120 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2018 Air pollution in year 2018 Tanja Koleša akovost zraka je eden ključnih okoljskih in socialnih izzivov sodobnega časa. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM 10 in ozona. Leta 2018 je vremenska situacija v Sloveniji ugodno vplivala na onesnaženost zraka saj so bile ravni teh dveh onesnaževal v povprečju nižje kot leta 2017. Razlog je v pogostih padavinah v poletnem času in odsotnost dolgotrajnih izrazitih temperaturnih obratov v zimskem obdobju. Onesnaženost zraka z delci PM 10 je bila v letu 2018 v povprečju nižja kot leto poprej (slika 1). Ravni delcev so močno odvisne od vremenskih razmer, ki so bile v letu 2018 zelo ugodne. Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju omogoča razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM 10. V letu 2018 so na voljo podatki za PM 10 iz enega novega merilnega mesta Murska Sobota Cankarjeva, ki je tipa promet. Vsota prekoračitev v letu 2018 je na petih merilnih mestih (Zagorje (55), Ljubljana Center (51), Murska Sobota Cankarjeva (46), Celje Mariborska (45), AMP Gaji (43) in Trbovlje (37)) presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto (slika 2). V letu 2017 je bilo takih merilnih mest deset. Letna mejna vrednost za delce PM 10 v letu 2018 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Za delce PM 2.5 je predpisana mejna letna vrednost, ki v letu 2018 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (slika 3). V letu 2018 smo v Ljubljani meritve delcev PM 2.5 prestavili iz merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad, ukinili smo meritve na prometnem merilnem mestu Maribor Center in na novo začeli z meritvami v Novi Gorici. V poletnih mesecih leta 2018 je prevladovalo precej spremenljivo vreme, s pogostimi padavinami. Obdobja suhega vremena so bila kratka, zato so bile ravni ozona nižje, kot bi pričakovali za poletni čas. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m 3 je bila presežena samo na Primorskem. Največ devetkrat v Novi Gorici, trikrat na Otlici in enkrat v Kopru. V letu 2018 je bilo tako skupaj prekoračitev 13, v letu 2017 pa 36 (slika 4). Ciljna 8-urna koncentracija je bila v letu 2018 prekoračena povsod, največkrat v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen (slika 5). Ravni dušikovega dioksida (NO 2), so najvišje na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. V letu 2018 na nobenem merilnem mestu ni bila presežena mejna letna vrednost, ki znaša 40 µg/m 3 . Najvišja povprečna letna raven dušikovega dioksida je bila v letu 2018 izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (35 µg/m 3 ). Na drugih merilnih mestih so bile izmerjene ravni nižje od mejnih vrednosti (slika 6). Za dušikove okside (NO x) je zaradi vpliva na rastlinje določena mejna vrednost kot povprečna letna vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih, kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod mejno vrednostjo. Letna in mejna vrednost za žveplov dioksid (SO 2) v letu 2018 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Prav tako ni bilo nikjer preseganja urne mejne vrednosti. Od začetka meritev so se povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene ravni na merilnih mestih v okolici K Agencija Republike Slovenije za okolje 121 Šoštanja (TEŠ) je močno vplivala uvedba odžvepljevalnih naprav. Tudi v okolici tega objekta so se ravni ustalile na zelo nizki ravni. Po zaprtju termoelektrarne Trbovlje (TET) se v njeni okolici ne spremlja več ravni žveplovega dioksida. Ravni ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja 8-urna raven je bila v letu 2018 izmerjena na merilnem mestu Trbovlje in je znašala približno tretjino mejne vrednosti. Benzen se meri na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Maribor Center. V letu 2018 ni bila presežena letna mejna vrednost (5 µg/m3) na nobenem od teh merilnih mest. Največji vir benzena je promet, zato so po pričakovanjih najvišje ravni tega onesnaževala izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je bila povprečna letna raven benzena leta 2018 2,3 µg/m 3 . Na vseh treh merilnih mestih, je bilo v letu 2018 veliko težav z merilniki, zato so podatki le informativne narave. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM 10 in PM 2,5 za leto 2018 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2018, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj EIS TEB Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica MO Maribor Merilna mreža Mestne občine Maribor EIS Anhovo Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana TE-TO Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana MO Celje Merilna mreža Mestne občine Celje MO Ptuj Merilna mreža Mestne občine Ptuj Oznake pri preglednici / legend to table: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna letna raven / average yearly pollution level max maksimalna vrednost / maximal pollution level >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m 3 .ure] razlik med urnimi ravnmi, ki presegajo 80 µg/m 3 , in vrednostjo 80 µg/m 3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11 in 8/15) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m 3 .h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional Agencija Republike Slovenije za okolje 122 Mejne, alarmne, opozorilne in ciljne vrednosti v µg/m 3 : Limit values, alert thresholds and target values of pollution levels in µg/m 3 : Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO 2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO 2 200 (MV) 2 400 (AV) 40 (MV) NO x 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m 3 ) Benzen 5 (MV) O 3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) Delci PM 10 50 (MV) 4 40 (MV) Delci PM 2,5 25 (MV) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih vrednosti oz. prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev ravni. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit pollution level or the exceeded number of the annually allowed exceedances. SUMMARY In 2018 air pollution in Slovenia was lower than in 2017. Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 in year 2018 at five sites in the interior of Slovenia: Zagorje (55), Ljubljana Center (51), Murska Sobota Cankarjeva (46), Celje Mariborska (45), AMP Gaji (43) in Trbovlje (37). The individual heating is the major source of air pollution during winter. The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. Ozone in 2018 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 9 times at Nova Gorica, 3-times at Otlica and 1 time in Koper. Concentration of nitrogen dioxide was not exceeded annual limit value at any measuring sites. Sulphur dioxide concentrations have been low in the last years. Concentrations of benzene and carbon monoxide were far below the limit values. Agencija Republike Slovenije za okolje 123 Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2018 Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2018 Merilno mesto / Site Tip območja/ tip mer. mesta site characte- ristics Delci PM10 Delci PM2.5 Ozon O3 Dušikov dioksid NO2 Dušikovi oksidi NOx Žveplov dioksid SO2 Ogljikov monoksid CO Benzen C6H6 leto/ leto/ 24 ur/ 24hours leto/ 1 ura/ 8 ur/ AOT leto/ year 1 ura/ leto/ leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ 24hours 8 ur/ leto/ year year year 1 hour 8 hours 1 hour year year winter 1 hour 8 hours year Cp max >MV Cp >OV >CV µg/m 3 ·h Cp >MV Cp Cp Cp >MV >MV Cmax (mg/m 3 ) Cp (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) OMS Ljubljana LJ Center U/T 35 133 51 35 0 98 1 1 0 0 2,3* DMKZ LJ Bežigrad U/B 27 103 28 19 0 22 16407 26 0 45 4 5 0 0 1,9 0,9* LJ Biotehniška U/B 21 90 16 Maribor U/T 28 95 30 22 0 55 1,6 0,9* MB Vrbanski U/B 17 0 30 20691 Kranj U/B 22 103 13 Novo mesto U/B 26 87 31 Celje U/B 28 98 35 0 14 13133 26 0 47 7 8 0 0 Trbovlje S/B 27 106 37 0 10 10816 115 16 0 27 4 5 0 0 2,8 Hrastnik S/B 22 72 11 0 13 15259 4 6 0 0 Zagorje U/T 32 92 55 0 2 5891 13 0 36 5 3 0 0 MS Rakičan R(NC)/B 26 93 34 0 30 22623 12 0 19 Nova Gorica U/B 20 82 6 14 9 42 22905 25 0 46 Koper U/B 18 64 4 1 54 28468 18 0 21 Krvavec R(REG)/B 0 67 26253 0,4 Velenje U/B 19 59 2 Žerjav R/I 23 81 5 Iskrba R(REG)/B 14 63 2 11 0 17 15016 2 0 1 1 0 0 Otlica R(REG)/B 3 55 28561 CE Mariborska U/T 31 104 45 NG Grčna U/T 24 79 5 LJ Gospodarsko U/T 24 102 20 MS Cankarjeva U/T 30 118 46 EIS-TEŠ Šoštanj S/I 22 69 4 12 0 19 2 3 0 0 Topolšica S/B 4 5 0 0 Veliki Vrh R(REG)/I 7 6 0 0 Zavodnje R(REG)/I 0 44 22356 5 0 6 4 4 0 0 AMP Šoštanj R/I 3 3 0 0 Velenje U/B 0 1 6917 4 4 0 0 Graška Gora R(REG)/I 5 6 0 0 Pesje S/B 19 67 3 5 7 0 0 Škale S/B 17 69 3 7 0 8 4 9 0 0 Občina Miklavž Miklavž R/T 28 101 35 Občina Ruše Ruše R/B 22 114 15 MO Ptuj Ptuj U/B 25 99 25 MO Maribor MB Vrbanski U/B 21 85 12 15 0 20 MO Maribor Pohorje R(REG)/B 0 24 17216 MO Celje AMP Gaji UB 29 102 43 17 0 46 5 9 0 0 EIS TEB Sv. Mohor R(REG)/B 0 30 17295 7 0 8 5 3 0 0 EIS ANHOVO Morsko R(REG)/I 15 72 3 Gorenje Polje R(REG)/I 17 92 3 Agencija Republike Slovenije za okolje 124 Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. Figure 1. Average annual pollution level PM10 at some DMKZ monitoring sites. Slika 2. Število dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m 3 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ. Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m 3 for PM10 (may not be exceeded more than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites. Agencija Republike Slovenije za okolje 125 Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti OV 180 µg/m 3 za ozon na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hr information threshold OV 180 µg/m 3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. Agencija Republike Slovenije za okolje 126 Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m 3 za ozon v drsečem povprečju treh let na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m 3 for ozone at some DMKZ monitoring sites. Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 Figure 6. Average annual pollution level NO2