!tev. 170. O Ljubljani, g Četrtek, dne 27. julija 1905. Leto mm. Velja po poŠti s za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13*— za četrt leta „ „ 6 50 n en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za mu, dr. Milovan Milovanevič Ako se posreči ta kombinacija, bi sestavil vlado general Sava Grujič, v kabinet bi pa vstopil kot finančni minister dr. Mih. V. Vuj č. V slučaju pa, da se združijo samostalni z narodnjaki in liberalci — kar pa ni zelo verjetno — bi prevzel finančno ministrstvo voditelj liberalcev, dr. Voja Velj-kovič. Kolikor sem mogel iz zanesljivih virov izvedeti, namarava vlad4 skupščino, kakor hitro se zbere in sestavi, odgoditi de dne 23. oktobra. Ta čas bodo samostalni skušali pridebiti radikalce, ker upajo, da se jim pridruži s Savo Grujičem vred vsaj dvajset radikalnih poslancev. To je zelo lep in dobro sestavljen načrt, toda veliko vprašanje je, če se posreči. Kaj naj ukrenejo, če jih pri prvem koraku, pri konštituiranju skupščine, nadvlada opozicija in izbere pro-tivn ke vlade ? Sicer ni verjetno, da bi opozicija poizkusila že od kraja premagati sa-mostalne, toda če bi se kaj takega dogodilo, bi nastal jako zamotan položaj. Treba bi bilo skupščino iznova razpustiti Toda veliko vprašanje je, kako bi izpadle volitve. Volitve bi se morale vršiti takoj, v dveh ali treh mesecih pa narod ne izpremeni zlepa svojih nazorov o posameznih strankah in bo glasoval za iste kandidate kakor preje. Položaj je nejasen in moten; težko je najti izhoda, da ne bi zopet nastala nova nesporazumljenja, ki bi izzvala nove krize in s tem položaj še bolj zamotala. Ce bodo samostalni prezrli pojedine momente, ki se ne pojavljalo vsak čas, a mnogo pripomorejo. da se obzorje razbistri, si bodo položaj tako otežili, da bo nastala kriza, ki ji ne bo ne konca ne kraja kakor v Odrski. Volit-e so imele tako slab uspeh, da so ž njimi vse močnejše stranke nezadovoljne. Prejšnja skupščina je bila samo zato raz-puščena, ker nobena stranka ni imela posebne večine, s katero bi mogla premagati vse težkoče, povzročene od močne opozicije. V tem oziru pa se tudi po volitvah položaj ni za pičico izpremenil. Vsa razlika med prejšnjo in sedanjo skupščino obstoji v tem, da so dve radikalni skupini svoje stališče zamenjali. V prejšnji skupščini so imeli radikalci 81 poslancev, samostalni pa 53; v novi pa bodo imeli samostalni 80 ali 81 glasov, radikalci oa 53. To slučajno izmeno sem jaz v »Slovencu" napovedal že pred dvema mesecema. Kar novo skupščino najbolj odlikuje, je to, da imajo v njej večino seljaki. Zasluga za to gre novi kmečki stranki, ki je pri teh volitvah sicer propadla, ker je dobila le enega poslanca pa je prisilila druge stranke, da so djali na kandidatne liste same kmete, da s tem ljudstvo odvrnejo od nove stranke. Vendar bo pa malo težje vladati s skupščino kmečkega značaja, posebno sedaj, ko se gre vladi za posojilo, ki so mu v osnovi protivni seljaki vseh strank. Pri tam stanju je dobro, da so izvoljeni tudi vsi uglednejši politiki in prvaki strank. Značilno je, da od strankinih voditeljev na volitvah nobeden ni propal, ampak so mnogi bili izvoljeni celo za dva ali tri mesta. Priprave za volitve so trajale cela dva meseca, volivna borba pa je bila huda. Volivcev je bilo toliko, kot nikoli poprej Samo v Belemgradu je bila, kakor navadno vselej, udeležba slaba in pičla; od 11015 volivcev je volilo samo 2772 ali 37 odstotkov, dočim je v mestih, ki izbira o svoje poslance, glasovalo 55 odstotkov. Po vaseh pa je bila udeležba velika, glasovalo je 71 odstotkov. Volivna borba je bila tudi v drugem oziru huda. V mnogobrojnih volivnih razglasih ki so te dni preplavljali Srbijo, so kandidati svoje nasprotnike strahovito napadali, sebe pa priporočali. Vse je mislilo, da bo na dan volitev prišlo do velikih neredov. Toda vse je ostalo mirno. Glasovanje se vršilo v največjem redu, in tudi potem, ko se je doznalo za izid volitev, ni bilo nobenih napadov Zmagovalci so se na tihem veselili in niso vznemirjali premaganih. Volitve so skoro povsod tako izpadle, kakor je bilo že preje pričakovati. Iznena-deni so bili le v užučkem okraju, ki je bil vedno radikalen, kjer so pa sedaj zmagali samostalni, in samostalni kruševački okraj, ki je sedaj oddal svoje glasove radikalcem. Najbolj pa so bili vsi iznenadeni, ko so izvedeli za izii volitev v mestu P i r o t u , kjer je zmagal socialist. Beligrad je izbral 2 samostalna, 1 socialista in 1 radikalca. Vse se je zanimalo, kako bodo izpadle kandidature Save Sibaliča v Belemgradu in Zivojina Veličkoviča v belograjskem okrožju Sibalič in Veli č k o v i c sta odkrita nasprotnika sedanjega stanja v Srbiji. Sibalič, lastnik „Na-rodnega Lista" in Veličkovič, lastnik opozicije" — zelo sumljivo je, kdo vzdržuje ta dva lista — neprestano lijeta solze za kraljem Aleksandrom in preklinjata tiste, ki so ga ubili. Sibal>d in Veličkovič sta nastopila z volilnim ges om: „Za, ali proti ubojstvu kralja Aleksandra" in pod tem geslom sta — propadla. Od 17 okrožij in 24 vasi se samo v Belemgradu in belgrajskem okrožju dobili nekaj glasov, Šibalič 183, Veličkovič pa 264 Pa še teh ne bi bila dobila, da nista glasove drago plačala V svojem volilnem razglasu je Sibalič med drugim pisal: .Ce jaz pri volitvah propadem, je to znak, da prebivalci srbske prvostolice odobravajo krvav in strašni umor kralja Aleksandra. S svojim glasovanjem pokažite, da se vam ta nečuven zločin gnjusi." Sibalič je prop.1, ker je v Srbiji izmed 3 milijonov duš le 447 njegovega mišljenja. Tajne glasovanje je potrdilo, da je cela Srbija zadovoljna z današnjim stanjem. Nezadovoljen je samo Šibalič in mala klika vpokojencev, ki so zaradi izpremenjenega stanja izgubili velike službe, po katerih so koprneli. Ti so tudi ustvarili tako stanje, ki se je moglo le s krvjo zrušiti v prepad, da se nikoli ne povrne . . . O položaju, ki je sedaj nastal, sem se razgevarjal z voditeljem samostalnih radikalcev Zašom Prodanevičem. On je bil podpredsednik narodne skupščine in predsednik kluba samostalnih radikalcev, drugače je gimnazijski profesor. Večkrat bi bil lahko postal minister, pa ni maral. On je najbolj priljubljen prvak samostalnih radikalcev, katere je on organiziral. On je ugleden književnik in urednik strankinega glasila „Odjeka". Prodanovič je idealen in pošten mož, zato ga spoštujejo in čislajo tudi njegovi politiški nasprotniki. To pa je v srbiji, kjer je med strankami vse tako napeto, zelo redko. Vprašal sem ga: „Kaj mislite početi, ako ne dobite pri kakih novih nenadnih volitvah vsaj toliko poslancev da imate ve čino vsaj devetdesetih glasov ?■ »Zadosti jih je tudi samo 81". »Vem, toda to je malo ; toliko so imeli tudi radikalci v prejšnji skupščini, pa vendar niso mogli vladati". „N a m zadostuje tudi večina enega samega glasu Mi skupščini ne bodemo predlagali nepoštenih in brezumnihstvari, a za dobre stvari bodo tudi radikalci glasovali". Prihodnjost bo pokazala, kdo je imel prav. Kdo vč, če se ta idealni politik ne vara, ta mož, ki se je že politično postaral, a se še sedaj ni uveril, da v politiki ni idealnosti. V novem samostalnem kabinetu bo gotovo dobil kak portfelj, dasi sam tega ne želi. Desetletnico »Katoliškega delavskega društva" v Prevallah na Koroškem. Dostojne in slovesno je praznovalo „Katoliško delavsko društvo v Prevaljah" v nedeljo desetletnico svojega obstanka na primerno okrašenem vrtu g. Stockla. Udeležena so bila „Kršč. soc zveza v Ljubljani", akademični društvi „Zarja" in Slov. akad. ferialno društvo „Gorotan", „Ka-toliška delavska društva na Spodnjem Štajerskem", »Slovensko krščansko socialno društvo v Celovcu", prvi slovenski pre-valjski župan g. Leopold Pristov in uredništva „Slovenca", „Slovenskega gospodarja" in »Našega doma". Vrlo je igrala domača godba na lok. Domači pevski zbor pomnožen s pevci „Kršč. soc. delavskega društva v Celovcu" so krasno peli lepe narodne pesmi. Predsednik tov. B e r v a r otvori slav-nost in pozdravi navzoče došle goste ter želi, naj bi imeli udeleženci obilo koristi od slavnosti. Vrlo in neumorne delujoči s I. slov. delavskega shoda znani tajnik g. P e r d o Lavrinc poroča o delovanju društva sledeče : Kot slab deček je zagledale naše delavsko društvo luč sveta. Krščanska misel je imela v začetku jako mnogo sovražnikov. Prerokovali so mu le malo, malo let. Veliko zasramovalcev je imelo začetkom naše društvo Slab je posameznik, a močan v družbi. Namenjeno je bilo proti soc. demokraciji, ki je bila takrat močna v Prevaljih. In posrečilo se je, da se je tudi danes 28. januarja 1. 1895. vršil ustanovni shod, na katerem je govoril kakor tudi danes , mons. čast. gospod P o d g o r c (Živio). Prvi predsednik je bil Kolenc. Kot ! znak društva je bil izvoljen križ, ki ga j držita roki. Potrebo društva je dokazal prvi shod. — Vpisalo se je prvi dan 52 članov. Vsekakor je bil to velik uspeh, ker je bil takrat vpliv soc. demokracije velik. Drug shod je bil zato lani, kjer se je vpisale 84 članov. Društveni predsedniki so bili Kolenc, Jakob, f Rupnik, f Engler in zdaj Brvar. Žal, da so se pozneje ločili v Črni in Možici, ker so hoteli ustanoviti svoje društvo. A ustanovilo se ni in zdaj je več naših nekdanjih članov socialnih demokratov. Društvo je imelo redna mesečna predavanja . Število članov je bilo primeroma 100. Vsake leto je priredilo društvo eno veselico po leti in po zimi božičnico. Društvo si je tudi ustanovilo knjižnico, ki je ena prvih na Slovenskem. Razposodilo je lani 2323 knjig. Tudi časnike imajo člani na razpolago. Vedno nepozabni ostane v spominu vsem društvenikom rajni predsednik Bervar, ki je vodil navdušeno društvo šest let. Iz hvaležnosti smo mu postavili spomenik. Tudi 17. aprila t 1. umrlemu predsedniku Englerju postavimo spomenik. Podpor je dalo društvo tekom 4 let nad 4000 kron. Tudi izobraževalni namen dosega. Zeli, da bi društvo še živelo in vrlo vztrajalo. Slavnostni govornik tov. J o s i p G o -s t i n č a r, odposlanec »Slovenske krščansko socialne zveze" je govoril o delavski organizaciji. Delavstvo mora zahtevati, da se upošteva kot stan. — Volivno pravico zahteva delavstvo v vse za-stope. A da se to doseže, je treba, da se združujejo v del. društvih, da se pa to izvršuje, je treba mož, ki delajo s polno vestjo zanarod n e z a s e In le po takih možeh pride slovensko ljudstvo do boljše bodočnosti. Pri vas so se našli možje, ki imajo isti namen: združevati katoliško delavstvo pod geslom: Vse za vere, narod in svobodo! Gledati ter delati moramo, da ohranimo našo zemljo naslednikom. Ljubezen do svobode se učimo iz krščanstva, ki uči: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ne s sovraštvom, marveč v znamenju krščanke ljubezni d e 1 u j m o ! Predsednik akademičnega društva „Zarje" v Gradcu, Valentin Rožič, pozdravi navzoče v imenu krščansko-socialne akade-mične mladine. Uverjeni bodite, da se rodi i med mladim naraščajem duh za delo na krščansko socialnem polju. Govornik omenja zahtevo po slovenskem vseučilišču. Nikakor ni res, kakor nam očitajo nasprot niki, da ne prispevamo sami za vseučilišče. Drugi narodi niso stali na tako visoki stopinji, pa so dobili prvo vseučilišče. Imamo družbo sv. Mohorja, ki se lahko imenuje ljudsko vseučilišče. Tudi »slovenska Matica" izdaja na tisoče knjig na leto. Imamo v Ljubljani knjižnico, ki šteje nad 60000 knjig, muzeje. In kako napredujejo razna društva! Govornik omenja tudi, kolike koristi bi bilo slovensko vseučilišče v gospodarskem, narodnem in kulturnem oziru. V imenu štajerskih delavskih društev pozdravi udeležence Ivan Ne p. G o -s t i n č a r. Naglaša, da se ravno delavski stanovi oni, ki zastopajo narodove pravice. Bog je rekel Adamu: „V potu svojega obraza si boš služil kruha", ni pa rekel: „V potu svojega obraza boš stradal kruha". Zato pa ima delavstvo pravico, zahtevati boljšo prihodnjost. Današnje dni se ponujajo delavcem različne stranke. Tu so naši ljubeznjivi rdečkarji. Socialni demokrati ne moremo biti, ker nemoremo odobravati njih načel o enakosti premoženja, ker so soc. dem. voditelji židje, ki so kapitalisti in sami ne spolnujejo teh načel. Zato, delavci, združujmo se v krščan ski ljubezni do bližnjega. Pozdravljam vas pa tudi v imenu obmejnih Slovencev na Štajerskem. Isto usodo, ki jo imate vi na Koroškem, imamo tudi mi na Štajerskem. Aato, koroški Slovenci, podajmo si roke in edino delujmo v naših narodnih bojih. l, zemlje naše pa se ne umaknemo pod nobenim pogojem ! Imamo tudi liberalce, ki nas s sladkimi besedami vabijo v svoj tabor, ki pa v svojem srcu gojč najhujše sovraštvo de delavcev in kmetov. To se je pokazalo najbolje v eni zadnjih sej ljubljanskega obč sveta, ko je sin svojega velikegaočeta Janeza B 1 e i w e i s a , vitez Karol B 1 e i w e i s , govoril proti temu, da bi se delavska in čuvajska dekleta izobrazila v taki meri kakor dekleta liberalnih birokratov. Mi obmejni Slovenci globoko obžalujem« ta izraz liberalnega prvaka predsednika i z vršev a 1neg a odbora narodno • napredne strankeKarola v i t. B 1 e i w e i s a, ker hočemo svoj narod izobraziti do stopinje, pri kateri nas ne bodo naši narodni nasprotniki zasramovali. z^ato delavec 1 i -b e r al e c ne more biti, ker je 1 i b e -ralec po Karol vit. B 1 e i w e i s o-vem vzgledu nasprotnik napredku delavskih stanov in slovenskih višjih šol! Tovariš F. Jug, predsednik delavskega društva v Celovcu, pozdravlja zborovalce in društva ter pravi: Od nas so se ločili vsi rdeči, a nas to ne moti, mi hočemo delovati po Rožni dolini in v okolici celovški ustanavljati društva in izobraževati ljudstvo. Voščim najstarejšemu društvu na Koroškem, da se zopet vidimo ob dvajsetletnici v obilnem številu zbrani pod slovensko lipo v Prevaljah. Domači mladenič Leopold Abraham je lepo govoril o postanku prvih društev ter klical : Bodi naša naloga vedno skrbeti za prospeh društev, ki so velikega pomena za cel slovenski narod ! G. phil. Kotnik pozdravlja desetletnico v imenu „Gorotana". Prevaljsko delavsko društvo zasleduje izobraževalni namen, berilo širi med ljudstvo. »Gorotan* ima tudi nalogo razširjevati dobro slovensko be rilo med ljudstvom. V tem smislu pozdravlja desetletnice del. društva. Navdušuje, da naj delavci pridno posegajo po berilu in se poslužujejo še bolj društvene knjižnice. C. g. stolni vikar Podgorc je imel stvaren govor o ljudskem delu, o katerem še sporočimo. Z navdušenjem in živio klici je bila tekom zborovanja sprejeta sledeča resolucija : Kat. del. društvo v Prevaljih, zbrano ob desetletnici svojega obstanka dnč 23. julija 1905 zahteva v imenu pravičnosti in po državnih temeljnih zakonih zajamčeni enakopravnosti, da se z ozirom na kulturne potrebe Jugoslovanov v Avstriji ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Tov. Moškerc omenja, da ga osobito veseli, ker je bilo ravno »Katol. delavsko društvo v Prevaljih" prvo, ki je izvršilo sklepe I slov. delavskega shoda. Osobito je vesel izjave g. akademikov, ki so obljubili delovati za krščansko demokracijo na slov. Korotanu. Želeti je, naj bi se organizirale i slovenske žene in dekleta v katol. soc. izobraževalnih društvih. Ponemčevanje v šolah se le prepreči z močno nepolitično organizacijo ljudstva, ki pa obsegaj moško in žensko organizacijo. Tov. Gostinčar je končno nazdravil velezaslužnemu župniku Antonu Kesnarju in prvemu prevaljskemu slovenskemu županu. Vrli prvi slovenski župan Leopold P r i s t o v pravi: Zahvaljujem se, da ste se tudi mene spominjali in želim, da bi se »Delavsko društvo" krepko razvijalo ter zbiralo v svoji sredini vse dobromisleče delavce ! Na shod so došle naslednje brzojavke: Maribor. Nevstrašeno naprej za pravice vrlih slovenskih delavcev kliče ob desetletnici Uredništvo »Našega Doma*. Maribor. K slavnosti obilno vspe-hov dal Bog na priprošnjo sv. Jožefa, da prodre katoliška misel delavcev po celem Koroškem. Katoliško slovensko društvo Studenci pri Mariboru. Ljubljana. Ob slavlju Vašem kli-čeva: V združevanju išči pomoči tudi slo venska koroška delavka. Eržen, Mejer. V e 1 i k o v e c Ropoteči stroj Delavcev goni zncj, Blagoslov z nebes Ga naj sladi vmes. VelikovškiSlovenci. Shod je pozdravil pismeno tudi g. dr. E h r 1 i c h , ki je bil zadržan. Rusko-loponsKn vojska. Mirovna pogajanja. Berolin, 26 julija. V New Yorku se glasi, da se bodo mirovna pogajanja pričela dne 5 avgusta v Washingtonu. Protest ruskih poveljnikov. London, 26. julija. »Standard" poroča iz Peterburga: V Petrov dvorec je takoj po carjevem povratku dospela brzojavka Linevičeva, ki v razburljivem tonu protestira proti sklepu mira ter izraža prepričanje, da bo ruska armada v prihodnji bitki zmagala. Brzojavka je sestavljena v imenu mandžurske armade in nosi poleg L;neviče-vega podpisa tudi podpise: Kuropatkin, Ba-tjanov, Kaulbars in Rennenkampf. Roždestvenski operiran. Tokio, 26. julija. Admiral Roždestvenski je prestal danes operacijo, ki je bila uspešna. Njegovo rano na čelu so odprli in vzeli iz nje koščeni drobec. Počuti se dobro. Witte na potu. Cherbourg 26. julija. Witte je ob 4. uri popoldne dospel sem ter se ob 8 uri ukrcal na krov parnika »Kaiser Wilhelm". Stališče Kitajske. London, 26. julija, h Šangaja poročajo, da v Pekingu upajo, da bodo vele-vlasti podpirale vlado, ki hoče biti pri mirovnem sestanku zastopana. To morajo storiti tudi zategadelj, ker so z Japonsko vred podpisale pogodbo iz 1. 1900, ki proglaša kitajsko suverenost. Kitajska ne razume Japoncev, ki nočejo slišati o kitajskih željah Kitajska se bo kolikor bo v njeni moči ustavljala nameri Japoncev, osvojiti si Mandžurijo. Kriza na Ogrskem. Podžupan peštanskega komitata, B e -n i t z k y , je bil od več strani pozvan, naj skliče izvanredni občni zbor, ki se naj posvetuje o reskriptu notranjega ministra, ki razveljavlja rezistenčni sklep peštanskega komitata. Podžupan je izjavil, da je tudi po njegovem mnenju reskript treba predložiti občnemu zboru. Ker pa je za 10. avgust že sklicano eno tako zborovanje, bo reskript predložen temu. Do tedaj pa ne bo storil nobenih korakov, ker je razveljavljen mu-nicipalni sklep, o čemur bo nadalje sklepal le municipij. List »A Polgar" poroča, da namerava vojno ministrstvo ustanoviti na Dunaju vojno šolo za avstrijsko domobranstvo in v Bu dimpešti za ogrski honved. V vsako šolo bo sprejetih po 44 častnikov. „Egyertes" priobčuje razgovor z nauč-nim ministrom Lukacsem, ki je odgovoril na vprašanje, kaj se bo lahko zgodilo, ako se bo vlada umaknila, ne da bi kaj opravila: Mogoče so le tri stvari. Prvič, da kralj izpolni zahtevo koalicije, drugič, da se kralj odpove prestolu, in tretjič, da nastopi absolutizem. V .Egyertesu" se izraža Weckerle o finančnem položaju in pravi, da nobena sila na svetu ne more preprečiti, da ne bi sedanja vlada nekega dne ne stala pred prazno državno blagajne. Ta danjel. november, ki bo kritičen dan prve vrste. Grof T i s z a še vedno ne miruje. V listu „Az Ujsag" brani liberalno stranko, da ne ovira rešitve krize. Liberalna stranka ne sme razpasti. Podpirati mora one, ki se bodo zavedli, kaj delajo, in se bodo vrnili nazaj k ustavnemu življenju. Tedaj bo pri šel čas, da bo liberalna stranka z roko v roki s sedanjimi svojimi nasprotniki branila deželo proti onim, ki hočejo privesti nad deželo katastrofo. Predsednik ogrske zbornice, J u s t h , se je sinoči vrnil v Budimpešto. Takoj ga je vprašal zastopnik nekega lista, kaj bi storil kot predsednik, ko bi zbornica 4o 15 septembra ne bila sklicana, ampak z novim reskriptom zopet odgodena. J u s t h je je odgovoril: »Takega reskripta bi ne upošteval. Vkljub temu bi sklicil zbornico. Ne gre, da bi z vednimi odgodenji kdo vodil zbornico za nos.* Notranji minister Kristoffy se je izrazil, da trdno upa, da bo kriza tekom poletne sezone mirnim potom rešena. Permanentni obrtni odsek. V včerajšnji seji obrtnega odseka se je pričela podrobna razprava o zadružništvu. Po vladni predlogi se je sprejel § 107/11., ki obravnava inkorporacijske pri stojbine. Pri § 108, ki obsega tovarniške in rokodelske delovršbe, je priporočal poročevalec F o e r g naj se § sprejme, kakor ga je predlagala vlada, vendar naj se natančneje začrtajo določbe o tvorniškem in rokodelskem obrtu. Poslanec S t o j a n je izrazil želje moravskih obrtnikov za obligatni pristop vseh, tudi onih, ki imajo delovršbe v tovarniškem smislu, ki pa izdelujejo rokodelske izdelke. Tudi d r. Ž i t n i k je govoril za obligatni pristop. — Sekcijski štf H a s e n o h r 1 se je ti-mu protivil ter izjavil, da so zadruge organizacija, ki ima zastopati maloobrtne interese in bi ne imelo nobenega pomena, siliti tovarnarje z njihovimi različnimi delovršbami v to maloobrtno organizacijo. Poslanec K i t s c h e 1 t se je izjavil za neizpremenjeno vladno predlogo ter proti pristopu tovarnarjev Poslanec B o h e i m je opozarjal, da bi tovarnarji zadruge lahko kmalu popolnoma obvladali, ako bi bili prisiljeni k pristopu Sekcijski svetnik dr. pl. F r i e d se je istotako protivil obligatornemu pristopu in pravi, da je napačno misliti, da bi se s tem zmanjšala konkurenca med tovarnarji in obrtniki Pri glasovanju ie ostal § 108 za sedaj neizprcmcnjen Pri § 110, kt obravnava, kako naj se priiagoae Statuti že obstoječih zadrug, je sekcijski šef dr. Hasenohrl priporočal, naj odsek sprejme vladno predlogo. Vlada bo zadrugam dala na razpolago vzorni štatut. § 110 je bil nato neizpreme-njen sprejet. § 111 obravnava združenje ob stoječih zadrug v eno po zaslišanju trg. in obrtnih zbornic, kar je bilo sprejeto, kakor tudi §§ 112 in 114. Danes ima obrtni odsek zopet sejo. Rusija. Vojaški upor vLibavi. Ker oblasti s pomočjo kazakov niso mogle pomiriti upornih mornarjev, so poklicali trd njavsko topništvo, ki je ustrelilo dvakrat. Pri nobenem strelu, pa ni padel noben mornar, ker so vojaki streljali v zrak. Oblasti so zapovedale. naj se vojaki odpokličejo, da stvar ne nastane še nevarnejša. Slednjič ni kazalo drugega, ko mornarje mirno pozvati, naj se udajo. Uporni saperski bataljon v Peterburg u. Saperskemu bataljonu v Peterburgu, pri katerem se nahaja mnogo rezervistov, je bilo zapovedano uriti se v salutiranju in v paradnem maršu. Moštvo pa ni hotelo tega izvršiti in je prosilo — seveda v dostojni obliki — naj ga uče ne koliko bolj pametnih rečij; za igrače nimajo ne veselja, ne časa. Polkovnik je o tem dogodku sporočil poveljujočemu generalu. Stavke. Delavci treh tovarn v So-snovicah so stopili v stavko ter so izsilili ustavljenje dela v premogovnikih »Flor" in »Mortimer". Število stavkujočih znaša 8000. Na vladikavkaški železnici se je pričela splošna stavka. Promet so ustavili. N a j d b e v V i 1 n i. Pri nekem are-tirancu v Vilni so našli 22 000 revolucij-skih brošur in zalogo orožja. Položaj v T i f 1 i s u je še vedno nevaren. Vojaštvo straži vsa vladna poslopja in vse banke. Po cestah je vse polno patrulj. Guverner je dal poklicati trgovce in jim zapovedal odpreti trgovine. Ker tega niso hoteli storiti, je trgovine odprla policija in prodajala blago v navzočnosti last nikov. V noči na torek se je izvršil bombni atentat. Bomba je zadela policijskega poročnika in nekega portirja, ki sta se pogovarjala. Oba sta bila raztrgana v kosce Po noči so bile prijete 4 osebe. Carjev manifest Vedno bolj je verjetno, da izda car manifest na rusko ljudstvo na rojstni dan prestolonaslednikov, t. j. dne 13. avgusta. Carjev sestanek z Viljemom „Koln. Ztg." poroča, da je bilo ob priliki sestanka zastraženo z vojnimi ladjami vse vodovje, kjer sta se vozila vladarja. Nemiri v Varšavi. V varšavskem predmestju Praga je napadlo 20 upornih pekovskih pomočnikov pekovskega mojstra Kleinschmidta (Žid?) v njegovi delavnici. Razbili so vse in ranili 4 osebe. En pomočnik je prehoden. Cestni boj vLibavi. Pri poko-pavanju pri nemirih ubitih oseb je"došlo do zopetnih krvavih bojev. Med delavci in orožniki se je vršil krvav spopad. Sele ko njeništvo je ustavilo boj. Mnogo oseb je ranjenih in ubitih. En orožnik je z bodalom umorjen. Napad na sultana. »Lokalanzeiger* poroča iz Carigrada, da se norimberški popotnik H e 11 e r, o katerem so menili, da se je pri atentatu ponesrečil, nahaja v turški ječi. Vkljub energičnemu protestu in vkljub povdarjanju, da bi se Hellerjeva aretacija imela takoj naznaniti nemškemu poslaniku, je Heller še vedno zaprt. Poročila o atentatu imajo mnogo neresničnih podatkov Selamlik se ne vrši za dvema zidovjema, ampak v mošeji Hamidje, okrog katere je nastavljena le železna ograja. Eksplozija se je izvršila na nasproti ležečem prostoru, ki je kot prostor za vozove istotako zagrajen z železno ograjo; od dvorišča mošeje ga loči cesta, ki pelje v Jil-dic. Eksplozija se ni izvršila blizu sultana, ampak več ko 100 metrov strani od njega. Vršili se nista dve eksploziji, vržena ni bila nobena bomba. Eksplozijo je povzročil, kakor je dognala preiskava, peklenski stroj. Doslej ni prav nobenih gotovih podatkov o storilcu. Neki težno ranjeni mož je videl, kako je nekdo postavil košaro na voz. Število žrtev znaša v resnici 2 4 mrtvih, med temi se nahaja Beha Bej, vzgojitelj princa Selima, in dva sultanova služabnika, ki pa nista dobila nobene rane, am pak ju je od strahu zadela srčna kap, ter 58 ranjenih Neki praški trgovec, F i s c h e 1, ki je bil pri napadu navzoč, trdi, da je bila to vojaška zarota. Dobro je videl, kako so se častniki takoj po eksploziji vrgli z golimi sabljam', na sultana, da se pa Albanci planili vmes. Volilno gibanje na Italijanskem. Katoličani so zmagali pri volitvah za provincijalni zbor v Rivergare, Pontenure, v Valle Sabbia in Lendinari, v okrajih Pia-cenza, Brescia in Vicenza Kandidatje zdru- ženih katoličanov in konservativcev so zmagali v Trevizu, Vigevanu, Orzinuovi, Affori Forll, Vercelli, Reggio Emilia, Voghera, Cor-manno, Milanese, Ghemme, v več krajih v provinciji Bologna, v okolici Verone, v Dolo na Beneškem, Aglič Castellamonte, v Pa. dovi, kjer so zmerni katoličani zmagali pri občinskih in provincijalnih volitvah, v Acqui Lanzi in v več floretinskih okrajih. Macedonija. Iz Monastira prihaja vest, da so vasi Valtino in Gradeznica popolnoma opusto-šene od bolgarske tolpe, ki so se ji pridružili še bolgarski seljaki. Večina prebivalcev je ubitih, sodi se, da je 400 mrtvih. Ta čin je maščevanje Bolgarov, ker so bile te vasi zveste patrijarhatu in niso hotele ubogati bolgarskega odbora, ki jih je silil k eksarhiji. Četa je štela skupno do 500 mož in le čuditi se je, da se ta naklep ni zvedel poprej. Za Bolgari so poslali vojake. Boje se, da ne bi ista usoda zadela tudi drugih vasi. Pobegli kmetje pripovedujejo grozne stvari. V sofijskih macedonskih krogih je opaziti živahno nevoljo proti Avstro-Ogrski in posebne proti avstrijskim orožniškim častnikom Došla so namreč poročila iz sko-pljskega okrožja, ki poročajo, da je avstrijski stotnik in reformni orož. častnik Urban v svojem rajonu v bolgarskih vaseh delal za prestop k uniatstvu ter prebivalstvu priporočal, naj zahteva okupacije po Avstro-Ogrski, da doseže Macedonija svojo avtonomijo. Strah Američanov pred kitajskim bojkotom. N e w y o r k , 25 julija. Ker so Kitajci jeli dosledno bojkotirati ameriški bombažni uvoz, je predsednik Roosevelt zapovedal trgovinskemu tajniku Matcalfu, da naj zopet pripozna kitajske naseljeniške potne liste. Kitajci se bodozopet uselje-vali v Ameriko. V Ameriki so Japonci in Kitajci ustanovili društvo »American Asiatic-Association", ki brani pravice Mongolcev v Zveznih Državah. Nemški cesar obišče danskega kralja. Cesar Viljem je včeraj naznanil danskemu dvoru, da v kratkem obišče danskega kralja. Kompromis med Nlladočehi in agrarci. Dunaj. »Slovanska korespondenca" prinaša depis iz krogov poslancev, v katerem se odločno taji, da bi se bil sklenil kompromis med Mladočehi in agrarci. Agrarci ne marajo kompromisa, tudi ne, če bi jim Mladočehi prepustili vse mandate kmečkih občin. Mladočeška voditelja dr. H e r o 1 d in dr. G r e g r sta že rekla, da ne sprejmeta nobenega mandata več. V kmečkih občinah se bodo vršili pri volitvah za češki deželni zbor srditi boji med Mladočehi in agrarci. Mladočehi pravijo, da bo narodnim socialistom odvzeta vsaka materielna in mo-ralična podpora. Pe volitvah se bo baje poizkušalo vse češke stranke združiti v ene veliko skupino. Dnevne novice. Le počasi! »Deutsche Stimmen" so preložile ves »Slevenčev" sobotni članek o Prešernovi veselici na nemško in ga nekako triumfatorično priobčujejo. A ravno one so k temu malo opravičene, ker marsikaj v tem članku je tako, da je treba samo namestu »narodno-napreden" zapisati »nemško-nacionalen", pa se čudovito vjema z resnico. Ce smo stavili slevenskim napred-njakom v zgled kulturne narode, nismo pri tem mislili na kranjske Nemce, najmanj pa na nemškutarje, ki pišejo v »Deutsche Stimmen". Da imamo prav, se vidi najbolje iz tega, da se ravno .Deutsche Stimmen" ponašajo, da morajo iz »kulturnih razlogov" biti kranjski Nemci v zvezi s slovenskimi liberalci. Vedno naglašajo, da jih družijo »enaki napredni, svobodomiselni in preti-reakcionarni nazori", in ravno v znamenju svoje »kulture" gredo vedno skupno proti nam v boj. Zato pa velja isto, kar smo pisali o »Narodovi" družbi, tudi o njenih zaveznikih, ki so ravno zaradi te »kulture" združeni z njimi proti nam. Brca, ki so jo mislile »Deutsche Stimmen" priložiti Slovencem, je udarila nazaj na nje same. Heil, zveza ! Italijanski katoliški laiki so sv. očetu izročili odgover na njegovo ekrož-nico. Iskreno se mu zahvaljujejo na njegovi vspodbujevalni besedi in mu razlagajo načrt, j kako mislijo zesnovati in izpeljati katoliško akcijo. Ljudska socialna zveza bo naperjena proti težnjam socialnih demokratov, ekonomska zveza bo bra- nila koristi obrtniškega in kmečkega stanu, volilna zveza pa bo skrbela, da se okrepi katoličanstvo v javnem ustavnem življenju, kjer naj bo vera kal in počelo vsakega napredka. Na koncu izražajo sv. očetu svojo zvestobo napram cerkvi in sto-lici in prosijo njegovega blagoslova v boju za vero, ljudstvo, Italijo in krščansko pro-sveto. Nefalsificirani — pristni po-iivinjevalci. .Narodova" perfidija, s katero brani najzagrizenejše naše narodne nasprotnike v Istri in je postal njihov organ je po Istri povzročila silno ogorčenje proti temu glasilu »slovenske" narod-nonapredne stranke. V svoji odvisnosti od ene teroristiške klike mu ni dovolj izdajalska zveza z Nemci, ampak se je zvezal tudi zlaškimi nameni. Tak je sedaj »Slovenski Narod"! Puljski »Omnibus" je odkrito povedal mnenje istrskih rodoljubov o tem nizkotnem listu in sedaj »Slove n s k i N a r o d " nam očita, da smo besede puljskega lista f a 1 s i t i c i r a 1 i. To ni res! - »Narod" nikdar ne bo spral s sebe obsodbe istrskih rodoljubov, ki se o »Narodu" v »Omnibusu" dobesedno glasi: , O v o m u je listu svaki onaj klerikalec, koji ne sledi pravac istope ljudi oko ovog lista u poživinčiva-n j u naroda." To so krepke besede in slovensko liberalno inteligenco je lahko sram, da ima tako glasilo! Zmaga katoliško - narodne stranke v Mavčičah. V sredo, 26. t. m., so se vršile zopet občinske volitve v Mavčičah, pri katerih je zmagala katoliško-narodna stranka v vseh treh razredih. Liberalci so delali z vsemi silami, da bi vrgli našo stranko. Toda ves njih trud je bil zaman. L največjo težavo so si priborili glas, ko so žrebali. Živeli zavedni volivci! — Brezmejna neumnost. „S1. Narod" še ni okreval od svoje velike pijanosti, ker gromadi str?šne budalosti na račun — Prešernov. .Slovencu" očita še vedno »infamijo", »lumparijo« i- t. d. Ali je to ton, s katerim morda polemizirajo — napredne dame? Bilo je vse res od prve do zadnje besede, kar je »Slovenec" pisal. — »Narod" pravi, da je vladala na veselici » i n d e -a 1 n a harmonija" Res, i n d e alno je bilo to, da so »Narodovi" prijatelji »po štirih" domov hodili in si »na roke stopali", kakor je zmagonosno poročalo glasilo te indealne inteligence. — Zdaj pa postaja ta list sirov. Govori o »nadelanih prelatih", laže o »katoliškem balu", katerega niti bilo ni i. t. d Vprašamo napredne dame, ali soglašajo ©ne s tako podlostjo svojega glasila ? Opozarjamo samo na vseslovenski mladeniški shod na Brezjah, kjer je bilo na tisoče mož in mla-deničev, krepkih fantov v cvetu let, in od teh ni bil n i t i eden pijan, dasi so zborovali dva dni v hudi vročini. T o j e krepak, trezen, de1 a ven ro d , to je nada naše bodočnosti in take ljudi liberalci v »Narodu" neprenehoma sramote. Zakaj? Ker takih mož ne vzgaja liberalizem! »Slov Narod" je dal s svojo neumno siro-vostjo Nemcem orožje v roko, da se norčujejo iz Slovencev. Napredne dame naj premislijo, če je častno identificirati se s tako malo honetnim glasilom. — „Le začnimo pri Homerju"! »Slov. Narod" je čutil potrebo zagovarjati tako prireditev ljudskih veselic, kakršno smo opazili na Prešernovi slavnosti; brez vsake vzgojevalne tendence je prireditev, o kateri celo mnogi liberalci pravijo, da nas Slovence pred svetom le blamira, ker bi utegnili naši narodni nasprotniki trditi, da so Slovenci padli že tako daleč, da se od njih za narodne stvari ne dobi nič, če se jih ne opijani. Bodimo resni proti sebi! Cehe nam vedno stavljate za vzor, pa jih posnemajte pri priredbi narodnih slavnostij! Je pač ondi vse malo bolj idealno, kakor je bilo v »Zvezdi". Mi smo odkrito^ povedali svoj« mnenje z željo, da se drugič postopa drugače. Drugod nego v »Slovencu" tega nismo mogli storiti, ker se nobenega pristaša naše stranke ni povabilo v pripravljalni odbor, v katerem so gg. liberalci priredili potem pač vse tako, kakor je prijalo ozkemu obzorju njihovih pristašev. Drugič bodo ostale slovenske stranke morda ob takih prilikah razpravljale vprašanje, ako naj ne smatrajo tako prirejenih slavnosti za strankarske, ne pa za občeslovenske. Potem bodo pri takih prilikah res zbrani samo akademiki, kakor »Narod" sedaj kriči, da so bili a samo liberalni akademiki s svojo naduto trakarijo. »Narod" za to dela pot. Kar se tiče »Narodove" trditve, da se ni zgodila niti najmanjša rabuka, niti najmanjši prepir itd., za danes »pričnimo pri Homerju". Pivovarnar A u e r je ne- kega popolnoma mirnega gospoda, ki je »prepirčke" miril, oklofutal. Seveda je to po »Narodu" »naravnost občudovanja vredno". »Narod" naj nas ne izziva, ker je že precej dni od slavnosti in bi svojih pi-kantnosti tiste noči nekateri sedaj gotovo ne bili veseli. .Narodovih" groženj, da bo nam z obrestmi povrnil, se pa prav nič ne bojimo. Bolj surov, kakor je, itak ne more biti več. Pravzaprav bi nam moral biti iz slovenskega stališča hvaležen, da smo opozorili na nedostatke, ki se jih naj v bodoče Slovenci izogibljejo. Seveda kaj takega ne moremo pričakovati od lista, ki je v tuji službi in o katerem že tam daleč v Istri prevladuje prepričanje, da služi 1e z a p o ž i v i n j enje našeg a naroda. — Nemško planistvo. Dodatno k včerajšnji tozadevni notici se še poroča, da je število članov »Nemškega in avsti i j s k e g a planinskega društva" se zvišalo za 3721 članov, tako da sedaj društvo šteje 65 582 članov. Blagajnikovo poročilo izkazuje prebitka 6 2. 426 mark. Proračun za 1. 1906. izkazuje dohodkov 476 600 mark. — Naskok Nemcev na okrajno bolniško blagajno v Kamniku. It Domžal se nam piše: V nedeljo, 23. t. m. je bila tukaj volitev delegatov-volilcev za odbor okr. boln. blagajne v Kamniku in glejte: Večina slovenskih obrtnikov in delavcev niti vedela ni za volitev, dočim so prišli Tirolci ped vodstvom tovarnarja Ladsiiicterja kakor na komando na volišče in izvolili svoje kandidate! Škandal, da Slovenci niso bili zadostno obveščeni! — II Skednju je umrl posestnik g. I v a n G o d i n a. — Razpisana je učiteljska služba v Sodražici. — Prostovoljno gasilno društvo v Gor. Logatcu priredi 13 avgusta v parku gospoda kneza Windisch-gratza veliko ljudsko veselico, spojeno z blagoslovljenjem nove brizgalne, s sodelo vanjem godbe. Brizgalna je najnovejše g a s i s t e m a i n p r v a na Kranjskem po velikosti. Ker je imela ondotna požarna bramba obilo stro škov pri nabavi te najnovejše brizgalne, vabijo se uljudno vsa gasilna društva in njih prijatelji, posebno pa iz Notranjske, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže napovedane slavnosti, ker koristno in poučno je za vsakega posameznikov, da si ogleda gornjelogaško brizgalno. Natančnejše poročilo o prireditvi veselice objavimo še pozneje. — GOletnica hrvaškega pisatelja. Slavni hrvaški pisatelj Fran Markovič je včeraj v našem Kamniku v svojem obiteljskem krogu praznoval 601et-nico svojega življenja. Se mnogo let! — Svarilo. Svari se pred neko gr-basto prismodo z Rodice pri Domžalah, katera laže po župniščih v kamniški okolici, da je ta ali oni duhovnik zbolel ter ga treba iti brž previdet. — Nevaren hlapec. V Kamniku je dne 24. julija v prepiru ustrelil hlapec proti glavi g. krčmarja Trpinca ter ga k sreči le neznatno zadel. — Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je nabral g. J. Pogačar na novi maši gospoda Andreja Stenovca v Smledniku 11 K Hvala! — Poizkušeni umor. Na Reki je neki neznanec botel v nekem hlevu spečega 57 let starega kočijaža Jerneja Polšaka iz Hrenovic umoriti. Zadal mu je na glavi smrtno nevarne rane. — Imenovan je za prov. učitelja v St. Jerneju absolvirani učiteljski kandidat g. FrancZagorec. V Dravo je padel in utonil v bližini Maribora 36 let stari vinjeni Peter F e r 1 i n z iz St. Petra. noči istega dne je slišal pol. stražnik Rak, ki je stal na Marijnem trgu neko vpitje od strani Fran Josipovega nabrežja. Sel je na lice mesta in tam našel nekega Cepona v krvi ležati, zraven njega sta se pa gugala v roicah prostak 27. pešpolka znan razgrajač Staud in urarski mojster Klara. —■ Staud je takoj pokazal stražniku Klara, češ, da je on Cepona ranil. Redar je potem takoj prijel Klara, a on se mu je zoperstavil, ter ga večkrat osuval. Obtoženec se izgovarja, da je bil popolnoma pijan in da ne ve, kaj je delal. Policija izjavi, da je bil vsemu kriv vojak Staud, ki je vže večkrat provociral izgrede. Sodišče Frana Klara oprosti od obtožbe lj Koncert brez godbe. Včeraj zvečer je na vrtu Goisove pivnice prišlo številno občinstvo k naznanjenemu koncertu društvene godbe Koncerti pa ni bilo. Kakor čujemo, je gostilničar že v torek zvečer godbi odpovedal, v javnosti se pa koncerta ni preklicalo. lj Gojenci kmetijske šole na Grmu su danes obiskali Ljubljano. Izletnikov je bilo 30. h Ljubljane se odpeljejo na Gorenjsko. lj Zlat za 20 kron je našla neka prodajalka marelic v svoji košari. Izgubila ga je neka gospodična. lj Promenadni koncert priredi od pol 7. do pol 8 uri zvečer v „Zvezdi" društvena godba. lj Umrli so: Marija Plan-k a r, branievka. 69 tet. — Ivan Nose, bajtar, 34 let. — Leopold Gabrič, dijak, 16 let. — Frančiška L i n d t -n e r, trgovčeva žena, 54 let. — V bolnišnici: Fran Maroš, skladiščnik, 44 let. — Katarina Dacar, delavčeva žena, 3L let. — Marjeta Ober s t e r, podjetnikova žena, 49 let. Koroike novice. k V vrbskem jezeru se je utopila 55 let stara umobolna posestnica vile Marije P 1 a n c k h. k Odlikovan je povodom svojega umirovljenja z viteškim križcem Leopoldo-vega reda gosp. Rudolf U 11 e p i t s C h , predsednik dež. sodišča v Celovcu. Ljubljanske novice. lj Umrl je včeraj popoldne občespo-štovani in po celem Slovenskem znani trgovec, posestnik in gostilničar v Kolodvorskih ulicah g. Lovrenc Cešnovar. Mož poštenjak, bil je tudi v najhujših časih zvest pristaš katoliško narodne stranke. Bil je eden najstarejših članov „Katol. društva rokodelskih pomočnikov", kateremu je bil odvzet tik pred društveno 501etnico. Njegovi blagi rodbini naše najiskrenejše sožalje njemu pa svetila večna luč! lj Po noči v Ljubljani. Franc Klara, urarski mojster v Ljubljani, se je dne 12. na 13. junija t. 1. slučajno močno napil pri nekem krstu. Okoli 1 ure po pol Razne stvari. Najnovejše. Tri milijone sodov petroleja zgorelo je pri požaru v Haus-tonu v Texisu. Nameravani atentat proti DonKarlosu? V Benetkah so prijeli nekega Spanca, ki se je z nabasanim re volverjem priplazil v palačo Don Karlosa. Sultanov dar našemucesarju dva krasna čistokrvna arabska konja pri pelje te dni na Dunaj Faik Paša. Med pridigoje ubila strela na prižnici v vasi Igric na Ogrskem bogo-slovca Pavla G o m b o s a. Rodbinska drama. Umirovljeni vlakovodja Franc Samend je ustrelil svojo 13 mesecev staro hčerko in sebe. Vzrok neozdravljiva bolezen. Zapušča vdovo in dva otroka. Ustrelil je svojega najmlajšega otroka, ker je prišel na svet po njegovem vpokojenju in ni imel pravice do vzgoje-valnega doneska. Francozki vojaki na žetvi. Vojni minister je dovolil zbornim poveljnikom, da smejo dati kmetom na razpolago vojake, da jim pomigajo na žetvi Velika beda je v nekaterih krajih na Španskem. Ljudje so napadli pekarne. Telefonska m brzojavna poročila. Trst, 27. julija. Politiško društvo za Istro je odločno protestiralo proti vladni vseučiliščni predlogi. Pozvalo je vse Lihe, naj bodo v tej zadevi edini. Trž ški mestni svet se je v izredni seji dridružil zahtevi : Trst ali nič. Budimpešta, 27. julija. Košut poziva poslance liberalne stranke, naj se pridružijo koaliciji. »Budap. Tagblatt" poroča, da bo zopet več poslancev izstopilo iz liberalne stranke. Budimpešta, 27. julija. Poslanec Serbdn je dal na razpolago 100 000 kron za uradnike, ki bi bili odpuščeni, ako ne bodo hoteli izvrševati naredb protiustavne vlade Budimpešta, 27. julija. Bela Justh je v igri z Banffyjem izgubil 6000 kron. Prosil je svojo mater, naj mu jih posodi, a starka se je radi tega hotela usmrtiti. Danes je tudi njen sin poizkusil samoumor, a so ga rešili. Dunaj, 27. julija. Bivši rumunski po slanec dr. Jurij Popovici se je na poti v Marijine vare zastrupil. Dunaj, 27. julija. 17 let starega Otona Volšinovica, ki je včeraj v prodajalni zlatarja Sahalika hotel zadaviti prodajalko in prodajalnico oropati so danes prijeli. Carigrad, 27. julija. Na porto je došla vest, da je neka Sarafova četa v solunskem okraju pretekli torek ubila 32 Mohamedancev, a neka druga četa v soboto 7. Carigrad, 27. julija. Dosedanji šef sultanove taine policije je odstavljen in pre- gnan. Sultan je zapovedal, da mora njegor jrat Recha biti zopet v svojih sobah. Carigrad, 27. julija. Tu so zaprli mnogo Bolgarov, med njimi bivšega ravnatelja bolgarske bolnišnice. Našli so zopet več bomb. Belgrad, 27. julija. Stavkujoči delavci električne železnice oblegajo uradnike v elektriški centrali. Včeraj je bil Belgrad že tretjo noč brez luči. Ostrogon, 27. julija. V primasovi palači je bil ogenj, ki je uničil več dragocenih umetnin. Kološvar, 27. julija. Pijani artilerijski vojak Molnar se ni hotel pokoriti vojaški patrulji in je nastopil proti korporalu. Korporal je poveljeval, naj se ga zabode. Od šestih bajonetov predrt, se je vojak mrtev zgrudil. Pariz, 27. julija. V Longoyju je izbruhnila splošna stavka. Delavci so s kamenjem napadli vojaštvo, ki straži tovarne. 15 delavcev je ranjenih, tudi v Roanu stavkajo. Sosnovice, 27. julija. 10.000 delavcev livarn Gouta in Brakova je z rdečimi zastavami na čelu napravilo obhod in prisililo vse delavce, da so prenehali z delom. Peterburg, 27. julija. Orožniškega kapitana v Viburgu, Kramerenka, je nekdo ustrelil. Napadalec je prijet. Peterburg, 27. julija. Cuje se, da Buliginov načrt na carjevo povelje sedaj še ne bo priobčen v javnosti. Moskva, 27. julija Trepov je prepovedal v prihodnje vse shode, med njimi tudi nameravani shod zemstev v jeseni. S tem je prizadet stalni pripravljalni odbor zemstva, ki se pa ne bouklonil zapovedi Trepov a. Moskva, 27. julija. Člani zemstva so organizovali shode po vseh okrajih, posebno po volgijskem, kjer je ljudstvo od-nekdaj vneto za svobodo. Pariz, 27. julija. Ruska svobodomiselna stranka je ogorčena nad Viljemovim postopanjem, ki je ruskemu carju trikrat brzojavil, naj se z njim snide. Nemški cesar je baje svetoval carju, naj se z vso silo upre prizadevanjem reformatorjev. (?) Peterburg, 27. julija. Poljsko plemstvo je poslalo ruskemu ministrskemu svetu spomenico, kjer opozarjajo vlado na žalostne posledice, ki jih ima postopanje ruskih oblasti za Poljake in za vso rusko državo. Podpisan je tudi Sienkiewicz. Pariz, 27. julija. Zunanje ministrstvo dementuje vest, da je Francija dovolila Rusiji posojilo 375 milijonov frankov. Witte je bil v Parizu hLdno sprejet. Peterburg, 26. julija. O Vittejevem poslanstvu k mirovnim dogovorom pravi »Nov. Vrem.": Vse je odvisno od medsebojnega zaupanja, ki se bo pokazalo takoj pri prvem p®svetovanju. Ce se na obeh straneh pokaže dobra volja, bodo dogovori uspešni. Ce bo pa katera stran hotela le zase imeti gospodstvo in se bo upirala temu, da se ustvari na Daljnem Vzhodu politično ravnotežje, bodo mirovna pogajanja breuspešna. Peterburg, 27. julija. Admiral Ne-bogatov sili, da mu dovolijo povrniti se na Rusko in opravičiti se zaradi ladij, ki so se udale, pa še ni dobil odgovora. Vsi, ki so se udali, bodo degradovani in izbrisani iz listin. Mornariško ministrstvo bo preiskalo utrdbe in municijske zaloge ob Črnem in Baltiškem morju. Peterburg, 27. julija. Mornariško ministrstvo je ustavilo naročanje novih ladij, dokler se definitivno ne določi tip novih ladij. Preosnova brodovja bo trajala deset let. London, 27. julija. (Kor. ur.) »Daily Telegraph" poroča iz Tokia: V Osaki se razglaša, da velika japonska armada broječa več tisoč mož napada ruska stališča ob reki Tumen. Izid bitke še ni znan Clčeneei < sprejme 1495 3-1 v trgovino z mnogovrstnim blagom Ferd. Hlebš v Kranju. Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, gospod Franc Kenk žel. čuvaj v pok. včeraj dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne po mučni bolezni v 78. letu. Pogreb pojde v petek, dne 28. t. m. popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti na Emonski cesti 10. na pokopališče k sv. Krištofu. Maše zadušnice se bero v župni cerkvi sv. Ivana Krstnika. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev. V LJubljani, 27. julija 1905. 1500 1-1 Žalujoči ostali. Naznanjam vsem dotičnim osebam, katere se za me zanimajo, da sem se zares, že pred letom dnij poročil z gospodično Emilijo, hčerko pokoj. gosp. Franja Pegan-a iz Vipave. Inženir Morgan. Proda se takoj radi družinskih razmer iz proste roke staro-znana, od nekdaj dobro obiskana gostilna na državni cesti od Gorjancev proti Kar-lovcu na Belokranjskem. Gostilna ima jako ugodno lego, je staro vpeljana in obstoji iz prostranih gostilniških prostorov, kakor tudi kuhinje, več sob za tujce ter primernega stanovanja za gostilničarja. Za gostilno je prostran hlev za konje, ledenica, klet za vino, pri rokah lepi gostilniški prostori na senčnatem vrtu, kakor velika šupa za vozove, drva itd. Poleg hiše je tudi 2 orala lepega sadnega vrta. Naprodaj je zgoraj omenjeno samo zase, a poleg se pa tudi skupaj, ali pa tudi samo zase proda do 8 oralov njiv v eni brazdi z lepim podom in kozolcem jako blizu hiše, 6 oralov gozda in do dva orala na novo zasajenega vinograda z lepo kletjo in lepo, dobro ohranjeno vinsko posodo. Vse, posebno stavbe so v jako dobrem stanu. Proda se pa vse tudi posamezno. Plačilni pogoji so jako povoljni, cena po dogovoru. Naslov pojasni iz prijaznosti upravni-štvo „SIovenca"- 1498 2—1 Mojstrano. Širom znana gostilna, posebno p. n. hribolazcem „pi*i Šmercu" priporoča vsem p. n. hribolazcem, letovišč-nikom in izletnikom k slapu Peričnik, v Vrata k Aljaževem domu, na Triglav itd. Cena, dobra in zračna stanovanja. Za Ietoviščriike 12 novo napravljenih sob s popolno hišno opravo na razpolago. Razgled na Karavanke in Julijske planine. Toči izvrstna domača vina, Koslerjevo in GOssovo pivo. Vsak čas gorka in mrzla jedila. 1477 3-2 Franc Skumavc vulgo Šmerc posestnik, gostilničar in gorski vodnik. (gx§xg)(g) ©(gttgKgJ = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov < 1493 3-1 Za gld. 1*95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec lustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. VINO rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (20) Vhodna vrata za prodajalno s kompletnimi izložbenimi okni ter zrcalnimi Sipami se ceno prodajo 1378 5-4 pri Alojziju Persche Pred škofijo 21, Ljubljana. Razpis službe tajnika. Pri hranilnici in posojilnici v Trnovem na Notranjskem odda se s 1. septembrom 1. 1. 1496 3 1 služba tajnika ^ra z letno plačo 1200 kron. Pogoji: znanje knjigovodstva po navodilih »Zadružne zveze v Ljubljani", prosilec naj je dalje vešč v zemljiški knjigi ter izvežban v vknjižbi na hipoteke. Prošnje z izpričevali dosedanjega službovanja pri kaki hranilnici in posojilnici pošljejo naj se do 30. avgusta 1.1. načelstvu hranilnice in posojilnice v Trnovem. Načelstvo. Neutešljivim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog\ oziroma brat, stric in očem, gospod Lovrenc Češnovar trgovec, gostilničar in posestnik danes v sredo, dnč 26. julija t. 1., popoldne ob 4. uri po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje starosti ■ uJ°F,eb ■ poj,d,e v pttek' dne 28 m> ob 5. url popoldne Krištofu V Ko,odvorsklh u,icah št- 33 na pokopališče k sv. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. p ' V Ljubljani, dne 26. julija 1905. Angela Češnovar soproga Ivan Češnovar brat. Herman Češnovar, Franc Češnovar netjaka. Agata Makar roj. Češnovar netjakinja. Mici Sprertzer rojena lj01 Krašner pastorka. 10.000 hektolitrov vinskih sodov v v saki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 io ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi, Križevci (Hrvaško). Krepkeso 16. do 17. let starega učenca sprejme takoj Josip Jesih, mesar Medvode. i456 3-3 Velecenjene gospodinje! Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene. 1045 26—11 T&V/Af LJUBLJANSKE TESTENINE ripoznano najboljše! Oblastveno dovoljena razprodaja zaloge tfina v Sv. Petru-Orehovcu blizu Križevcev na Hrvatskem. £ i??'5.?1!1 Z duf 29' iunija K št" 7579 ie dovolila slavna kr. krajevna oblast v Knževcih kot_ obrtna oblast prve inštance radi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo omenjene zaloge vina. p H . , Vi™ je iz kalničkih in podkalničkih vinogradov in so v zalogi različne vrste, kot: Moslovac, Dušica ranlna, Kraljevina, Graševina itd. Potom oklica te reelne razprodaje se vsakomur nudi prilika, da si poceni nabavi dobrega, starega in novega vina ter vljudno prosim p. n. reflektante, da se ali pismeno obrnejo na-me ali pa se izvolijo osebno potruditi v Sv. Petar-Orehovac. Velespoštovanjem Katarina Frohlich. 1499 8-1 llilffll^lfflig sSS mmig? šsm ašamsSfflfflffla^ '^MfflfflF* k-:} Voda! Voda! Voda! Prva In edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave. Inženir in vodni tehnik LlAO stavbeni podjetnik 144 4-3 Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. ————— Tehnične izjave so brezplačne. ______ Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod __osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago. lii-ii rtfss m i - J8F._, SSsJtB ssv&ss- (»M .■VtBfi Stss SRM stili [!®t