80 številka. „■DINOIT" uhaja po trikrat na teden t šestih ii-danjih oh torkih, čatHklh in aobotmll. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri Tefer. _ Obojno izdanje stan«: ■a Jeden meaac . f. —.SO, izvan Avitrije f. 1.40 m tri meieo . . „ 2.S0 , 4 _ sa pol leta . . . 5— . . I- u t«« leto . . „ 10.— , „ ifl — Na narsftte fcrsz priložene nsrsčnlns •• M jemlje Mir. Posasudn« Storilke te dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v linrtu po 9 nv«„ • Gorivi po M bt{, Sobotno rečemo izdanje v Irttu » n*., v GoriH « a«. i' * iV Trstu, v četrtek dne 5. julija 1894 Tečaj XIX. EDINOST Oglato »u raiVune po tarifu v potilu; za na«lnT'- z debelimi črkami o« plačuje (irontor, kolikor ob«ogn t avadnih rrutic. 1'n-luna osmrtnice in javnezahrsla, domači oglasi itd. no računajo po pogodbi. Vsi dopiii naj so poiiljajo uredništvu : ulica t'n-ormi *t. 13. Vaako piMiio mora biti frnnkoriino, ker nofrankovnna so no »prej imajo, HokopiA ne no »rnčajn. \ Naročnino, reklamacij« In oglato «pro-jotna upravniitvo ulje a Caaorma 13. Odprto reklamacijo »o proite poštnino, Glasilo alovenaketfa političnega društva za Primorsko. ,, V vdi notll J• mor / 1 papirje?; skeptiki so rekli, da ni toliko, trdili •o pa, da znesek od 70 milijonov ne bi bil določen previsoko. Jaz nočem, gospoda moja, pretresati politično stran te prikazni, porečem t tem pogleda le toliko, da je to grozno in da postane lahko usodepotno, ako bi hoteli zatiskati svoje oči in ušesa pred takimi vidnimi stvarmi. Sicer pa niti ne mislim na to, da bi hotel koga opominjati na njegovo dolžnost, ko sem prepričan, da je v stanu sam lavedati se istih. Sedaj je lahko razumeti, gospoda moja, kolike ogromne izgube mora imeti tržaški trg, in kako kratkovidni ■o tam ljudje za svoje lastne koristi, ko zahtevajo od države vse, tudi najmanjše in« veaticije, med tem ko drže skrito toliko ptuje vrednosti. Kakor da je naia vlada nalašč ustvarjena »» to, naiel se je takoj minister, ki je pri« hitel na pomoč emporiju tržaškemu s ne« davno izdanim zakonom o javnih skladiščih. Meni ni neprijetno, ako se na različnih straneh prihaja v okom bedi, jaz tudi ne vem, ali je znano njegovi ekscelenci gospodu ministru sa trgovino, na kak način so mu izrekli svojo hvaležnost organi gospodujoče klike. Toda izrazil bi rad željo, da bi njegova ekscelenca gospod minister za poljedelstvo vsporedno z akcijo njegovega tovariša zapričel odločno in ne manj važno, gotovo pa več dobička donaiajočo akcijo z ozirom na po« Ijedelatvo in vse, kar je t istim v zvezi. Slovensko-hrvateko prebivalstvo Primorske ima temveč pravice do tega, ker se od nekdaj niso ozirali nanje, ker je v prvi vrsti navezano na poljedelstvo, in ker ni imelo od onih pripomoči, kojih sem omenit poprej, prav malo tli nikacega dobička. (Dalje prih ); Politiške vesti. Ulični napisi v Ljubljani. Mestni svet Ljubljanski obravnaval je v svoji seji od minolega torka o naredbi deželnega pred« sednika, a katero so se rasveljavili sklepi mestnega zbora glede uličnih napisov. Gosp, dr. Tavčar je dokazal jasno, da je g. deželni predsednik v nasprotju sam sabo. Spremembi imen ulic nasprotuje, čei, da se s tem ote« žuj e orijentiranje; v isti sapi pa prepoveduje napise na hišah, kateri le olajšujejo orijentiranje. Gosp. dr. Tavčar in dr. Blehveis vit. Trstenilki sta predlagala potom, da se oblina pritoži na ministerstvo za notranje stvari. Zbor je res sklenil, da se vloži pritožba proti ustavljenju slovenskih napisov iu da posebni komisar zasliši hišne posestnike, kateri žele slovenske napise. Vprašanje o premembi imen ulio se je izročilo pocebnemu odseku v pretres. Napad na Carnota. Iz Lyona javljajo, da je ssslišovanje napadalca Casorio dovršeno. Ker zločinec So ne ve o izjavi vojaka Leblanca — ki je v zaporu razkril zaroto — trdi, da ni bilo nikako zarote, ampak da je delal po lastnem nagibu. Gledo vzrokov, ki so ga pritirali do zločinstva, je izjavil Čase« rio, da hoče isto razkriti že le pred porotniki. — Iz Milana javljajo: Na zahtevo francozke policije odredila je sodna oblast hišno preiskavo pri rodbini Caserio-vi v Matta Visconli. Mati Caserio-va izročila je pri preiskavi oblasti vse spise njenega sina, med temi tudi jedno fotografijo in poslednjo pismo Caserio-vo, ki je datovano iz fobruvarja in v katerem je zahteval denarja. Mati mu je poslala tedaj 80 lir z dobrimi nasveti. Mati jo povprase-vala redarstveno organe, kaka kazen da zadene njenega sina. Vsa odvzeta pisma odposlala so se francoskim oblastim. O morilcu Santu Caserio-u jo pripovedal njega lastni brat Alojzij Caserio: „Nas je bilo iest bratov in jedna sestra. Oče jo mrtev. Brat mi Santo bil je ljubljenec matero; bil je plavolas in jo predstavljal pri procesijah sv. Jaueza, potem je pel v cerkvi. V svojem štirnajatem letuje postal raznašovalcc kruha. Bil jo priden, okreten in priljubljen. V svojem devotnajstem lotu jel jo občevati z odvetnikom Gorijem, ki je bil anarhist. Mati in jaz sva ga svarila, proseč gn, da naj se ne udeležuje javnih zborovanj, pri katerih je često nastopal kot govornik. Navidezno bo je dal pregovoriti, spal je celo v moji sobi in jaz sem mislil, da jo ozdravel od svojih anarhistiikih idej, ko so ga neko noč nenadoma zaprli. Obdolžili so ga, da je delil anar-histiike spise pri vratih neke vojašnico. Tedaj je dobil šest mesecev zapora, katerega so mu pozneje znižali na tri mesece. Na to je zapustil Lugano in leto dni nismo znali ničosar o njem. Nekega dne je pisal iz Catte, da išče tam dela. Prepričan som — končal je Alojzij Caserio — da pripada Santo kaki sekti in da jo žreb določil njoga, da izvrši zločinstvo". — Iz Bru»«0 let jo zvesto služil ta uzor-poitenjak svojemu ndrodu, vsikdar navdušen za pravico in pogumen prijatelj — tlačenim, Njega vztrajni boj za pravico siromašnih Ircev, in njega iskreno potezanje za oslobojenjo slovanskih narodov na balkanskem poluotoku iz turškega robstva, ostaneta zabeležena na najčastnejšem mostu v zgodovini pohtiškega in državnega življenja v tem stoletju. Težko jo uganiti, kako posledice nastanejo vttled odstopa Gladstonovega, mogoče pa je, da odstopi vlada, ali pa da razpusti zbornico. Različne vesti, Imenovanja. Ministor za trgovino je imenoval stavbenega pristava pri e. k. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu Luvovika W a 1 d e o k a inženerjem. — Višje deželno sodiščo za Primorsko je imenovalo pravno praktikante Silvija pl. Milo sta, Marija Glessiga in Ivana Cognarja neplačanimi avskultunti. Boj Za slovenske Šole. Kakor poroča denašnji „iI Piccolo" jo c. k. namostništvo zavrnilo prošnjo slovonskih sta« rišov za osnovo jedno ljudsko šolo v mostu. Negativni odlok jo baje Naše poljedelske razmere. Govor posl. dra. Laginje v seji poslanske ibornice dne 17. maja 1894. pri raspravi o proračunu ministerstva sa poljedelstvo. (Dalje.) Samo na jedno okolnost ie usojam si obraiti Vsio dobrohotno pozornost. V onem obse*j«, o katerem govoriš, je doma neko goveje pleme, ki j«( žal, nepoznano v širših krogih, katero pa je prištevati k prvim v Avstriji abok lastne mu jakosti v sestavi in tskdrekoč idejalnih proporcij v oblikah ; to je goveje pleme Bujsko. Deset ali već let že ima visoko mini« sterstvo v rokah natančno poročilo, izdelano po mojem sorojaku in spoitovanem tovarišu Povietu, katero pojde v najbližjem časa v tisk, kakor čujem. V kolikor sem poučen, moram konatatovati t največjim veseljem, da je to, kar sem jas kot nestrokovnjak, prisiljen po proučevanj« potreb onega ubozega prebivalstva, katero mi je izkazalo najvišjo čast svobodnega državljana, sprožil takorekoč nezavedno, utemeljil in odobril se svojimi iirajanji kompeteaten mož, kakoršen je po« •laneo Povle, dolgo popred, predno sem jai snal o tem. Veleapoitovani poslanec je tega menenja, da bi se po akeiji, kojo si želim, redilo jedno največjih gospodarskih vprašanj sa Istro, bres irtev se strani države in v nsjvečo srečo prebivalstva; in da bi se na onih tleh, kjer •toji sedaj prevlaftni in sam ob sebi pogu« bljajoči se državni gozd, mogla gojiti [živinoreja, ki bi so najbolj iiplačevala v Avstriji, ako bi blagodejni solnčni žarki po stoletjih mogli sopet poljubiti ona tla in ako bi po« Ijedelec položil tja svojo, ss najtežja dela vsikdar pripravljeno roko. Glavnice, pridobljene is prodaje doline, mogle bi ae potem primerno in vasj delo ms uporsbiti ▼ pogozdovanje gričev in brogov, vbdajajočih dolino ob Mirni (Quictto). Lepa, toda jaku zanemarjena okolioa prtmunila bi se v nekoliko letih v paradiž po blagoslovljenem delovanju vlade. Kar sem rekel o Motovunu, velja na sploh o Vidornskem gosdu v aodnem okraju Poreškem in sploh o kompleksu nekdanje gosposke Lemske, ksterega vzdržavati po opu« ščenju Motovunske doline ne bi bilo opravičeno is radi njega raimerno male rassežnosti. 11 Dosedaj se ni storilo sa kaetako prebi« valatvo Primorske toliko, kolikor nič, mi smo bili vedno le misera contribuens plebs. (Tako jel) Temu aiscemu ni ameti slediti nadalje; koristi monarhije, slasti na Primorakem, niao sapopadene izključno le v pospeševanju velike industrije. Tega, gospoda moja, ne bi smeli posabiti, in ne smeli bi trditi, da bi moralo biti prebivalstvo Primorske aadovoljo, ker ae ja aa Trst storilo to ali ono. (Prav rea 1) Splošno je znsno, gospoda moja, da po-aeduje Tržaški trg ogromno množino itali-jsnskih vrednostnih papirjev. Ko je v so-sednjem kraljestvu nastala finančna krisa, cenili so, da ima Trst sa 100 milijonov takih PODLISTEK. * Kmetaki upor. Zffoduviruka povest ieatnnJ*tryu veka. - Spisal Avgust Šeuoa. Preložil 1. P. Planinski. — — Bonum mane, reverende domine, na« kailja se Lolič, prijemši konja aa uido, kam ste namenjeni P — Hvaljen Jeaus, odgovori svečenik plaho, grem v Zagreb po sveto olje. Saj veste/jutri je veliki četrtek. — Pa čemu vam bo konj P našali se kaštelan ; menda veste, da so apostoli peš hodili po svetu, a celo sam božji Sin je jezdil na oslu. Mar ste vi boljši P — Slab sem in star, odgovori drhtč iupnik. — A kaj! Mučite BO ! Mučite ! Čemu popu konj P Doli, reverende amico I Svečenik zadrhti in se prime konja za vrat, ali Lolič sune starca v rebra, da se zvrne na tla. — Pojdi semkaj, žena I NA konjiča 1 za-krohota se kaštelan. Žena pribiti, zajaha konja kakor moški in ga zapodi po cesti. Besno je skakal konjič, besno ga je « nogami stiskala žena in se krohotala. IIop, konjiček, hop 1 K vragu je šel pop ! A starec župnik vstane, sklepa roke in solznim okom gleda besno ženo. — Prosim, dajte mi konja, proHi župnik, ne trpinčite ubogo žival. — Kajpak, pop! rečo Loličevka in postoji pred atsroem, ta konjiček mi ugaja, ta je moj. IIop, konjiček, hop! K vragu jo šol pop ! Brusi, starec, pete I — A kjo vam jo dušu P vpraša starec, ali Bto razbojniki, da mi na cesti grabite, kar je moje P Mar so no bojite Boga P — Čemu P nasmeje se žena, pokazavši sobe; kjo stoji v svetem pismu, da moraš ti imeti konja P Ali sem prav povedala, milostivi gospod, obrno se k Tahiju, kateri se je mej tem približal ter gledal porogljivo župnika. — Prav, prav I Maži si svojo parkljo s svetim oljem, pa dobiš poroti I pravi Tahi. — Nu vento kaj, župnik ! našali se Loličevka, ja/. ne potrebujem konja, im Sosedu jih je dosti. Pač pa potrebujem novcov za velikonočno kolačo. Koliko mi daste za mojega konja? — Jaz da bi kupil svojega konja P — Ej, ni drugače, izprogovol'i Tahi, žona ima svojo glavo, izvleci mošnjo ! Vem, da je polna. S tresočo roko sežo staroc v nodra in izvleče svilen mošnjiook s petimi tolarji tor ga ponudi poredni ženi, rekoč : — Na, vzemi, Belialova hči ! To jo vso mojo Biromaštvo, kolikor sem si prihranil za Velikonoč. — Mršava mošnja, kakor ti, naroga se mu Loličevka, poskočivši h konja; naj to voda nosi. Da ni morda svinec P Ali so pravi tolarji P Ciii! Cin ! Cm t S j ! Ej,pa za kolače bo dovolj ! (Dalje prih.) nteaaeljen s ten, d* po takoau občine ni mogoče silili, da bi vidrievala slovenske iole. Za danes beležimo to tPiceolovo* vest in ae hočemo vsdržati vsakorSne optike, dokler nam ne pride ▼ roke dotični odlok. Kako tO? Današnji „II Piccolo* javlja svojim verni« čitateljem, da je neki gospod naie narodnosti, ki ae je udeležil onega gla-•ovitega občnega tbora zadruge gostilničarjev in ki je zajedno praktikant pri c. k. raču-narskem oddelka, dobi] strog ukor od svo-jegt načelnika in da se namcrujejo 60 drugi kuruki proti istemu. V prvo nam je naglaiiti, da je prejel dotični gospod kot predsednik .Gospodarskega društva" na Greti pismeno povabilo k istemu zborovanju, da torej ni bil nikak uailjenec, kakor trdijo italijanski lidti. V drugo moramo odločno oporekati, da bi bil ta gospod na katerikoli način protsro-čil ono rabuko, kar potrdijo vsi naii gostilničarji s prisego, ako treba. Gospoda naj ae no varajo: naii obrtniki so že sami dovolj zavedni, da bodo odslej z vso odločnostjo zahtevali svoja prava in de jih od te sahteve ne odpravi več kakorSnasibodi preiskava. Na&im gostilničarjem ne treba nikakib huj-ekačev, ker imajo toliko zavednosti in poltenega ponosa t avojih prsih, da občutijo v*o težo žaljenja, ako jih a „ščaviV „calligheri*' in „moscardini* gonijo iz zbora, v katerem imajo večino. In v tretje vprašamo s vso resnostjo: kako je to, da je „Pic* colo" tako naglo obveičen o stvareh, ki so so dogodile v cesarskih uradih na itiri očij t! Kako je to? vprašamo So jeden-krat, kajti dosedaj nismo znali, da bi bil omenjeni list glasilo katerega si bodi urada! Sicer pa no moremo prav verjeti, da je dobil dotični gospod ukor, predno je dovršena sodnn ali pa disciplinarna preiskava !! Iz Trsta se nam piie : Pri vrtni veselici .Tržaškega Sokola" jo bilo zares krasno, točka za točko so mi ugajalo izvanredno. Samo nekaj mi jo izdatno kalilo veselje. To pa je priilo tako le: K naii družbi — bilo nas je dve polni mizi — prišel je neki go-spudič slovenskega rodu (in ki govori tudi dobro slovenski), da pozdravi neko gospodi« čino, nagovorivSi jo italijanski: .Cone la sta signorina?" itd,, dasi je vedel, da go* spodi&ina govori dobro slovenski. To nezavedno postopanje je jako užalilo nas vseh in neki narodnjak, sedeč pri naSi misi, se jo oglasil, da prav polteno oltoje dotičnoga gospoda „Come la sta signorina", tako, da bo je poslednji kar na tihem zgubil od mize. Dotični gospodičini menda tudi ni bila prav po volji odločnost narodnjaka, toda pomiri naj se, saj je mnogo tržaških Slovenk takih kakoršna je ona. Saj mi bi ne zamerili, ako bi eden aH drugi izmed njiju ne ume! slovenski, ali ko snata oba, je prava sramota, da se poslužujete tujščine. V prvi vrsti pa zamerimo možkim; mesto da bi nam z lepim vzgledom vzgajali žensko, nam jih še kvarijo. Na tak način bodemo nazadovali, no pa napredovali, Žal, da so v družinah često ravno tako godi. Stariši, došli morda pred 2 ali 4 leti v Trst, blobotajo se svojimi otroci italijanski. In kako italijanščino lomijo, da je človeka kar groza! Dotičnomu narodnjaku pa, ki se je tako odločno potegnil za mili naš slovenski jezik, čostitam od srca. Hvala mu I Opazovalec. V Podgradu uprizorila se je letos, ko se imajo vršiti občinske volitve, grda in strastna agitaoija, katere izvor jo zasledovati v Trstu in Poreču. Na eni strani napadalo so jo na prav ncsrauun način vrlo tamošnjo duhovščino, katera krepko brani narodne svetinje, na drugi strani pa županstvo, oziroma odločnega župana. Posledice vsemu temn so razno kazen-hUo obravnavo pred tamošnjim okrajnim sodiščem. Javili smo že, da jo bil I. Marotti obsojen zaradi razžaljenja Podgrajskega g. kapelana na 105 gold. kazni, oziroma na 3 tudno zapora. V torek obsojen bil je Josip Kocijančič-Vrbanjač iz Malih Loč na 10 dni zapora, ker je razžalil g. dokana iz II r u š i c e. Najbolj obširna obravnava pa ho vrši zdaj in bo menda v petok končana. Zatoženi so Francosco Marotti iz Obrova, Ivan Tončič in Miha Miklavec iz Gradišča. Toži jih župan g. Jenko. Sicer pa, kakor jo videti, s tem no bode 5o vse dovršeno, nogo bode še treskalo, da ae zrak dobro očisti. Kako vendar bresvestni zapeljivoi v ■*• srečo spravljajo nevedne ljudi, sami sc pa inajo dobro skritit Marijino c§lje ni pogorelo, kakor se je bila razširila te dni govorica. Pogorel je le neki skedonj izven trga. Pogreb umorjenega časnikarja Bandija v Livornu bil je veličasten. Pogreba so se udeležili ministra Brin in Pelloux, vojaške, politiške, civilne in sodne oblasti, kakor tudi zastopniki trgovskega stanu. Nebrojna množica je sledila krsti poleg mnogobrojnih društev, častnikov, zastopnikov časnikarstva tn duhovščine. Mesto je bilo v žalnih zastavah, prodajalnici so bile zaprte. Velikanska pravda. Naii čitatelji se gotovo še spominjajo, da ao socijalisti v Ilold-Mezo-Vasarheljju pred nekoliko meseci pro-vzročili velike nerede in isgrede. Vsled teh izgredov satoienih je 250 oseb, od katerih je že 121 v zaporu. Konočna razprava se bode vršila meseca avgusta. Popravsk. Gosp. L u d o v i k Zadnik nam je doposlal doli sledeči popravek. Gosp. Zadnik nam je sažugal aajedno, da bi bil primoran po drugi poti varovati .resnico", ako bi ne hoteli ustreči njegovi sa-htevi. No, gospodu Zadniku na znanje objavljamo tu, da ae nismo prav nič ustrašili njegovega pretenja, ker bi bili lafako brez akrbi vrgli t koš njegov popravek Že zato, ker sestava istega ne odgovarja določilom tiskovnega zakona. Ako vendar prijavljamo njegov popravek, storili smo to držeč se stare svoje navade: ustreči vaakomur, ako je le mogoče. Popravek ae glasi: Slavno uredništvo! V smislu §, 19. tiskovnega zakona zahtevam podpisani, da se objavi v „Edinosti* aledeči popravek o poročilu o občnem zboru „Občega delavskega izobraževalnega, pravo-varstvenega društva* V številki 79., jutranje izdanje, z dne 3. junija 1894. V prvi vrsti moram izreči, da ni reir da bi bil govoril na dolgo in iiroko o delovanju in smotru druitva, da bi se kdo moral tega naveličati, zlasti pa moje gostobeiednosti, temveč navzočim ni bilo mari za amoter in delovanje đruitva; od 27 navzočih pa je bilo komaj večina udov in ao bili celo taki zraven, kateri ie r e d n i člani biti ne morejo. Takim oaebam aeveda ni bilo za moj govor; priili so le, da se puste voliti v odbor. Nadalje n i r e s, da bi bil imel gospod Ipavoc kaj za poročat o blagajni, ker ni bil nikoli blagajnik, kakor je v poročilu, poročilo o blagajni in računih sem prinesel josfc in to po določbi odbora, komur tudi občni sbor ni ugovarjal. Ni rea, da sem jest zahteval, da ae izreče odboru zaupanjo, temveč le upraial ali hoče abor to storiti; da ae je Poljlak temu protivi), moram smatrati, da ie aam sebi ne da zaupanja, saj je bil aam tudi odbornik. Neresnica pm je, kar je govoril o meni, da aem veliko zakrivil ter delal nered in hotel sam gospodariti, člani ao pa k večjem odstopili aaradi hujskanja od Poljiakove strani, od katere ao se ljudje hujskali z vsemi aredatvami zoper mojo osebo. Ni res potem, da bi ae bil jest proti vil predlogu, da se voli vse odbornike pismeno, temveč zahteval aem le, da se proglase kan« didatje ter da se lahko konstatira ali zamo-rejo predlagani tudi voljeni biti; n i r e s, da bi bil rekel, da jest u k a ž e m, temveč sem le, ko sem dobil glasovnico v roke, konstatiral, da so predlagane osebe, katere še redni člani tega društva biti ne morejo in ao zraven, katere člani niao, ter da so tudi pri zboru nečlani navzoči, nato sem izrekel, da vse skupaj ni vredu, da ae zborovanje ne vrši pravilno in tudi nezakonito, kajti po §. 14. zakona o društvih nimajo nečlani nobene pravice pri društvenih škodil), zatoraj zaključil sem tudi zborovunje, posebno ker sem videl da bo ne spoštujejo pravila, držal sem ae pri tem tudi zakona in to določbe §. 17, društ. zak., po katerem ima predsednik akrbeti za red in pravilnost pri shodu. Ni res torej, da sem lo hotel zaključiti zbor s pretvozo, da ni pravega reda, temveč zaključil som ga, ker bo je ravnalo nopravilno in nezakonito. Vladni komisar tega ni bil prepričan ker ne pozna razmer v društvu in ljudi kateri so bili pri zbjru, to je moral biti tudi povod da je vkljub temu, da Bem uju jost olirazlagal in da je bil zbor že za- ključen, istega puatil nadaljevati po Poljšaku, ter se sam kot vladni komesar mešal v zborovanje, kar j« vladnim komisarjem po odloku ministerstva 13. aprila 1889, naravnost prepovedano. Zborovanje se je po vsem tem vršilo naprej nezakonito; v dokaz temu moram navesti da od, na ta način voljenih odbornikov, po društvenih pravilih, ne morejo biti redni člani; 1. Jajčič Ivan, ker ni delavec in tudi ni v službi, Hrovatin Miha, hišni posestnik, se ga nemore smatrati kot delavca v smislu pravil, Mikota Julij ravno tako ker jo izdajatelj in urednik lista .Eli-nost"; Kravos Franc, samostojni oitir isto-tako, ti gospodje bi zamogli biti k večjem podporni člani, a potem bi morali plačati 150 for. naprej v društvo, ne pa 35 kr. kakor se je zgodilo. Več druzih pa kateri so bili voljeni pa pravilih še člani niso. Glavni namen vsega postopanja je bil da se spodrine iz društva socijalist Zadnik, ter da bode društvo slovensko narodno kar pa po pravilih ne more biti, po istih ima društvo vbo drug smoter. V Trstu 3. junija 1894. Ludovik Zadnik-Florjančič. Grozna netrefia. V Budimpešti je nastal ogenj v tovarni za usnje in pranje volno Julija Wolfnerja in družbe. Ker je bilo v tovarni nskupiČenega veliko goriva, bila je v nevarnosti vsa nkolicjt. Med požsrjem zrušivši se zid je zasul policijskega načelnika A.m< brosa, policijskega uradnika Dobojesoffa, jed-nega policijskega slugo in tri gasilce. Policijskega slugo so izvlekli mrtvega, policijski načelnik je bil sicer še živ, a je umrl kmalu potem na dobljenih poikodovanjik, Dobojcsoff je težko ranjen, trije gasilci pa lahko. Pri požaru jo bilo poškodovanih 25 oseb, med temi 5 težko. Tudi neki dosedaj nepoznani delavec je mrtev. 10 sosednjih hiš in 25 drugih postopij je pogorelo popolnoma, ali pa •o močno poškodovana. Zdrulana V »mrt. Blizo klavnice v Gradcu izvlekli ao iz Mure dvoje mrtvih trupel: možko in žensko. Trupti ati bili akupaj zvezani z vrvijo, iz Česar je aklepati na dvojni samomor. Dognali so tudi, da sti mrtvi trupli identični z umirovljenim c. in kr. majorjem v pokoju vitezem Popovičem in njegovo soprogo. Najnovejše vesti. Gastaln 5. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel tu sem včeraj zvečer. Kolonj 5. .Kolnische Zeitg/ javljajo iz Peterburga, da jo Kina naprosila Rusijo, naj posreduje v Korei. Japanu ne ugaja posebno ta poziv. Bukarait 5. Včeraj zjutraj se je zruiil razstavni paviljon, kojega gradijo. 28 detav-cov je bilo zakopanih pod podrtinami. Ranjenih je 18 delavcev, med temi 4 težko. Llvorno 5. Oblasti za javno varnost so prejele od miuisterstva za notranje stvari strog ukaz, storiti vse mogoče, da zaslede zločinca, ki je zabol časnikarja Bandija. Moogo polioijskih agentov je odpotovalo v rasna druga mesta, toda misli se, da je zločinec skrit tu v mestu. Rim 5. Ministerski predsednik Crispi in mnogo drugih dostojanstvenikov je dobilo te dni pisma, v katerih jim groze se smrtjo, ako se uvedejo stroge naredbe proti anarhistom. Rim 5. .Popolo Romano" javlja, da je policija zasledila anarhistitko zaroto, koja je ualožila anarhistu Legu, da umori Crispija. Pariz 5. Udova Carnotova je odklonila ponujeno jej državno mirovino. Ta svoj ukrep utemeljuje v nekem pismu s tem, da jo je vodila misel, da jo Francoska priredila Car-notu tako krasen pogrob, izvršivši čin, dostojen časti Francije. Sestavil se je odbor go« spej, koji hoče nabirati prispevke za kako človekoljubno delo v trajen spomin Carnotu. — Skrajna levica je že odobrila tekst predlogu za pomiloščenje, kateri ae predloži zbornioi. Wiesbaden 5. Kaieusko-sodnega veščaka Chonia, ki se je bavil tu, pozvala je ruska vlada, da se takoj povrne v Peterburg. Isti je vodil preiskavo v vseh nihilistiških kazenskih Oravdah. Čikago 5. 4000 štrajkovcov polastilo so jo rudnikov v grofiji Michigau. Prišlo je do spopadov, pri čemer je bilo ubitih več oseb. Na drugih krajih so požigalci porušili vozove in želozniške mostove. Ofsiarjaas aafts 66. čitatelje, đa u ie dn* 12. jiitljn izirebajo Dunajske sredice med katerimi je S glavnih dobitkov po 10.000 kron. Trgovinski bvacJavL Bulimpsšta. PSenica sa jesen 6 99-7.01, za spomlad 7'.'!0 -7- 32 Koruza za juli-avgust 5 — do 5 01 Oves m jesen 5 99-6 —. Ri 5 32-5-33. Pionica nova od 77 kil. f. 7-25—7 30, od 78 kil. f. 7-35-7-40, od 7» kil. t. 7 45—7 60. od 80 kil. f. 7 50-7 60, od 81 kil. for. 7-60—7-65. lerinen - •—; proso S-80—4 20. Slabo povpraševanje po p&enici, silne ponudbe jako mlačno. Prodalo »e je ft.OOO met. stot. 10 nvč. ceneje, Ri zopet 5 nvč. ceneje. Koruza jako stalna, do ID nvč. dražja. Ječmen in oves nespremenjena. Otrobi jako zanemarjeni. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor za julij f. 15.45 nova roba za september f. 14 55, mlačno. Bavrs. Kata Santo* good averagu sa juli 88 25, za november 89 25, mirno. Hamburg. Santo* good average za juli 78 75, september "ti- — , december 69 75, mirno. Dunalska boi Državni dolg papirju , . srebru . . Avstrijska renta v zlata , , v kronah Kreditno akcija..... London 10 Lat. .... Napoleoni....... 100 mark.........61-42'/, 100 italj. lir........44-95 a. julij« včeraj . . . 9805 . . . 9805 . . 12165 . . . 97-85 . . 350-40 . . 125 80 , . . 9-97 ltM. danes 9805 98' — 121-85 97-90 351-10 125-3& 9 97 «1-42'/, 44 85 Slovencem tržaškim s2e*t nt k »vi j ah „Atla belin IrieateIzborna domača kuhinja, pristna domača vina in kraški teran. Oabr^Jal Davatak. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, fpo domače pri „ Vrvačkoveu14> prodaja irna in bela vina prve vrste iz prvaikih in dornberikih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po ,36, modra frankinja po 40, črno kraško po 40 in ritlink po 48 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Držeč se gesla: „Rojak k rojaku'', priporoča se podpisani za vbil obisk. A$Uon Vodopivec, gostilničar. RODOLJUBI!! Podpisani nuznanjum. da sem odpil v soboto dno 9 junija stojo kremo v ulici Valdtrivo it, 10,, znano pod imonom „Croco di Malta.* Točil bodem vina prvo vrst*?, kritiki toran in izvrstno pivo. Izborna kuhinjs, cene poitene. — Nadejajoč se. da me bodo Trža&ki Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fran Kravoa. C. kr. dvorna lakarni VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičov pok. Benedetts Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-IjubljujoČ natančno postrežbo s umerjenimi oe-nami. Članom „Dolalskega podpornega društva" pa naznanja Ao posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejumnti recopte od njih v slučaju, ako njim taksne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe bo priporoča 101—30 Ivan Mizcan. pivovarne bratov Rilnlnghaut v Stelnfaldu — Gradac pri 156 A. DEJAKU, junior, T TRSTU Via dagli Artisti it. •» zaitapnik za Prlmorako, Dalmacijo In Lavant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico Htaroznano steinfeldsko eksportno (Export), ožujski (M&rzon) in ulelano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklonicah, pod ugoduimi pogoji. na debele in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza ddle Legnu 1. Odlikovana tovarna ftoplftav. Velika zaloga oljnatih jbnrv, lastni isdelek. Lak za kočije z Angleikega, iz Francije. Nomčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjeko žveplo za žve-plja^je trt. 104-38 Gostilna „Alla Citta di Vienna" IMazza Caserma h. št. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) tuči I. vrsti iz prvih kletij iz Kazolj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za doiuačo vporabo. — G r u A k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska, in nom&ka) po jako umestnih cenah. — Priporoča se hI. občinstvu (101) A nt. Brovedani. Dunajske sretke po I krono I Žrebanje že v »rodo 5 glavnih dobitkov po 10*000 kron Srečke priporočata: Mark Ni^ris, Henrik Ichlffmann. Lastnik politično društvo .Edinost1 — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.