 3. januarja. Ob veliki napetosti politične javnosti se je danes prieela v finančnem odboru razprava o proračunu ministrstva za notranje za-deve. Že par dni prej se je zatrjevalo, da se %. Vukičević noće udeležiti te seje ter da ga bo zastopal minister brez portfelja g. Velja Popović. S tem se je hotel g. Vukičević izogniti razpravi o nego vi politiki. Le pod pritiskom opozicije, ki je zagrozila. da ne dopusti razprave o proračunu njegovega resora, če se g. Vukičević osebno ne ude-Ieži seje, je prisostvoval današnji seji tuđi g. Vukičević. Pred sejo se je vršila daljša konferenca vladne večine, Takoj po otvoritvi seje je po običajnih formalnostih povzel besedo g. Vukičević kot notranji minister ter podai kratko izjavo, v kateri se ni niti z bese-dico dotaknil splošnega notranjepoli-tičnega pok>žaja, inarveč le na kratko prosil za povišanje kreditov za žandarmerijo v Južni Srbiji. I većina i opozicija je bila razočarana nad tem bri-skantnim postopanjem ministrskega predsednika. Ob tem večii pozornosti je nato povzel besedo g. SVETOZAR PRIBICEVIC. G. Pribićević je pričel svoj govor s konstatacijo, da so preeanski kraji vi-deli v pred vojni Srbiji ideal, ki jih je pritegnil, videli so v Srbiji svoj Pie-mont, od katerega so pričakovali, da jim da v skupni državi to, česar pod tujo državo nišo mogli dobiti. Ta ljube-zen je bila tem večja, ker so videli v predvojni Srbiji simbol svobode in ena-kopravnosti. Samo vsled tega in takega pojmovanja je bilo izvršeno ono veliko delo, kojega desetletnico borno slavili letos, delo narodnega in državnega ujedinjenja. To pa, kar imamo danes 10 let po ujedinjenju, je tako dalec od tega ideala, da že danes govoriio ćelo oni, ki so se za to borili in ki so za to mnogo žrtvovali, da smo prišli z dežja pod kap. Položaj v Južni Srbiji je zdaj tako nezno-sen, da Je sklenila ćelo sedania vlada, ki sicer nima prav nobenega smisla za potrebe naroda, z izrednimi ukrepi to stanje vsaj nekoliko zbolišati (g. Vukičević: Vlada tega ni nikjer objavila!) To je najboljši dokaz, da vlada sploh ničesar ne dela. (iovoreč o notrani politiki, kakor jo izvaia sedanji notranji minister gosp. Vukičević, je g. Pribičević naglasil, da .je doživela ta politika popoln polom. Sedaj, ko je odpovedala civilna administracija, hoče g. Vukičević upravo mi-litarizirati. Omenja imenovanje aktiv-nega polkovnika za velikega župana, naglaša, da je to popolnema nezakonito. Če že hoče g. Vukičević izvesti militarizacijo državne uprave, naj predloži Narodni sklipščini tozadevni zakon, da si pogledamo iz oči v oči ter da ugotovimo, kdo nosi odgovornost. V Južni Srbii sploh ni več ljudi, tam so samo se sužnji radikalske stranke, ki stoje izven zakona. (Med opozicijo in većino nastane strahovito prereka-nje). Opozicija očita g. Vukičeviću, da vrši njegov sin intervencije v notranjem ministrstvu za izdajo potnih listov in dosego državljanstva. (G. Vukičević: To ni res! Opozicija: Je res! Dr. 2er-jav: Sprejmite anketo in v treh dneh vam vse to dokalemo! G. Vukičević je nato umollčtti].) G. Pribičević nadaljuje: Vedno in ob vsaki priliki, ko se govori o nerednostih, imamo posla s sinom mi-nistrskega predsednika. 2e to, da g. Vukičević niti ne ve, koliko je njegov sin star, je dokaz, kakšen človek je. Govoreč o neznosnih upravnih raz-inerah v državi je g. Pribičević nagla-šal, da ćelo stari Srbi vprasujejo. kako bi dosegli tu je državljanstvo, da bi lah-ko uživali vsai zaščito tujih državlja-nov. (G Vukičević: Saj ste tuđi vi bili notranji minister! G. Pribičević: Da, bil sem 1. 1919. in sem takrat prišel v državo, ki je nisem tako dobro poznal kakor danes. Takrat je bilo treba vse na novo graditi, odstranjevati vojna opu-stosenja in je bilo treba dati državi iistavo. To je bilo takrat naiglavnotše. Danes, 10 \et po ujedinjenju, pa so razmere normalne Toda vi, g. Vukičević, zlorabljate danes držav. aparat v oseb-ne svrhe. Vi gazite zaktone in ubijate najprimitivnejše pravice državljanov. Ce hočete, da bo narod to državo ljubil, dajte mu svobodo, dajte mu priliko, da se posveti delu za ekonomsko in kulturno povzdigo! če pa boste nadaljevali tako, kot delate sedaj, ^o prišlo neizo-gibno zlo. Narod ima vsega dovolj! Glede na zahtevo g. Vukićevića po zvišanju kreditov za žandarmerijo je g. Pribičević izjavi!, da imamo zdaj v državi 17.000 orožnikov. Od tega jih je 10.000 samo v Južni Srbiji, a v vseh ostalih pokrajinah pa le 7000. A to se ni dovolj. Sedanji režim sili ćelo siromašno prebivalstvo, da boso in nago vrši službo nekake obmejne milice, mesto da bi država sk'bela za varnost njegovega imetja. Režim g. Vukićevića nas je pred vsem svetom blamiral do kosti. Tak sistem pa ne vlada samo v Južni Srbiji, marvee se uvaja polagoma. a stjurno v vseh ostalih pokrajinah. Na najviŠja mesta se postavljalo partizani, skozinskoz nesposobni Ijudje, samo da služijo osebnim ciljem notranjega ministra. Ce hočete, da borno dostojno praznovali 10-letnico obstoja te države, dajte narodu svobodo, dajte mu svobodno vlado, dajte mu volit-ve! Mi borno stavili svoje minimalne zahteve. Od vas je ođvisno ali jih sprejmete ali ne. Po-vem vam pa lahko danes, da borno ml IzvaJaII konsekvence. Govornik je nato podrobno razpravljal o po-edinih postavkah proračuna. Med drugim je ugo-tovil, da le bilo ra notranje ministrstvo nabavljenih na Dunaju 7 avtomobilov, ki so bili vsi po dvakrat plaćani, vrhutega so pa Še Stirje avto-mobili brez sledu izginili. Govornik je rahteval, naj se takoj odpravi luksus ministrov bre* portfelja. Svoja »zvajanja je zaključi! z zahtevo, na) se takoj izvede depolitizacija uprave ter dvigne moralni in kvalitativni nivo državnega uradni-štva. Ker pa nima zaupatija v sedanji režim, da bi to izvršil. zato tuđi ne more glasovati sa ta proračun. Nato je povzel besedo zemljoradnik %. V o i a L a z i č, ki ob 13. še govori. Dopoldanska seja bo nato zaključena in se nadaljuje popoldne. Razprava o proračunu notranjega ministrstva bo trajala dva dnl. Ođmev razkritij v Monoštru Avstrijski železničarji nameravajo ustaviti ves tranzitni promet z Italijo in Madžarsko. — V Budimpešti se delajo nevedne. — — DanaJ, 3. januarja. Odkritja o tihotapstvu orožia in municije iz Italije preko Avstrije na Madžarsko so vzbudila v vseh tukajšnjih krogih veliko vznemirjenje. V političnih krogih se naglaša, da bi se lahko Avstrija na ta način brez svoje krivde za'pletla v mednarodni konflikt, ki bi utegnil imeti tem težje posledice, ker grc za eklatantno kršenje mirovnih pogodb. Razkritja pa tuđi dokazujejo, da snuje Italija zahrbtne nacrte ter da oborožuje Madžarsko proti jasnim določ-bam mirovnih pogodb, da bi na ta način pomagala madžarskim prena-pateŽem do us-peha njihove akcije proti sosednim državam Pri tem bi bila Drizadeta tuđi Avstrija, ker je znano, da se Madžarska došle} Se ni odrekla Gradiščanski ter da še vedno stremi za tem, da bi se to ozemlje znova spojilo 7. Madžarsko. Trenutno še ni znano, kake korake bo podvzela avstrijska vlada. Jasno pa je, da se bo morala zavarovati protf vsaki domnevi, da bi se prevoz orožja in municije na Madžarsko vršil z njeno vednostjo. Postcrpaaje obmejnih avttrijskih orgaaov* U so v znak protesta zapustili skupno obmejno po« stajo v Monoitm, je naletelo na splošno odobravanje, Kakor poročajo današnji listi, namerava* jo železničarske organizacije sklicati posvetova-nje, na katerem bodo raspravljale o ustavitvi vsega tranzitnega prometa iz Italije in Madžar« ske. Zlastt socialistične železničarske organizacije se zavzemajo za ta predloi in ni izkMnčeno, da bo promet res ustavljcn, ker je ta predlog tuđi v avstrijski javnosti izzval splošno odobravanje. — Budimpešta. 3. januarja. O priliki razkritij v Monoštru izjavljajo v uradnih krocih, da o do-godkth v Monoštru ter o tihotapstvu orožja hi municije ni majo še nikakih poroČH ter da tftdi nikomur ni znano, da bi bila Madžarska naročita v Italiji orožje. Vest pa je kljub temu vzbudila tuđi v budimpeštanskih krogih veliko senzacijo in iz gotovih znakov bi se dalo sklepati, da so zlasti madžarski fašisti radi tega razkritja selo presenečeni. Vsekakor pa je značimo, da nv«Har-ski listi o tem dogodku ni€ a« poroćaja Strašna smrt pod brzovlakom Snoci je tržaški brzovlak poTOzil na Viču brata bivšega ministra Kristana, posestnika Franceta Kristana* VlakovcK^a tržašliega brzovlaka je ne-kaj miimit po |>olno<5i med vožnjo skozi Vič proti Ljimblja-ni zapazi 1, da je nekaj pod ko-Iesi zaškripalo, kakor Ua bi bil kdo potegnil za prisilno zavoro. Usta\il je brzovlak. Ker nis=o opazili ničesar sumljivega in so bile tuđi vse zavore popolnoma v redu. je vla-kovođja nadaljeval vožnjo proti Ijubljanske-inu gla\tiemu kolodvoru. Tu so nekateri žel&z-niški naimeščenci opazili, da so kolesa lotkomotive oškropljena s I.rvjo. Ob 0.15 pa je vozil tovorni vlak štev. 42 \z Ljubljane proti Brezovici. Ko ie vlak privozil mimo km 436 3, je vlakovodja za-pa^il, da na drugem tiru leži nekaj 5rne«a kakor klopčič zvito Na Brezovici je o tem obvestil službujočega urad-nika, ki je nato telefonično pozval vse Ćuvajrice v smeri proti Ljubljani, naj preiščejo progo. V Ču-vajmici št. 644 a na Viču služibujoči čuvaj France VerbiČ ie nato preiskal njemu ćoločeni del prose ter pri gori omenjenem km našel truplo neznanega človeka. Truplo je zavlekel nato s tira v stran ter obvestil viško stražnico o nesreći. Pol. nadzornik Blaž Raztiožnik in straž-nik Rutar sta odhitela na kraj nesreće. V ponesrečeticu sta spoznala posestnika in prevoznika Franceta Kristana, rojene-ga 11. novembra 1878. na Viču, tja pristoj-nega in stanujočega na Vicu št. 69, kjer je imel svoje posestvo in hišo Kmalu na lice mesta došla poicijska komisija, obstoječa iz pol. nadzornika gosp. Frana 2aj-dele rn Z'dra\-nika g. dr. Avradil grozen prizor. Kristanu je brzovlak popolnoma zmečkal glavo, ravno tako tud' desno roko. Ena noga pa je bila nad členkom dcbesedrM odrezana. Pri Kristanu so našli Ie 1 bankovec za 10 Din, a irkakih listin. Kako se je pripetila nesreća. Vsi oni, kj so pozmali navade m razmere ponesrečenega posestriika Franceta Kristana, omenjajo med drugim okolnos-t, da je ponesrečeni imel navado ponoći, Če se je vračal iz gostilne, vedno hoditi po želez-niski progi, ker je bila ta par krajša. Vedrio je krenil blizu km 644 a nizdol po nasipu hi po stezici proti svojemu domu. Tuđi snoči se je Kristau delj ćasa zamudil v neki viški gostilni ob Tržaški cesti. Okoli 23.45 se je napotil domov Kakar rbićajno, tako Je tuđi snoči korakal po progi Ker je bila tema in mraz, se Kristan najbrž ni dosti zmenil za okolico in mogoče tuđi ne za oni. od Brezovice prihajaioči tržaski brzovlak. Mog-ooe se je ksušal se ogniti, a bilo ie propozno. Ivokotnotiva je Knstana zgrabila ter ga po-drla na tla. Kolesa lokomotive in vagonov so nesrečneža popolnoma razmesarila. Posestnik Kristan je bil znati kot iniren mož. Pravijo, da je postal za^Tije čaše ne-kam zamišljen in ntožen. Ni torej pov'sem izključeno, da je skoči] Kristan namenoma •>od vlak. Vendar pa ta verzija ni verjetna. Pokojni je bil brat bivšega minisfcra go*sp. \titona Kri&tana. Grški zunanji minister o odno-šajih z Jugoslavijo — Atene, 3. januarja. Grški minister «i-nanjih zadev g. Mihalokopulos je dal novi-narjem daljšo izjavo o runanji politiki Gr5i-je. Med drugim naglaša; Diktatura je napovedovala zbližanje z Ilalijo, istočasno pa so bile podpisane konvencije z Jugoslavije ki pa so ogrožale Gr-čijo na političnem in gospodarskem polju in splošno je prevladovalo naziranje, da zasle-ćujejo politiko, ki je v nasprotstvu x interesi Italije v Grčiji. Diktatura je sklenila z Italijo in drugimi državami pogodbe, ki tem državam nišo dovoljevale sabotaže, le glede Jugoslavije je pristala na izjemo. Razumljivo je, da so isto pravico zahtevale tuđi druge države. To pa bi pomenilo oslabljen je grške trgovine in mornarice, kar je za Grči-y* vitalnega pomena. Kakor znano, se je sedaj tuđi Jugoslavija odrekla tej ugodnosti na podlagi pogodbe, ki je bila nedavno skle-cjena. Kakor iz tega razvidi te, konvencij z Jugoslavijo nismo odklonili iz neprijateljstva, marveč nam je to narekovala dolinost, da zaščitimo narodne in državne interese svoje domovie. REORGANIZACIJA FINANČNEGA MINISTRSTVA — Beograd, 3. jan. V finančnem ministrstvu se je že pred več časa sestavila komi« šija za izdelavo uredbe o reorganizaciji fi* nančnega ministrstva. Po tej uredbi, ki naj bi izpremenila celokupno strukturo naše fi* nančne uprave, bi se dosegli znatni prihran* kl Komisija je sedaj izročila izdelani nacrt ministru dr. Spahu, ki ga bo po proučitvi predloži! fnančnenru odboru v odobrrtev. VOLILNI PROGRAM POLJSKIH SOCIJALISTOV — VatŽ*t», 3. jan. Glavni organ socijal-6tične stranke «Robotnilc» objavlja v svoji novoletni številki program at i čno izjavo »o» cijalistične stranke v zvezi s predstoječimi volitvami. Izjava kritizira dosedanji vladni sistem na Poljskenk V desetih točkah obra zla »a stali^če stranke do najvažnejsih političnih in gospodarskih vpraianj. Socija* listi tzjavljajo, da bodo v novem sejmu za« htcvaK teritorijalno avtonomijo za vse na« rodne manjšine. Zlasti najavljajo boj za avtonomijo Vihia. Na gospodarskem pol ju hoće i o doseći državno kontrolo jndustrij* ske produkcije. MADŽARSKI FINANCNI MINISTER ODSTOPI — B«4imp«$U, 3. jan. >Magyar Orsiag< poroča n merođajne strani, da bo finančni minrstcr Bud z oziroai na svoje slabo zdrav« stveno stanje nastoptl daljši boh»sfci dopust. List poroda dalje, da bo mrnister Bud končnoveljavno demisijoniral. Kot njegov naslednik wc unenuje državni tajnik v ft» nančnem minfetratvu Szaboki. AVTO V RESTAVRAajI — BađimpeSte, 8. jao. V neko restavra-cijo je zavoztl avto, ki je ranil 7 oseb in porsroiM. med tfoati ailno puufea ' Konferenca male antante odgođena — Bu kare sta 3. januaija. Glasom infor-Riacij v zunanjem ministrstvu se konferenca Male antante ne bo vršila raesera januarja v Rumuniji, kakor je bilo prvotno dogovorje-no, marveč sele ob priliki zasedanja Društva uarodov meseca marca v Zenevi. Odgoditev je v zvezi z notranjepolitičnimi težliočami v Rumuniji. ZAGREBŠKA OBLASTNA SKUPSCINA — Zagreb. 3 januarja. Včeraj dopoldne ob 11. se je sestala zagrebška oblastna skupSčina, da razpravlja o proračunu za letošnje leto. Iz-datki so preliminirani na 55,514.514 Din. V svrho kritja se bodo uvedle nekatere nove davščme. Na včerajsnji dopold. seji je bil proraun samo prečitan, razprava se je pričela sele popoldne. NOTRANJEPOLITIČNA KRIZA V RUMUNIJI — Bnkarešta, 3. jan. Generalni tajnik narodne kmečke stranke in presumptrvni fi* nančni minister posL Vfrgil Margea-ru od* potuje danes v Prago, Pariz in London. Gri*arja bo posetil Rim, Pariz in Berlin. ZADRA VEC POSTANE NADSKOF — Rim. 3. januar]a. V vatikanskih krogih se zatnuje, da bo bivši madžarski vo-jaSki škof Stefan Zadravec, ki se ie po zna-rJ aferi madžarskih falsiftkatorjev, v kateri je igral zelo mačilno vlogo, umakfiil v samostan, v kratkem imenovan za nadSkafa in pozvan v Rim, kjer bo dodeljen vatikanskim uradom. Na tem imenovatijn lahko Va-t^cami Je vnaprej ^astrtamo. MRAZ NA JADRANU — Sašak, 9. jan. Danes vlađata nn v^m Primorju velika burja in velik mnr. DcUv* ci so morali m Sušaku radi prevelikega mrazA ustaviti vsako defo. NERESENE VLOGE NA DRŽAVNI SVET — Beograd, 3. jan Dri. svet je v pre-teklem letu dobil v razpravo 30.419 pred* metov, od teh jih je rešil 14.240, nercicnih pa je ostalo 16.179. Iz ljubljanske kronike Nezgoda ob Ljubljanici. — Na- daljevanje lopovščine lažidok- torja. Včeraj smo poročali. da k zdrčal \o% mestne prisiave s par konj v Ljubljanioo in da si ie Pri padcu en konj zlomU nogo. O te. nezKcxli smo zvedeli še nekatere podrobnosti. Vozn-k mestne mistave Karol Kuvać, mircn in sol;den moi. je ix>roćen tex stanuje na Sv. Petra cesti. Storil ie vse. da bi preprečil iK'zjtodo. toda zaman je bil ves njesov trinl. Na Sv. Petra nasipu na-sproti iJollakove to\arne je razkladal sneg. Na tem kraju ni nasiD zavarovan z ojfrajo in je vedno nevarnost, da se pripeti kakt težja nesreća, za katero ie potem odgovorna mestna občina. Voznik Kovač ie včeraj zjutrai skidal s pomočjo dveh delavcev ua vozu naloženi sncK v Ljubiianico. Po koti* č&r.ern in pod pretvezo. da ji ine-sek takoi drugi dan vrne. Sivilia sa ni ni. kdar več videla. V sloviti Skofovi kleti na Mestnem trim, kjcr sn vsi ^osti poznali dr. Indifirltitisa. so je Gustav Ropotar seznanil tuđi s prodajal-cem slasčic. ki ie bil nastavljen pri z- Ke-mtteriu v Spodnii šiski. Nekeira dne ie Ropotar prodaialca ustavil v Kolodvorski ulici ler xa samozavestno nazovoril: — Saj veste, da sem zdTavmk. Posodttc mi 25 Din! Prišjl je v Ljubiiano moi brat in jih nujno potrebuiem za neko malenkost. — Gospod zdravnik. iaz sem revež. Kar imam denarja, to je gospodarjev. — Jutri dobite denar nazai! Castna bt-seda! — Kedaj? Gospodarju ne morem denaria utaiiti. Težko mi le! — Dobite >ih. ixriiatelj, takoi jutri ob 10. dopoldne! — Dobro? Ker nimain drobila. Vam dam tri kovače. A jutri, cospod, doktor, za ko>-to.vo nazai. Prodaialec pa se ie za kovače obrisa 1 pod nosom, kajti Ropotar ie bil naslednjesra dne ž.i aretiran ... «•••«•••••■■■■■■■■■■■■•■•■■■•■•■•■«••••■«« Vsled ogromne dol zine vele filma «C A S A N O V A» predstave danes ob pol 3., ćetrt na 5 6., tričetrt na 8. in četrt na 10. Elitni Kino Matica. TELEFON 2124 — TELEFON 212* ••■■■•■•••■•■■•■■•■•■•■••■••■•••••••■■•a« NEKATERE NEDELJSKE TEKME MALTA: Hajduk (Split) — Reprezentancit artU terije 6 : 1. Krasna zmaga Hajduka nad moćnim nasprotnikom. KAIRO: F. T. C. (Budimpešta) — Kairo 1 I i, revanžna tekma 1 : 0 v korist F. T. C. ALESSANDRIA: Slavija (Praga) — A]es*an. dria 2 : 1. TURIN: Slavija - F. C. Torino 2:2. BOLOGNA: Ujpcst (Budimp«*ta) — F. C. Bo Iogna 1 : 0. PADUA: Ujpest —Padua 1:1. RIM: Bastya (Budimpešta) — Laiio 1:3; Ba-stva — Roma 1:1. PRAGA: Sparta — Meteor VUL 2:1. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BOR ZA. Devize: Curih 1092.9—10959 (1094.4). Du-naj 7.9965—80265 (8.0115), London 276.4— 271.2 (276.8). Nevivurk 56.55—56.75 (56.65). Pra.fa 167.6 —16^.4 (168), Milan 299!5 denar. Efekti: Celiska 164 denar, L}ubl]ai»km kTeditna 135 den.. Kreditni zavod 160 den.. Vev-Ce 135 den.. Ruie 265—280, Stavbfia 56 dca.. S«-šir 125 den. Lesni trg: Tendenc^ mirna. Zaključeno 2 vagona desit, 20, 28 mm, remcljni 40 X 80, 100 X 100, 4 m, monte. fco. vag. nakt. post. po 460. PovpraŠevanje je za bukove hlode od 30 cm srednjega pretnera napre;. prima, fco. vaz. naki. post. po 250 in za 40.000 hrastovih pragov, 1.80 m, dobava v teku februarja, fob SuJak m ta 500 borovih brzojavnih drosov, 8, 9, 10, 11, 12 m, naj več 9 in 10 m, 13 m 15 cm premera na vtLu, dobava v aprilu, fob Sušak. DeŽetni pridelki: Tendenca n&sprc-menjena. Zaključkov ni bi!o. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Loiidon 276.4—277.2, Ncw. ycrk 56^36—56.736. Pariz 233—225. Milan 298.95-^00.95, Curih 1092.9—1095.9. Amsterdam 22.96—23.00. Berlin 1351.5— 13.S4.5. Dunaj 799.65-W2.65, Praga 167.6—168.4. Efekti: 7% invest. t>os. 1921 86—86.25. 2lA% Vojna škoda 418-419, Agrarna 53— 53.50, Hij)oteknrnu banka 57.50—58, Ljubljanska kreditna 135, Praštediona 875—880, Trboveliska 460—474. VcvCc 130. INOZEMSKE BORZE. Curih. Devize: London 25 2865. Nei* york 517.96, Pariz 20.3925. Milan 27.38, Berlin 123.60. Duoaj 73.12, Beograd 913, Pran. 1^34 Stran i. »SLOVENSKI NAROD, dne 3. jauuarja 1928. Ste* 3 Skandala na mestnem magistratu se ne bo konec... Pridržane plače mestntm nastarljencem še redno nišo itptofii-ne- —. Klerikalci rvračafo krirdo na vladnega kominerfft. —-Glavni krirec je SLS, ki je prepre&la pravočasno potrdfttT proračuna sa 1.1928. Navodila aca sastavljanje, predlaganje, pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov, ki jih je izdal fina očni mini-ster dr. Bogdan Marko vic in ki so bil.n objavljena tuđi v >Uradnem listu: od 13. decembra 1. 3927, določajo med drugim: »Dokler se proračun ne odobri. *«? vr£i budgetiranje po dya«aj.^tiaah iz prejšnjega "proračuna, to je mesefno se sine trošili dv&uajsti del proračuna za minulo leto. Budžetiranje po novem ]>roračiinu se sme vršiti sele od dne, ko »e prejme odobreni pro-račuu,<. Nadalje pravijo ta navodila: >Ii-datki »a račune >preko< ali »izvenc prora- ■ runa brt* pristojne ©đobritTC.-. *« *matrajtt j »a zlorabo; ia Škodo ođgovarjata blagajnik j in nakaiovalec solidarno.< ! Tx navedenega je razvidno, da vladoi koniisar na magistratu kot nakazovalec v smislu navodil in vod ja mestnega knjigovodstva mestne blagajne ne moreta dovo-liti. ker ljubljanski mestni proračun za leto 1928 še oi potrjeii. nobeuih rerjih izdatkom ta mescr januar kakor le v okvirju prora-*nn* za leto 1927. Vsako drugo postopanje bi imelo lahko za euegra ali drugega kot porodico ne s»amo odgovornost za materijeluo *kodo. marve? tuđi kaxen;-ko odgovornost, ker označiijejo navodila izdatke preko pro-ra&ma kot zlorabo. Zato je povsem uinljivo. da sta vladni komisar in vodstvo raestne blagajne odrekla izplačilo vseh izdat kov, ki preeegajo mejo lanskesga proračuna, iu da an m^eec januar ntso dobili magistralni ushižbern-i onih pre-jftmkov, ki so jim bili lani priznani preko proračunske postavke za o^ebne izdatke. Xa včerajšnjera obfnem zboru Zveze or-gamzarije magistratnih uslužbencev, na ka-tf;rem so posaruezni govoruiki oštro protestirali proti izigravanju interesov nieatuih ifMužbencev zaradi klerikalnih strankarsko-tjolitičnih iutrig, ki obstoje v tem, da se inoračun Vjubljaunke nie^tiie ubčine za leto 1W28 /a enkrat ne polrdi, se je preJfital tu-dt brzojavni odgovor, ki ga je po odredbi fi-ri;nf*nega ministra po^lal sef III. otklelka fin. ministrstva na samoupravne proraČue ir. Tosić na brzojavno vpra5auje vladnega komisajja Mencingerja. ali se stnejo mest-iiiui nnstavljeciceni iiplaČati njihovi pre-jeraki. Ta odgovor pravi med drugim: >Ne vidim, v čem obstoji tezko&i, ako jje imel kdo kredit za prejem srojih prejenikov t 1. 1927. DT&najttti del tega kredita se more izplaČo-rali više dotlej. dokler novi proračun ne bo <%6$tavljen in odobren. Če je kdo dobil pravico za napredovanje, ni nobeuega zadržka, da se dvanajstl del tuđi tega povišanja iz-plftda.c Na občnem zboru Zveze magistralnih TBslušjbeoeev se je poudarjalo, da je ta odgovor zelo nejaeen. Na prvi pogled se v resnici tuđi nejasen 7x1 i, dejau^ko pa n*» preseira mej omenjenib uarodit fin. ministra, ki so bila obljubljna v *Uradnem li^tui 13. decembra 1. 1. Potrjujc namrež «amo to. da se smejo igplaeati samu oni O!*ebni iz- datki, ki oo biti dol*ćeni v pr^raću«« im 1. 1927. dokler ne bo odobre a novi proračun, in da se smejo poriikt plač im plafe ■•▼ih inertnih nastaTljencer irplafttti le ▼ oni Ti-»ini. la katero je bilo poskrbljeno ▼ proračunu za leto 1927. To pa se je tuđi igodilo. Gre predv^eni sedaj za izplaJHio t Istih osebnih izdatkov. ki v landki proraCAtn nlso bili vstavljeni in ki so narasti! z avtoma-tidnim napredovanjem magistratnega osobja in z nafitavlianjem novega z oiirom na lan-ske volitve. Predno so bila izdana omanje-na ministrska navodila, je bilo povišanje ia izplačevanje omenjenib iadatkov pač mogo-če. pedaj po teh navodilih in na podlagi premajhnih proračunskih dvanajstin iz 1. 19*27 pa ni mogoče. Dejanski položai je tak. da se jnorc U-plžčilo teh izdatkov, ki se ima po ministr-skih navodilih smatrati kot zloraba »radne oblasti, inrr^ti le tedaj, ako prevzanett osebno odgovornost solidarno vladni komisar fta magistratu in vodja mestne blasajne. Današnii »Slovenec« z\rača vso krivdo na vla-dnega komisarja, ce§ da bi moral pmć zaslgurati krlt'e, ako je že pustil napredovati in nastavljati razne ljudi v mestni službi. »Slavenec^ odklartfa vso od^enornost za mstali položaj od SLS in pravi, da je za. dela blamaža samo vlaćtaega komisarja* kakor da bi vladali kormsa_r nastavlja! na magistratu nove ljudi v svoiem interesu in ne po navodilih iz klerikalnoga tabora. Gospod Mencinger je re* dožlvel blamažo kot zamorec, ki je po klerikalneru rane-nju storil svojo dolžnost in Je sedaj nepo« treben, odgovornosti pa se SLS n© bo zne-bila, kajti le oa njeno zahtevo ni bil še po-trjen |M*oraćuii za leto I92S„ ker noče, da bi novoizvoljein občinski svet gospođaril s potrientm proračunom, ako bi se šesta 1 v slučaju porrdirve županske volitve. Ako hoče SLS odpraviti blamažo viadne-ga komisaria. kl sedi po s-Slovenčevemc priznanju na magistratu z njenim privolje-nlem, in ako ii je Tes kaj za interese mest-nih usltižbencev in za redno občinsko gospodarstvo, potem naj izposluje potrtiitev mestnega proračuna za leto l<^s. Kaj ćrn-aega ni mogoče. Za pojasnilo o tem, ali se bo uašel vse-eno kak način. t>o katerem bi se oroogoči'.o mestnim nast a vijencem izpl-ačilo pridržanih plac. smo se obrniii na merodaino mesto, kjer se nam je odgovorilo, da i© stvar se po pol no ma nedoločena in da se ne ve, ali bodo prldržki izplačanl. Izjavilo se nam je, ■da je v teku akcija za omosocenjc tega i-z-p'ačila, v koliko pa bo uspela, pa za enkrat nismo mogli dobiti toćnega pojasnila. Sigurno je samo to. da so v teku tuđi želodci na plačan ■prikraišanrh mestnih nastavljen-cev, ki od prvega do zad^iKa ne glede na politično prepriča nje preklinjaio politiko klerikalnih voditeljev. ki zapostavljalo tako interese liiiblianskeg-a mesta kakor občin-skil: nasiavljencev svojim strankarskim bpc-kulaci'jam in ki sa krivi, da :iov[ mestni proračun ni bil pravocasno odobren. Velik požar v Kolodvorski ulici Požar upepelil fotografski alelje g, Davorina Rovška. — Škoda znasa nad 250.000 Din. — Vzrok požara še nepojasnjen. Nad c"° ^c^o ie rmela Ljubljana mir pred požari, zadnje dn-i je pa dvakrat gOTe-Tc» rn obakrat ie povzročil požar zlatno žko-do. V četrtek 22. decembra je pogorclo ostrešje * Gospodarske zvezec snoči je pa rustal vdik požar v Kolodvorski ulici, ki je povzrcči! precctšnk) paniko. ^ tuđi znatno Škodo. G. Davoriu Rovšek, najstare-jši ljubljanski fotograf, ima ze od leta 1S96. svoj foto-grstekt atelje na velikem nu ra bMo moeoCe vzdr-iati de4j Časa. Foleg manJSih aparata\' je rgorei t«di n&jvečji aparat dimenzlie 90X90, ld ga je X. Rovšek tabli za posnetke večjih sku-ptoi. AKCIJA POKUCNIH IN PROSTOVOLJN1H GASILCtV. O požaru i€ bila tako! ohveSČena ga«ilna postaja v Mestnem domu. Z gtavnega koro-dvora je postah> obvestfl stražnik g. Ciž-man. Najprej so prihiteli na pomoč poklieni gasild z maniSo brizgalno, taioj za njimi pa tuđi prosto\'oijni gasilci pod vodstvom načelnika g. Josipa Turka. Ker se je požar naglo SrriJ in ker ^a ni$o mogli z manjšo biizgalno pogasiti, je priSIa na pomoč tuđi motorna brizgahia, s i>omoćk> katere se je končno posTečIlo požar lokalizirati in okoli polnoči popolnoma udušiti. Večina gasilcev se je vrnila ob 0.7 ponori v Mestni dom, na kraju požaTa je ostala le gasilska straža, ki je bila do osmih zjurrai v službi. SKODA. Požar je aieljc popolnoma uničil. Ostalo >€ le ožgano ogrodje. Koliko znaša iaktična ikoda, bo danes popoklne usotovila poseana komJsiia strokoviijakov, ki io odpoilje banka »Slavlja«. Splošno xatrhilek>t da trpi f Davorio Rorvlek nad 350.000 Din Škode ker mu ie bilo anteno ranoco dracocenesa ma* terijafii. Skoda ie đeioma Irrtta z tavaro-va4fdno. VZROK PO2AKA NEPOJASNJCN. Vsrok požara io ni pojašnjen. &rtto se ftajrazttiCiieSie covorice. Da bi ogenj nastat H pe€l v ateljeju, ni verjetno, kajti slu&rmja Nežlka le bik ob 17. v ateljehi ter ie videla, da Je bila v peči samo ierjtvica. To potr-juje twll vajenec, kl se ^e tnuxfil v ateljeju uro potnek. Mogoče je, da je poiar nastal vsled kratkega stika *H pa da ga ie zane-tHa zlobna roka. V Ro^Skovcm ateljehi ie pred davnimi leti nastal dvakrat požar, a so Fra taftoj udušill. Pred 15 leti ie atelje za-žgal neki fotograf - tujec, ki je b:l odpušče-n iz slulbe. V Kolodvorski ulici se k z-brala velika množica občinsrva. V kinu >Ljublianskl dvor<, k}er se je baš vrsrla zaduja predstava, so morali zapre ti vsa vrata, ker se ie btk> bati, da pnvali dim tuđi v ch'orano, kar bi povrročilo med občinstvom pantko. Posetnlki kina so po končani predstavi presenećeno gledali, kako bega>o požnvovalni gasilci okTo« paviljona, ki ie bH ves v pla-menih. Kot rečeno, vzrok požara še ni pojašnjen. Zanimivo ie, da so ravno pred dvema Itrtoma posetiH ponoći drzni svedrovci Rov-škov atelje, navrtali blaeatno ter odnesli mnogo fotomateriiala v približni vrednost: 200.000 Din. Materijal so neznani svedTOvci skrili v neposredni bližin? ateljeja. PozJieje so ukradeno blago naSli. Na blagajni pa sr> svedrovci z \Ttan!em povzročili okoli 35.000 drnarjev $kode. Pisane zgodbe iz naših krajev Zopet težka železniška nesreća. — Izpoved sadističnega mo-rilca. — TihotapstTO v sili. — Krvavo novo leto v srbski vaši. Na novega leta daii zjutraj se je pripetila pri Novcm Sadu težka železniška nesreča, katero je zakrivil neki železničar, ki ni postavil pravilno že-lezniske kretnice. Tovorni vlak, \A vozi iz Novega Sada v Totnaševo, je za-del v osebni vlak, ki prihaja iz Bečke-reka. Oba vlaka sta vozila z normalno hitrostjo, zato so bile posledice karambola strahovite. Obe lokomotivi sta se popoincma razbili, štirje pomiki so bili težko, dva pa lahk»o ranjena. Ražen razbitih lokomotiv ie po^eodovanih tuđi 8 vagonov. Promet na progi je bil zaradi nesreče u stavljen. Po 24 urnem napomeni delu so odstranili s proge razbite \73zo\re in vzpostavili zopet reden promet. Na kraj nesreče ie pri-spela rešilna ekspedicija iz Novega Sada, ki je nudila vsem ponesrečen-cem prvo pomoč. Osrješka policija je aretirala 18-letnega Gjuro Josipa, M je umoril 17-letno Ano Bohm. Pri zaslišanju je zlo-činec dejal: Qosr>odje, povedal vam bom resnico. Usodnega dne sem šel na progo, kejr sem skril svojo sekiro po-tem, ko sem posilil neko mlekarico iz Adolfovca. Našel sem sekiro in se na-potil nazaj proti Osijeku. Naproti mi je prišla Ana Bohmova, ki sern jo io dolgo na videz poznah Nenadoma mi je prišlo na misel. da jo moram posi-liti. Ko me je zagledala, je potegnila nož iz žepa: gotovo je nekaj slutila. — Ako se me dotaknete, vas zabodeni, mi je dejala. Skočil sem ji na hrbet in padla sva v jarek. Klečal sem na nji in ji grozi! s sekiro, Če ?e mi ne uda. Končno sem dosegel svoj cilj. Ves Čas mi je pretila, da bo vse po-vedala bratu, ki me ubije, če me dobi. Zbal sem se in ko sem skoči! z nje, sem jo v hipnem besu udaril večkrat s topim koncem sekire po glavi. Krik-nila je, jaz sem pa zbežal proti Adol-iovcu. V vodntjak sern vrgel krvavo sekiro in se vrnil v Osijek1. Videl sem Jo, kako je ležala v jarku, okrenil sem se. VečerjaJ sem v gostiini pri Damja-noviću v Podravini in potem igrai dura-ka. Vso noč ni sem vedel. ali sem jo ubil, ali še živi. Morilca su danes IzroOiii osi-ieškemu sodišOu. !z Mostarja j>oročax>. da se tihotap-stvo tobaka \ Hercegovini vedno bolj širi, čeprav so uv-edle oblasti najstrožjo kontrolo. Organi finančne kontrole imaio dan za dnem opraviti s tihotapci. Kakor znano, ie tobak glavni vir dohod-kov hercegovinskega prebivalstva. Ker država odkupuje tobaćne pridelke po razmeroma zelo nizkih cenali. je prebi-valstvo prisiljeno s tobakom tihotapiti, kar je večkrat v zvezi z veliko nevar-nos?k> za tihotapce in za organe finančne kontrole. Toda glad premaza vse in tuđi strah pred oblastio, kaznijo in za-porom. Nekateri so oblastim se hvale-žni, če jih v zaix>ru preskrbi vsaj s hrano in prenočiščem. Tihotapci so se v svojem poslu žc tako izvežbali, da jim tuđi financarji ne morejo do živega. Pred dne vi sta dva tihotapca hotela vtihotapiti večjo količino nujfineižega hercegovskega tobaka iz Kruševca v Mostar, kjer bi ga prodala in si za iz-kupiček nabavila na/potrebnejših živil. Organi finančne kontrole so tu pa zasa-ćili. Tihotapca sta pustila vreće, polne tobaka, ob cesti in pobegnila. Na Silvestrovo so navalili maskirani tolovaji na hišo kmeta Novaka Fililipo-vića v vaši Medvedje v Srbiji. Novak živi pod isto streho s svojini bratom Vojisiavom. Razbojniki so vlomili hišna vrata. Ropoc je zbudil Novaka, ki je po-grabil puško in oddal proti vk>milcem več strelov. To pa drznih razbo>nikov ni motilo. Vdrli so v hiš^o. V temi za vrati je čepel Novak z nabito puško, ropar-ji pa ga nišo opazili in vdrli v Vojisla-vovo sobo. Vujislava in njegovo ženu so lahno ranili. Nato so premetali vso hišo in iskali denarja in dragocenosti. Novak se je priplazil prav bluu, pome-ril na enega izmed banditov in sprožil. Krogla je tolovaju prebila glavo in zgrudil se je na mestu mrtev. Roparjev se je tedaj polastii vdik strah, pustili so vse in pobegniii. Stre!i so med tem alarmirali vso vas, nastalo je splošno stre-ljanje od vseh strani. Roparjem se je posrećilo zbežaii. Oblasti so takoj uve-d!e preiskavo in so roparjem že za pe-tami. šBeležnica KOLEDAR. Dane*: Toiek, X jnuarju 192^; kutul ■ iani: Genovefa; pravotlavui; 21. det-mbra 1927; Julijana. litri: Sreda, i. janiuirjtt liOv kttolirani' Tit; pravoslavni: 1VJ. decembra 1927; Ana-^taiij«. DANAŠNJU PRIREDITVE. Opera: »Trubadur<. C. Kino Matira: >Ca»ano\a . Kino Drar: >ligubil sem ^rc*» na j^iifi«. PraUTanja? Ob 18. v dvorani TOI: pre • lava profesor dr. Walter Tioffmann: cJb *bi v Kaiini: >O lopotah in n^vamoMih v pla« ni oahe. I)E2LTRNE LEKARNK. Danes: Ramor, MiklosiČeva «*.; Trukiuu^' MeMni trf. Možganska skorja 2alostiia smrt je pobrala nvkvgu prekmurske^a funtu. Uboicc se ie prc-hladil po nesreći v glavo in v oči. pa je bilo po njem. Ce bi se bil prehladi! v glavo po sreči. bi še danes in jutri takizto lahko vasoval, zdaj pa ne nmre več, kajti se mu je vmla muiKunKka skorja in je >torft žalostvn konec. Rlaa mu spomin in večna luč nuj sveti nic-govl prehlajeni možganski skorji. Drugi iantje v Prekmurju in zeleni Štajerski sploh imaio motr.anske mrene. Te nišo posebno debele in hrapavi. zato se po nesreči ne prehlade. To mierski abonma. 5. januurja, četrtek: ub 20 .uri zvečer Bol]&i dv-si>od. Ljudska predstava pri izredno znUanih r>. januarja, petek: <_>b 15. uri pop. Snceulčica in >krat}e. Ljudska predstava pri rnižanih ce-iKih. Izvcii. — Ob 2(i. uri zvečer Ukroćenu trniosla^a. Ljudska predstava pri zniluriih cenah. Izven. 7. janaaria, sobota: Mtiojo hrupa zjl ntč. Red C. 8. jatiujTJa. nedelja: f>b 15. uri pup. Peterčkov« poslednje s^nlc. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. ". iamuu'u, poTic-deljtrk: Pivja raca. ReU A OPERA. Zaćetek ob pol 20. uri zvečer. i. januar]a. toTek: Trubadur Red C. Gostuje ga VV'ilfan Kime. 4. lanuarja, sređa: Čarobna piščal. Red D. 5. i.vnuarja, Cetrtfk: Ples v mavkah. Red v. Oo-stujc sa Zdenka Zikova. o. januarja. perekr ob 15. uri po;>. P >ijdta kri, opereta. Ljud>ku predstava pri znilanih cc-iidh. Izven. 7. januarja. sobotu: Hoffmannove pripovedkc. Ljudska predstava pr! izredno zniJimJh cenah. S. iair»ar!a, nedelja: ob 15. uri pnp. Čarobna pi-*čal. LJuKlska predstava pri znižanih cim:th. -Oh pnedclick: zaprto. (ia Zdenka Zikova v naii operi. Brcz vsa keKa dvoma je, da ni vživMn Se ivbena operna pevka v Ljubljani tolHtu vsestranske pril'ublje« nosti kakor sa Zde«nka Zikova, biv*a na^:i :>rinia-dona za časa svojega večictneca izredno uspeš-ncica delen-anja v liubljai«»ki operi. \ šaka njena nova vloga, ki k> ic odpela na našem «>dru. je i>omenila dojodek posebne vrste. Fnak sloves oiiva tuđi sedaj v Zagrebu. V četrtek, dne 5. :. m. poje v Ljubliaui vloso Amelije v Verdilevi operi »Ples v maskah«. Opera se ^!c ?..\ .*motima C. »Čarobna pli^al«. Ta *l*vn< klasi! iek> Mozartovo se ponovno p»jc v ljubljanski u,>crj danes v sredo, dne 4. t. m. pod taktirkj ru.na-TeHa f. Potiia in sicer ia abonma reda P. Pri danainjl predstavi »Trabadurja« yo\e vlogo Manrika t Kova:. Vdova na potovanju Prvić sva se srećka na parniku. ki vozi iz Neapelja na Capri, kajti tuđi meni k bilo sojeno dolgo^asiti se na tej iioii po\T>rečnih turistov, kl si ne morejo misliti potovanja i>o Italiji brez Po.r.jKr-jev in ne>izogibnega ogieda znamenite podzemne jame. Sicer s&m pa imel čisto vest. Potoval sem na otok. ker sem moral, a moja dama je tnenda tuđi morala. Vsaj zdelo se ml >e tako, ker se ni ne-strpno ozirala na otok. Sedeia je mirno na klopi in gledala v morje, ki se ie i.^raio z valovi. Dvajst let se je skriva-Io v iahkt>m sivem piašču in pod maihnim klobuć-kom ie kraljeval zapeljiv smehljaj drob-nih, brez bar vila do vol j rdečih ust. Krat-kočasila se je s franeoskim novinami. Groza me je obšla, ko sem opazil, da je začela čitati dolg uvodnik. Potem je precitala površno domačo kroniko iu »on dit< ter odložila novine. Začutila >e moj posrled in se instinktivno obrnila. Dve sekundi sva si gle-dala v oči. Električna iskra je Švtenila, toda užgala ni. Obrnila se je in znova je počival njen pogled na nlorski gladini. Najini pogledi se nišo več srečali. Kmalu smo pristali na otoku. Zlezel sem v čoln med zadnjrmi in niti slutil ni-sem, da gre z menoj še moja soseda. Baš se >e čoln zagugal pod mojo nogo, ko sem začul na stopnicah zamoM krik. Naglo sem se obrnil. Dami je na stopnicah spodrsnilo. Mornar je irtegnil roki proti nji, toda jaz sem ga prehitel. Prestregel sem damo predno je padla na zadnjo stopnico in ii pomagal stopiti \ čo-in. Bila je bleda in tresla se je od raz-burjenja. Sele v ćolnu je opazila, da fc> držirn za roko. — Hvala, gospod. — je dejala v čisti irancoščini in se nasmehn^a. Molče sem se poklonrl. Pristali smo in dama je sedla v kočijo ter se mi za slovo še enkrat prijazno nasmehnila. Gledal sem nekaj časa za nK>. potem sem pa odSel peš v hotel, ođdaljen samo nekaf kora-kov od pristanišna. Po dolgem času sefn šel zopet pogledat vzhodni del otoka s Tiberljevo vilo. V hipu, ko sem hotel dati temperamentni plesalki. ki je plesala pred ytk> tarantelo, dve liri. se je ustavil za mojrm hrbtom avto in začu! sem ženski glas. — Monsieur X! Monsieur X! Ozrl sem se. Moja znana neznanka mi je mahala z roko. Stoptt sem k avto-mobilu. — Ne bodite hudi, da vus motim. toda šofer mi >e rekel. da ste pisali nekoč o teh kraj ih.-Pozna te jih torej dobro. Ali bi mi mojacli pokazati, kje je metal ta grozni Tiberij ljudi v morje? Podzavedni sadizem me je spravil v dobro volio. — Ah, seveda, milostiva, ~- sem od- govoril in skočil k nji v avto. Kmalu sva izstopila pri visoki skali. Pogled v globino mi je bil že znan. Pač pa se je dama bojece oprijela moje rame. — Pokiiva drugam. bohm se — je deiala in stopila od prepada. Sedla sva pod košato o-livo. Led sem moral prebiti sam, — Oprostite, milostiva, da se varn se nisem predstavil. — Da, — mi je segla v besedo, — toda ali se vam ne zdi, da bi bilo bolje, da obdrživa imena zase? Snideva se za hip, potem se razideva, a vendar bo\*a lahko oba ugibala in domnevala. Vse zagonetno hnam rada. V tem je vsaj malo romantike in iluzij. — Pa naj bo. Jaz sem torej iteanan mož, vi pa neznana dama. In začela sva kratnljati. Povedtla mi je, da ni mednarođna pustolovka, kl po-tuje s*mo zato. da doziv I ja razne pu-stolovščine, marveč da je že 4ve leti vđova, da potuje po trgovskih opravkih in ne iŠČe moža. ker po moških sploh ne hrepeni. — In se sploh ne mislite omožrti? — Vsaj začasno ne. Saj mi ie tuđi tako dobro. Sama sem. neodvisna in rada potujem. Pozimi na jug, potem na sever. Prosila me je, naj ji povem kaj o ' otoku. Povedal sem ji vse, kar som po-bral mimogrede iz vodičev in iz pripo- ; vedovanja domačinov. To je zadostova- l lo za pol ure prijetnega kramljanja. Sele ob solnčnem zatonu sva se spomnila . da je že pozno. — Popeljem vas do hotela. — je deiala in se obrnila k meni. Odpeljali smo se počasi po gladki cesti proti mestecu. Moja dama je bila zamišljena jaz pa sem se pa udajal čarom onih prijetnih občutkov. ki jih ima moski po kramijanju z lepo mlado žensko. Njena zagonetnost me je dražila. Kai sem vedel o nji? Samo to, da je potujo-ča vdova in da je prispela v Italijo po trgovskih opravkih. Bila mi je zelo blizu in neizrnerno daleč. Zaželel sem si, da bi trajala vožnja do neskončno&ti toda žal. avto se je usta vil pred mojim hotelom. Odprl sem vratca, da bi izstopil. in tedaj se je zgodilo nekaj nepričakova-nega. Dama me je prijela za glavo in predno sem se prav zavedal. mi je pri-tisnila na us^a dolg, strasten poljub. Kar sapo mi je zaprk>. Takoj nato ie sedla nazaj v kot in mi pomahala z roko. -* Na svidenje — je zaklicala, ko s«ti izstopil. In že je zaloputnila vratca, Avtotnobil je izginil za ovinkom. Tisto noč sem slabo spal. V sobi je bilo vroče. Vstal sem in odprl okno na morje. Hlađen morski zrak je napolnil sobo. Nad morje m je ležala tem na noč in samo na Vezuvu se je tu pa tam zasvetilo. Doli pod skalami je šumelo morje, dru-gače pa je bilo vse tiho, i Zgodaj zjutraj sem vstal in Šel na izprehod po obali. Po zajtrku me >e otišla nepremagljiva želja, da bi se s to damo bliže seznanil. Dražilo me je, da niti njenega imena ne vem. Kaj ko bi so obrnil na šoierja, ki je naju vozi!? Takoj sem hitel v hotel in ga našel za ste-klenico vina. Stisnil sem mu v roko bankovec in ga vprašal, kdo je ona dama. ki jo je včeraj vozi!. — Ta? — se je začuđil in me debelo pogledah — Ne vem, kako se piše. Sicer je itak že odpotovala. — To ni mogoče* Bil sem na obali oč petih in moral bi jo viJeti, če bi šla na parnik. Da, toda odpeljala se ie iz drugega pristanišna z motornim čolnom v Neapelj. Sam sem jo perjal v pristanišče. — In se ne vrne več? — Najbrž ne. Prtljago je vzela ^ seboj. — Je vam kaj naročila? — Ne, gospod. Razočaran sem odšel. Na otoku mi ni bilo več obstanka. S prvim parni-kom sem se tuđi jaz odpeljal v Neapelj in iskal lepo neznanko, toda zaman. Nikoli več je nisem videl. Sanje in iluzije so ustvarjene zato, da umirajo. So gač preveč krhke. Stev. 3, •SLOVENSKI NAR OD» dne 3. januarja 192$. Stran 3. Dnevne vesti. — Čudno izigravanje slovenskih intere- sov. Kolnoj se ic nekoliku poleglo upravi-ćctio ogorčenje naše javnosti proti zloglas-neimi členu 44. novesa finančnega zakona, pn katerem je elana vladi možnost, da vsak h\\: reducira poeiiino fakuitetc na naši imi-verzi, 2c smo doživeli čudno izigravanje slovenskih kulturnih interesov. Po naših ii'tormaciiah seje pojavila baš v onih krosih, kl so prvi pcklicani natopiti z vso odloč-noatjo za neokrnjeno slovensko " univcrzo, teitdcncn, Ju bi se v skrajncni slu-.aiu žr-tvcvala. sraubeu! in arhitektu! odde-L'k teh-nlčtic fakulicic na naši uuiverzi. Nedavne ritiiionsiracijc in stcvilni protestni shodi so pokazali, da slovenska javnost pod nobenini poginem ne bo pristala na okrnitev univer-zc. Zato se nam zdi čudno, kako more.'o baš oni kroKi, ki bi se morali najboli zanimati za neokrnjeno uuiverzo, sploh govoriti o kakršnikoli okrnitvi. §e bolj ie pa čnd-P(j staiisče, da naj bi se žrtvovala gradbe-n: in arifitektni odU-clck. kaju to sta dva najvažnejsa od-dclka naše tclmične fakul-*ctc. Vsekakor ic to zanimivo poglavie o naši ncdosjleJiiosti in potrpežljivosti. O stvari š. spregovorimo. — Edinstveni ribarski zakon. Pred neka; dnevj sn slovenski dnevnik' prinaŠali vesr, da Jiaincrava vlada predložiti skupoći ni nov ribarski zakon, ki bo na kvar ri-b;T>tv^ v Sloveniji. Slovensko ribarsko di;:ši\*o je prejelo te dni od ministrstva poljoprivrede nacrt tega zakona. Osnutck je nrevzel tloločbe. komu pristoja ribarska pravica in kako naj se ta pravica izvršuje, \t se da njega ribarskoga zakona, kl zastopa ciede ribarstva regalni sistem. Nacrt ne tipošteva prečanskih raznier in je tako ne-popoln, Cd ni zrel niti za diskusijo, tern manj za u-z;t*<>iiitcv. Po.določiUi osnutka bi se sedanji pokrajinski ribarski zakoni raz-\el.iaviU Ic toliko, kolfkor nasprotiijejn dolo-č i lemi osnutka. Ribarstvo v Sloveniji torej ne bi bilo neposredno prizadetn, tuđi če bi se osnutek uzakon*!. Slovensko ribarsko driišivo ic storilo primernc korake, da se prepreci uzakonitev osnutka in da se — če bi vstrajala vlada na izenačenju ribarskoga prava — razširi slovenski ribarski zakon, ki ic skoz in skoz modern, na ozemlje vse Vraljevine. — Ribarski okrajni odbor. — Rpzpisatie službe. Okrožni urad /a zuvarovanje delavcev v Ljubljani razpisuie dve mesti administrativne odnosno kniigo-vodstvene široke, 13 most pisarni^ke stro-ke, 1 lncsto služitcljs-ke stroke in vsa ostala rrosra v položaju in strokah, kakor se iz-praznijo '/ oddajo Koren.iih mest. Prosn'e ic treba vložiti najkasneje do 16. tm. — Iz »Uradneca lista«. »Uradni list* St. 13'J z dne 31. decembra objavija zakon, s kriterim se razširja člen 133. gozdnega zakona z dne 30. marca 1S91 na ozeml.ie vse kra'feviue. dalje izpremembe in dopolnitve v pravilniku o državnih izpitih uradnikov puštne in brzojavne stroke kraljevine SH?, rirc cifro u valorizaciji dolgov, ki ff 1 ■ imajo zveze agrarnih družb pToti državi in pravilnik o uvozu plemenskih živa'!. — Napredovanje učiteljev. V prasvet-nem ministrstvu pripravliajo velik ukaz. o nrpredovaniu učiteljev in učiteliic osnov-n.ili in meščanskih šol. Vsi oni učitelji in učiteljice, ki imajo pravico do napredovanja rn so vložili tozadevne prošnje, bodo s prvim iikn/^m pomak ireni v visje skupine. — Inspekcija osnovnih Šol. Kor nekateri sreski šo-Iski nadzorni'ki nišo predložili pro-svetneiiiu minisrrsivu poročila o insoekciii osnovnih šol. ie tninlstrsfAro odredilo, da inorajo poročila čim prei predložiti, sicer bodo morali nd.uovariatj za malomarnost. Izpjtf poštnih uradnikov. Po odredbi po-Stn. mini-strstva se bodo vršili v januarju pri v«ch oblastnih poštnih direkcijah držav-nf strokovni izpit! uradnikov poštno - br-7oiavne stro-ke. K tem izpitom se je prijavilo pri vseh dirckci.iiiri zelo mno^o uradnikov. — Novi inspektor trgovinskoga ministr-stva. Za inspektorja oddelka za obrtno-snokovne sole v t^ovinskem ministrstvu ic. imenovan profesor državne Tr^ovske akademke v Beogradu Panta A ran sjelo vic. — Hfsni posestniki proti novemti davč-ncinit 7akonu. Beograjski hisni posestniki c-o imeli v uedeljo konferenco. na kateri so raspravljali rudi o novem osnuiku o neposrednih davkih. Predsednik udruženja D. ^rakoviC* je oštro napadel ta osnutck. ki Domeni za hišiie posestnike težak udarec, ker bi morali phčevati državi v oblik! dav-knv skorai iretjino vseli dohodkov od na-.kiniiine. Bcograjski hiSni posestniki za-htevajo. da mora biti njihova organizacija z«stop;na v davčnem odboru. Pvzr.r — j?ost?lnTearj[i, kavarnarji hi drugi interesenti! V prvi letošnji številki ITradrtega lista« sta izšla v celoti (na 22 ^traneli) in v sedai veljavni obliki pravilnik n gostilnah, kavarnali in ostaiiii obratoval-nic^ih 7 alkoholiiimi piiaC'ami ih pravlnik o toćarinski pravici. Oba pravilnika sta skoro Titizogibno potrebna slehernemn gostilni-carju, kavarnarju in prodajalcu alkoholnih pj-jač. Posamezne Stevilke se dobivalo pri jpravništvu ^»Uradnega lista« v Ljubljani, clokler zaloga ne poi-de. po 2 Din 50 p. — Ženska podružnica družbe sv. Clrila in A*etoda v Novem mestu se tem potom še enkrat iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali dne 17. dec. 1927 pri proslavi "iene 25!etnice. Predvsem izreka svojo nn;-^risrčnejSo zahvalo za njih izredno požrtvo-nost režiserju narodnega ^ledalfSČa Ijub-Uanskevja «;. Rogozu, njego vi sospej sopro^i in gospodični Vidi Ju van ovi, ki so se proS-nji podružnice takoj brez vsakeca okleva-v?nia in nesebično odzvali ter nn uspelem večeru prednašali II. pjevanje Vojnovića •Smrt majke Jirsrovića«:. Kar so podali s svoio umetniško dovršeno igro, ostane vsem ndcležcnccm v nepozabnem spominti. Nara vnost nepojmljivo ie, da irmetnica tak:> , odličnih zmožnosti, kakor se z niimi od!i- j kuje Z. Rogozova, tako reukokdai nastopa \ na pozornici Narodnoga gledaliŠča v Ljub- j lj; ki vam bo rade vol je postregel. — Pošten iiajditelj. Pred dnevi je prija-vil komisarijatu na Jesenicah Marko Vuci-nić", ki de je vračal iz Amerike v svoj rojstni krnj. da sta mu znianjkalft dva čeka v vred-nosti 3000 dolarjev. Jeseuiski obmejni komi-sarijat sedaj javlja, da je po';len najditelj čeka prine^el komisarijatu, na kar sta bila izroceita lastuiku Vučiuiću. iz Ljubljane __lj Pađajo junaki .. . Zadnje dni so zafeli v glavnem tivolskem drevoredu, ki ga je pred dobfimi sto leti za&a4il Franeoz Lattermaiin, podirati vse kostauje, ki so str začeli sušiti. Podrli so jih že nad 10. Padajo torej stari junaki, ki bi mogli povedati mar-Siikatero anekdoto iz Ijubljauskega življenja, zlasti iz onih easov, ko se je vsemogoeni lutnister Meiternich 5etal po tem drevoredu, oboževiin od vseh ljubljanskih krasotic. —lj Ljubljansko električne ure. Mraz je najbrž napovedal neizprosen boj ljubljan-skini električnim uram. Cim malo bolj pritisne, se vse električne ure ustavijo. Treba bi bilo zakuriti pod njlmi. —I] Odhođ Ide Kravanjje v Berlin. Xo-coj se cnlpelje Ida K ravan ja \ Berlin. Njen y>rvi naslop v filmu našega oboinstva ni n\č kaj zadovolji). Prieakovalo je, da zagledn Ido na platnu kot pravo filmsko igralko, pa se je zmotilo. Priznamo, da je vsak začetek težak, loda film ni gledališki oder, kjer ima vsak začetnik tremo. V filmu se takoj pokaže, ali je nadarjen ali ne. Pri naši Idi se vidi prevec đilentantima. Statistka bo pa dobra. -lj Gremij trgovcev v Ljubljani vabi interesente, na predavanje vseirciliškega profesorja dr. Moffmanna iz FTetburjpa, ka-tero se vrši v torek dne 3. jati. 1928 ob 6. uri zvečer v nrostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. — Načelstvo. —li Vsak ntfodno čnteč Sfovcflftc «c v plesu zavrti 5. jan. 1928 ob S. uri zvečer v Narodnem domu. da podpre s tem pre-potrebno narodno druž-bo sv. Cirila in Me-.oda. • —lj Opozorflo volilcem. Mestni magistrat ljubljanski opozaria volilce, da se me-in. —. Xa Krakovskem nasipu stanujoči vdovi Mariji Gerbec pa je tat odnesel za 500 Din raznega perila, ki se je su5ilo na dvoriščti. —!j Izgubi! se je danes mla't pes ptičar t-elo-rjave barve, ki sliši na ime >Ben:. Najditelj naj tra odda proti nagradi v tivolskem gradu (pri nadsvetniku Lanu). —lj Drohiž policijske kronike. Ljubljanska policija je imela zadnjih 24 ur prvic v tem letu obilo posla. Aretirala io zaprla je deset oseb,. mee v svoji zadnji seji znižal okrajne doklade od 513 na 350^. Moral je uvi deri, da bi bil predpis 5)3% okrajnih dokla<3 naravnost poguben za našo obrt in trgovino. —c Ruski tečaj se nadaljuje v četrtek kot običajno v trgovski šo^i. —c Poslpanje trotoarjev. Pri policiji ie bilo prijavljenih te dni skupno 49 hišnih po-sestnikov, ki nišo upoštevali predpiso-v- ce-stno policijskega reda glede posipanja hod-nikov. !z Maribora —m Veliko razburjenje radi Rledališća. Vest o ponovnim znižanju kreditov za ma-riborsko Narodno gledališče je povzročila v Mariboru splošno ogorčenje. Prav posebno so prizadeti gledališki igralei, ki jih bo morala gledališka uprava odpustiri, ker z dovolicnim kre-ditom niti drame ne bo mo-goče vzdrževati v dosedanjem obseju. Pa tuđi sicer ie čutiti v tej redukciji nepojmljivo zapostavljanje Maribora. Malokatera občina je doslej toliko žrtvovala za svoje gritdališče, kakor baš mariborska. Neprestano ic dajala posojila, ki jih je pozneje odpisala, zastonj daje na razpolago gledalt-§ko poslopje, daje del kuriave in razsvet-Ijavo tako, da znaša občinska subvencija mnogo već kakoT pa državna. Kakega po-mena je Narodno gledališče — ki mora biti seveda na dostojni visini — baš tu ob meji, o tem menda oni, ki so odlečali o njegovi u sodi. sploh nišo razmišljali. Naravnost Skandal Pa je, da klerikalci, ki se vedno po-stavljajo kot patentirani zaščitniki Slovenije nišo niti s prstom ganili in so glasovali za vse redukcije. — Novoietno darilo mariborskim želez-olčarjem. Mariborski železničarji so kaj pri. ljubljeni objekt za Časa volitev. Takrat smukajo okrog njih razni klerikalni in radi-kalski priganjači in sam g. VukičeviČ jih je počastil s svojim obiskom. Takrat so kar deževale obljube in če bi se izpolnila Ie ena desetina tega, kar jim je bilo obljubljeno, bi bili lah'ko srečni. Kako pa izgleda v resnf-ci. se je pokazalo baš za novo leto. Prometni minister jim ie poslal lepe novoletne čestitke, poleg tega pa odlok o novem znižanju mezd in urnm. Izpred sodišča SLABA PRODAJALCA. Sodnik: Ciril, no, kako ie bilo? C i r i h Gospod Vrenceli nama ie ponu-jal nogavice, pa sva iih vzela in basta. — In kar tako tuđi menda ni šio. — Čakaite. bom t>a jaz povedai vse pošteno in po vrsti. Prišla sva k Venceljnu in mu potolažila, da nimava dela. Ponudil nama je nogavice v komisijsfco prodajo, ker sva Dotrebovala denar, sva iih vzela. Ni-sva mogla živeti. pa sva jih nekai predala. da sva si kupila hrano. Vencelj- Poglejte Ka no. tuđi ta )c zalel na stran, Ie po pravici povei. anti vama nisem rekel. da ostanita poltent. pa borno že kako napravili? Pa sta $Ta kujona rn kar lepe nogavice zastavila. a zastavni Hstek sta pa pod ceno Prodala branjevki Ur§i. Vse nogavice so bile vredne kakih 900 Din, menda ne bom nikoli vKlel ne dc-natia. oa tuđi nosavic ne? Sodnikr Da. da. Pa tuđi Cirila In Metoda ne boste nekai časa videli, prvi ie po-vablien za 14 dni. a drugi pa za 10 dni na ričet. menda bos ta Dotem pazila, da ju ni treba već vabiti k nam na obeđ Zagoneten umor slovaškega poslanca Poslanec slovaške republikanske stranke, 2ak>bin, je bil v sredo na lovu zavratno umorjen. — Preiskava doslej brezuspešna. Kakor imo že poročali, je bil slova-ški poslanec republikanske stranke Jo-sef 2alobin blizu vaši Vinne na Slova-škem umorjen. Žalobin je odšel v sredo zvečer s svojim prijateljem Hornym v bližnji gozd na lov, od koder se pa ni več vrnil. Prijatelji so ga sli iskat in sele proti jutru so $ra našli v gozdu s prestreljeno srlavo. Po-lanec Zalobin je postal žricv zavratnega urrora, či-jjar ozad.Ie je $e vedno nepojasnjeno. Z doma je odšel popoldne in proti večeru sta se s prijateljem ločila Iziavil ie, da pojde v gozd čakat lisice Rodbina ga je zaman pricakovala v*o noČ. Ko se je začelo daniti, ga ie Šel naj-starejši sin s sosedi iskat Našli so ga v gozdu blizu vaši s prestre!.ieno Kla-vo. \Tabito puško je ;rnc1 Še na rami tako, da je izključeno. da bi bil ustre-Ijen z lovsfon Pu^ko. Oblasti so urotn-vile. da tuđi za nesrečno nakliučie ne ffre, temvec da je bil ŽaloMn zavratno umorjen. Pokli:am zdravnik ie iziavil, da rana ni bila smrt^onevarna in da je torej moKoče. da je bil poslanec samo omamljen in je ponoći v gozdu &mr7nil. Žalobin je bil star sele 44 let. Za-pušča ženo in tri nopre^krbljene otro-ke. Prtiskava ie dognala, da ne srre za roparski umor, ker je imel UTorieni pri sebi zlato uro, nrstane in dennrnico. Morda je padcl kot žrtev politične mržnje ali pa ga je ustrelil kak tolo-vaj. Žalobin je imel v svojem volilnem (jkraju mnogo političnih nasprotnitov. xVtrziIi s<^) ga zlasti Madžari, ker Je energično na^topil proti znani Rother-merovi akciji. Jeseni je nekdo zažgal njegovo goypoJarskq poslopje, ki je pogorelo do tal. Zanimivo je, da ie bil pred dvema letoma na Slcv.škem zavratno umorjen ugleden član agrarne stranke in sicer tuđi na lovu. Ta umor je ostal kljub vsemu prizaJevaiju oblasti nepuia^njei.. Zalobin je bil dober gospodar in ze-!o energičen politik. Bil je eden onih naprednih in narodno mislečih slova-ških politikov, ki so že pred vojno i'.spešno delovali za narodno iu poli-tičn-o osvoboienie svojega naroda. Čim so se Slovaki ujedinili s Cehi, je po-^vetil Žalobin vse svoje moči mladi re-publiki. Povodom madžarskega bolj-seviškega vp?.da na Slovačko si je pri-dobil kit organizator protiakerje mno-ko za^lug. Ko so se ra/nuTc zopet kon-solidir2le, je deloval Zalobin intenzivno na organizaciji republikanske stranka. Zadnje Čaše je na^topal energično proti kampanji madžarskih magnatov pod Rothermerovo zaščito. Na novega leta dan so 2alobina pokopali v domačem kraju. Silvestrovo na Dunaju in v Berlinu Silvestrovo je bilo ua Dunaju v pri-meri z drugirni leti mirno. Lokali ia gledališča so bila sicer polna, na Ste-fansplatzu in na Kiirtnerki, kjer je vsako leto najvTečji dirindaj, pa je bilo razrneroma zelo mirno, malo ljudi je bilo na ulicah. Da prepreci eventuelne izgrede in neljube dogodke, ki se ob takih prilikah radi odigrava jo, je policija še pred oolnočjo zaprla dohode na Stefanov tr^ in na Eisenplatz. O polnoči se je policijski k»ordon umaknil pasantom, ki so se nato razkropili po ulicah in pozdravljali novo let;. Inci-dentov ni bilo. Bolj živahno je bilo-v Pratru, kjer je že ob S vladalo živahno vrvenje. Naval v Prater je bil izredno velik. Bolj živahna je bila Silvestrova noč v Berlinu. Naval na priredile je bil velikan?ki. vsi lokali, gle^ališča, re-stavracije in razne dvorane so bile prenapomjene. Konsuiniralo se je toliko vina in šampanjca, kakor že dolga leta ne. Burni polnočni prizori so se odigravali na Friedrich^trasse, na Kur-furstendammu. ki je noćni korzo Ber-linčanov itd. Kakor poročajo, je bila letošnja proslava novega leta v pogledu pijančevanja in rađanja rekordna. Koliko srne tehtati baletka S tem delikatnim vpra?anjem se je nedavno pecalo delavsko sodišče v Berlinu. 16-!etna gospodična Lu je skienila pogodbo z neko plesno družbo za da!j-šo dobo. V pismeni pogodbi je bilo rečeno, da mora potovati z družbo naj-manj dve leti po Nemčiji. Toda že po poldrugem letu potovanja je preiela Lu službeno odpoved z motivaciio, da njena debelost ni v sMadu z moderno baletko ali girl. Lu se je namreč pri baletu silno zredila. Pred dvema leto-ma je tehtala 45. sedaj pa že 75 kilo-gramov. Lu pa se ni dala ugnati in je tožila. Vod ja plesne družbe je pred sodiščem izjavi!, da je Lu nemo?o:a na odru. kajti maksimum teže moderne baletke srne znašati 45 kilogramov. In mislite si cehto s 75 kilogrami v baletnem krilcu . .» je vzkliknil vodja in trdno prepričan, da je pravica na njegovi strani. Toda >odišče je hilo drugega mne-nja. Uverilo se je sicer, da je baletka, čije teža gre že v cente, res nemogoča, zastopalo pa je stališče, da bi se Jahko družba pri pogodbi zavarovala s posebno ltflavzulo glede teže, kakor st že prakticira pri nadebudnih filmskih igralkah. Ker družba tega ni storila, mora baletko obdržati ali pa ji najmanj še pol leta da jati polno pla^o. Po katastrofi ameriške podmornice Nesreća, ki je zadela ameriško podmornico S 4, je silno razburila ameriško javnost, kar ni čuda, kajti zadnja leta je imela ameriška mornarica sploh smolo. Izgubila je več pod-mornic in manjših parnikov. Ves tisk je pisal o nezaćostno opremljen em reševalnem oddelku in minister mornarice VVilbur je bil tarča oštrih napadov !z krogov strokovnjakov in pnlitisov. Demokratski poslanec Black je na^topil s svoji mi tovariši v parlamentu proti VVilbu ru in zahtevat, naj uvede vlada strog< preiskavo. Ministra mornarice je ozna čil kot nesposobnejca. Demokratski po slanci so zahtevali, da mora ministe? odstopiti in da je treba mornarico temeljito reorganizirati. Ne da se ta iti, da je katastrofa američke podmornice presenetila ves svet kajti v Ameriki vidimo navađno vzoH tehnične popolnosti. Toda izkazalo se je, da Amerika po vojni svojih pod-mornic tehnično ni izpopolnila, rnarveč da jo je Evropa v tem pogledu že davno prekorila. Bivši mornarički častnik Rudo-lf Sin-vrule iz Brna. ki ie bil dolga leta po-veljnik avstrijske podmornice, priob-čuje v praški «l3ohemii» zanimiv Čla-nek, v katerem pripoveduje, kako so bile opremljene avstro-ogrske in nem-šk»e podmornice. Singule se čudi, da ima bogata Amerika tako slabo opremljene podmornice. Že pred vojno so bile avstrijske in nemške podmornice rehnično neprimerno boljše kakor ameriške. Res je sicer, da sta vihar in mraz ovirala reševalna dela, toda če bi bila podmornica S 4 tehnično dobro opremljena, bi nesrečnim mornariem ne bilo treba umreti strašne smrti n* diiu morja. Umor grofice Monte - Mire Pred revizijo znanega graikega procesa. Našim čitateljem bo gotovo še v ži-vem spominu bestijakn umor grofice Monte Miro 1. 1922 v Gradcu. Grofico sta umori!a »30 letni Bruno Steiner in njegov tovariš Hans Keller. Nesrečnico sta najprej omamila, nato pa zadavila, truplo razkosala in zložila posamezne dele v veliko vazo, kat ero sta zazidala z mavcem. Pri porotni razpravi je Steiner pod težo dokazov priznal, da je s Keller-jem izvršil zločin. Keller jo je rudi za-davil. Oba morilca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, tiasi je Keller zatrjeval, da ni bil soudeležen pri umoru. Sicer je grofico omamil z morfijem, vendar količina morfija ni bila tolika, da bi povzročila smrt Pri razpravi je sodni izvedenec profesor dr. Rentner ugotovil, da morfij ni povzročil smrti, dočim je sodni izvedenec dr. Lorenzoni zastopal stališče, da se o tem brez recepta ne more govoriti. Ker recepta o količini moriija nišo našli in ker sta sodna izvedenca zastupala staliiče. da sta truplo razre-zali najmanj dve osebi. ie bil tuđi Keller obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj pa iavljajo z Dunaja, o mu odvzeli v piša mi, predno ie bil izročen sodi^če. Kellerjev I zagovornik je sedaj znova laht^val re-j vizijo procesa. V obrambo svojega klijenta navaja, da je tuđi primer VVim-passinger na Dunau dokaza!, da je truplo Uhko razrezala ena sam«! oseba, Da-li bo sodiŠČe ugodilo njegovj za-htevi, še ni znano. Srečni in nesrečni zakoni Ameriški profesor Morncll Mart se že dolga leta peča s problemom za-konskes:a življenja in ic prišel na pod-kigi opazovani do zanimivih zakliuč-okv. Prestudiral ie 2000 zakonskih zvez in zato mu Dač lahko veriamemo. da ima v tem pogledu bogate izkušnie. V Ameriki so razmere nekoliko dru-^•čne. kakor pri nas. vendar na veljajo ffartova izvaiania v glavnem tuđi za aše zakonce. flart trdi. da ie dekle. ki se noroči ^red 20. letom s 5 ali več leti starej-m moSkim. boli vneto za ločitev, >akor žena, ki se poroci v poznejš p - tih s približno enakn starim moškim akor ic ona. Nalideatneiša starost za ^ikonsko zvezo ie Dri moških 29 let ri žensVah 24 let. V zakonih. kjer mo? n žena še ništa iznolnila 20 let. je ve-\ika verietnost. da se bo zakon raz-Jrl. Prav tako so na slabih nosan tuđi zakonske zveze ori katerih sta mož ir Žena ft prekoračila 39 Itto Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne X januarja 1928. Stev 3 Hcurlce Rcnurd — Albert Jean; Skrivnostni mrliči Roman. In vendar se je Eriku zdelo, da ni lepo gojiti take želje. Zdaj, ko je dose-gel svoj cilj, j€ zahtevala moralka svoje pravice. Eriku je lil pot po obrazu, ko se je nagnil nad groznesra mrliča. Njegova lega je bila povsem naravna in nepri-siljena. Obleka v najlepšem redu. Vi-deti ni bilo ne rane, ne praske, ne krvi. Čudno, da se mož pri padcu ni vsaj opraskal, če že ne ranil. A mar nišo znani načini umorov, pri katerih na)de sledove samo izurieno oko? Erik ogleduje mrličev obraz. IŠče na njem odtise sinolne maske. V gubah na obrazu in med brki bi se lahko držala smola. Ne, nobenih sledov ni. Kolika sreča! Richard je mrtev, Charlotta je vdova. To je vse in tuđi to je dobro. Ali naj takoj obvesti Charlotto? Ne! Le previdno. Bolje je, da onadva ne bosta prva. Odšel je po stopnicah. Kakor y vseh hišah je bilo hišnikovo * stanovanjue tuđi tu v pritličju. Erik je potrkal. Pojavil se je mož v triko, v eni roki cunjo, v drudi pa ščetko za čevlje. — Gospod Estival, pravkar sem našel gospoda Ciruguea gori na stopnicah mrtvega. Estival je široko zazijal in izbuljil zaspane oči. — Pomagali bi mi odnesti ga do-mov. Njegova žena se ne vef kaj se je zgodilo. — je dejal Erik. — Ali veste dobro, da je mrtev? — je vprašal hišnik flegmatično. Tedaj se je pojavila njegova žena, ki si je naglo zapenjala krilo. — Pojdi hitro gori, Feliciene! Pojdi gori z gospodom Albanom ... Ah! Se tega je bilo treba! Estival je slednjič odloži! cunjo in sčetko. — Pozvoni pri zdravniku v drugeni nastropju, — ja zaklicala žena za njim. —• Sicer pa lahko obvestim zdravnika sama. Odšii so po stopnicah. Estivalova je pozvonila pri zdravniku. Erik in Estival sta dospela na usod-ni kraj. Hišnik je izrazil svoje pomisle-ke. — Morda je pa samo omedlel. f — Pst! Govorite tiho! Obvestiti morava njegovo ženo. — No, pa je cbvestiva... Erik je pozvonil. — Kdo je? Si ti, Richard? Erik k odgovori! skozi dvojna vrata previdno: — Milostiva, gospodu Cirugueu se U pripetila nezgoda. Nesemo ga, gospod in gospa Estivalova in jaz, Erik, vas sosed. Zarožljala je verižica in ključ v , ključavnici. 1 Charlotta stoji na pragu vsa pre- strašena in presenećena, bose noge v ohlapnih sandalah, lase razpušcene, na hitro roko oblečena. Vidi čudne goste in prime se za glavo. — Milostiva. — pravi Erik tiho. — Vrnite se v sobo... Prinesemo ga na posteljo. Porine jo nazaj v temno predsobo. Charlotta jeclja: — Je ranjen? Ga je zadela kap? — Konec je, Charlotta, — pravi Erik tiho. Charlotta molči. Na kaj misli? Erik se boji. da bi se ne razjokala. Obrne se k hišniku in tegovi ženi: — Počakajta trenutek, — pravi. — Uboga žena! Priđe zdravnik. — Vstopite. — pravi Charlotta. Zelo bleda je. Krčevito se trese in si zakriva obraz z rokami. Glas se ji je spremenil. — Sem, — pravi. — V zadnjo soho ga odnesite. Najina še ni posprav-ljena. Cakala sem ga do polnoči... Mrliča polože na slamnjačo. Odpro okno. Zdravnik, ki mu pomaga hišnica, pregleduje truplo. Gospa Estivalova ; prosi tiho Charlotto. naj prinese riuhe, srajeo... — Vsaka pomoč je zaman, — pravi zdravnik. — Že več ur je mrtev. — Ali naj pošljemo po policijo? — vpraša Estival. Erik se zdrzne. Toda odgovor ga pomiri. — Nima pomena. Umri je naravne S*TJi ti. Obrnjen k Charjotti, stoječi ob strani, vprasa zdravnik: — Slišal sem, da je imel slabo srce. — Da, gospod. Imel je srčno napa-Kc. Vedno se je bal nenadne smrti. Čes#o je meral napeti vse sile, da pre-maga to bojazen. Dejal je, da čuti, kako mu žile bijejo povsod, y nogaji. v rokah. Po stopnicah ie hodil zelo tež-ku. Opetovano mu je postalo na stopnicah slabo. — Tako torej, saj sem si mislil. Nagla smrt mu je bila sojena. Pozneje se oglasi še okrajni zdravnik. Obvestite rr*agistrat. Jaz žal ne morem nič pomagati ... To je nagla smrt. Niti desetino sekunde ni trpel milostiva. Pomirite se, kolikor se da. — Da sem ga slišala, bi mu prihi-tela na pomoč. — Ne. Zgrudil se je, kakor da ga je zadela strela. N.hče mu ni mogel pouiagati. Da ste prišli ne vem kako hitio, bi našli samo truplo. — Uboga &cspa! -- tama hišnikova žena. — Slišala sem ga, ko se je vra-čal Zdaj se spuminjam, da je imel ne-kam čuden glas, ko je šel mimo našega stanovanja in zaklical »Cirugue«. — Ali še niste spali? Koliko je bila ura? — On, pol enajstih, več ni moglo biti. Felicien je komaj ugasnil luč na stopnicah in legel, pa je prišel Cirugue domov. Zdravnik je odšel. Gospa Estivalova je začela kot izkušena žena po-spravljati sobo in posteljo. — 2e delj časa sem opazoval, da gospod Cirugue težko hodi, — je pri-pomnil hišnik. — Kadar je šel po stopnicah, je težko sopel in stokal. — Res, težko ie hodil, — je pritr-dila Charlotta. — Zadnje čaše je bil sploh nekam bolehen. Zanemarjal je svoje zdravje. Včasi se tuđi več dni ni bril Erik opazuje posmrtno masko, ki jo obdaja crna brada. Obraz je mrtva-ško bied, toda poteze na njem nišo izgubile svoje skulpturne lepote. Hišnikova žena je spustila žaluzije in prižgala na noćni oma rici ob vzglav-ju postelje dve sveci. Soba, v kateri so se zgostile sence, je spominjala na večno temo. To je bila slutnja večnega miru pod zemljo. Richard leži na mrt-vaškem odru svečano, blede roke z dolgimi nohti ima prekrižane na prsih. Spi spanje, iz katerega se zdrami na sodr.i dan, ko vstanejo vsi ljudje iz groba. — Ali me še potrebujete? — - Milostiva, gospod Estival bi rad vede'I, če vam more Še kaj pomagati. Charlotta je molila z zatisnjenimi ocrni. — Prosim vas, gospod Alban, stori-te mi uslugo in uredite v mojem imenu vse, kar je treba, — je dejala, — Počakajte, gospod Estival, — je dejal Erik. — Tu imate pismo za brata gospoda Richarda. Moramo ga obvestiti. Koliko je ura? Pol devetih. Clau-da Ciruguea ni več doma. Vzemite taksi in odnesite pismo na trg d'Etoile. Tam najdete gospoda Claudea pri siru Jamesu Burlinghamu. Komaj je Estival odšel, že je nekdo pozvonil. — Gospa Cirugue, — je dejala hišnica, — redar je vam prinesel tole. — Redar? — Da, gospa. Važno obvestilo, je dejal. Mlada žena je nervozno odprla sivo kuverto z uradnim pečatom. Kar prinese oko postave, se nam zdi vedno sumljivo. Charlotta je čitala pri svečah: Policijski komlsarijat četrti okraj ' Saint-Victor ,v- ' Madame Cirugue r Pariš (V.) 11, rne des Arenes Pozivam vas, da se nemudoma zglasite na policljskem komisarijatu v Nogent-sur-lVtarne. Povod: V zadevi gospoda Richarda Ciruguea. Komisar: Ardouin. — V Nogent? — je vprašala Charlotta začuđeno. — Kaj pomeni to? Naj-brž se je policija zmotila. Kaj naj sto-rim? Erik je čez njeno ramo prečital na-pol pisano pozivnico. Nogent! Pauletta Vassardova! Drugo Richardovo domaće ognjišče... Kaj se je zgodilo tam?... Za hip je kolebah Ali naj Charlotti pove strašno resnico? Ne. ne, po Richardovi smrti ne stori tega. česar ni storil, dokter je bil Richard še živ. Napadamo samo sovrai-nike, ki se lahko branijo. Mir in pokoj mrtvim! Lahko je biti velikodušen. Ce kaj zve, naj ne zve iz mojih ust. Jaz pa storrm vse, da to preprečim,« je pomislil Erik. Na to je dejal: — Ne morete se odpeljati v Nogent, milostiva. Vaše mesto je tu. Jaz pojdem tja. Zavolio hišnice in iz dostojnosti je zri nekaj časa na nekaj, kar je bilo nekdo. Ni ga skrbelo, kaj bo počela Charlotta po njegovem odhodu. Vedel je, da se bo poglobila v moMtev. ix ' : ■" ^ " ? 1-/V. .-»»■'.- ■■■■■■* Glavna ulica v Nogentu. Številka 140a. Tlakovano dvorišče, ograjeno s krasno mrežo, v ozadju po-slopje z balkoni. To je bil policijski ko-misarijat v Nogent-sur-Marne. Predsoba* Službujoči redarfi. — Pozivnica, — je dejal Erik. — Tu je. Ta dama ne more priti, jaz prihajam v njenem imenu. — Gospod komisar. gleite, kaj me je prignak). Prosim, prečitajte pozivnico. — V redu, v redu. Pozval je vas kolega iz Četrtega okraja Saint-Vicktor. Telefoniral sem mu. — Gospod, sem prijatelj rodbine Cirugue in zato prihajam narnesto gospo Cirugue. Danes nikakor ne more priti v Nogent. Snoči ji je namrcć umri mož. gospod komisar. — Kaj pravite? — je vprašal komi-sar presenećeno. — Gospod Cirujjue je umri snoči!! Kako Čudovito nakljućjc! — Kaj mislite s tem? — Gospod Alban, — je dejal komisar resno, — poklical sem gospo Cirugue, da jo previdno obvestim o smrti nienega sina. — Njenega sina? KakŠnega sina? Saj ni mogoče, da bi bila skrivala pred menoj... Ne. ne, tega ne verjamem. Gospa Cirugue nima otrok. gospod komisar. — In vendar, gospod... Mar se je moj tajnik zmotil? Ali pa je nastala po-mota pri vročitvi pozivnice? Komisar je vzel iz predaleka vizitko in jo primerjal s pozivnico. — Glejte. gospod Alban. mar nrma gospa Cirugue sina Richarda? — Seveda! Gospa Cirugue je imela sina Richarda. Toda ta gospa Cirugue ne stanuje v ulici des Arenes. Stanuje v ulici Conde s svojim drugim sinom Claudeom. — Katera gospa pa stanuje potem takem v ulici des Arenes? — To je žena ali bolje rečeno vdova Richarda Ciruguea. Po kratkem molku. v katerem bi se bil skoraj zadušil, si je komisar pomel oči in nadalje val: — In pravite, da je obveščena o smrti svojega moža? Zakaj torej ne... — Seveda je obvešcenn. Jaz sam sem ji to povedal. — Kako za vraga stv pa mogli vi zvedeti, da je Cirugue umri? — Stanujem tuđi v ulici des Arenes v stanovanju kraj Ciruguejevih. Davi, ko sem odhajal z doma. sem našel na stopnicah truplo Richarda Ciruguea. — Ah! Gospod Alban. zdi se nii, da se ne razumeva. Moj podrejeni, redar št. 9, redar Lerov, je našel Richardovo truplo. — Kje pa, za boga? — V lini starega zidu blizu stanovanja Richarda Ciruguea. •— Torej je redar Lerov odnesel truplo na stopnice? Ne da bi koga opo-zoril? Ne da bi pozvonil? Saj to je po-poln absurd! — Da. da gospod Alban. Truplo je bilo naideno opolnoči, kp je imel Leroy službo, in sicer na kraju, kjer zavije ulica La Fontaine na desno. Ker so re-darji na videz poznali gospoda Ciruguea, so odnesli njegovo truplo domov. Truplo smo temeljito pregledali. Nobenih znakov nasilja ni bilo na njem. Pustili smo torej mrliča v njegovem stanovanju. — Toda njegovo stanovanje je v ulici des Arenes v Parizu! — Našli smo pri njem, — je nadalje-val komisar. ki se ni dal motiti, — tole vizitko. Izvolite jo prečitati. Erik je vzel vizitko. Na nji je bilo označeno Richardovo ime in pokHc (no-benega naslova),, ter z modrim crnilom skrbno napisane besede: »V primeru nezgode obvestiti gospo Cirugue, 11, ulica des Arenes, Pariz.« Komisar je pripomnil: — Gospod Cirugue je živci i neko gospodično Vassardovo. Ko je našfla vizitko, je Vasardova misKla. da gre za njegovo mater. Sirota ni vedela, da je oženjen. Zdi se, da se .ie bala, da bi ga ne zadela kap. In tako se je menda to res zgodilo. Vizitka ni nič posebnesa. Ne razumem pa, kako ste zvedeli za njegovo smrt vi in gospa Cirugue in da trdite... — Ne trdim samo. mar već lahko tuđi dokažem, jiospod. Richard Cirujru# se je vrnil snoči med deseto in polena?-sto domov v ulico des Arenes po dalj-mmii potovanju A njegovo truplo sem našel davi ob pol osmih na pragu njc-govega stanovanja. — To ie nemogoce. — je pripomnil komisar in se po-membno nasmehnil. ćeš, vam se blede. Komisarjevo vedenje se je namah spremenilo. Ko je izgovoril zadnje besede. se ni več zanimal za posetnika, pač pa ga je neprestano opazoval. Flegmatično je začel bobnati s prsti ]x> mi-zi. Slednjič je vstal, rekoc: — Prosi-m. izvolite obvestiti gost>o Cirugue o smrti njenega moža, da bo pokajnikova želja izpomjena. Storil sem svojo dolžnost in ... Oprostite, gospod Alban. mnogo dela imam ... — Gospod komisar. prisegam. da sem pri zdravi pameti. — Saj ne dvoinim o tem, gospod! Erik je spoznah da komisar ja ne kaže nadlegovati. Poklonil se je. V glavi se mu je vrtelo. ko je hitcl k svojemu taksi in se odpeljal v ulico La Fontaine. Odprl je vratca vrtne ograje. Na pragu se ie poslavljala Pauletta Vassardova od neke sosede. ki ii je iz-ražala globoko sožalje. Pauletta Vassardova je plakala. - Hvala, da ste prišli tako hitro, — je dejala mlađemu možu. Ali vas pošilja njegova mati? Policija se je sama ponudila da jo obvesti o smrti. Zelo sem hvaležna knnv^ar.ui. ^L ljiif« 5 ker so najboljši in najcenej§i. Vsled velikega navala, ki je povzročil velike zamude pri vseh dosedanj'h predstavah velefilma „CASANOVA" se vrše danes samo 3 predstave točno ob 4., 7. in 9. uri. Elitni kino Matica Telefon 2124 ^Breselitev. Naznanjam vsem cenf. naročni-kom, da sem preselil svojo ples/carsko in ličarsko delavnico s Sv. Petra ceste 61 : :'■"■■■ v Igriško ulico 10 (Qradišče, za dramskim gledališčem) in se priporočam v nadal/no naklonjenost* 1 v Uvan Qenusi, Ljubljana, Igrtika ul. IO Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepo &abne mamice in soproge, gospe Regine Obereignerjeve se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena primari ju ženske bolnice g. dr. Zalokarju in drugemu zdravniškemu >sobju, kakor usmiljenim sestram za poirtvovalno skrb v bolezni, darovalcem vencev in cvetja, končno vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 2. januarja 1928. 2ALUJOCI OSTALI. Če je Silvester preveč izpraznil žepe, in Vas zato tare obup, bo dala srečka Zadružne hranilnice novih nad, novega poguma Tisoči bodo zopet osrečeni v novem kolu. Le oni, ki bodo ostali brez srečke, bodo ostali tuđi brez srečnih. nad, brez katerih je življenje gotovo vsa-komur pusto - prazno. Kolo sreče se bo zavrtelo za prvo žrebanje že 8. t. m. in razsipalo dobitke po vsej državi. Vsaka srečka bo zadela. Preskrbite si do tja gotovo srečke, ki jih dobite v Ljubljani v OgUsmem oddelka jimtr*", Preieraova illea it 4 Ekspozltarl „Jutra" v Šlikl, Celovika ceste ftt. 53 ¥ Maribora v podnribdcl „Jatra", Aleksaadrova 13 NI. TIGAR, .aUBEJANA trgovina s papirjem in pisarnićkiml potrebŠČinami Selenburgova ulica St. 1 in Sv, F^etra cesta fet. 2& Ns. ,.■■ . priporoća za novo leto cenjenim poćljetjem in uradom v»e pisar-ni^Vce in tehniške potrebščine. Sntnii ntiit .Zephir4 Lesna trajno goreča pe£ z zračno knrjavo i 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ar. •ZEPHHU, tvornica peči, Su» bottca. Zaatopstvo * Ljubljani: BREZNIK d FRITSCH Snežne cer^e in galoie sprejema ▼ popravilo tvrdka F. Trebar, Sv. Petra cesta St. 6. Sveže, najfinejše norveško ribje olje iz lekarae dr. G Ptccoliia v Ljubljani — se priporoč* ble> dim, slabotniiĐ osebam. 113/L Absolventinja trgoN'ske k>le, s rriletno j>rtkso, zmožna slovcnskcga in nem^ke« ga jerika — iš6c stalno službo. — EVopisi pod «Absolventinja 5* na upravo «Slov. Naroda«. SHfallUStii^f^r -ral Zahvala. Vsem, ki ste nas tolažili in soču>'vo-vali z nami v teh težkib dueh, vsem, ki ste spremili našo ljubo mamico na njem zadnji poii, se nai'opleje zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni preč g. kanoniku Votcu za častno vodsivo pcgret>a in vsem darovalcem vencev in cvetja. V Ljubljani, 3. januaria 1928. Zalujoči rodbini: Lederhas - dr. Logar Uiejojes Joaie Znpanaj; — Z* cNsiodno ttaUrao»; Praa Jawrlalr. — Za «pimvo te taaoratni dd Ikfta; Ottm Chrutut - V« v Ljubljani.