<>t>. Številk:i.
Prst, v torek 21. mana 1899.
IVfclj XXIV
„Ediaoat"
izhaja dvMhritt itn dnu. rm7.un n**<ic*|j in praznikov, zjutraj in zvečer i»l» T. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina /.mišu : Olw izdanji nh leto . . . Kld. jjf Z A samo večerno izdanje .	12*—
Za pol leta,četrt leta in na meneč razinerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira.
Na drobno se proda ja jo v Trstu r. j titranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
i Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon M v. M 70.
4 nvč.
* edinosti Je »»•»#!
Oglasi
a«* računajo po vratah v peiitn. /.a večkratno naročilo 4 primernim popuntom. 1'o-iana. oamrtnice in javne zahvale, domači oglasi iul. * računajo po pogodhi.
V »i dopisi naj poiil jajo uredništvu. NetVankovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^la^e »prejema upravniStvii. Naročnino in oglase
je plačevali loco Trst.
I ivlniilnt in llakarim se nahajala v ulici Carintia *tv. 1'2. I prnviilštva, «<l-primilštvit In sprejemanje Inseratov
v ulici Moliti piecolo Stv. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik	Lastnik konsorcij lista „Edinosti".	Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
H U (I i m postil 20. Magnatska zbornica jo v svoji današnji soji resila iti vsprejela nagodhcni provizorij.
Budimpešta 20. Zbornica poslancev jo rotirala v obče proračun ministerstva /a notranjo stvari.
Pariz 20. V današnji predpoludanski soji komore se jo nadaljevala razprava o proračunu mornarice. Admiral Rieunicr je nadaljeval svoj govor, ki ga je I>i 1 pričel v poslednji seji, in je kritikova! program ministra za pomorstvo, odobraval /grajenje oklopnih ladij in križarjev ter je hvalil fran-eozko mornarieo. Seja nadaljuje popolutlne.
Madrid 20. Ofieijozno glasilo »Reforma« omenja govorice, po kateri ho baje bližajo važni dogodki, ki bodo uplivali na splošno politiko Španije in vsled katerih bode treba sklicati cortesprej, nego se je natnerjalo početkoma.
»nshlllgtoil 20. (Poročilo »Keuterjeve pisarne«,) Kakor brzojavljajo iz Manile jo Agui-naldo odločen bolj nego kdaj, za boj, boj za neodvisnost.
Pariz 20. V popoludanski seji je vsprejela komora zakonski načrt, ki dovoljuje diplomatičkim agentom in konzulom, da sinejo poročati v inozemstvu v slučaju, da se hoče poročiti kakšen Francoz s kakšno i nože m ko. Na to se je nadaljevala razprava o proračunu mornarice. Poslanec Claudi-non jo govoril o podmorskem čolnu in je rekel, da ne veruje, da je Francija glede tega kaj na boljem, nogo inozemstvo. Neprevidnost ministra za pomorstvo, je rekel govornik, pomore Angliji, da hitreje zgradi svoje podmorske čolne.
Minister za pomorstvo je izjavil, da ni govoril neprevidno in je predbacival Olaudinonu, da hoče zmanjševati zaslugo franeozke mornarice. Francija je na boljem nego inozemstvo, ker je podmorski čoln »Zčdč« mnogo bolji nego podmorski čolni Ftalije in Francijo. Glavna razprava je bila na to zaključena.
II.
Naši slovenski socijalisti uvidovajo torej nam vsaj se zdi, da se ne motimo —, da so storili usoden pogrešek, ko so vse organizacijo in intcrnaoijonalizem nemškega socijalizma hoteli jednostavno presaditi v naša tla, ne poinislivši na važno, <la, odločilno dejstvo: da kar je možno nemškemu delavcu, je absolutno nemožno slovenskemu delavcu. Nemškemu delavcu je pač možno biti inter-nacijonalnim in ne brigati se za svojo narodnost, komu je narodnost itak zagotovljena in zagrnjena za vse Čase in pred vsako nevarnostjo ! Mi menimo, tla tudi nemški delavec nosi ljubezen do svojega naroda v svojem srcu in uvorjoni smo, da bi tudi v nemških masah vzplamtelo gori tlo neba, ako bi, recimo, kaka vlada prišla do blaznega sklepa, tla bo zatirala nemško narodnost, v kateri namen tla jej bo: odrekala pravo tlo obstanka, da jej bo jemala sredstva za vzgojo v materinem jeziku, da jej bo zapirala šole, tla jej bo kratila politiške pravice, da jej bo sodila v no-
nemškem jeziku, da jo ho dajala zapostavljati in poniževati po svojih organih in bo dajala vsej javnosti privilegij tlo zasramovanja vsega, kar je nemško. To bi videli, kako bi vzplamtelo in kakov orkan bi navstal v istih nemških masah, ki sedaj v varnem zavetju svoje narodnosti priso/.ajo na zastavo iutcrnacijoualizma! In prav bi imeli, prav, prav in prav! Kajti poj m narodnosti ni druzega, nego kompleks vseh pravic ne le državljana, ampak tudi človeka! (Hovek torej, ki se bori za svojo narodnost, se bori za predpogoj resnični svobodi svoji!
Seveda ima tudi narodna misel svojih grdili izrastkov. Narodni fanatizem, ki sovraži in proganja drugorodca, je res grda stvar in sleherni človek blagega srca mu mora biti sovražnik! Ali ravno zato, ker je narodni šovinizem res vir krivici, sn itajhuji krivičniki oni, ki z narodnim fanatizmom vodoma identifikujejo narodno mišljenje in narodno borbo tam, kjer je taka borba v sveto d o I ž n o s t ]t r a v radi š o vini z m a na drugi strani!!
In tako krivico delajo naši slovenski socijalni demokratje ob vsaki priliki in z doslednostjo, ki bi bila vredna boljo stvari, kar so pokazali zopet na shodu krščanskih socijalistov, sklicanem po dru. Pavlici in dru. Kreku. Toda o tem pozneje, ker se je nam povrniti k gornjemu predmetu, k razliki meti splošnim položenjeni nemške mase in onim slovenske mase, sosebno v naših obmejnih pokrajinah, tla bo razvidno potom, tla so dolžnosti slovenske mase razsežnejc, nego so dolžnosti nemške mase, da bo razvidno, kako nemški delavce ros lahko osredotoča svoje delo in svoje manifestacijo le na obseg stanovskih koristi in strogo po-litiških vprašanj, dočim mora slovenski delavec sodelovati tudi na n ti ro d n o m p o 1 j u — ako noče biti izdajica ono skupino, iz katere je izšel in na katero je navezan po rojstvu in po krvi!
Naj ponovimo torej svoje uverjenje, tla bi žalili nemškega delavca, ako bi govorili, tla nima srca za svojti narodnost, in da, ako se isti ne udeležuje nacijonalnc borbe, je to le posledica dejstvu, tla živi v zavesti, tla njegova narodnost ne potrebuje take borbe, ker v resnici ni v nevarnosti noben interes njeni!!
Isto ljubezen do svoje narodnosti pa nosi v i sebi velika večina našega delavstva, v kolikor je j isto probujeno in zavedno. A ker je slovenskemu delavcu ob periferiji narodnost v resnični nevar- j nosti, ker mu v resnici odrekajo vse pogoje za ohranjenje narodne individuvalnosti njegove, ker mu no dajo šol, ker mu usiljujejo tuj jezik, tuje šego in tuje mišljenje, ker mu v vsem javnem življenju zasramujejo njegovo narodnost, vprašamo : je-li človeški to, je-li bratski, je-li pošteno, da se mu to njegovo najnaravnejo ljubezen označuje kakor sramoten fanatizem in se zahteva, naj iztrže iz svojega srca ta čut in naj gleda brezčutno, ko mu sovražniki teptajo v blato vse, kar mu mora biti sveto? ! — če se torej zahteva od njega, naj stori, česar ne bi nemški delavec storil nikdar, ako bi mu narod živel v takih žalostnih razmerah, v ka-koršnjih živi naš slovenski narod ! !
Dokazali smo torej, tla to vendar ne gre, tla bi so nemško socijalistiško kopito kar jednostavno usiljevalo tudi za nače slovenske razmere, tla je krivično in neodpustno to, ako zahtevajo, tla bodi tudi slovenski delavec takov »intornacijonalce«
kakor še n jo nemški 'delavec lahko, ne tla hi se mu bilo bati, tla bi so pregrešil proti svoji miri »diiosti.
Slovensko gledališče v Ljubljani.
<I »opis.)
III.
Drama pa jo kakor smo že omenili na slovenskem odru ubožiea, in kakor brezsrčna mačeha pastorko so jo potisnili gospodje intendanti v korito.
Kakor odrivajo v operi slovanska dela, tako jih odrivajo tudi v drami. Nemška skrpucala so menda vzela v zakup slovenski oder, in intendanen tudi doplačajo za ta, če treba. V oglasu preti začetkom gletlališko sezone je objavila intendanca slovenskega gledališča celo vrsto izvirnih iger, ki jih spravi na oder. A koliko jih je ? Medvedovo eno-dejanko »Cesar JFriderik III.«, (ianglovo tiramo »Sin« in Govekarjeve »R o k o v n j a č e«. Drugo je šlo menda vso v koš! Zakaj? Zato, ker je domače! Da, samo zato! Druzega izgovora in odgovora ni. Mnogo iger, ki so jih uprizorili letos, je tako slabih, tla bi jim lahko žvižgali z mirno vestjo. A ker so tuje in slabo blago, zato smejo na oder, kar je pa domačega, to se po milosti gospodov in-tentlantov uprizarja samo po enkrat. Kdo naj potlej piše za slovensko gledališče, ako uprizarjajo domača dela samo takrat, če polnijo blagajnico? Domače delo, ki je uspelo enkrat, bi morali uprizoriti dvakrat in trikrat; tako bi se navadilo občinstvo na dola domačih pisateljev, bi začelo mnogoštevilno obiskovati njih uprizarjanja, bi dajalo pisateljem spodbude in srčnosti, in kmalu bi prazno polje izvirnih slovenskih dramatiških tlel rodilo lepih, užitnih sadov. Literarni zgodovinar slovenski, pišoči o dramatiški književnosti naši, naj nikar 110 zabi, da je nje počasni razvitek, nje malenkostni napredek zakrivila v neodpustnein grehu intendanen slovenskega gledališča v Ljubljani!
Ali o tem bomo pisali obširneje kdaj pozneje! Za sedaj si oglejmo samo šo površno delovanje in skrb slavne intendance ob gojitvi drame.
Letos smo bili eeld brez heroj i ne ! Ali je še kje pod solneein deželno gledališče, ki bi bilo brez njo? Samo nnše, ki je edino na slovenskem ozemlju, jo pogreša lahko! Naraščaja za dramo tudi ni nič. Gosp. 1 ne m a nn, ki jo kakor režiser preobložen z delom, no more vzgojiti niti treh dečkov, ki bi bili res porabili za igranje. Zato jo treba angažirati tujce, katero stane mnogo truda, preden se priliče slovenskemu jeziku. Kar je tlomačinov-igral-eov, ti so večinoma poleg tega obrtniki. Tako je njih delovanje razcepljeno, in misli jim leto dostikrat z odra domov v dclavnico. A delati morajo, sicer jim ni mogoče živeti ob malenkostnih gažah. <ig. V ero v So k in D a n i 11) bi bila neprecenljive vrednosti za slovensko dramo, ko bi živela samo gledališču. A kje je mogočo izhajati igralcu z 40—tSO gld. mesečno? Občudujemo te svoje ljudi, da ne pusto odra, pa da se no pop/imejo svojo obrti, ki bi jim več donašala, nego skopo igralsko plačilee. Tudi naše ljudi bi trebalo plačati, plačati pošteno, treba bi jih poslati meti počitnicami v svet, tla bi kaj videli in so kaj naučili. A to bo samo mogoče, če se v bodoče opera omeji in če dasta dežela in mesto večo podporo.
<»lavna ovira razvoju nafte drame pa je — "kakor je liraveo že gotovo razvidel iz zgoraj napisanih vrst — nevedna intcndanca. Sedanja nima niti okusa, niti strokovne izobrazit«'. Ze dejstvo, da morajo igrati vsakih 1 l dni noviteto, z čemer se ne doseza nič drugega, nego slabo naštu-dif«ne predstave, dokazuje dovolj jasno gorenjo trditev. Z umazanim ravnanjem in terori zov anjem igralcev in igralk se ubija njih veselje do igranja.
Da se temu odpomore in da nam gledališče popolnoma ne propade, svetujemo: slovenskemu gledališču daj dežela,K ranjska /možno in resno vodstvo. SlužIli gledališkega ravnatelja i n tajnika hodita d e ž e l n i in stalni (za neko doho, morda za ."> ."> let.) Ne motimo se, da za prvoimenovano mesto hi hil najsposobnejši uradnik dež. od hora, g. dr. Fr. Zbašnik, za drugoimonovano sedanji tajnik Dram. društva«, g. Kr. (iovekar. Dosedanji intendanti so hili diletanti, ki so se hrigali za gledališče lev zahavo, ne pa resno in z odgovornostjo. Gledališče jim je hilo le šport, ne pa težka, sveta slu/,ha. To so sicer vse časti vredni možje, toda gledališča ne morejo voditi, ker so estetiški malo ali nič miohražcni. Z a t o je nujna po tre h a, da imenuje deželni od* bor zmožnega stalnega ravnatelja in tajnika s plačo deželnih uradnikov (v VIII. in IX. činovnem razredu.) Tako je povsod pri deželnih gledališčih, pa hodi še pri nas!
Oh sedanjih razmerah ne ho gledališče nikdar uspevalo, zlasti ne, ako hodo v intcndanci vedno isti nesposobneži!
Slovensko gledališče ni nikako konkurenčno ali denarne podjetje, ampak je največji slovenski kulturni zavod, ki se oziraj le na naše razmere, na naše občinstvo iu na naša dela ! Slovenskemu gledališču ni namen, da pobija novene us, eho nemškega ravnatelja, ampak edini namen mu mora biti, da se dvigne naša dramatiška umetnost in da se izobražuje in b 1 it z i naš narod! Kdor misli drugače, ali kdor hoče drugače, ta ni vreden in sposoben, da hi gospodaril slovenskemu gledališču !
Zato pa je treba pred vsem igrati domača dela, potem slovanska (ruska, češka, poljska, hrvaška), potlej tVancozka in druga in prav na zadnje šele nemška. Igre pa naj bodo vredne, da jih sploh kdo gleda. ('e se pa kdo hoče zabavati z neslanostmi iu otročarijami, zveriženimi v burke, mu je svobodna pot v nemško gledališče. Za njim ne bomo jokali.	Ivan Križ.
Politični pregled.
TKST. 21. marca 189». Iz deželnih zborov. V včerajšnji seji deželnega zbora dalmatinskega je bil že v prvem čitanju odklonjen predlog poslancev stranke prava, | da bi se pričela razprava o reskriptu cesarjevem, naslovljenem na deželni zbor, in da bi se obnovila zahteva po združenju Dalmacije z Hrvatsko in Slavonijo. Poslanca narodne stranke Milic in Ciugriu sta povdarjala, da ta predlog ni umesten sedaj ter sta očitala predlagateljem, da izkoriščajo to vprašanje le sebi v reklamo. Tudi italijanski poslanec Salvi je govoril proti in je še povdurjal, da cesarski reskript prezira postulate večine deželnega zbora, ter da sc torej pridružuje formalnim in meritornim razlogom manjšine. Potem je še pristavil modro, da je ta razprava nasprotna parlamentarnemu običaju, ker je potegnila v polemiko tudi cesarski reskript. Gosp. Salvi je hotel torej hraniti parlamentarne običaje in pa spoštovanje pred krono. To bi bilo vse hvale vredno, ako sc ne bi hil isti gospod Salvi sum pregrešil proti spoštovanju pred krono, iu sicer s tem, da je nje reskript izkoriščal za svoje strankarske namene. Pa pustimo na strani vprašanje dolžnega spoštovanja, kajti tu je le vprašanje umestnosti in moramo vprašati, na kaj opira posl. Salvi svojo trditev, da je cesarski reskript tudi meritorno, stvarno, pritrdil nasprotnikom združenja?! Dejstvo, da cesarski reskript molči o združenju, ni nikakor še dokaz, da krona tudi že obsoja stremljenje za združenje samo. Oh taeih vprašanjih je za najviše kroge prevažna, da, odločilna okolnost: da-li bi bilo v postov jemaje obstoječe okolnosti — umestno govoriti <> tem?! Tudi zadnji cesarski reskript, naslovljen na deželni zbor češki, ni odgovarjal na državnopravne postulate, izražene v udanostui adresi tega dež. zbora, a
kje je, vprašamo, državnik ki bi se drznil trditi — kar trdi Salvi, ki pa. seveda, ni državnik da je krona nasprotnica državnemu pravil naroda češkega?! Krona molči za sedaj o državnopravnih postulatili Geliov, ker si* ji zdi tako umestno, ali vzlio temu je gotovo, da pride dan, ko polože v Pragi krono sv. Vnelava na glavo vitežkega Frana Josipa I. Isto tu ko pride prej ali si j dan, ko I »od o 7. Najvišega mesta govorili ne le o dalmatinskem vprašanju, ampak o splošni preuredbi naših južnih pokrajin, kakor bode najbolj ugajalo veliki nalogi, ki je usojena državi tu na jugu. In to ho velik zgodovinski korak preko glav dalmatinskih Salvi-jov in sličnih primorskih boritoljev za tvorbe in tradicije iz minolih časov! Kolo dogodkov pn se vrti naprej in ne nazaj.
K položaju. Ozirom na vesti, da je mini-sterstvu Tliunovemu stališče omiljeno, piše konservativni graški »Volksblatt«, da ministerstvo niti ni mislilo na to, da bi pretrgalo zveze z češkim klubom, in tudi ko bi mislilo na kaj taeega, z a-branil hi to nekdo viši. Povodom odloženja državnega zbora je dal grof Thun voditeljem desnice besedo, da počitnice ne priueso nikakega neprijetnega iznenađenja. Nikakega vzroka ni, da bi morali misliti o takem gentlemanu, da bi prelomil zadano besedo. On more grešiti, besede pa ne prelomi: že misel na to mora odstraniti vsako bojazen pred prevratom v vladni politiki. Onim pa, ki govore o ministerstvu levice, bilo bi priporočiti nekoliko lekcije o začetnih naukih aritmetike. Tudi ko hi Poljaki in konservativci podpirali tako ministerstvo, in|še eeld potem, ako bi socijalni demo-kratje in krščanski socijalisti dali takemu ministerstvu svoje glasove na razpolago, bilo hi še vedno ('oho v. Hrvatov in Slovencev do-v o 1 j za to, da bi takemu kabinetu onemogočali vsako delovanje s p a r l a-m en to m.
V podporo deželnim zakladom. Kakor
znano, je bilo dolofieno, da se veoi dohodki vsled preosnove davkov pora' i jo v to, da so odpiše l<)°/0 realnega davka, in od tega, kar bi preostajalo še, na ko ima svota do o milijonov odkazati det'luim zakladom. V lotu ISI>S. so se rečeni dohodki res povišali v toliko, da so pokriti oni 10°/() popustki na realnih davkih in se more znesek .'» milijonov razdeliti deželnim zakladom. Naše južne pokrajine so plačalo v letu 1HOH. realnega davka: Štajerska a,f>^.f>21, Koroška 8(10.220, Kranjska H04.5SI0, i Trst l,241.ti87, Istra 440.470, Gorica in Gradiška ; ■WO.f>74 goldinarjev. Od preostanka milijonov | odpada: na Štajersko U>().2.!17 gld., mi Koroško 40.4*1, Kranjsko HT.H0:J, Trst 58.447, Istro 20.720 in Gorieo-Grndiško 17.000 gld. Ti zneski se izruče deželnim zakladom le provizorično proti poznejemu ohraČutijcuju, ker ni izključeno, da nastane kaka sprememba v deležih posamičnih dežel vsled toga, da so kaj popravi dohodek dežel na realnih davkih.
Domače vesti.
Namesto venca na grob pok. Cnhnrije jo podarilo pevsko društvo »Kolo« 10 gld. za »Narodni dom«, ('leni tega društva so pa nabavili sami ined seboj venec z nnrodoimi trakovi ter z napisom: ('leni pevskega društva »Kolo« svojemu nepozabnemu odborniku.«
V/.kllcna komisija za osebno riohodarino. Včeraj oh .">. uri popoludne so pričele razprave vzklicne komisije za osebno dohodarino za Trst iu okolico pod predsestvom gospoda dvornega svetnika in finančnega ravnatelja viteza Zimmer-manna. Pozdravivši člene komisije je izrekel predsednik nado, da bode komisija stvarno vršila svojo važno nalogo. Po določenju nekaterih točk, tičočih se formalnega razpravljanja, začelo so je razpravljanje o posamičnih došlih utokih.
Tajnikom trgovinske in obrtne zbornice v Gorici je imenovan Anton Uisiak iz Gorice. Da-li zna tudi slovenski?! To vprašanje je
tako hi sodil oni, ki ne pozna naših razmer nezmisclno v deželi, ki je po veliki večini slovenska, ali onemu, ki pozna te razmero, sc nikakor ne zd: čudno, da se ob vsakem imenovanju javnih funkeijonarjev vsiljuje najprvo to vprašanje: da-li je vsposobljcn v jezikovnem pogledu ! Kavno potreba taeega povpraševanja je ilustrucija abnormalnosti iu krivieuosti naših razmer.
(■ospoilu ravnatelju Llovria /a /nanje.
Pišejo nam: V takozvani »punatiki« je nastavljenih nekoliko italijanskih podanikov, kar se gotovo ne strinja z naslovom, ki ga nosi »naš« Llovd in gotovo tudi ne z eminentno patrijotienim mišljenjem gosp. predsednika, bar. Kalehberga.
No, potrpeli bi morda tildi to, ako bi ti tuji podaniki vršili le svojo službo in ako hi spoštovali domače avstrijske delavce. Saj smo tudi mi ljudje, ki uvažujemo bedo, vladajočo v domovini teli tuj cev, ali da se ti pritepenei drznejo zaničevati naše ljudi, sc »ščavi , kar osobito in zistcinatično dela gosp. magazin čr Schizzi, ki nas žali n. pr.: Sti brutti schiavi, se mi po<loria, li mandoria in malora tutti!« k temu pa ne moremo molčati nikakor!
Za danes naznanjamo gospodu ravnatelju le toliko v nadi, da uvede preiskavo ter ukrene potrebno. Ako pa se ne odpravi to škandalozno postopanje, govorili hotno drugače in poskrbimo, da se bode govorilo tudi tam, kjer sc Llovdu dele milijoni - t u d i i z s 1o v a n s k i h žepo v!
Onim, ki hi morali hiti prijatelji slovenskim delavcem v Trstu! Pišejo nam: Dolžnost nas veže, da na tem mestu spregovorimo o važnosti naših delavcev v narodnem pogledu. Lahi tožijo v enomer, da so njih delavci malo ali nič ne zavedajo svojih narodnih dolžnosti, ter skušajo vse možno, da bi to delavce pridobili na svojo liberalno stran. Naš slovenski delavec pa je že prohujen v toliki meri. .da ga lahko prištevamo glavnejšim stebrom naše narodne stvari v Trstu in prvim virom narodnega naraščaja našega. Naš delavec si je ustanovil dve delavski društvi, kateri vzdržuje malone on sam. In ti društvi sui storili že toliko za našo narodnost v Trstu, da bi trebalo knjige, ako bi hoteli opisati vse moralne in materijalne dobrote, ki jih ti dve narodni ognjišči deliti našemu delaven.
V bližnjem času bosti imeli ti dve delavski narodni društvi svoja občna zbora, ob kateri priliki so bodo vršile tudi volitve /a nova odbora. (Hovek bi mislil, da je tema društvoma le izbirati I-one gospode izmed inteligence, katerih si želita v svoja društvena zastopa, ali žal, da je grozno kriva misel to, kajti naša inteligenca in imovitejši krogi se skoraj ostentativno odtegujejo tema prekoristniina društvoma !
Mod tem torej, ko Lahi v »Operaia« in »l^ra-tolanza« napenjajo vse sile, da bi utrdili ti liberalni trdnjavi, in med tem ko službeni krogi delajo to isto v udani jim »Uniono operaia«, no polaga pa našo razumništvo nikako važnosti v pridobivanje delavskega stanu!! Ta brezbrižnost je vredna najstrožjo graje, kajti utegnila bi so kedaj hudo maščevati ! No prezirajte toga dobrohotnega opomina! Pristopajte torej našim delavcem v podporo, -— kajti to Vam je sveta dolžnost. Kes, da imamo mi narodni delavci med sabo nekoliko posamičnih inteligentnih oseh in to zlasti v v o če m »Dol. podp. društvu« - ali našo manje »Tržaško podporno in bralno društvo« jo popolnoma prozi rano po naših veljakih in ako pojdemo tako dalje, ostaneta obe društvi oprti izključno le na delavske moči, kar ne bode posebno dobro uplivalo na naš delavski stan. Ono število inož iz inteligence, ki sodelujejo in ki so dovolj redki, so naveličajo danes ali jutri, osobito, ako sprevidijo, da jih ostala inteligenca ne podpira ; zato rotimo še enkrat našo razumništvo, naj nas izdatno podpira in povspeštlje nadalnji razvoj teh naših narodnih in požrtvovalnih delavskih mas! Mi delavci ne 'trebamo torej samo materijalne, ampak tadi, in šo nujnejšo, moralne podpore od vas, slavna inteligenca ! Zato ponavljamo svojo prošnjo do Vas, da se vpišete v naša delavska društva, ter da vsaj v primernem številu vsprejmete častna mosta v odborih, kjer Vam bode prilika storiti marsikaj koristnega našim preprostim in hvaležnim delavcem.	Naroden delavec.
Tržaško veteransko društvo se je udeležilo minolo nedeljo korporativno sv. mašo, ki soje darovala, kakor vsako loto, v spomin umrlih členov. Razuu e. ki*, namestnika grofa Giiessu udeležilo so je božje službe tudi mnogo častnih udov in prijateljev društva ter tudi druzoga občinstva (kakor doz najemo so je tega svetega obreda ude-žila ineognito tudi hči umrle cesarice se svojem sinom in v spremstvu jedne častne dame.) Po sv. maši je veteransko krdelo odkorakalo z godbo na
■čelu do BiimcHtniMtvR in nnzsj v društveno prostore, Popoludnc je imelo to društvo svoj XIX. redni občni zbor v dvorani društva Ausfcri«« po io naznanjenem »-sjioredu. 'Na predlog pregledoval nega odbora se j«' izreklo društvenemu odboru enoglasno zaupanje.
Predlog /a popolnitev pravil, v tem zinisln, da pride društvena uprava pod oblastveno nadzorstvo, je bil v sprejet / zadovoljstvom vseh navzočih. Društveno vodstvo se priporoča vs"in odsluženim vojakom, da bi prestopili k društvu ter da bi pripomogli s tem, da bi isti* dospelo <b» one stopinje, l<i bi jo lahko zavzemalo.
kako Je trž. iriibernij v ni In stoletju sodil o duhovnikih lil o razmerah istrskih, h. 17S!» je gubernij tržaški, zahtevajoči duhovnikov za učiteljski in kapelanski posel, tožil tako le : » V Istri je prebivalstvo še jako surovo in brez omike. .Je-li mar čudo, da opazujemo na večini Istra nov samo bene-čansko (italijansko) mišljenje? Rajše naj se opuste vse šole po družili kronovinah, nego da bi se ta deželica puščala brez šole, deželica, ki je prevažna zaradi meje in iz družili razlogov, (inberiiiju bi duhovniki najbolj dobrodošli, ker so vešči katchctiki in novi metodi in ker na narod, kakoršen je doslej narod istrski, ne vpliva še resnica kakor resnica, temveč bo vplivala le tedaj, ako mu jo bode pre-daval duhovnik«.
Vseslovenska delavska slavil ost, ki se je
lani v sled smrti cesaričinc morala odložiti, vršila se bode, kakor smo že naznanili, dne 2*. maja t. 1. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva jo, pričeti delo z vsemi silami, da bode maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo; čas je še, tla podvojite število udclcžoncev! Pripravljalni odbor je te dni poslal pozivnice doslej oglašenim društvom, na ostale se pa št! posebej obrne. Prosimo hitrega in točnega odgovora. Radostna vest je pripravljalnemu odboru prišla iz zlate Prage. Hratje Cehi pošljejo na sla v nest deputacije svojih delavskih društev z mnogoštevilnimi zastavam'. Da se prva vseslovenska delavska slavnost častno izvrši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev, ki vedo delu »slavo, čast«. Delavci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krnjili domovine akcijo za impozantno udeležbo, pričnite takoj z najžila-vejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smolnikarju, stolnega vikarja v Ljubljani.
P r i p r n v l j a l n i o ti b o r.
Občni zbor roja lisko žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Itojauii se bode vršil v nedeljo, dno 2b. t. m., v prostorih rujanskoga otroškega vrta.
„SlavisellON Eelur*. Pod tem naslovom prične začetkom aprila tega leta na D u najti izhajati nov politiški list, ki: bo donašal nepristranska poročila iz vseli slovanskih dežel in izmed vseh slovanskih narodov. Kazal bode tujemu svetu, kaj zahtevajo Slovani, in primerjal te zahteve s pretenzijami drugih narodov, ki so s Slovani v veči ali manjši dotiki. Presojal bode kritično zlasti bojevanje nasprotnikov slovanskih v Avstro-Ogerski in v obče kazal, kake so prav za prav stvari in razmere. Slovanski narodi dobo v »Slavisches Keho« prostor, da se bodo mogli slišati kar možno različni glasovi o mnenju in stremljenju teli narodov. Opozarjamo s toni na novi list, ki utegne zbirati okolo sebe dejatoljc vseli slovanskih narodov.	»Slov. Svet«.
Pokopališče prt sv. Ani. Za uravnavo razširjenega katoliškega pokopališča tržaškega prt sv. Ani je došlo pet konkurenčnih načrtov. Isti bodo razgrnjeni na ogled v muzeju Rovoltella od petka dne 24. t. m. do vštovše nedeljo dne 2li. t. m.
Porotno sodišče v Trstu. V če raj je bil
.Josip Matinssi iz Trsta spoznan krivim ropa, krivega priglašenja in prestopku predpisov policijskega nadzorstva. Sodišče mu je prisodilo sedem let ječe.
Sneg v spomladi. No, to je res narobc-svet. Tudi kliinntične razmero so se menda prekopicnilc na glavo. Kakor je snežilo danes v Trstu, kaj takega jo pri nas prava redkost celo o božičnem času. In poleg še ostra sapa in občuten mraz: to je bil pravi zimski dan. Zimska suknja to ti je zadoščenje !
Na morje spustijo dne 2,.». t. m. o polu-ednajsti uri predpoludne novo /grajeno krasno Indiju »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, ki stoji v Jilovdovem arzenalti. Vstopnice se ImmIo dobivale na Llovdovem predsedništvu dne 24., 27. in 2*. t. m. od 11. do 12. ure predpoludne.
Drobilo vesti. < >b .5. uri popolunoči jo šel mesar Karol Periatti z večo družbo po ulici tlelle Sette Fontane. Hkratu so začuli krik	ženske.
Karol se je hotel pokazati viteza in je tekel ženski na |»omoč. In res je videl, kako je nekdo nabijal na tleh ležečo žensko, mej tem ko je tbug neznanec mirno gledal od daleč. Kakor se spodobi pravemu vitezu, je hipoma zgrabil napadalca za vrat, ali o joj : oni tam na strani je stopil kakor bi trenil i/, rezerve in ženska je bila v hipu po koncu in vsi trije, napadalce, ženska in oni drugi jeli, so v najlepši slogi nabijati nesrečnega viteza in metati kamenje vanj! In v poplačilo za vse vitežtvo mu je kričala ženska: Brigajte se za svoje posle, sedaj imate!! Slabo poplačano vitežtvo zares!!
Neki mladenič Martin A brani s Krasa si je bil v minolem mesecu zlomil nogo. Legel je v v postelj t ti je pričakoval,	neverjetno, ali re-
snično — da se stvar uravna sama od sebe. Ali, naravno, bolečine so postajalo litije in huje in slednjič so ga morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico in bati so je, da bodo sitomašni mladenič moral pop!ačiti svojo nevednost in nemarnost s tem, tla mu od režejo nogo. Ta žalostni slučaj naj bode v svarilo našemu ljudstvu, da je poškodovanj, ki se no lečijo same po sebi in niti no z vsemi raznimi »zelišči«.
— Ko je redar (rttlie včeraj stopil iz lekarne Godina v 111 i«* i Seuole nuovc, sunil ga jo nekdo, ki se je pehal z dvema drugima. Kor mu ni bilo hudega in je bil tudi v civilni obleki, šel jo svojo pot daljo. No komaj je storil nekaj korakov, zadel ga je velik kamen v lepo ramo, vržen od jednoga onih treh. Spustil se je za napadalcem in gii je tildi res vjel. Isti jo neki Anton Maraspin i/. Pirana, ki že sedi v varnem zavetju v ulici Tigor.
■— V stanovanje (iasparja \Voissa v Kjadiuu so utlrli včeraj o belem dnovu tatovi, ki so vse razmetali in odnesli nad ;HM) gld, Do sedaj ni sledi o lopovih.
Različne vesti.
Število nenemških otrok v Prusiji. Na vsakih MM) prebivalcev v Prusiji pripade 12 poljskih otrok. Sploh obiskuje tukaj šolo 4,700,000 otrok, od teh je poljskih b(»2.000. L. 18JH. jih je bilo 4!>o.000,
I.	|S!»7. že ;V»7.000. V Poljski Šleziji narašča število poljskih šolskih otrok naj boljo, 07"/,, jih jei Kjer pa bivajo Poljaki protestnntjc, tam se poljsk, otroci ponomčujejo. Proti H leti jih je bilo 12.HJ18. zdaj pa samo 10.072. Druge narodnosti imajo otrok : danska 24.000, litovska 20.000, češka 14.000, lužiškti 12.000. Slovanskih šolskih otrok v Prusiji jo torej nad 700.000.
Šesteri strup. 0. t. m. si jo v Temešvnru na Ogerskem rojena triintridesetletna učiteljica godbe
II.	IT. iz žalosti nad smrtjo svojega ženina hotela končati življenje. Vžila je šest različnih strupov in si povrh še glavo močno poškodovala s* tem, tla se je s kosom lesa tolkla po čelu, pa vse to ni pomagalo. Prenesli sojo na Dunaju na kliniko, kjer je kmalu ozdravela popolnoma. Taeih poskusov pa menda ne bo več delala.
Prestop v grško-katoliško vero. .leden tlel prebivalcev — kakih H00 občine San tova na Ogerskem je dne 12. t. m. prestopi! od katoliške v grško-katoliško vero. Po dovrševih obredih prestopa pa je prišlo tlo velicih škandalov. Prestopivši so kamenjali rimsko-katoliško župnišče. Župnik se je moral skriti, a naslednjega dne je predložil ovadbo. Vzrok prestopu je bil — jeza radi madjar-skili propovedi.
Narodno gospodarstvo.
Sadjarsko društvo v Tolminu. Iz tolminske okolice nam pišejo: Naše »Sadjarsko društvo* je imelo 12. t. ni. po večernioah v Tolminu svoj redni občni zbor ter po obenem zboru se jo vršila delitev drevesce moj društvouike. Ta tlau je bil pravi praznik za društveniko. Že zjutraj je bilo
živahnega življenja v društveni drevesnici, uničeni z zastavami. Društveniki s«> ogledovali drevesnico ter so videli oliilo lejiega in koristnega vspoha.
K O j po večernicah se je sešlo v šolskih prostorih [»ar sto kmetovalcev, katere je poučil društveni tajnik And. Vrtovec, kako saditi in oskrbovati sadunosna jabolčna drevesn. Veselega obraza io hvaležno so sledili poslušalci društveniki pouku svojega tajiiika-učitclja ter mu konečno obljubili slovesno, da se bodo ravnali po lepih naukih njegovih.
Po dovršenem pouku smo šli vsi v društveno drevesnico na baron NVinklerjevi brajdi, kjer so bila drevesca že izkopana in vse pripravljeno, da je vsaki tlruštvcnik kar vzel svoja drevesca. To radostno in živahno življenlje je privabilo v drevesnico tudi marsikaterega gospoda in tržana.
Zadovoljni in veseli so društveniki nosili, oziroma vozili domov žlahtna in lepa drevesca, katera so te dneve ob lepem vremenu vsadili na svoja zemljišča po naukih iu navodilih svojega tajnika.
Letos je romalo blizo 4000 jabolčnih drevesce, naj plemenitejših vrst	kakor slavonski srček, zimska zlata parinena in ananas ter se je razdelilo mej ljudstvo na tisoče iu tisoče žlahtnih cepiče v in vsoto brezplačno. Društveni tajnik nam jo obljubil in nas zagotovil, da se bodo tako delila od slej naprej vsako leto žlahtna drevesca mej društveniko. Isti dan je pristopilo gotovo kakih ."»O novih dcuštvenikov, mej njimi tudi starih ženic i/, oddaljenih krajev.
Kmetovalci so bili veseli na ta društveni praznik, vesel in zadovoljen je bil tudi odbor, so-sobno psi smo videli ta dan veselega in zadovoljnega društvenega tajnika And. Vrtov ca.
To društvo je za tolminski okraj res veliko važnosti iu koristi ter bi zaslužilo vočega zanimanja in podpore od strani vlado in dežele. Prosimo lepo!	S a ti j a r.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.) VII.
Da bi povzdignili v očeh svojih atleptov pomen prof. Htandta, katerega o. Stanislav dozdaj celo znal ni in kateri mu je v vprašanji o do-vršnem sedanjiku, kakor je vitino zgoraj i/, natančno prevedenih besed ruskega učenjaka, skazal tako slabo uslugo, povdarja <». Stanislav, da je ta učenjak k ruskemu prevodu Miklošičevega »Oblikoslovja« »dostavil precej svojih opazek«. li. lira ud t je bil o tistem času profesor liceja kneza Bezborodko v Nežinu ; knjigo našega znamenitega učenjaka, katerega je takrat (pred 12 leti) poznal uže davno ves svet kakor velikana vede, prevel je učenec Brandta v liceji, Nikolaj Vasiljevie Sija kov,
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. f) (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Plazza Kosar Io /tov. 2.
i&oUko poslopje).
itogat izbor v tapetarijah. zrcalih in slikali, ilustriran roni k gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj za računalo.
z<laj gimnazijski učitelj v Pernovu, izvestn: so-t rudni k » Russ. Kil. Vestnika«. Ali je na te opazke prof. Hrami ta Miklošič kje odgovoril ali ne, ni mi znano. No dvomim, da l>i on z vsemi mogel biti soglasen. Niti potrebu«-, niti pravilne niso vse; druge pa so bezdvomno zelo koristite za Ruse.
Tako, mislim, bilo je čisto odveč, olepšati Miklošieevo učeno delo opnzkoj pod štev. .'i. na str. 4f>4. Z drugimi opazkami zopet se prirođen Slovenoe ne more vselej soglašati.
Na str. 20,'b na prim. kjer je dolga opazka o slov. uamouilniku, prof. liradt uči pravilno: »Kavno tako (kakor pit, plčst in pit plest) razločuje se (nedoločnih) kosit, orftt od (namenilnika) kosft, orat. Tako sta »soobčila« II. de (ottr-tenav in naš dični Krek ruskema profesorju in so-občila sta mu, seveda, stvar tako, kakor je.
No daljše prof. Ilrandt piše: »Drugače se razločujete (inf.) hvalit in (sup.) hvalit: poslednje se tudi bržkone izgovarja h v a I \ t; a z druge strani govore bržkone tudi kosit, orat«. K temu bržkone privela je ruskega učenjaka slovnica Metelka, kjer stoji baje supin in d l i t pri nedoločni k u moliti, kar je oeeviilno tiskovna pomota. V resnici imajo Dolenjci od uedoločnika hvaliti na-menihiik hvalit, (Jorenjci pa od nedol. hvalit tudi numcnilnik hvalit.
Namelnika kosit (malico) si, kakor Slovence, ne morem misliti.
Prepuščam soditi vsakemu Slovencu, ali ntogo oziroma privedenih dveh slučajev opazk« prof. Pirandta za nas biti avtoritetne.
Kaj pa oziroma bom kanj a ? O. Stanislav mene, prirodnega Slovenca, pošilja učit se mojega materinega jezika k Kusu, kateri zna naš jezik le iz knjig.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
I>11 liaj 21. » Neues \V. Abendblatt« javlja iz Ho-lešova na Češkem, da je prišlo do hudega pretepa med italijanskimi *iu hrvatskimi delavci v neki tovarni za cement. Italijani so napadli Hrvate z noži. Trije Hrvatje so ubiti, Ki je ranjenih. Edncga ubitih so kar ra/. rezal i na kosce. Od ranjenih, katere so prenesli v bolnico, sta že »Iva umrla.
Itlld I lil peštu 21. lT radii i list objavlja cesarsko potrjenje zakonov o štiri mesečnem proračunskem provizoriju in o kontingentu novincev.
Rilll 21. »Opinione« piše, da se govori v dobro obveščenih krogih, da hoče don Carlos s pomočjo posojila več milijonov, danih mu na razpolago od anglcžkih in fraucozkih bankirjev, udrcti na Špansko, čim bode dovršena mirovna ratifikacija, da zasnuje tam knrlistiško listajo.
IVkillg 21. Vojaki-pomorščaki, ki so tli v varstvo angležkega poslaništva, so dobili ukaz, naj zapuste mesto.
NeW-York 20. (ilasom brzojavke iz Havane, so zaprli tam od nedelje sem 57 oseb. V ponedeljek zjutraj se je razstrelila jedna bomba pred katedralko v Havani, o čemer so bila poškodovana vrata katedralke. Policija je dobila ukaz, naj zapleni Kubancem vse orožje.
London 21. V spodnji zbornici seje vsprel proračun urada za zunanje stvari s 1;Ui proti il2 glasovi. Tekom razprave je izjavil državni podtajnik Brodrick o kitajski politiki vlade : ».Iako želeti jo, da bi glede K i taja prišlo do sporazum ljenja z Rusijo, in ni izključena nada, da se tudi doseže tako sporazumljenje. Dosedaj se je na obeh straneh kazalo povsem prijateljsko in spravljivo mišljenje. Mi si prizadevamo delati na to, da bodemo imeli, kakor drugi narodi v Kitaj u svobodo v trgovini.
IVtrograd 21. Danes je car vsprejel v av dijcnci ruskega poslanika grofa Montebello. Isti je predložil carju dve pismi Loubeta, tičoči se njega izvolitve predsednikom republike. Jedno pismo je oficijelno obvestilo JJo izvolitva Loubeta, drugo pa je privatnega značaja.
Dunaj 21. Ofieijoznn »Wieucr Abendpost« pravi, <la je ministerski svčt, ki se je vršil včeraj, brez spremembe odobril jezikovni zakon, kakor ga je sestavila ministerijnlna komisija.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
H&f&ela Italia
TKST Via Malcanton št. t - TRST
/alinra pohištva /« jedilnice, spal Hire in sprejemnike, žintnle in pere*iiic. oirlerial in železniii hlairajn. p« cenah, <la se ni liali konkurence.
VRAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznasalec „Kdinosti" in vratar, VU Sollt&rlo It. 8.
„Hotel Nacionale"
v Trstu, Via Violina 5t. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
0«a» od 60 novč. naprej.
\' pritličju nahaja se tudi Restaurant Nazionale'-elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culrabach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa'1 in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
I,ustnik je slovnn-dalmatinec. (tovori se slovenski in hrvatski.
>nslanjaje se na geslo: ..Svoji k svojim" priporoča se slavnemu obeinntvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	ndani
Josip Serdarović,
lastnik.
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro.
Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah.
Josip Živic
veleposestnik, Skopo ima nn prodaj 16 mesecev starega ' bika, švicarske pasme.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t y r i a" in
F I L I J A L K A
c.kr. uri?, aslrijsta kredita zaroda
/a trgovino in obrt v Trstu.
Hovci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na

MVdnevni odkaz 2*/f .'1-mesečni „	w
na pisma, katca se morajo izplačali v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, utopijo nove obrestne takse v krepost z dnem "24. junija, "28. junija in odnosno -JO. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
O k r o f n 1 oddal.
V vredn. papirjih 2"„ na vsako svoto. V napoleonih brest ohrest
Nakaznic« na Ihmaj, Prago. PeŠto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, (iablonz. Gradec, Sibinj, Inomost, Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reiehenlierg, šaaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1"„n provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejftimi pogoji. PreduJ mi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali ure
brni denar, inozemski bmikovei itd. — po pogodili. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italij ansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kurmi.
Rinnione Adriatica di Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva ine 31. decembra 1892.:
(ilavniea društva......ghl.	4,000.000'—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje..........18,826.346-98
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju......'..........1,«82.248-22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju................49.465-07
Reserva na razpolaganje..........500.000'—
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju knrzov, bilanca (A) . .	;J.'t,!$.822'42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju knrzov, bilanca (B) . , ..	243.881'88 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „	500.000*— Občna reserva dobičkov ..........1,187.164*86
lTrnd ravnateljstva: Via Valdlriv" it. 2, (v lastni hitey
„Styria" oripal
- naj se obrne do —
Z«. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
.ledini in glavni zastopnik za: Trsi, Primorsko in Dalmacijo.
TEODOR SLABANJA
srebrar
ultoa Morelli 12 V GORICI mUo» *ore«» »2
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v ognju po najnižji ceni. Dasi pa zamor cj o tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da j im je pripravl jen napravljati blago, ako'mu potom to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajšaj oči sok
z Deželne lekarne pri Mariji Pomajraj" M. Le u steka v Ljubljani.
Cena 1 steklen
ice ;>0 novč. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj '2 steklenici.
Trvvvvvvvvvv^
KILTtfALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi ha ličnimi in menjalnimi posli, kakor:
a)	V sprejema uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje;
Vrednostna papirja:
po 2u/h°/0 proti 5 dnevni odpovedi
OT/ u i	t-t
•i * In D n •« r
„ 31 /4 °/0 „ 4 mesečni „ ;}»/ o/	s
t. " /a u .i ° n	"
.. »»/„'/..	1 letni
Napoleone:
po 2 "„ proti 20 dnevni odpovedi „ 40
•■ -"/4°/o ** 3 mesečni
.. II °/„ , 6 „
Tako obrestovanje pisem o uplaeilib velja od 2o. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje -II/4°/0 <1<> vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 ghl. a e,heque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uphuMlo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si hodi uradnih ur.
Sprejema zu svoje eonto - correntiate, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „TisočeraI cvet"- (Mllleflori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nj 11 in henioroidam. — Jeuen omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER .,ii dne Muri" v TRSTU, veliki trg,
Tudi za 55 nvč. v markah dopošije se franko.