Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2-— Va leta K 4-— celo leto K 8*— za inozemstvo: * „ 2*50 * „ 5*— * „10'— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 19. Velikanska nesreča „Titanica“ na morju. 1. Prizor na ladji; potniki z opasanimi rešilnimi pasovi se poslavljajo drug od drugega. — 2. Zjutraj po potopu ladje med ledeniki na kraju nesreče. — 3. S „Titanica“ spuščajo rešilne čolne v morje; spuščali so neki rešilni čoln, kakor pripovedujejo rešeni potniki, dol baš na mestu, kjer je bil že drugi spodaj, ki pa ni mogel odpluti, ker niso mogli takoj odstraniti vrvi. Nevarnost, da zgornji čoln potlači in potopi spodnjega je bila vedno večja in z nadčloveško močjo so v zadnjem hipu prerezali vrvi, da je mogel spodnji čoln odpluti, preden je padel zgornji nanj ter so se tako rešili gotove smrti. — 4. Nadzornica natakarjev in natakaric ladje „Titanic“, gospa K. Gold, ki je že trikrat pri pomorskih nesrečah ladij „Svevic“, „Olympic“ in sedaj „Titanic“ komaj ušla smrti. — 5. Ladja „Titanic“ na dnu morja pod plavajočim ledenikom. — 6. Bankir in posestnik srebrnega rudnika Mr. Benjamin Guggenheim, je zapustil za 600 milijonov kron imetja in je sin krojača, ki se je 1. 1848 ubog izselil v Ameriko. — 7. Prizor ob potopu „Titanica“; sprednji del ladje se je potopil najprej in potem vsa ladja. Rešilni čolni so naglo pluli stran, ker se je morje ob potopu ladje močno vzvalovilo, je vodni vrtinec, ki je nastal, požrl in potopil one rešilne čolne, ki se niso pravočasno odstranili. — 8. Osemnajstletna gospa Daisy Marvin soproga newjorškega industrijca, ki je bila s svojim možem na ženito- vanjskem potovanju in sta se oba z ladjo vred potopila. Boj za staroslavni meh. Humoreska. — Spisal Ferdo Plemič. „Brrrr ! Meh biti huda ree, ljudje brez meha tukaj bolji, mnogo bolji, o jes ; tudi plesati lepše, o jes. Goddam, meh mora proč !“ Jure je bil popolnoma prepričan o resnosti in resničnosti Angleževih besed, posebno pa, ko mu je Anglež dospevši v Lošinj daroval za vožnjo popolnoma nov zlatnik. Nazaj grede si je mislil Jure prilično: „Kar je Anglež jecljal je več negoli res. Sicer ga je imel mož prav po angleško pod kapo, ali prav je tudi imel, ta starinski meh ni za drugo nego, da se nam tujci smejo. To mora enkrat nehati!“ In ko se je Jure vrnil pozno v noč domov, je sušaškim pomorščakom v krčmi razodel svojo in Angleževo misel. In ker je Jure plačeval z Angleževim zlatnikom, precej pijače, si je pridobil tudi precej pristašev. je to ogorčenje raslo, če je pogledal po svojih mizah. Te so bile, dasi je bila nedelja, vse prazne, izvzemši eno samo, in še pri tej so sedeli večjidel otoški očanci, ki so polagoma vlekli dim iz vivčkov ter previdno srebali ognjevito vino. Poleg njih na koncu dolge klopi je čepel vaški godec z običajnim mehom, pod pazduho, in tudi on se je kislo držal, ker če je krčmar imel že malo dobička danes, ga on ni imel prav čisto nič. Mladine namreč ni bilo blizu, one mladine, ki rada pleše in pri plesu ravno ne skopuhari. In kaj je bilo krivo temu? „Ta prokleta harmonika !“ zavzdihne godec. „Da, ta prokleta harmonika, da bi jo ......!“ se oglasi Marko in pristavi tako kletvico, da je bil le čudež, če se vsled nje ni stresel ves otok. „Sploh te novotarije, ki mladino le pokvarijo !“ „Res je!“ dé nek drugi očanec. „Če smo mi plesali z mehom, bi lahko tudi ti frkolini!“ Slovenski visokošolci v Pragi so napravili izlet v kopov preden II. Ljulika je bila vsejana. V kratkem času je bujno uspevala. Duhovi so se ločili v dva tabora, le stari Mate je ostal nevtralen. Stari Mate je bil namreč že popolnoma gluh na obe ušesi. Drugi pa so se kaj kmalu razdelili v pristaše staroslav-nega meha in njegove nasprotnike. Kakor vsaka novotarija, tako tudi bojni klic „doli z mehom !“ ni našel takoj pravega odmeva. Ljudje pač dobrot novega niso prav spoznali, oziroma niso niti vedeli v čem obstoji to novo. Ali Jure, glavar protime-hovcev, jih ni pustil dolgo v dvomu. Naročil je to novo naravnost iz Lošinja, in prišlo je. Izgledalo sicer ni posebno po novem, oguljeno sukno je imelo, sive kocine v licu. in šepalo je pod težo neke, škatlji podobne, v zeleno sukno zavite reči. Ali ko je ta zastopnik nove struje vstopil v pomorsko krčmo, kamor so zahajali Jure in njegovi tovariši, ter odgrnil zeleno sukno se je prikazala lepa harmonika, ki je kmalu napolnila ves otok z ubranimi akordi. In glej čarobni glasovi tujega godala so omamili sušaško mladino, osobito žensko, ki je prihajala v vedno večjem številu v krčmo, ter se je v vedno naraščajoči gnječi sukala po zvokih harmonike. Ti zvoki pa so segli gor do Markove gostilne in budili so krčmarju vedno večje ogorčenje v rodo- in domoljubnem srcu, vnetem za stare šege in navade. Posebno rudnik ter so se morali preobleči v obleke rudo-so šli v rudnik. „Ti brezbožni!“ pristavi drugi očanec ter pljune ves ogorčen svoj čik na tla in si založi svežega v usta. „Konec bi morali storiti takemu početju!“ se oglasi tretji. „Da konec, in še pri tej priči!“ zagrmi Marko. „ ^e ste res možje, ki imajo kaj veljave v naši fari, z mano pridite, in pokazali bomo, da so še ljudje na Sušaku, ki so jim pri srcu stara vera, stare šege.... “ „In star denar!“ pristavi godec. Izpili so in vstali. Malo potem že stopa gruča veljavnih očancev, na čelu jim orjaški krčmar Marko, proti obrežju, kjer je stala krčma, iz katere se je oglašala harmonika. Brez drugega vstopijo tudi v krčmo ter korakajo na plesišče. Ta nastop veljavnih očancev je bil tako resen, da zastanejo plesalcem noge, godcu pa prsti, Brez daljnih besed pristopi Marko k godcu in preden more ta katero ziniti, mu že vzame harmoniko iz naročja, jo dvigne visoko nad glavo in — že je zunaj z resnimi očanci vred, katerim je sledila radovedna mladina. Ob robu morja se Marko ustavi, grozno pogleda krog sebe in pravi: „Kaj vas ni sram mladeniči in mladenke sušaški, da plešete po tem hudičevem godalu ? Tja naj gre, odkoder je prišlo ! In zagnal je ubogo harmoniko daleč od sebe, da se je potopila v morju. Nastal je hrup. Ti so se smejali, oni so ugovarjali, Jure je klel iz bogate zbirke mor- narskih kletvic, godec, ki je prišel ob svojo harmoniko, je tarnal, Marko je nekaj kričal, le veljavni očanci niso trenili z očesom, dasi se je pripravljala očividnanevihta. In prišlo bi gotovo do nje, da se ni oglasil zdajci starodavni meh, pozabljen in zaničevan. „Se bomo plesali!“ so dejali mladeniči in mladenke, ter so sledili piskaču. Za njimi so šli zmagoslavni Marko in ne-ustrašljivi očanci. Ob obrežju sta ostala slednjič le Jure in godec, ki sta se prepirala, kdo bo zdaj plačal izgubljeno harmoniko in slednjič sklenila, da bo treba tožiti Marka, kar se je tudi zgodilo z dobrim uspehom. Medtem pa se je nadaljeval raj v Markovi krčmi, a zopet ne predolgo. Ko se je zmagoslavni meh ravno najlepše napel seglo je v njegovo mehko telo izdajalsko železo - krivec zlobno maščevanje kuhajočega Jureta — in meh je končal za danes svojo pesem z žalostnim: „Piiiiiiiii.. . !“ Jure je seveda urno izginil, drugače bi se mu še huda godila. Ali duhovi so ostali skrajno razburjeni, in to je napotilo tudi domačega župnika, da je prihodnjo nedeljo po običajni pridigi dostavil še sledeče pomirjujoče besede: „Ljudje sušaški, kaj se je z Vami zgodilo ! Glejte, siv in star sem, med vami sem se rodil, med vami sem vzrasel, med vami osivel; ali nikoli nisem opazil take razprtije med vami. Zli duh je vtaknil svoj rep med moje Sušačane. Za kaj gre? Za godala in za ples! Če že res morate plesati, plešite po zvokih staroslav-nega meha, kakor so plesali vaši dedje svoje narodne plese. Pustite vse novotarije, Vse nove plese, vsa novodobna godala. Saj navsezadnje je tudi harmonika meh, zato se vam ni treba sramovati svojega narodnega meha. Do vas se obračam posebno mladenke prisezite v svojem srcu, da bodete plesale le tam, kjer se oglaša meh!“ Te besede so imele globok utis. Pristaši meha so prisegli, da se od harmoni-kovcev ne bodo pustili odreti na meh, in bodo skrbno čuvali, da tudi meh ne bo odrt. Jure je sicer hotel nadaljevati boj, ali vdal se je slednjič, ker so mladenke zvesto držale župnikovo priporočilo. Nu, če stvar tako stoji, potem je seveda izključen vsak nadaljni boj. Književnost. E. Gangl „Zbrani spisi za mladino“ II. zvezek obsega pripovedne pesmi, ki so tako mične in srčkane, da jih bodo z veseljem čitali ne le otroci temveč tudi odrasli. Pesmi so tudi lepo ilustrovane. Priporočamo knjižico kar najtopleje. Cena vezani knjižici 1 K 50 h. „Klub hrvatskih književnikov“ v Oseku obstoja že od 1909. leta ter zelo uspešno deluje za povzdigo hrvatske književnosti zlasti po Slavoniji. Vstanovniki plačajo enkrat za vselej 100 K; redni člani I. vrste 12 K in II. pa 6 K letno ter dobivajo za to brezplačno vse publikacije, ki jih izdaja klub. Redno pa dobivajo „Književni Prilog“, ki izhaja vsak drugi mesec in priobčuje povesti, romane, pesmi, poučne članke znamenitih hrvaških pisateljev. Vse ljubitelje hrvatske književnosti opozarjamo, da pristopijo h klubu hrvatskih književnikov“ v Oseku. „Aleš iz Razora“ je naslov edine ljudske povesti, ki jo je spisal Ivan Cankar. Med njegovimi deli jih je več, ki so večje umetniške vrednosti, a nobena ni tako preprosto lepo in tako lahko umljiva, kakor „Aleš iz Razora“. Cena K 1 50, ves. K 2 50, s pošto 20 v več. Na prodaj v knjigarnah L. Schwentner in Narodna knjigarna v Ljubljani in A, Gabršček v Gorici. Avtomobilski roparji v Parizu: 1. Aretacija zasačenega avtomobilskega tatu. 2. Poglavar roparjev Bonnot težko ranjen na groblju razstreljene shrambe za avtomobile. 3. Ustreljenega policijskega šefa M. Jouina nesejo domov. 4. Lastnik shrambe za avtomobile, ki so jo morali razstreliti, in sokrivec avtomobilskih roparjev večkratni milijonar M. Colmar. 5. Razvaline z dinamitno bombo razstreljene shrambe za avtomobile, v kateri so se bili zabarikadirali roparji. 6. Ustreljeni policijski šef M. Jouin. 7. Sokrivec avtomobilski ropar bogataš, Vallet, v katerega vili so se shajali in skrivali roparji. 8. Poglavar avtomobilskih roparjev Bonnot, ki je ustrelil policijskega šefa M. Jouina in ki je našel smrt v razvalinah razstreljene shrambe za avtomobile. Prihodnja številka priobči krasne slike o Benetkah, o blagoslozdjenjn novega Markovega stolpa istotam; naj novejše slike z bojišča italijansko-turške vojne; o teletu s 6 nogami itd. itd. V prihodnji številki začne med drugim izhajati jako lepa, mična novela «V žaru juga», na kar že sedaj opozarjamo. —-Naročite se na «Slov. llustr. Tednik», ki stane četrtletno le 2 K. Novim naročnikom lahko postrežemo še z vsemi letos že izšlimi številkami s prilogami znamenitega romana «V burji in viharju» in s koledarjem. — Kdor plača vsaj polletno naročnino 4 K in še 40 h za ovoj in poštnino, dobi krasno, dvobarvno 47là3 cm veliko sliko Prešerna, ali "Jurčiča ali Gregorčiča brezplačno. — Slovenke, Slovenci, okrasite svoja stanovanja s slikami naših odličnih pesnikov in pisateljev. Kot naročniki «Slov. llustr. Tednika» jih dobite brezplačno, Naročite se torej na «Slov. llustr. Tednik»! Obnovite naročnino takoj, da ne bo nerednosti pri pošiljanju lista! Ne odlagajte, češ, bom že še plačal, saj se ne mudi, temveč pošljite brž, če ne morete celoletne (8 K) ali polletne (4 K) naročnine, pa vsaj četrtletno (2 K) ali mesečno (jo h)! — Ker imamo s takimi, ki ne plačajo naročnine vnaprej, le sitnosti in če jih opomnimo na njih dolžnost, pa je celo zamera, bomo brez ozira vsakemu ustavili pošiljanje lista, kdor ne obnovi naročnine pravočasno. Potop velike ladje „Titanic.“ V predzadnji številki smo priobčili opis in slike o veliki nesreči „Titanica“. Natančnejše podrobnosti so se izvedele še le sedaj. Največja krivda se pripisuje židovski družbi „Wihte Star Line,“ ki se je naravnost igrala z življenjem toliko tisoč ljudi. Predsednik „Wihte Star Line,“ ki je bil tudi na ladji in je zid Mr. Ismay se je rešil, a radi njega je utonilo več žen in otrok, ker jih ni hotel vzeti v svoj čoln. Obširne in stroge preiskave, ki jih je uvedla komisija v New Yorku in Londonu, spravljajo na dan posameznosti, ki so naravnost škandalozne, tako je postopala ta paroplovna družba Hotela je z največjim parobrodom doseči rekord v hitrosti vožnje in to celo v času, ko je morje, kjer je plul „Titanic“ poln ledenih gor. Pretresljivi prizori, ki so se odigravali se ne dado opisati. Nešteto ljudi je, ki so brez reditelja, brez službe. Za družine ponesrečencev se je do-sedaj nabralo dva in pol milijona kron. Današnja slika nam kaže nekatere prizore, potop ladje, ladjo na dnu morja, kar bo gotovo zanimalo naše čitatelje. Pariški apaši. V Parizu so nekaj časa sem apaši (postopači) obračali posebno pozornost na automobile in je ropali. Policija se je trudila zaman, da bi prišla na sled tej glasoviti roparski družbi. Ljudstvo je bilo vsled vednih ropov in umorov že tako preplašeno, da so se ti roparji, ako so napravili kje kak rop in umor odpeljali v automobilu po najbolj obljudenih pariških ulicah, a nikdo se jih ni upal prijeti, V sredo 1. maja dopoldne pa se je dogodil grozovit zločin. Policijski šef Jouin je z obema komisarjema Colmarjem in Robertom in še z dvema pomožnima policistoma imel v nekem pariškem predmestju Sory hišno preiskavo. Policija je namreč zaznala, da so neki vrednostni papirji, ki so bili ukradeni pri nekem vlomu nahajajo, pri dveh anarhistih, bratih Gauzy. Anarhista se nista najmanj začudila, ko je vstopila policija k njima in sta med celo preiskavo ohranila čudovito mirnost. Odgovarjala sta točno na vsa vprašanja in da ne poznata fotografij Bonnota in Carniera, katere so se jima pokazale. Na vprašanje Jouina, kam vodijo ozke stopnice iz prodajalne, v kateri sta imela anarhista majhno trgovino, odvrne Gauzy: „V moje stanovanje ; ako želite vas popeljem.“ Jouin pusti pomožna policista pri. drugem anarhistu Cardyu v trgovini, sam pa se poda z Col-marom in Robertom po stopnjicah v stanovanje. V prvi sobi, ki je bila prazna, je pustil Roberta, da straži anarhista Gauzya, on in pa Colmar sta izkušala priti v spalnico. Komaj sta bila v sobi, že je počilo več strelov. Robert je planil naprej in zagledal na tleh dve trupli, policijskega šefa in dolgo iskanega Bonnota. Colmar je bil težko ranjen. Robert odnese težko ranjenega stran, in ko se vrne, je našel samo eno truplo, le Strelne vaje mariborskih gimnazijcev: 1 in 2. Dijaki strelci korakajo na strelišče. 3 in 4. Na strelišču 5. Osmošolec Robič strelja; poleg je stotnik Kiscvarday, vodja strelnih vaj. policijskega šefa. Bonnot se je namreč potajil in potem pobegnil skozi okno. Takoj je bila obveščena policijska prefektura. Na glavo Bonnota se je razpisalo 200 frankov v zlatu. Bonnot je bil težko ranjen in se je skril v predmestju Pariza v neki shrambi za avtomobile. Policija pa je kmalu našla njegovo skrivališče in ko so se približali policaji, jih je sprejel cel dež svinčenih krogel. Bonnot se je s tovariši namreč dobro zabarikadiral in ob tej priliki prihaja na ta lepi grič od vseh strani veliko1;ljudi in raznih sejmarjev. Naš sotrudnik fotograf in gostilničar gospod Razlag iz Radinec je letos porabil to priliko in je po poznej službi božji prizor fotografiral kakor ga kaže naša slika. Alena Šetfilova, naša^ izborna igralka, je bila rojena v Turnovu na Češkem. Igrala je že kot otrok. Za igralsko umetnost se je izobraževala pri rajni Sklenarovi Mali in pri M. duhovnike itd. — Sploh „krogljajo“ tudi inteligentni krogi. — Tako „krogljaško društvo“ nam kaže današnja slika. Bočki šolarji v igri „Snegulčica“. Šolska mladina v Bočni pri Gornjem gradu v Savinjski dolini je priredila pod vodstvom domačega nadučitelja lepo uspelo veselico z raznovrstnim sporedom. Med drugim se je tudi predstavljala igra „Snegulčica“. Mali igralci — učenci I. razreda — : Trepl Micika (Sne- Bočki šolarji v igri „Snegulčica“. Pogorišče na Ježici pri Ljubljani. in skozi majhne odprtine so streljali na vsakogar, ki se je približal. Poklicati so morali vojaštvo na pomoč, ki pa tudi ni moglo ničesar opraviti. Končno so dotično shrambo razstrelili z dinamitno bombo in pod razvalinami so našli mrtve, oziroma težko ranjene roparje. Tudi Bonnot je dobil take poškodbe, da je kmalu potem umrl. Strelne vaje srednješolcev. Ko so pedagogi zahtevali, da se začnejo na srednjih šolah bolj gojiti telesne vaje : telovadba in razne igre, je država podpirala ta stremljenja, obenem pa zahtevala tudi delež zase. Rekla je, da k telesnim vajam spadajo vsekakor tudi strelne vaje, in ker so koristi takih vaj za mladeniče in tudi za državo, ki dobi tako k vojaštvu potem že kolikor toliko izvežbane moči, očitne, so se upeljale skoraj na vse srednje šole strelne vaje. Gojijo jih tudi na Slovenskem in danes priobčujemo par slik takih vaj mariborskih gimnazijcev. Krogljanje. Svetovnoznani izrek „Mens sana in corpore sano“ so uvaževali že stari narodi. — Dandanes se ta izrek povsod uvažuje. Zbog tega gojé narodi poleg telovadbe tudi razne „telovadne igre“ ali pa sploh „igre“ imenovane. Angleži, Francozi, Rusi, Nemci, Italijani, Slovani itd. imajo in gojijo svoje „igre“. Slovenci imajo poleg raznih „telovadnih iger“ tudi „stožčevanje“ („kegljanje“ ) in „krogljanje“. — „Stožčevanje“, ali kakor navadno „kegljanje“ imenovano, je vobče znana igra, ki jo najbolj negujejo Nemci. — Tudi Slovenci radi „kegljajo“ in to osobito na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in deloma tudi na Primorskem. — Na Goriškem se sicer „kegljanje“ manj goji, nego „krogljanje“ ali takoimenovano „balincanje“. — „Krogljanje“ je na Goriškem najbolj razširjena igra, ker jo gojé ne le Slovenci, ampak tudi Italijani in Nemci. — Tu najdeš v najprostejši vasici v vsaki krčmi družbo moških — osobito ob nedeljah popoldne —, ki „krogljajo“ ali „balincajo“. — „Krogljajo“ pa moški iz vseh slojev. Tu vidiš „krogljati“ moške iz kmetskih in delavskih krogov, a vidiš tudi „krogljati“ gospode, t. j. uradnike, učitelje, gulčica) in palčki : Štiglic Lojzek, Žmavc Štanko, Presečnik Lojze, Lukač .lože, Part Ivan, Presečnik Ivan in Levar Matevžek so nastopali tako sigurno, da je njih srčkana igra ostala v najlepšem spominu. Požar na Ježici pri Ljubljani. Pod vtisom avtomobilske nesreče še je bila Ljubljana in nadebudno dekle je še ležalo na mrtvaškem odru že je strel z Gradu naznanjal, da nekje gori. Nova nesreča. Bilo je to v pondeljek 23. aprila, komaj en dan po prvi nesreči. Pogorelo je več poslopij. Danes prinašamo prizor s pogorišča. Žegnanje na belo nedeljo pri Kapeli blizu Radgone. Na belo nedeljo je navadno jako živahno pri Kapeli. Obhaja se žegnanje Hiibnerjevi, ki sta poleg f Hane Kvapilove najslavnejši češki umetnici in izvrstni učiteljici. Angaževana je bila najpoprej v Pragi, potem v „družbi združenih mest vzhodno-čeških,“ nato na vinogradih pri Pišteku, na Smichovu in zadnji dve leti v Ljubljani. Bila je torej ves čas na dobrih odrih ter je povsod igrala prve uloge. V praški „Uraniji“ je igrala v ciklu literarnih dram čeških pisateljev najtežje psihološke uloge. V Ljubljano jo je poklical Fr. Govékar, ki je pridobil žnjo najboljšo našo moderno igralko, Vse slovenske kritike priznavajo, da je ga. Šetfilova prva umetnica velikega samotvornega talenta in posebne inteligence. Uporabna je v vseh dramatskih strokah, predvsem pa v modernih Krogljanje. (Slika iz Komna na Goriškem). Družniki, ki krogljajo, so: 1. Karol Bunc, sodni nadoficijal; 2. Peter Cornei, okrajni sodnik; 3. Anton Leban, šolski ravnatelj ; 4. Karol Čibej, notar; 5. Andrej Kaus, davčni upravitelj ; 6. Jožef Kavčič, davčni nadupravitelj ; 7. Jožef Borghi, realčni profesor ; 8. Ernest Cristofoletti, dvorni svetnik. Flrthoi» t**lr f Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabarbaro LJOU“! It?K. • krogljice z znamko „Elsa-krogljice“. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebava -----------------------in krepe želodec, 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg 280, Hrvatsko. Slov. gledališka igralka ga. Alena Šetrilova psiholoških ulogah. Igrala je letos poleg drugih velikih ulog tudi v Jelenčevi, Cankarjevi, Funtkovi in Kristanovi novi igri glavne ženske uloge z največjim uspehom. Lani se je omožila s češkim akad. slikarjem J. Koudelko. Želeti je, da se ta izborna igralka največje priljubljenosti v naših umetniških krogih ohrani slovenskemu gledališču še za bodočnost. Vsako motenje v prebavljanju pri dojencih in šolskih otrokih odstrani skoraj pol stoletja po celem svetu razširjena in kot najboljša in najzanesljivejša hrana — Nestlé-jeva moka za otroke. Škatla po 1"80 K se dobi v vsaki lekarni in drogeriji. V njegovo korist svarimo občinstvo pred ponarejanjem. Zdravniška mnenja medicinskih prvakov, kakor tudi podučne, od zdravnikov pisane knjižice „O otroški odgoji“ in poizkušnje razpošilja popolnoma zastonj filialka švicarske družbe Nestlé, Dunaj L, Biberstraße 11. pornost. Tudi za zdravega človeka je Nutri-gen potreben, bolnik pa naravnost greši, ako ne osveži pojemajočo energijo ter padajoči življenski pogum z „Nutrigenom“. Podjetje „Nutrigen“ (Budimpešta VII. Elisabethring M. odd 179) pošlje vsakemu, ki to želi, poskušnjo ter poučno knjižico o „Nutrigenu“ brezplačno. Sherlock Holmes Detektivske povesti. I. del. Doživljaji. Spisal Sir Arthur Conan Doyle. Iz Angleščine prevel I. M. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Junak teh detektivskih povesti, ki jim v vsej svetovni literaturi ni primere, je londonski zasebni detektiv Sherlock Holmes. V njegovih zanimivih doživljajih doseza njegov čudoviti detektivski bistroum najpresenetlji-vejše uspehe. Velika popularnost Sherlock Holmesa je rodila celo vrsto gledališčnih predstav njegovih del, ki pa so le slab posnetek, Večkrat samo senca ženialnega detektiva. Pristnega Sherlock Holmesa, njegove divne čine, ki jih vprizarja kot detektiv, moremo opazovati samo v Sherlok Holmesovih detektivskih povesti Conan Doyleja. Pričujoči zvezek, katerega jezik je gladek in čist, moremo priporočati svojim čitateljem kot mikavno čtivo. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Pred kratkim se je zgodila v Pragi ena tistih predrznih 'tatvin, ki so takorekoč na dnevnem redu po vseh večjih mestih. V jetnišnico, ki je zastražena od vojakov, c. kr. sodišča v Pragi vlomili so zločinci in odnesli za več tisoč kron raznih vrednostnih stvari, ki so lastnina jetnikov. Predrznost in prebrisanost tatov je dosegla isto višino, kakor izumi varnostnih naprav in niti človeško oko ne more zabraniti dobro preudarjenih tatvin. Niti Ljubljana ni varna pred vlomilci kljub temu, da imamo nočno stražo za straženje in zaklepanje, policijo itd., vendar nam časopisje vedno poroča o novih tatvinah. Edino in v resnici najboljše sredstvo zoper tatvino je zavarovanje proti tatvini. Obrnite se tedaj z zaupanjem na največji slovanski zavod, generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije“ v Ljubljani, ki Vam pošlje vsa to- Hotel Tivoli pri Ljubljani se je otvoril za letošnjo poletno sezijo 5. t. m. Opozarjamo na inserat v današnji številki ter priporočamo vsem v mnogobrojni obisk v divni okolici ležeči hotel Tivoli. Največja zmaga. Največja zmaga življenja je brez dvoma dobro zdravje. Zdrav organizem, dobro stanje moči in veselje do življenja so zakladi, ki se jih mora za vsako ceno ohraniti. Nič ne služi za ta cilj bolje, nego „Nutrigen“, ta idealno sestavljena hranilna snov, ki oživlja kri, kosti, živce in od- zadevna pojasnila, kakor tudi svojega uradnika brez kakršnekoli obveze. Banka „Slavija“ ima tudi posebne ugodne in prikladne načine za življenjska zavarovanja, za katere se plačuje jako nizka zavarovalnina. Priporočati je torej ta slovanski zavod kar najtopleje tudi za vsakršna življenjska zavarovanja. Popravek. V zadnji štev. smo poročali v življenjepisni črtici, „da je 1. 1877 bil dr. Šket suplent kot naslednik Antona Janežiča . . .“ Prijatelj našega lista nas Abadie — kotiček. ZADENE V / ČERN ABADIE STROČNICE FERROLBATEsvjurijem se povsod dobij o ZA ISTO 6ENO.= je pa opozoril, da je A. Janežič že 1869 umrl, da mu je bil naslednik Anton Umek, ki je umrl 1871; temu je sledil Julij pl. Kleinmayr in še le- ko je ta 1875 odšel v Koper, je zavzel to mesto dr. Šket.“ — V Gorici se je ustanovilo „Društvo Goriških Slovenskih Foto-amaterjev“, ki ima, rekel bi, iste cilje kakor „Klub ljubljanskih amater-fotografov“. To novo društvo je za Goričo velike važnosti, ker je v Gorici precej amaterjev, a se dosedaj njih uspehi niso pokazali,' ker se jim za to ni nudila priložnost. Društvo pa bo vse lepše shke zbiralo v društvenem albumu, ki bo v društvenih prostorih vsakomur- na vpogled. Kopije teh slik se bodo razpošiljale tudi širšim krogom izven Gorice s pogojem, da se jih seveda naroči več hkratu. Tako bo dana prilika tudi tujcem razvideti, da ima Gorica polno krasnih momentov, ki so v resnici vredni, da se jih ovekoveči ne samo na suhoparnem papirju opisane, ampak tudi v slikah. Pričakujemo torej, da se bo slav. ljubljansko občinstvo želeč kakih slik iz Gorice ali nje okolice, obračalo vedno le na to društvo, ki mu bo radevolje postreglo proti mali odškodnini. Natančnejša pojasnila daje tajnik gosp. Albin Podgornik v Gorici, Via Tre Re št. 16. JPopoln je : Sherlock Holmesovih detektivskih povesti (Spisal Conan Doyle) I. zvezek K V80 Vsebina: Škandal na Češkem. — Liga rdečelascev. — Slučaj istovetnosti. — Skrivnostni dogodek v Bos-combe Valley. — Petero pomarančnih Mn* 7. zavito ustnico. Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri Ig. pl. Kleinmayrju &Fed. Bambergu v Ljubljani S pomočjo posebnih električnih priprav so baje že konstatirali, da je zlato v globini vodnjaka. Medtem pa sedi grofica ob vodnjaku kakor zmaj in straži svoje sicer še zelo dvomljive miljone. Obenem z grofico ves Rim nestrpno pričakuje, ali in kako bodo dvignili ogromni zaklad. Prva električna razsvetljava v rovu je bila napeljana leta 1879 v rovu Earnack, k o ra j Hamilton na Angleškem. To napravo priporočil je Lord Kelvin. V dotični rov postavili so nek Gramov stroj, ki je proizvajal za 30 svetilk luči. — Stvar se je pa tako dobro obnesla, da so pozneje postavili v rov tri izbojjšane dinamo stroje, ki so proizvajali za 180 večjih svetilk svetlobe. Varčnost je najlepša čednost vsakega naroda. Nihče ne more misliti, kako ogromne vsote si lahko človek prihrani, če bo redno deval najmanše vsote na stran. Spodaj označena tabela pove, koliko človek prihrani v 50 letih, če dene vsak dan gotovo vsoto na stran. Dnevni prihranki : Uspeh : 1 vinar na dan..................K 950 10 vinarjev 9504 Sejem v Sežani na Goriškem. Pesniku S. Gregorčiču vzida „Pevsko in bralno društvo na Gradišču“ 23. junija 1.1. spominsko ploščo. Isti dan bo tam na prijaznem hribčku veliko nar. slavje, pri katerem bodo sodelovala razna društva. S. Gregorčič je bival na Gradišču 21 let in je tudi ustanovitelj omenjenega društva. Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu praznuje 2. junija t. 1. slavnost razvitja društvene zastave. Ljubljanska kreditna banka ustanovi v Gradežu agencijo, ki prične delovati s 15. majem t. L, in bo poslovala v celi kopališki seziji. Popolnoma moderna menjalnica se bo nahajala v najbolj prometnem delu Gradeža v Viale Gradenigo št 3. Bavila se bo z vsemi bančnimi in menjalničnimi posli. Svoje cenj. rojake, ki obiskujejo Gradež, že sedaj opozarjamo na novo ustanovitev cvetočegaMoma-čega zavoda." Kake sposobnosti mora imeti župan na Nemškem? V neki vasi na Bavarskem je bilo treba voliti župana, bilo je mnogo kandidatov, tako, da je bila odločitev za gospode občinske svetovalce precej težka. Med kandidati pa je bil tudi neki bivši oficir, ki je služil nekaj časa v nemški afriški koloniji. Ta je razposlal prijazna pisma, v katerih priporoča sebe kot najsposobnejšega kandidata. Da ima sposobost za župana, izpričuje že dejstvo, da mu je svoječasno vojaška uprava tudi zaupala čuvanje velikega proviantskega transporta, v katerem je bilo 110 volov, 40 konj in oslov in okoli 400 telet ! In ta mož je bil izvoljen županom, ker bo znal tudi kot župan čuvati vole, konje, osle, teleta, in — koštrune. Napoleonova lastna sodba. Napoleon I. je nekoč ob navzočnosti več generalov stavil sledeče vprašanje : „Kako me bode svet po moji smrti sodil?“ Naravno, da so ga hvalili in stavili v oblake vsi njegovi prijatelji ter generali. Pa Napoleon jim je nejevoljno zmajal z glavo, kakor bi že naprej čutil svoj padec, — vladarja velikega ozemlja. Rekel jim je: „Samo šala in neumnosti. Ljudstvo reklo bode o meni: Dobro, da je mrtev; še bolje pa, da so taki možje tako redki.“ Zgodovina umetnih zob. Malokomu je znano, da so nosili ljudje umetne zobe že^v starem veku. Umetni zobje so bili izdelaiA iz slonove kosti. Pred 200 leti se je izgotav-Ijalo umetne zobe iz konjskih in volovski i nožnih kosti. V dobi Friderika Velikega so bili že poznani zobje iz emajla,fafposkušalo se jih je tudi izdelovati iz biserov. Zobje iz slonove kosti so v tej dobi popolnoma izginili, a velika je bila zahteva po človeških zo- beh, ki so jih dobavljali grobarji za drage denarje. Še pred nekoliko leti so zobarji večinoma sami izdelovali umetne zobe, med tem ko prihaja dandanes tozadevno zobovje iz tvornic, med katerimi je največja tvornica umetnih zob v Filadelfiji. Milijonski zaklad v vodnjaku. Rim vznemirja čudovita dogodba, ki se je pravkar zgodila. Pri mnogo hvaljeni Aqui cetosi ob Tiberi leži starodavna vila prav tako starodavne grofice Gandolfi. Pred kratkim grofica po noči ni mogla spati in je šla v svojo knjižnico, kjer je listala v debelem pergamentnem zvezku. Nenadoma je obstal pogled stare dame na porumenelem papirju. Iz tega papirja je bilo razvidno, da je praded grofice zakopal na vrtu vile v starem vodnjaku nič manj kakor 37 miljonov cekinov, da bi jih otel pred grabežljivimi rokami. Grofica je takoj vsa blažena najela delavce in inžinerje, ki so podrli že 25 metrov globoko v vodnjak. 20 30 50 19006 28512 475208 Če bi bil torej človek star 15 let, in bi od tega leta vsak dan spravil za stara leta po dvajset vinarjev, imel tedaj ko bi bil star 65 let K 19006. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Živinorejci, pozor! Kdor si želi svoje svinje obvarovati vsakovrstnih kožnih bolezni, kakor srbečice, rdečice, sploh vsakih kužnih (kuge) bolezni, naj naroči naše najbolj zanesljivo in postavno zavarovano sredstvo pod znamko „Pan“, ki je zdravniško preizkušeno „raz-kuževalno vodeno olje“. Zanesljivo sredstvo je tudi za vsako drugo žival, zoper uši, poletnim muham, obadem, kukcem itd. Z navodilom stane 10 litrov po povzetju 4 K brez vsakih nadaljnih stroškov. Razpošilja : Glavni zastop „Pan“, Šmarje pri Jelšah. Kdor želi prodati, zamenjati ali v najem dati grajščino, posestvo, hišo, gostilno, trgovino, obrt, premičnine, doseže najhitreje svoj namen, če da oglas v ,5l0V. Ilustr. Tednik' ki je razširjen po vseh krajih na slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem in tudi v mnogih krajih izven mej slovenske domovine. Kjer prebivajo Slovenci povsod se čita ,Slov. Hustrovani Tednik'. IS! ali išče kompanjona za svoje podjetje itd. itd. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra c. 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno leto. Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela. To že veste?! Viktorija Sterniša = Jurčičev trg štev. 3 = ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import. Eksport. Modni zefiri 1912 laneni in bombažasti kanafasi, inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, ba-tisti, atlasi, deleni, svila višnjeva, tkanina, etamini, blago za damske in moške obleke kupite najceneje pri izdelovalcu TnT*ncln\7 TX/int’filz' ročna tkalnica in UdiObldV IVldltiK, :: razpošiljalnica v Bistri št. 46 pri Novem mestu ob M (Češko) Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto ! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zefirja, kanafasa, delena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko! V eriem letu nad 300 priznalnic iz Slovenije! M. Zor, tapetnik in oblastveno konces. pokon-čevalec podgan, miši in mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, molov itd. z različnimi, novoiznajdenimi, povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh ob lastni intervenciji zajamčen. Izpričevala na .*. razpolago. .'. .'. Gospod Miroslav Zor je z dobrim uspe-liom uporabil svoj preparat v pokončanje podgan in miši v hiši „Nemškega vite. reda“ v Ljubljani. Mrčes se je popolnoma izgubil. Edvard Polak 1. r, Ljubljana, dne 9. januarja 1912. O C GO !h fe U3 -H >03 a ’(/3 68 s 68 -M o Рч > w E -S c " Л И E - ^ ro ^ c o. u O ;sJ >N ЛП :e,s <0 — o tz> IS S rt ■O > O« E IS Kot sluga želim vstopiti h kakenin podjetju ali v prodajalno. Naslov v upravništvu „Slov. Ilustr. Ted.“. Kot kočijaž bi rad vstopil v službo h kakšnemu gospodu ali gospe v mestu ali na deželi. Naslov v upravništvu „Slov. Ilustr. Ted.“ Koncertina (fina novejša harmonika) še nova, s 100 toni in lepim glasom, na katero se lahko vsak nauči igrati tudi po sekiricah, se po ceni proda Kupci se naj oglasijo pri A. Pinter v Slov. Bistrici. Kako postanem zdrav in čvrst? To je naslov velezanimive knjižice, ki jo mora vsak čitatelj tega časopisa čitati v lastnem interesu, da se obvaruje neprijetnosti, ki preganjajo človeka vsepovsod. Ni lahko ohraniti do visoke starosti duševno in telesno svežost, ko mora dandanes človek delati v potu svojega obraza, da si s težavo prisluži potrebno. Priporočamo Vam torej da pazljivo prečitate našo knjižico; spoznali bodete iz nje svetovno-znano redilno sredstvo, ki se po pravici imenuje kralj vseh hranil. Nutrigen ni nikako dražilo, ni zdravilo, temveč dobro, krepču-joče redilno sredstvo, ki vsebuje najžlahtneje hranitbene snovi in redilne soli, brež katerih pravilna prehrana telesa sploh ni mogoča. Da pa omogočimo vsakomur, da brez stroškov (rizika) poskusi to žlahtno redilno sredstvo, pošljemo vsakemu čitatelju tega časopisa nekoliko Nutrigena za poskušnjo in poučno knjižico popolnoma brezplačno in poštnine prosto ter brez vsakih obveznosti. Pišite takoj na naslov: ^^iutrigen-podjetje, Budapest VII. Elisabetring 16; Abt. 177. Službo magacinerja sprejme priden in pošten mož. Naslov v upravništvu „Slov. Ilustr. Ted.“ _ Domač izumitelj A. Černe, fotograf in slikar, restavrator, Ljubljana, Cegnarjeva ulica, išče kapitalno močnega domačina za iznajdbo, ki ima največjo bodočnost. Zavarovano je že v par državah. Odgovori se na vsako pismeno ponudbo. S prepisovanjem na svojem pisalnem stroju si želi postranskega zaslužka uradnik na deželi. Naslov pove oziroma ponudbe sprejema uprav-ništvo „Slov. Ilustr. Ted“. Ot-xrorit veiexo :n.a,zrLa,nilo. Usojam si velecenjenemu ljubljanskemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel v čudolepi gozdni legi med prekrasnimi nasadi ter senčnatimi drevoredi, v neposredni bližini deželnega stolnega mesta Ljubljane ležeči, priljubljeni #- Parkhotel „Tivoli“ -# last mestne občine ljubljanske, ki sem ga otvorit