253. številka.
Ljubljana, v soboto 3. novembra.
XXI. leto, 1888.
Ichaja vsak dan zvefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-operske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 Rld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j u b 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z«, t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiriaropne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —LJrednifitvo in npravništvojev Gospodskih ulicah št. 1 "J. Dpravnifit. vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo ita naroč
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare goBpode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„S L 0 V L H S K! V, A ii 0 D"
velja za Ljubljansko naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   ,.   50 ,,
„  četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto  ...       ...       15 gld. — kr.
i   pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
gp^~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. DpmvšifMvo tf Slov. Naroda".
Iz državnega zbora.
Na Dunaji, 2. novembra. V sredo je državni zbor imel sejo, pri katerej je pa manjkalo jako mnogo poslancev z obeh stra-nij. Prva točka dnevnega reda bilo je posvetovanje o predlogi o pokritji kredita, dovoljenega za po-trebne'vojaške varnostne naredbe. Vsakdo je mislil, da o tem ne bode nobenega razgovora, saj sta že delegaciji dovolili kredit, sedaj gre le za to, kako naj se pokrije. Znani gostobesednež, Ttirk, se pa vender ni mogel zdržati, da ne bi pri tej priliki napadal vlade. Pri tem je pa pokazal svoje avstrijsko domoljubje v pravej luči. Rekel je, da on in pristaši njegovi ne simpatizujejo za državo, v katerej žive. Odobruje pa zvezo z Nemčijo. Glasoval bi pa  govornik  za  zahtevani   kredit,   ko   bi davki
ne bili že previsoki in ko bi baŠ Taaffe ne bil na krmilu. Sedanji vladi pa on vinarja ne dovoli, ker njena notranja politika nasprotuje Kalnoky-jevi vnanji politiki in spodkopuje zvezo z Nt-mčijo. Koncem govora se mu je pa potrebno zdelo nagla-šati svoj avstrijski patrijotizem.
Dobro ga je zavrnil poročevalec, dr. Matuš, češ, da mu ni vredno obširno odgovarjati, ker je njegov govor poln nasprotij. Poprej je govoril, da ne sim-pati/uje za državo, v kateri živi, potem je naglašal svoj patri jotizem. Govoril je za zvezo z Nemčijo, a dovoliti neče kredita, ki je določen namenom te zveze. Ker se ni oglasil noben drug govornik, vBpre-jel se je ta zakon v drugem in tretjem branji
Potem je prišlo na vrsto več peticij, ki so se deloma odstopile vladi, deloma izročile odsekom. Omeniti je peticijo rusinskega društva „Rada Ruska", da bi se osnovala rusinska gimnazija v Przemvslu in rusinsku učiteljišče kje v Galiciji. O tej peticiji se je izrekel zbor, da je rešena z neko lani skle-neno resolucijo. Peticija mesta Trst, da bi se ohra nila občinska avtonomija v zadevi lokalnih in cestnih železnic, za katere se bodo porabile občinske ceste in prostori, se je izročila železniškemu odseku.
Obravnavanje o zakonu glede varstva tuje lastnine pri rudokopstvu in odškodnin za škode nare jene po rudokopstvu se je odložilo po predlogu poslanca Riegra na prihodnjo sejo. Ta stvar je važna in je torej ni kazalo obravnavati v seji, ko je mnogo poslancev manjkalo
Koncem seje so interpelovali dr. Steinvvender in tovariši bivšega vodjo pravosodnje uprave, barona Pražaka, in sedanjega pravosodnjega ministra, grofa Schonborna, kako je to, da se pri razpisu 5. mest za avskuliante na Koroškem zahteva znanje slovenščine. V tej interpelaciji ponavljajo se stare fraze, da je na Koroškem malo nad četrtino „Windischew, ki pa visoko cenijo nemščino, novoslovenščine pa ne razumi jo.
Iz tega sklepajo intarpelantje, da ni bilo praktične potrebe, da se pri razpisu zahteva znanje slovenščine v besedi in pismu. S tem bi se le to doseglo, da bi domačini, ki ne umejo slovenski, na
Koroškem ne mogli dobili služeb in v deželo bodo prišli tuji elementi, ki se bodo s ščuva.ijem in agi-tovanjem pokazali vredni zaupanja. Pražaka vprašajo, kako hoče opravičiti postopanje svoje, Schonborna pa, kako misli popraviti postopanje prednika svojega.
Ta interpelacija nas posebno zategadel zanima, ker bomo iz odgovora na njo izvedeli, česa da imamo pričakovati od novega pravosodnjega ministra.
Poslanec Nabergoj je interpeloval finančnega ministra zastran nepristojnega postopanja pri pobiranji dopolnilnega davka na žganje v Tržaškej okolici. Potem se je seja sklenila. Prihodnja seja bode v torek.
Poročilo finančnega odseka
o zopetni zgradbi deželnega gledišča.
(Poročevalec dr. Mogc ho.) (Konec.)
Koliko da naj znaša ta zaprošena pripomoč, ni povedano v ulogi.
Stvar je torej ta: obče je priznana skrajna potreba, da se skoro v Ljubljani Rezida novo gledišče; ni misliti, da bi se hotela tega privatna spekulacija lotiti; glediško društvo pripravljeno je rešiti to nalogo, pa le pod pogojem brezplačne oddaje jednega dela deželne imovine in nadaljne podpore iz deželnih sredstev.
Će pa nikakor drugače ni mogoče postaviti novega gledišča, kakor da dežela k temu doprinaša žrtve, bi donašalo deželi več prida ter tudi bolje osiguralo glediško podvzetje, če dežela soma zidanje gledišča v roke vzame.
Potem nji tudi ne treba odstopati del svojega prvotnega premoženja in odločevala bode o nadaljni pripomoči podvzetju po svoječasni meri deželnih sredstev ter po meri spoznane potrebe in zagotovljeno nji bode nadzorstvo nad zavodom izobražen j a kot deželni napravi.
Po tem premišljevanji moral je priti finančni odsek do prepričanja, da se bode dežela ognila le veliki Škodi, ako sama zgradi novo deželno gledišče in da
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Prejšnje dni jasno, uprav pomladansko, oziroma jesensko nebo, zatemuelo je na tega meseca prvi dan ter kazalo dnevu primerno lice. Sožalujoč z nami, bilo je nekako mrklega pogleda, s svinčenim očesom zrlo je na nas zemljane, kakor da mu ni marsikaj po godu.
»Kjer vrste se križi", kjer že toliko prednikov, toliko vrstnikov počiva v grobnem hladu, kjer je zakopan velik del razum ni štva našega, kjer imamo, žal, ogromno, nepobitno večino, premikalo se je pretekli četrtek ogromno občinstvo. Marsikoga pripeljala je zares pristna pijeteta, velika večina pa je dohajala svojo radovednost past.
O krasnem spolu izrekel je že duhovit rimsk pesnik krilate besede: „Spectatum veniunt, spec-tentur ut ipsae", še zlobneji pa je bil uemšk pisatelj, trdeč, da ko bi pogrebov in sprevodov ne bilo, bi tudi ne bilo ženitovauj. Morda sta oba istino govorila, a zgrešila sta še neko posebno vrsto in to bo tisle dame (?), ki hodijo pri takih prilikah na grobišče zabavljnt in psovat.
Na Vseh Svetnikov dan dogodilo se je, da je
pred Levstik - Raičevim spomenikom neka nemšku-tarska gospa — sit venia verbo! — prav glasno se izustila: „IIm, was die Leut' ftir G'schiehten machen mit ihren nationalen Gbtzen!" Breztaktne te besede našle so primeren in jako dober odmev in naša „Kuotzovka" izgubila se je jako hitro v množici.
Druga jednako izzivajoča, pošteno debela dama, nekda še gospodična, izbrala si je za prizorišču duhovitosti svoje „kamenito mizo" v Šiški. Bila je jako zgovorna in pripovedovala celo o svojem ženiuu, za katerega je nihče prašal ni. Ko k sosedni mizi sede znau narodnjak s svojima gospodičnama hčerkama in je ta občeznana in čislana obitelj mej seboj govorila le slovenski, ni mogla omenjena debela dama več zmagovati jezička svojega. Začudena se obrne k gospodičinama s prečudnim vprašanjem: „Fiiiuleins sind doch nicht Sloveninen?" „Seveda sva!" odvrniti gospodični. — „Ach, nein, si sehen zu intelligeut aus!u — „Mari Slovenke ne morejo biti inteligentne?" vprašata užaljeni gospodični. „Ne, ne!" odvrne na to debela dama. „Jaz sem sicer Hrvatica, a Slovenka bi ne hotela biti." — „Ko bi Vi bili Hrvatica, bi ne bila velika razlika mej nami!" zavrneta jo gospodičui, na kar so gostje pri sosedni mizi začeli porogljivo posmehovati se in se je začul vmes glas: „Da, Hr vatica, a kakšna!" De-
bela Hrvatica (?) uvidevši da ni zadela na pravo občinstvo, poklicala je svojega (?) izvoščeka ter mu velela: „SliŠite, Janez, pojmo dain!c Nikomur pa ni bilo žal, da debela dama ni Slovenka.
Sicer so pa bili baš pretekli dnovi jako mirni in lepi, posebno za vrtnarje, ki so imeli bogato kolekturo v žepih imovitih in neimovitih ljudij in so si letošnji Vseh svetnikov dan gotovo dvakrat podčrtali v koledarji svojem. Glede vencev in cvetlic pri pogrebih in na grobiščih napredujemo zares že tako nečuveno, da bi malo meuj res že ne škodovalo, zlasti v narodno gospodarskem oziru ne. Ne ugovarjam, da ima vrtnarske obrti razvoj tudi svoje dobro, da redi mnogo ljudij, da boljša ukus, a vse to je vender malo, za marsikoga nerazmerno drago.
No, ljudje so praktični, znajo si pomagati. Pod Ljubljano umrla je kmetska deklica. Pri pogrebu videlo se je veliko vencev, jedeu celo s trakovi z zlatim napisom „Premili sestrici". Ko je veliko mesecev pozneje umrl stari ded, imeli so omenjeni trakovi zopet svojo ulogo, seveda se je pri dedovem pogrebu jako čudno bral napis „Premili sestrici!"
Jednakih „promilih sestric" videl sem pri sv. Krištofu joko veliko. No, nič zato, vsak po svoje. Glavna stvar je, da prihaja vse iz srca in da ob okrašenem grobu ne sloji drug živ — pobeljen grob. s.
je torej . dbiti predlog gtadjftegi društva, kolikor se tire zgradbe gledišča, k r zi deželo ni koristen.
Kar se tiče finančne strani vprašanja, odločevala so v finančnem odseku  nislednja uvažavanja:
< i!# <te tega, kako  spraviti k temu podvzetju potrebnih sredstev, bita je pred vsem držati se načela,   da   pri   tem   deželnega   zaklada — glede na slab g o s p o ti a r s v e n i položaj de žele — nikakor in v po štev jemati.
Da   je   mogoče   glediško   zgradbo  s svoto 190.000 gold.  postaviti, zagotovljeno  |e tehuiškim pritrjenem deželnega inženirja Hraskega. Finam-n odsek ni imel  povod;), jemati   za  podlago katero drugo zgradb« no svoto.
Vsled priponi, ('m deželnega stoluega mesta de želi ni skrbeti, kako bo dobila primerni prostor za zgradbo.
Finančni odsek se pridružuje povsem dotičnim izpeljavam deželnega odbora ter je ravno tako mnenja da bode spraviti denarna sredstva za zgradbo po požrtoval nos ti vseh faktorjev.
Tačas za zgradbo novega gledišča pripravljeni zaklad je tako-le sestavljen:
a) zavarovalnina po izplačan j i privatnim ložnim lastnikom pristoječih zavarovalnih zneskov
znaša .   .   .   .   •.......46950 gld.
b) skupilo prodanega giediškega pogorišča ........... 20000 „
e) obljubljena subvencija deželnega stolnega mesta........ 15000 „
d) blagajnične gotovine giediškega zaklada koncem leta 1887      ,   .   .       240') „
skupaj . 84370 gld.
Zneska pod a) in d) pomnožila se bosta v letu 1888. po obrestih, in skoro ni dvomhe, da bi se moglo za gledališko pogorišče kaj več dobiti, kakor znaša pod b' postavljeni znesek.
V primeri k potrebni svoti . . 190000 gld. kaže se, «la manjka zgradbenemu za
kludu še.......... 105630 gld.
Ta nedoBtatek bilo bi pokriti v prvi vrsti z zbiranjem pri prijateljih in dobrotnikih gledišča.
V tem pogledu jemati je pred vsem v poštev mestno občino Ljubljansko, koje se v prvi vrsti tiče obstanek gledišča v Ljubljani, da bo kaj več v ta namen darovala; potem kranjsko hranilnico, ki je vsak čas pripravljena podpirati kulturne in humanitarne namene deželne, in slednjič glediško društvo, kojemu se na ta način najboljša prilika daje, da zasleduje svoj statutarni smoter.
Še ostalemu nedostatku pa bi se v okom prišlo, ako dežela denar na posodo vzame, ali pa potoni kake druge ugodne finančna operacije.
Ako ne drugače, vzeti bi bilo v ta namen po štiri od sto obrestno posojilo ki bi se z letnimi zneski v 40letih vračevalo ter eveutuelno zavarovalo na glediškem poslopji
Letni splačevalni znesek znašal bi v tem slučaji 5000 gld., ki ;bi se pokrival z glediškimi dohodki, oziroma z dohodki giediškega zaklada.
Iz g ediškega zaklada bilo je dozdaj povprek za glediške namene uporabljivega čistega letnega dohodka blizu 1700 gld.
V novem poslopji namerava se blizu G0 lož napraviti.
Ce s.' cem povprek   najemnina jedne lože na
Ukrajinske dume.
(Oeski nupi oil K. .lili ni-k;   poslov.ml P od v i d o v s k i.)
IV.
V Ijubiiiiskein hrepenenji.
(Konec.)
To noč po tej imeli so jasno v Ljubči, na krov Efimčine koče sedel je takoj po polnoči rdeči petelin.
V jednej uri dobil ;e rdeči plamen ves Efimčin imetek, od česar do prvi ga jutranjega svetania ni ostalo ničesar razven kup pepela in gromada ogli a.
Iz plameneče koče ušla je jedina Etimka. Njeno belo telo krila je le prosta obleka.
Vse ostalo izginilo je v pepelu; ne le bela, bogata koča, marveč i dragoceni niz, lesketajoča se oblačila, vse, vse . . .
Efimka zato ne obupa, niti ne plače, ne želi niti koče uiti ostalega imetka, ftakor da bi jej bilo dosti jedne stare obleke. Nesreče ne preklinja, poži-galca ne išče . . .
Tudi sodišča ni zahtevala in ni iskala požigalca.
gotovo mali letni znesek 100 gld., dobilo bi sena lemnine vsake leto 6000 gld. Ugovor, da to ni mogoče, se najbolj spodbija, če se pomisli, da je v starem gledišči bilo 69 lož, ki so povprek le-ta, ali prav za prav še mnogo večji letni najemni znesek donašale, in sicer mnogo večjega oh času, ko Se ni komite privatnih ložnih lastnikov v zvezi z deželnim odborom uplival na osodo giediškega pod vzetja.
Ta najemninski dohodek in letni Cisti dobiček giediškega zaklada dajeta skupaj porabljivi letni fond 7500 gld., kojega po odbitku anuitet ne svote 5000 gld. še 2700 gld. ostaje. Ta presežek ostajal bi deželnemu odboru, da iz njega odloči letno podporo glediškemu podvzetnikn, ki je zna^aa dosedaj, uračunši njemu pripttščene lože, 22t)0 do 2500 gld. vsako leto.
Ker torej zamore dežela , kakor se je pokazalo, znova sezidati deželno gledišče tudi brez deželnih sredstev tir ima potom take izpeljave tudi zagotovljen velik dobiček, da bode pretekom 40 let v izključljivi in neobremenjeni lasti poslopja, ki ji bode zanaprej donašalo lepe letne obresti, priporoča finančni odsek predloge, katere smo v našem listu že objavili.
Politični razgled.
^Otr«•« gaj e dležifc B 4».
\ L;u b i j a n ; 3. novembia.
Pri dopolnilnih volitvah za JfVaski mestni zbor so Mladočehi zopet dosegli znatne uspehe. Zmagali neso le v tretjem razredu v Starem in Novem mestu, kakor dosedaj, temveč pridobili so tudi tretji razred na Mali strani. V prvem razredu Starega in Novega mesta ni dobila nobena stranka absolutne večine in so bile ožje volitve mej Staro čeli i in Nemci. Tudi dr. Rieger je prišel v ožjo volitev, kajti manjkalo mu je dvanajst glasov do večine    Ta neuspeh je hudo potil Staročehe.
Novi irali.sk i namestil'k grof Badini je pri \ sprejemu metropolita Sembratoviča obetal, da se smejo zanašati Rusini na podporo njegovo, ako bodo vedno gojili avstrijsko in katoliško mišljenje. Dosedaj so se Rusini bali, da bode novi namestnik zatiral nji- | hovo narodnost, ker je znan pristaš poljske pleme nitaške stranke. Sicer pa še tudi sedaj neso brez strahu, kajti ne vedo, kako bode držal namestnik besedo svojo. Pollaki večkrat kaj pristranski sodijo stvari in že rabo ruskega pravopisa zmatrajo radi za državi sovražno početje.
V it 4iaiJe iržave.
Dočim se od ruske strani opetovalno zagotavlja, da se je vlak, s katerim se je vozil car, le ponesrečil, trdijo nemški in angleški listi, da je to najbrž delo nihilizma. Mi nočemo izreči nobene sodbe, temveč hočemo pocukati, morda se stvar bolj pojasni, sedai ie še v neko temo zakrita.
O svojem času bili smo omenili, da so l»<»3-prska oblastva bila zaprla ruskega kavasa v Varni, ker je bil napal dva bolgarska podčastnika, ko je  bil pijan. Ker je konzul nemški, pod katerim varstvom so sedaj ruski podloŽniki v Bolgariji, za hteval,   so   mu   izioeili  kavasa.   Nemški konzul ga je pa izročil ruskemu veleposlaništvu v Carigrad, da stvar preišče. Preiskava je po azala,  da kavas ni bil pijan,  in da  sta  ga bolgarska vojaka izživljala 8 tem, da sta nesramno   zabavljala proti ru skemu carju.   Uniil je palaču  maršal bolgarskega kneza grofa Grem.ml.   Njeno    -m .a našel ga je mrtvega v postelji. Bolehal je Že dlje časa za neko boleznijo srca. Sobranje je v znamenje sožalja pre trgalo rejo.
Ljudje so le majali z glavami pomenljivo in šepetali divne ieči.
Jedina stara liana vzkriknila je glasno : „Oj, ta nespametni« a!"
Pred večerom tega dne bdel je Ivan zopet v trstji. Ni sanjaril več o bajkah, premišljeval je le 0 resničnosti. Njegov pogled zastajal je ostro na onem mestu, kjer se mu je z javila pred dnem in nočjo Efimka, in misel njegova pomikala je dalje, dalje k dobravam.
Tu najedenkrat, ko je legal večerni mrak na step in luna zasvetila na obzoru — zašumelo je zopet v trstji.
Ivan ustane plašen.
Kakor pred dnevom in nočjo zopet razstopi so visoko protje in razsedino napolni ladijca. Tudi bela, vitka postava prikaže se na ladijci.
„Kfimka!" zaklical je takrat Ivan prvi ime devojčino.
Ali Efimka je stala ribo in ni se odzvala z besedo. Le revna, stara obleka visela je na mehkih
Ko se snide zbornica rumu uska   se bode
nekda mimsterstvo nekoliko preno ilo. Ker je vo-ijenih mnogo konservativec, bode s»* število konservativnih elementov v mirnsferstvu pomnožilo, da se hod" potem vlada z ver jo sigurnostjo mogla opirati na ibornfco, Predsednikom zbornic hoče voliti veČina Lsskarja Catsrgin, predsednik senata bode pa naibrž general Floriscu.
V Atenah rše se velikanske slavn»»-ti povodom petindvajsetletni ce vladanje kralja grške««. Prišlo je mnogo tujcev, kakor se cem, nad 25.000, mej njimi mnogo zastopnikov grških kolonij v inozemstvu. Tako je prišlo več sto Grkov iz Smirne. Vhi listi bo izšli olepšani in v člankih poudarjajo politični, kulturni in gospodarski pomen tega slavlja.
V PniMiji so bile te dni dopolnilne volitve za deželni zbor. Po do sedaj doilih nam poročilih se razmerje strank v deželnem zboru ne bode dosti prememlo V Berolinu voljeni so največ svobodomiselni volilni možje, in sie-r jih je voljenih nad 500 naprednjakov več nego do sedaj. Vladi to gotovo ni prav po volji, da v baš v prestolnici zje-dinjene Nemčije dobiva opozicija vedno večje zaupanje. Vladni listi se pritožujejo da baš uradniki tako malo prihajajo volit in priporočajo, da bi se silili k volitvam.
Dopisi.
Ta Notruuj.sltegji 1. novembra. (Miroslav V i l h a r j e v spomenik na Notranjskem.) Koncem 1. 1876. je bilo, ko so trije Pivčani gg. V. Domieelj, And. Drobnič in Hrab. Legat stopili vkup v odbor z namenom nabrati potrebnega denarja za Mirsl. Vilharja nagrobni spomenik v Knežaku.
Ali časi so bili takrat za narodno delo jako negodni: zgodovino slovensko pisali so paši Wid-mann-Vesteneck, pa vredni begi njihovi! —
Zatorej tudi to delo ni imelo željenega uspeha. Nakapalo je nekaj novcev vkup, a vse premalo i za skromen spomenik na grobu. Te novce oddali so za boliše čase s prvotnim namenom v oskrbo "Matici Slovenski".
L. 1883 sprožili so misel nekateri rodoljubi nA Planini, kjer je Miroslav porojen, uzidati tam spominsko ploščo i o napraviti v proslavo Viharju primerno narodno veselico. Razne ovire so tudi to preprečile! —
Stoprav letos je vender ^Pisateljsko društvo" v Ljubljani preskrbelo takšno ploščo na rojstveni hiši Vilharjevi.
In to dejanje oživelo je v Notranjcih staro idejo za Vilharjev spomenik! Pa tudi vremena so se bolje zjasnila za to idejo. — Pred desetimi in več leti rekel je Ivnežan, da bodi tam spomenik, ker Vilhar tam počiva, Zagorec govoril je spet za sebe dobro in tako rudi Planinec in še drugi. Ali zdaj se govori previdno in modro, češ, Vilhar ni Planinec, Vilhar ni Pivčan, nego Vilhar je velinož, jednako zaslužen za V80 Slovenijo! — Preverjeni smo, da bode slovenski rod tudi kdaj zidal „Wallhallo" in da bode v njej Vilhar dobil prostor mej prvimi sinovi njegovimi. In zato smo preverjeni kljubu temu, da imamo toliko nerešenih vseslovenskih vprašanj in kljubu temu, <la kardinalno naše vprašanje „Narodu dom" je še vedno   „veliko vprašanje* I —
Ali za sedaj pa se bode Vilharja slavilo in hvaležno spoštoval.! v ožjem krogu naroda v spod-bujo inflvzgled v Notranjski. In to po vsej dolžnosti in pravici I  Kdor pozna  naš prerod in naše usta-
}W   Dalje v prilogi.
njenih ramenih. Ni je krasilo več bogata tkanina niti svetli niz.
„Klinika!" ponavlja: j;* goreče Ivan.
Ali stoprv ko je tretjič začula svoje ime, vzdignila je devojka svojo -lavo in uprevši jo k Ivanovoj šepetala je ljubeznjivo: Izpremenila se je v pepel moja bela koča in v plamenih izginil je ves moj ;metek. Reci, ali zdaj še ne veruješ?"
„Ti si ogenj sama podložila! Požigalka!" izrekel je iz sebe Ivan kakor v polusnu.
Efimka je pokimala mirno z glavo. „Uboštvo ti uesem v doto! Tako te ljubim!"
Brzo pa je naslonil raztuženi molodec svojo glavo na njedra raztuženi devojke.
Vzdihuila sta: „Blagoslovi naju Bog!" * *
Po treh nedeljah nesel je vesel glas iz lesenega stolpa vaške cerkve vest po širokej stepi, po dobravi in trstji, da ob stopnici žrtveniškej kleči molodec z molodico: Ivan z Ehmko.
In Gospod ni odrekel blagoslova.
Priloga „Sluvenskemn Narodu" St. 253 3. novembra 1888.
jenje, tudi ve, da je Vilhar v hudih Ćaaih žrtoval vse duševne in gmotne sile za to ustajenje! Narod probuditi, v narodu zanetiti slovausko zavest in utrditi narodni ponos, to ie bda smer vsakemu delu niegoveuiu. Danes je budil s pesnijo, jutri z napevom, danes učil z igro, s časnikom. — Hodil je iz dola na goro, po polji in pG gozdih in tako ljubko klical v prej zanićevauih glasih vaukeuiu, bodi tega ali tega stanu: „Cuj, da si slovenski sin, čuj, da si M lica slovenska, glej to je naša rodna, to je slovenska zemlja" ... In ta ozuanovalec prišel je mej narod z gradu, kjer so od nekdaj kakor ropui orli prežah na slovenskega trpina, od koder so kakor pisani gadje in rudečegrbeui kuščarji cikali na slovensko besedo in slovensko ime. Zatorej je pa tudi ves narod ob Dravi, Savi, Muri in Soči naudušeno zapel za njim: Ne udujmo se, ne udajmo se . . . 1 povsod je odmevalo, kakor iz jednega srca in grla za Vilharjem: Čujte gore in bregovi , da sinovi Slave smo!
In prav je imel pokojni Levstik, trdeč, da na Slovenskem ni nihče znal in ne bode znal tako narodu „uaprej peti", kakor ravno Miroslav Vilhar in to je njegova velikanska zasluga.
In to vse spoznava vsak zavedui Sloveuec, posebe pa še Notranjec!
Pa kje uaj se slavi za sedaj Vilhar s spomenikom v Notranjski? Kje drugod nego v Postojini, v tem naravnem in odprtem Bredišči Notranjskem ! In kaj se je do sedaj storilo v to svrho? In kakšen bodi bpomenik primeren našim razmeram ali vender dostojen možu pa kraju!?
Pusta v it i se misli ua javnem prostoru razine« en doprsen kip.
Slavni jugoslovanski kipar Komite meni, da se napravi krasen kip, do metra visok, iz na veke trajajoče tvari ne za okroglo 800 gld., kar je seveda le preudarek. „Ali poskusimo na podlagi tega in na podlagi starega denarja 325 gld. in potrkajmo malo okrog", tako so se domenili nekateri rodoljubi.
Sreča jim je mila, kajti starosta dejanskih naših rodoljubov, g. Ivan Vilhar priloži gornji svoti tristo gol d. in velikodušna gospa Pivčanka za sedaj petdeset gol d. Bodi tema v imenu naroda vekovita hvala in slava!!
No, to je okroglo 700 gl. in kip je skoro pokrit)! Ali kje je prostor, kje je stojalo, ograja itd. ? Za to obrnilo se je na občino Postojinsko. In za gotovo se nadejamo odj tam ugodne rešitve, s čim bode Postojina dokumentirala vzgleduo svojo narodno zavest in pa skrbela po dolžnosti za okrasje lica svojega svetovnega trga.
Ko začasni odbor reši z občino to stvar, povabi koj inerodajne rodoljube v Notranjski in „Pisateljsko društvo", da so pomenimo, kaj je storiti dalje in kako slaviti odkritje spomenika.
Na vsak način moramo na slavnosti združiti pametno veselje z vidno koristjo za uarodni napredek iti za podporo pa prospeh narodnih naprav in ustauov. Ne udajmo se! Doran.
Iz učiteljskih krogov. [Izv. dop.] (Beseda po kranjskem deželnem zboru.) Naši vrli poslanci so vender letos pri zadnjem deželno-zboiskeoi zasedanji sami pripoznali, da so naše večletne prošnje za povišanje plač opravičene, kar je kranjsko ljudsko učiteljstvo vsaj nekoliko zadovoljilo. Upamo, da stvar ne ostane samo pri golih obljubah, temveč pričakujemo v kratkem istinitega gmotnega izboljšanja. V ta namen objavimo tudi nastopne opazke.
V deželnem zboru se je sicer poročalo, da so učiteljsko plače le na Nižjem-, Goreujem-Avstrijskem in Štajer.-kem boljše, kakor na Kranjskem. Tem izjavam dodamo oataučneje podatke. Resnica je, da neso plače ljudskih učiteljev boljše do zdaj na Češkem, Gališkem, Moravskeni, Primorskem in v Šleziji. Toda pomisliti je treba, da ima Češka 184, Moravska 52, Galicija 14, Šlezija C, Primorsko 5 in Dalmacija 5 meščanskih šol, — Kranjsko le jedno. Na Češkem ima tedaj čez 70O učiteljev po 80O gld. letne plače in še več, pri nas na Kranjskem samo trije, drugi za meščanske šole izpitani to\ariši pa pri nas tudi zaman čakajo boljših plač, Kraujsko deželo veuder ne moremo z Buko vino primerjati, kajti ta dežela je še le 112 let avstrijska pokrajina.
Ako so se pri nas odpravili podučitelji, je večini učiteljstvu jako malo pomagano, ker pač ne gre, da ima učitelj-začetuik ravno tisto (in pogosto še boljšo!) plačo,  kakor   njegov  starejši tovariš.
Ravno to je pri nas največi nedostatek, da starejši, marljivi in zaslužni učilelji nemajo nobenega „avan-cementa". Popolnoma se torej strinjamo z nasvetom tistega gospoda poslanca, ki je poudarjal, da bi bilo v najnižji razred treba uvrščevati pred vsem vse začasne učitelje in vse učiteljice. Na ta način bi dežela že mnogo prihranila za povišanje drugih učiteljskih plač.
Tega merila so se gotovo tudi držali na Koroškem pri izboljšanji učiteljskih plač in prepri čani smo popolnoma, da so plače „koroških učite-ljeva bolje in pravičneje razdeljene, kakor našili ! Z odpravo podučiteljev na Kranjskem se je prebito malo pomagalo večini uČiteljstva, kajti n Ti tel ohne Mittel" nič ne velja!
Najboljši dokaz, da so učiteljske plačilne razmere pri nas jako slabe, je to, da se že več let zaporedoma silno malo gojencev oglaša v Ljubljansko učiteljišče, akoravno je pri drugih stanovih vse prenapolnjeno. Tudi letos se jih je baje mesto 40 oglasilo le 19 ! Po tem tacem bodo na Kranjskem učiteljice kmalu pri učiteljstvu v večini. Bode li to po vsem dobro za naše šolstvo? — Znano je, da je šolstvo po tistih deželah najslabejše, kjer so najmanjše plače. Ako bi ne imeli slabega gmotnega stanja naše dežele pred očmi, zahtevali bi opravičeno ljudski učitelji tistih plač, kakoršne uživajo deželni uradniki.
Učitelji tovariši iz tistih okrajev, ki letos neso odposlali prošenj za povišanje plač na deželni zbor, naj v kratkem deželnemu odboru dopošljejo jednake dobro motivirane prošnje! Blaž.
Iz Ihana 28. oktobra. Dan 21. oktobra bil je tudi za Ihance pravi gospodov dan, ker se praznovala 40letnica cesarjeva. Na predvečer oznano-valo je pokanje topičev in nad jednourno zvonenje, bengalični ognji in krasni kresovi, ki so razsvetljevali z mlaji okrašeno lepo občino, kaj posebnega. Na slavnosten dan, pa se je blagoslovila zunaj cerkve ob navzočnosti 175 šolskih otrok nova šolska zastava h spomiuskima trakovoma, pri tej priložnosti so otroci zapeli dvoglasno molitev in cesarsko pesen.
Popoludne ob a/4 na tri pa je šla šolska mladež z občani in mnogimi gosti z Domžalsko godbo iz cerkve na slavnostni prostor, kjer so otroci po slavnostnem govoru deklamovali, govorili in peli v veliko radost vseh pričujočih.
Ko so se otroci obdarili z 80 knjigami in 95 podobicami, katere je daroval g. župnik Janez Dol-žau, različnimi jedili in vinom, vrnili so se domov z lepim spominom na ta dan.
Gostje in občan'1 pa so se zazveseljevali mej raznimi uapitnicami v pozno noč v tukajšnji izvrstni gostilni pri „Navžarji", poslušajoč krasne slovanske skladbe, ki jih je imenovana godba svirala. Da se je slavnost zaključila tako dovršeno, gre hvala v prvi vrsti gospodu župniku, krčmarici Ani Sojer, posestniku Janezu Kokalj, Domžalski godbi in vsem ostalim občanom, ko se pripomogli z lepimi darovi.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je ces. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „ Revizija ustave v Srbiji". Današnja številka ima šest strani j priloge.
— (Obiskovanje grobov) bilo je letos velikansko, veliko tisoč ljudij obiskalo je sv. Krištofa grobišče. Ker je lani oviral neprestali dež, pred'auskim pa je bilo obiskovanje zaradi epidemije zabranjeno, skrbel je letos vsakdo, da je dragim svojcem, ki na pokopališči smrtno spanje spe, okrasil mogile in se jih dostojno spominjal. Grobovje bilo je pa tudi velelepo z raznimi venci, trakovi, svetil kami, lučicami cvetlicami in rastlinami odičeno in podobno je bilo veliki pisaui livadi. Posebne zanimanje je vzbujal spomenik Levstikov inRaičev, kjer je bilo vedno polno gledalcev, prav lepo so bili okrašeni grobovi Vodnika, Bleiweisa in Jurčiča, kakor tudi dr. Zamika, ki ima prav lep spomenik v podobi sarkofaga z granitno ploščo, na kateri je napis. Čitalniški pevski zbor pel je pri „Sokolski piramidi" tri zbore, društvo „Slavec" pa pri križi sredi pokopališča.
— (Občni z bor »Pisateljskega društva) so je vršil 31. oktobra zvečer. Predsednik gospod dr. Vošnjak spominjal se je prerano umrlega društvenega tajnika, profesorja Antona Raiča, katerega izgubo najbridkeje čuti „ Pisateljsko društvo".   Opravljal je tajuiški posel od pričetka dru-
štva vestno in marljivo in najbolj pripomogel do lepih uspehov pri raznih slavnostih. ki jih je društvo priredilo. Pa ne samo naše društvo, ves slovenski narod mu bode ohranil hvaležen spomin. Odbor ie zato bil sklenil, da se njegovo truplo položi v rako, v kateri počivata njegov strijc, nepozabni Božidar Raič in Levstik. V znak sožalenja ustanejo vsi navzoči in kličejo „Slava Raičevemu spominu!" V odbor se volita g. učitelj in šolski nadzornik A. Žumer in g. Ign Žitnik, urednik „Slovenca", ker 8e je g. V,.so Petričič zaradi mnogih drugih opravil bil odpovedal odborniŠ^vu. Potem se je sklenilo, da bode društvo prirejalo, kakor prejšnja leta, zabavne večere. Prihodnji zabavni večer bode v sredo dne 7. novembra v steklenem salonu narodne čitalnice. Želimo mnogobrojne udeležbe. Zlasti pričakujemo, da se oni krogi, ki so v prvi vrsti poklicani, da stoje v vrstah „Pisateljskega društva", na primer profesorji našo gimnazije, ne bodo odtegovali društvu, katerega blagi namen je nabirati sredstev v podporo slovenskim pisateljem ter s tem pospeševati slovensko literarno delavnost.
— (Zarnikovih zbranih spisov) je prvi zvezek dotiskan in se bode prihodni teden začel razprodavati.
— (Slovensko gledališče ) Jutri v nedeljo dne 4. novembra t. I. predstavljala se bode „Jednajsta zapov ed" prvikrat na slovenskem odru. Nadejamo se, da bode ta novost vender je-denkrat privabila dovoljno število občinstva.
— (Slovensko gledališče.) Po starem običaji imeli smo predvčeraj zopet Raupachovo igro „Mlinar in njegova hči" na odru. Igrala se jo dobro, jako dobro, glavni ulogi mlinarja Črnota (g. Kocelj) in njegove hčere Marijce (gospdč. Zvonarjeva) bili sta izborni, tudi vse drugo osobje je vrlo sode lovalo, vender pa Be ni moglo prikrivati, da se je igra ta vender že preživela in da ne vzbuja več toliko zanimanja, da bi napolnila gledališče. Obisk ni bil ugoden, občinstvo zlasti galerijsko bilo je s predstavo zelo zadovoljno.
— (Zaročil) se je g. Ivan Naglic, urednik „Laibacher-Zeitung", z gospodično Anico Dem-scherjevo iz Železnikov.
— (Osemdesetletnico) rojstva svojega praznuje jutri gosp Andrej Turk, bivši dolgoletni vzgledni učitelj, neupogljiv narodnjak tudi za Ve-steneckovega paševanja, sedaj že več let v Šent Vidu pri Zatičini. Svečarju, ki je na duhu in tele. u še jako čil in zdrav, kličemo : „Na mnogaja leta!"
— (Pevsko društvo „Slavec) priredi jutri v nedeljo 4. nov. v gostilni „pn Sokolu" pred škofijo pevski večer z jako zabavnim vsporedom. Reditelja večera sta gg. Mezek M. in Trampuš, K mnogobrojni udeležbi vabijo se tudi podporni člani prijatelji društva in zabave. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Ustop prost. Odbor.
— („S ch w a rzge I b.") Tako se nazivlje list, ki je začel dne 1. t. m. na Dunaji dvakrat na teden izhajati (vsako sredo in soboto.) „Schwarzgelb" je glasilo za staroavstrijske in vsedržavne ideje, njegov program slove: „Nobenega narodnega privilegija, nobene narodno hegemonije. Vsa kej deželi njeno zgodovinsko stališče, vsacemu narodu njegovo narodno pravo ! — Črnožolti prapor obsoja vsako narodno zatiranje ter obeča varstvo slabim in rešitev zatiranim!" Prva dobro uredovana številka donaša poleg političnega pregleda razne politične članke, kakor: „Dr. Rieger o dualizmu" — „Rusinske pritožbe", — Uzroki evropske krize", — „Razraere strank na Hrvatskem" itd „Sehwarzgelbu stoji za vse leto 8 gld., za pol leta 4 gld., za četrt leta 2 gold. (Naslov: Wien, VVahring, Herrengasse 12.)
— (Deželni zbor hrvatski) sešel se je včeraj. Pravo za pravo je pa začel delovanje le odsek za pretr^sovanje zakona o zadrugah. Plenarne seje začno se pa še le 10. t. m.
— („Učiteljski Tovariš") ima v 21 številki nastopno vsebino: Prolog. — Kako naj učitelj upliva na vedenje šolske mladin** zunaj šole. — Knjiga Slovenska. — Dr. Ivan Anton Scopoli. (Spisal Ftau Kocbeck.) — Program obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. — Učiteljske jirošnje. — Deželna sadna razstava. — Književnost. — Učiteljska zborovanja v v Ljubljani. Dopisi. ••- Premene pri učiteljstvu.
— (Iz Šent Vida nad Ljubljano) se nam piše, da je tamošnje županstvo preje o nastopno pismo: j,Vsled ukaza vis. ces. kr. deželnega pred-seduištva za Kranjsko iz dne 23. t. m. štv. 2771/Pr„ je bilo visoko ono od Njih c. in kr. Apostoljskega Veličanstva o poti Najvišjega dvornega urada po-
zvano, da naj vgem onim, kateri so se dne 14. t. m. ud eh žili Bvečanosti v proslavo 401etnega vladanja Njih Veličanstva v Št. Vidu za dokaze udanosti Najvišjo zahvalo izrazi. Sosebna čast mi je to Naj višje pripoznanje županstvu na znanje dati. C. kr. okrajno glavarstvo Ljubljana, dne 25. oktobr 1888. C. kr. okrajni glavar Mahkot m p." — K dotičnim poročilom je še opomniti, da je županstvo postavilo pred uhodom v cerkev dva z raznimi zastavami okinčana mlaja in napravilo slavolok, ua katerem je bilo brati: »Bog ohrani nam jiresvetlega našega cesarja Fran Josipa I." in to je vsem posebno ugajalo.
— (Duhovniške spremembe v Lavan-tinski škofiji.) Gosp. Fran Murkovič, kaplan v Zavrčab, premeščen je v Jarenino, g. kaplan Marko Stuhec iz Jarenine na Bizeljsko. Kaplanija v Zavrčah ostane prazna.
— (Ulanci), ki bi bili imeli predvčeraj oditi v Beljak nazaj, dobili so protipovelje in ostauejo še v Ljubljani.
— (Z Notranjskega) se nam piše: Kot začasni odbor za Vilharjev spomenik v Postojiui — o katerem govorimo na drugem mestu, delajo gg. Miroslav Vič ič, načelnik; Vekoslav Doraicelj, namestnik; Ivan Res man, tajnik in Josip Lav-renčič blagajnik. Za kip je vkup: starega denarja 325 gld. in nekaj obrestij, dar gosp. Ivan Vilharja 300 gold., dar gos|>e Pivčanke 50 gld. Vkup 675 gld. in obresti. Za primanjkljaj so novci tudi zagotovljeni. Narodna društva hote za ta namen pred pustom uapraviti veselice. „Bdite in ne uda j te se!"
— (Dijaške ustanove.) S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeno je pri mestnem magistratu 1., 2., 4. in 6. mesto Jarnej Salloeker-jevih ustauov po 50 gld. na leto. Pravico do teh ustanov, katere podeljuje župan Ljubljanski, imaio dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so ua Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list potem spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do 30. norembra letos potom gimuazijskega ravnatel]-stva pri mestnem magistratu.
— (Književno naznanilo). Do 15. t. m. izide 1. zvezek „ Iskric", zbirke pesnij in povestij za slovensko mladino, spisal Janko Leban, v Avberu (p. Sežana). Ker bode knjižica obsegala tudi času primerni pesni. „Šolska mladina" o sloves-uodti 40letnega slavnega vladanja presvetlega našega cesarja Frana Josipa I. in „Z d r a v i j c o" o godu njegovem, zato opozarjamo nanjo posebno učitelje slovenske. Knjižica se bode dobivala pri spisatelji in bode stala 20 kr. po pošti 25 kr. Kdor vzame 10 knjižic, dobode 1 iztis po vrhu.
— (Tatvina.) V sredo po noči ukral je neznan tat iz stanovanja Matevžeteve (Nr. 1) go-stilničarke, gospo Sporerjeve, denarja in zastavni list za zlato uro, vsega vkupe v vrednosti 500 gld. Tat je dobro vedel za ključe, ž njimi odprl, po zvr-šeni tatvini pa zopet zaprl stanovanje in je položil na prejšnje mesto.
— (Tatvina). V noči mej 29. in 30. oktobrom ukrali »o neznani lopovi Žabkarju na Kaki ter mu baje odnesli hraniluično knjigo s 700 gld. in nekaj gotovi!) denarjev. Mož je naznanil tatvino dotičnemu oblastvu in žandarmeriji.
— (Novo vino) prodaje se okolu Maribora po GO—80 gld. štrtinjak, pri sv. Petru nad Mariborom prodalo se je cerkveno vino po 67 do 90 gld. štrtinjak brez posode.
— (Nasledki pijanosti.) Janez Leben iz Babnegorice pri Polhovem Gradci doma, napil se je bil žgauja ter se po noči v torek, hotevši na hlev spat, zvrnil z vrha lestve vznak, ter takoj mrtev obležal.
— (Srečni volovski skok iz vagona.) Bogati čifut Prister v Zagrebu poslal je v Trst 11 „bošakov", kar ni postavno za jeden vagon. Štiri-nogači so se baje radi tesnobe sprli in 5 „bošakov" M. usrii.sk i h volov) poskakalo je mej Brežicami in Vidmom iz vagona, ne da bi se kateri kaj telesno poškodoval. Romali so peš do Vidma; 3 so v Veliki vasi jiri Vidmu, jeden pa celo v Videmskem farov-škem hlevu.  Peti bosak je pa pete odnesil, kam V
— (IzŠentjurja priŠmariji) Vspored slavuosti v Bpomin 40letnega vladanja Nj. Veleča-stva cesarja Frana Jožela I. in blagoslovljenja nove šolske zastave dne 4. novembra 1888.: 1. Na predvečer, v soboto dne 3. novembra t 1. slovesno zvo-nenje pri farni cerkvi in pri podružnicah, razsvet-
ljava hiš, streljanje s topiči, umeteljni ogenj in za-žiganje kresov na bližnjih gričih. 2. V nedeljo zjutraj ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo, |»o sv. maši blagoalovljeoje nove šolske zastave. Po popoludanski službi božji zasajeuje spomeniške lijie pred cerkvijo, slavnostni govor, ki ga bo govoril gosp. Ignacij Valentinčič mestni svetovalec v Ljubljani. 4. Pogostovanje šolske mladine in razdelitev knjižic Fran Jožef I.
Št. 145'praes.
Slavno uredništvo „slovensk-ga Naroda" !
v Ljubljani! Št. 243 „Slovenskega Naroda"  z dne 22 t. m. jirinaša mej   „ domači m i stvarmi"   neko   notico o šolski obravnavi na Travi z nadpisom „Čujte, čujte" !
Ker vsebina te notice ni istinita, naprošeno je slavno uredništvo, na podlagi §. 19 tis. zak., naj blagovoli sledeči (»opravek sprejeti v prihodni številki.
I. Ni res, da so pri dotični obravnavi občinski zastopniki sklenili, da bodi pouk na novi šoli utrakvi-stičen.
II. Ni res, da odredjenemu zastopniku c. kr. okrajnega šolskega sveta kočevskega in voditelju dotične obravnave, c. kr. vladnemu koncipistu De-perisu, sklep občinskih zastopnikov Travljanov ni bil po godu.
III  Ni res, da je p r i go vor j a 1, d a b o d pouk le nemški in da je, da bi se svojo srčno željo prodrl, iz žepa pismo nemškega „Schul-vereina" vzel, v katerem poslednji Travničanom po nuja 1300 gld., ako bode pouk samo nemški. —
Temveč je le toliko res:
ad I. K dotični obravnavi so bili povabljeni vsi vaščanje vsega šolskega kraja, da se izjavijo o novi šoli, torej ni mogoče pri obravnavi govoriti o sklepu občinskih zastopnikov; torej tudi ni mogoče
ad II. da ne bi bil omenjeni sklep g. voditelju obravnave po godu. Izjave, vaščanov niso nanj provzročile nikakoršnega utiša v predstoječem slučaji tem manj, ker učnega jezika ne določuje niti on, niti vaščanje, temveč po § 6 zakona z dne 14. maja 1869, drž. zak. štev. 62, c. kr. deželni šolski svet.
ad III. Nikakor mu ni prišlo na misel in tudi ni njegova stvar, ljudem tako ali nasprotno prigovarjati — Njegova stvar je bila le, dosedanje uradne spise in razglas c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 20. septembra 1888 štev. 474, razložiti vaščanom, jih zaslišati in zapisati njih izjave, kar se mora zgoditi pri vsaki komisijonalni obravnavi, in kar se je zgodilo tudi takrat.
Iz tega sledi, da je bila njegova dolžnost, med drugimi spisi prebrati tudi uže tri leta trajajoče obravnave Travničanov z nemškim »Scuul-vereinom" in 3 leta staro ponudbo, s katero je nemški „Sebulver« in" na prošnjo Travničanov samih dovolil podporo 1300 gld. —
V tem slučaji je bilo temveč potrebno, vse vaščane primerno poučiti, ker je omenjena ponudba stavljena le za slučaj, ako bo učni jezik le nemški
Da se pa taki uradni spisi ne hranijo v žepu, je vsakemu znano. —
Tako postavno postopanje zastopnika c. kr. okrajnega šolskega sveta se pa more smatrati za „agitacijo" za nemški „Sehulverein", ako tudi morda ni bilo nekaterim prijetno, poslušati prejšne izjave in prošnje Travljanov.
To pa se mora še opomniti, da je ravno pri dotični obravnavi bilo vsakemu svobodno, izreči svoje mnenje in željo, ker je voditelj vsakega večkrat povabil, da naj brez ozira na izjave drugih naznani, kar se mu zdi dobro. —
Samo tako je mogoče, da dobi c. kr. okrajni šolski svet zanesliivo in natančno podlago za svoj sklep
C. kr. okrajni šolski Bvet v Kočevji dne 28. oktobra 1888
predsednik: Thomann.
Kranjska dež. zaveza požarnih "bramb.
Ker visoka deželna vlada zavezina pravila z odlokom dne 10. septembra t. 1. vsprejela na znanje in tudi zadostno število kranjskih prostovoljnih požarnih bramb oglasilo k zavezi, imel je torej predzadnjo nedeljo za resni v-dbor, izvoljen od prvega kranjskega požarno-brambovsk. ga shoda, svojo prvo sejo. Seji so prisustovali gospodje: Predsednik Doberlet (Ljubljana), Adlešič (Šmartno), G u-atin (Novo Mesto), Jurca (Veliki Otok), RUting
(Ljubljana), Ver bič. (Bistra), Ahčin (Ljubljana), llinterlehner, Jager, Hain bili so zadržani.
1. Predsednik pozdravi prisotne ter jih prosi izdatne podpore v blagor nameravanega smotra in poroča, da so doslej j>ristopile zavezi nastopne požarne hrambe, in sicer pismeno: Kamnik, Krško Domžale, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Jaruej na Dolenjskem, Vrhnika, Horjul pri Dobravi, Trebnje, Novo mesto, Vič-Glinjice pri Ljubljani, Veliki Otok, Kranj, Borovnica in Ljubljana, vkupe 15 požarnih bramb. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za pravni ob stoj. progiaša predsednik torej zavezo za ustanovljeno, kar se je slavnemu mestnemu magistratu objavilo.
2. Predsednik dalje naznanja, da je že slavnemu deželnemu odboru izročil piošnjo za podporo glede pospešavanja zaveznih namenov. Odbor to odobri.
3. V pretres pride vprašanje, kedaj se ima po pra\ilih ustanovljeni zavezni prispevek pobirati, in po predlogu g. Verbiča (Bistra) se sklene, da se ima isti izterjati meseca januvarja prihodnjega leta za leti 1888 in 1889.
4. Po Ljubljanskih članih odboru predloženi seznam in popis o društvu in požarno brambovcih se z malo izjemo potrdi ter sklene, da se isti natisne, in tako popisane pole dopošljejo zaveznim požarnim brambani. Slednje imajo v te pole upisovati vse do-godjaje in stanje, bodisi društvo, bodisi društvenike zadevajoče, ter vsako leto januvarija meseca s svojimi doneski vred poslati zavezinemu odbovu prepis tega seznama, koji je prej podpisal odbor.
5. Dalje je bilo skleneno, da se imajo vse za-vezine požarne brainbe pregledati še tekom letošnje jeseni, in se pooblaste v to nadzorstvo gospodje Doberlet, Ahčin in Šantel; isti imajo nalog svoj izvrševati s tem, da v to pritegnejo še iz dotičnega deželnega kraja izvoljene odbornike. Dotično pooblastilo napiše odbor
6. Z oštrom na velevažen pomen, koji zavzimlje novinarstvo v vseh javnih zadevah, naroča se ne* katerim odbornikom, da isti usprosijo si. uredništva treh tu izhajajočih listov blagohotne podpore glede* požarnobrambovstva in deželne zaveze.
7. Odbor je tudi sklenil, da se udeleži in pridruži častilni spomenici avstr. požarnobrambovskih zvez do Njega velečastva cesarja povodom njegovega štiridesetletnega vladanja ter odobri v tem oziru dotična izvestja, koja je odposlal predsednik gosp. Czermaku (predsedniku osrednjega odbora).
8. Verbič (Bistra) utemeljuje prošnjo do družbe južne železnice, naj bi ista dovoljevala brezplačno vožnjo ali prevažanje pomočnih ognjegascev in gasilnega orodja po železnici. Odbor pritrdi temu predlogu, in se predloži prošnja.
9. Novomeški zastopnik, g. Gustin, izraža željo, da bi se prihodnja seja vršila prav kmalu; predsednik obljubi tej želji ustrezati ter zaključi po dve-urnem zborovanji sejo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Reka 3. novembra. Slavni naš rodoljub Josip Goriup zagotovil danes trideset tisoč goldinarjev za zidanje posebne sokolske telovadnice. (Gromovita „Slava mu!" Uredn.)
Harkov 1. novembra. Pri včerajšnjem prihodu carja in carice v Moskvo in pri odhodu bile so velikanske ovacije. Carska dvojica obiskala ranjence.
Dunaj 2. novembra. Veleposlanikom v Vatikanu imenovan je grof Friderik Revertera.
Bell grad 2. novembra. Povodom predvčerajšnje razsvetljave metalo se je iz množice kamenje v okna avstrijskega poslaništva. Takoj pričeta preiskava dokazala, da se ni nameravala nikakšna demonstracija, ker se je tudi v okna druzih nerazsvetij enih hiš metalo kamenje. Dogodek bode torej brez vseh posledic. Vsa zadeva se je takoj prijateljski poravnala.
Haag 2. novembra. Stanje kraljevo je brezupno. Vsako uro pričakuje se smrt.
Berolin 3. novembra. „Norddeutsche Allgemeine" zavrača „Germanio", da bi bila pruski vlada 1869. L proti katoliškej cerkvi sovražno postopala. Nasprotno postopanje Bis-marckovo bilo je prijazno. On je izrecno svaril, da bi se proti katolškej cerkvi drugače, nego-li blagohotno postopalo.
prinaša v XI. zvezku naslednjo vsebino: i. Gorazd : „Stara pravda." JX. — 2. J. K.: Če bil sem s svojo ljubico. Pesem. — J. A. Planinec: Na Vrbovan. Povest — 4. Ivan Vrbovec: Iz domači zgodovine. V. Zgodovina pošte na Kranjskem. — 5. Dr. A/igsverus: V svet. (Valje.) — 6. Ani. Svetek: Spomini na okupacijo Bosne. (Dalje.) — 7. Navratil : Belokranjsko kolo. (Dalji) — S. N. R.: Mojega prijatelja povest. (Dalji in konec.) — p, Pran Leveč: Prilogi k Prcširnovemu životopisu. J V, V. 10. Književna poročita: V. Oblak: Staplcton. Neznanega prelaga/elja evangelija preložena po Stap-letomi v XVII. veku. Objavil A. Raič, (ponatis iz progi: vel. realke l. 1SS7 i 1 SSS). V Ljubljani rSSS, S°, 122. (Dalje in konec.) A. Trstenjak: imenik krajepisnih imen slovenskih. — //. Listek: Bd>-lijografija slovenska. — Knjige „Matice Slovenske."
_ V proslavo. —   Bog  obrani.  —   Družba S71.
Mohorja. — Dve mi rod ni znamenitosti v gradu Je/ševskem pri Celji.
„LJUBLJANSKI ZVON" stoji: za celo leto 4. gld. č,o Ar., za pol leta 2 gld. jo kr., za četrt leta 1 gld. /J kr.
Zu vuuiijo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo ao je posebno uspešno Moli-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben U. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 1*^ (al 14)
— (ZuHlctleui ponarejale! u*tu«> vode.) Bilo je že omenjeno, da v obče po vsem ctvilizovaneiu svetu tako priljubljeno in razširjeno Auatuerin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a pa Punaji zlasti na Ogerskuui v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdeluvatolj v Bndlinpeiti osnoval generalno zastopstvo za Ogerako, zma-tral je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večjo potovanju po Ogerskej, da jedenkrat naiedi kouec tem sleparijam. Uspeh tega potovanj,« je bil čudovit. Do sedaj je dal v 9 knijih na 10 mestih kacib ltfO steklenic ponarejene Anatherin ubIiio vodo koutiako.vati in proti ponarejalcen« začeti sodijo koruke. To staue sicer precej denarja, toda izdelovatolj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker hi dober glas te že 40 let preBknšetie vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj uo.bičkaželjnih (judij. Da se ponarejalcom dela oteži in koristi velicemu občinstvu, sklenil jo izdelovatelj, steklenico povekšati za polevico prejšnjo količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z uado, da »e bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi, ('ena Auatherinovej ustrej vodi dr. J. G. Popp-a Je po velikosti steklenico 60 kr. do gld. 1.— in gbl. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Aiiutbcriii ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vo.lo ima dvorni zobozdravnik dr. J. (L Popp na Dunaj i, kjer naj se piameuo naroči, in vao lekarne, droguorije in purlmiicrije. (017—4)
jTeteorolo^ično poročilo.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (iui-7)
Zahvala.
lilagorodni gospod Lovro Kavčjč, c. kr. poštar i. t. d. v Medvodah, jo blagovolil dne 15. oktobra položiti 10 gld- na žrtvenik prostovoljne požarne hrambe v Šent Viiin nad Ljubljano. Uvala vrlemu možu! (754) Vjnbtvo prost, požarna hrambe v šini Vidu nuil IJuhljaim, dne 2. novembra 1888. Aul. !*»«■• Ilejpc, Iraiijo I.ovmIu,
stotnik. blagajnik.
l.islnivu uprnvuiNtvu: Gosp. .1. K. v Kozjem: Vaša naročnina je poravnana do 10. decembra.
J>4>*4'rijn<- knvlu' 31. oktobra. V Brnu:      73,     13,     5,     70, 28.
1. novembra:
Pri Klonu : Ki-juh. Weiss z Dunaja. — Kehrever iz 1'akruea. — Caudoliui iz Kranju. — Kuudiitsch iz Pontebe. — Hodnik iz Trnja. — Kant iz Stranske vasi. — Furlani iz Tolmina. — Solleti iz Trsta.
Pri Uni 161 : Itohoi c/. Boh&tach, Gerich, Lehman, VVeiea, Neuberger z Dunaja. — Bartel iz Warnsdorfa.
Pri avljriskeua cettttrji: Sakso iz Domžal. — Jtivančič iz Zalegahtga.
t lil l'I i S« W  Ljllfltljttiii :
29. oktobra: Helena Mešjak, krnmarlcu, 75 let, Stari trg At. 20, za plućnim emiizemoin. — Janez Otari, pekov sbn, U) mes., Ulice na Grad št. 9, /a božjasfjo.
ao oktobra: Matija Jani, cerkvenik, G9 let, Marije I'o.v/.i.jr eesta št. 7, za kapljo.
81. oktobra: Rezu Kucler, poststnica, <>9 let, Tržaška cesta št. 21, za plučnico. — Antonija Mali, delavčeva hči, 17 let, Frančiškanske ulice št. 0, za Brigtovo boleznijo. — (!rtgor Ambrožič, delavec, M let, Dunajska cesta št. 81, za oslabljen jem. — Marija Navijati, gostija, 78 let, sv. Petra cesta št. 48, za oslabljenjeui.
V deželne j bolnici:
29. oktobra: Amalija lleller, kurjačeva žena, 27 let, za krvotokom.
81. oktobra: Marija L'erne, g« stija, 71 let, za oslabljenem.
	Las opazovanja	•tanje barometra v mm.	Tempe vat 111 .1	Ve-trovi	Nebo	Mokri na v mra.
2. DOV.	7. zjutraj 2. p0pol. 9. zvečer	730-0 ni.ii. 780-4 mra. 798*6 n.n.	110 »C 13 4n C 10-4'C	si. jz. si. j z. si. j z.	obl. obl. obl.	10*9Gmm. dežja.
Srodni;) temperatura 11*6°, za 46r nad norraalom.
ID-vazisaosIsa "borza.
dne 3 novembra t. 1.
(Izvirno teIe«rafično poročilo.)
včeraj    — danes
Papirna renta.....gld. 8220     — gld. 82*25
Srebrna renta.....„     82 65     —   „    82 70
Zlata renta......,    109-75     —   ,   109 7f>
& ,„ marčna renta .... „ 97*80 — „ 9.7*76 Akcije narodne banke.   .   .     „   873*—     —    ,,   875-—
Kreditne akcije......310 4!)     —   „   3'9 90
London........,   121-45    —   , 13155
Srebro........,     — •—     —   „    ——
Napol.........,       8*6$'/, —    - 9ti4
C kr. cekini   ....       .     „      577     —   , f>*77
Nem.'.krt marke.....,     58*22«/, —   „    59 G0
1 A državne srečke iz 1. l.")54 250 gld. 133 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 10O „
Ogerska zlata renta 4°„ . • ... Vgerska papirna renta D9/g . ... 5"/o štajersko zemljižč. odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig  Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 .,
akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
133 gld.
173 „
101 „
92 „
104 „
120 „
123 „
99 "
182 „
19 „
113 „ 228
45 45 75 75
50 80
40 93
S prežalost.nim srcem naznanja podjiisani vsem prijateljem in znancem v svojem in ostalih sorodnikov iuuenti tužno vest. o britki izgubi preljub-ljene sestre, oziroma hčere in tete, gospodiciue
OLGE PAULIIM-OVE,
ki je, prejemša svete zakramente za umirajoče, veuraj ob 5. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, v 20. le ti svoje dulie, mimo v Gospodu zaspala.
Truplo nepozahljive ranjke prepeljalo so bode v nedeljo 4. t. ni. ob 4'/i- uri popoludne iz hiše št. 22 Pred škofijo k sv. Krištofu.
Draga ranjka bodi priporočena vsem prijateljem in znancem v blag spomin.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1888.
750;
A.lfons ZFsLia.lin,
c. kr. ginin. profesor.
Prežalostnini srcem naznanjauio vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Begu vsemogočnemu dopadlo, našo preljubijeno, nepozat)-Ijivo sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodičiuo
MARIJO GRBGORIČ,
danen ob "/,8, uri zvečer po kratkoj a initeiiej ho [e/.ni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v .14. letu   njtMio starosti k sebj v boljše življenje poklicati.
Truplo p. edrage pokojne pokopano bode v soboto dne 8. novembra ob 9. uri zjutraj na tukajšnjem pokopališči.
Šv. maše zadušnico se bodo bralo v tukajšnjih cerkvah.
Nepozabljivo pokojno priporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. (74<H)
KrSko, dno 31. oktobra 1888.
l-'ran in Ivan (;r<^oric. brata. — lun <>ro-y,-ori«-, sestra. —  Fraii ja   t^HMOrlCj svakiuja. —   I.ikI 1111 la  111   l.eo|»ol«lin;i, unilkillji.
Zahvala.
Srčno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znanci m za mnogo dokaze sočutja mej boleznijo našo ljubljeno soproge oziroma matere, taščo, gospo
TEREZIJE KUCLER roj. MUŠIČ
istotako vsem darovateljem krasnih venenv, davnemu čitalniškemu pevskemu zboru za nremilo nagrobnico in vsem ubilnošteviluim spremljevalcem ranjco k večnemu počitku.
L j u b I j a n a, 8. novembra 1888.
(757J Žalujoči ostali.
Kranjska dež. zaveza požarnih bramb.
Objava.
V kratkem pohodili bodo zavozine požarne hrambe izvoljeni nadzorniki ter natanko pregledali vso njihovo uredbo, dotična izvestja bodo pa potem predložena slavnemu deželnemu odboru kranjskemu. Prostovoljne požarne hrambe po deželi, koje še neso pristopile zavezi, se s tem poživljajo, da to ueinijo z ozirom na svojo lastno korist, t^er izjavo o pristopu izvolijo poslati zavezinemu odboru.
V Ljubljani v dan 3. novembra 1888.
Od zavezinega odbora: Doberlet, predsednik.
(758)
St. 17.896.
(763—1)
8.
Mestni magistrat naznanja, da je visoka c. kr. deželna vlada 7. razpisom dne 28. oktobra t. 1. štev. 11.434 zopet dovolila konjske sejme in da se torej smejo konji že na mesečni živinski sej m, ki bode v Ljubljani v četrtek tlue S. novruihra prignati.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 31. dan oktobra 1888.
Hiša
odda se v najem v Lescah na Gorenjskem.
Hiša je tik ceste, ima kuhinjo, veliku sobo, dve kleti, zgoraj pa dve sobi. Vse je dobro narejeno in obokano. Hiša je posebno pripravna za kake prodajalnico, ker ui uobene v vasi.
Kaj več pove Josip Vi«Ue v I.t'Neali At. I HM <*oreu jftkeiu. (7S&—2)
Prodajam svoje odlikovane
Pomorske  gosi......par po 7 gld.
Toulouške    „ ......„   „ 6 „
Pekinške race.......„   , 3 „
(735-2) Edvard Seidler
Št. 17.4G9. (724
Ustanove.
Za leto  1888 ima magistrat Ljubljanski
podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo    v znesku 80 glu*. 35 kr.
2. Jurij Thalineinerjevo  .     B    8(1   „  2g \
3. Jos. Jak. Schillingovo „     „    73   B   5f| ,
4. Jan. J ost. Weberjevo  „     „ 82„52)l
do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožjje.
5. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku 7 5 gld. 60 Jtr.
do katere ima pravico ubogi kmet §e^-peterske fare.
6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 4Q kr.
do katere ima pravicp uboga poštena nevesta meščaiisUega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. .10 kr.. do katere imati pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
8. II. Ant. Uaabovo v znesku 2G6 gld. 04 kr. do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima prayicQ ubožna, dobro odgojena in žp zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
\). Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kp. katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrpk in u^oštva nesp sami krivi.
10. Helene Valentinijevc v znesku 84 gld. — kr. katero je razdeliti mej otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki neraajp starišev in še neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti mej štiri uboge posle, ki ve£ delati ne morejo in so ua dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu do 26. novembra 1888.
Mestni magistrat Liubljajisto,
v 20. dan oktobra 1888.
Otroška vrtnarica,
vešča »Imenskega in minskega jeziku v KOTOM in pisavi, kilkor  tudi raznih   ženskih ro<"-nih del,   IŠde nIii^Ims Pomnih« sprejema iz prijaznosti  upravništvo ,Slovenskega Naroda" pod SitVo M. D. 1789 '2
^ SIMONA °GREGORČIČA.
II. zvezek. — Založil Josip (iorup.
Dobivajo se samo pri meni. Broširano po 1 x'«l--s pošto B kr. več; elegantno vezane po 1 »M- 60 Ur-, s pošto 5 kr. več. (486—83
Naročila se najlažje izvršujejo po postnih nakaznicah.
FRAN DEŽMAN,
knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
Priporočljivo za zasobnike in krčmarje na deželi!
g? Pivo v steklenicah, 5£
eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in
močno pivo (dvojak)
iz pivovarne bratov  Koslerjev, v zabojih po 25 in fiO steklenic.
Jk- MAYBR-j>va
zaloga v Ljubljani.   (248 26
Po .soglasnoi .sodbi odličnih strokovnjakov
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna HtudciiPnica pri  vralaih. •>.«■-lotlenlh,   meliiiniiU in  ol»i*tuili  boleznih, pri kataru.  Ii i-ipa \ omi i-  knšl janji, posebno /.a otroke, poleg tega pa tmli (786—1)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organičniii in želodec otc/.iijnoih primesi.
V I. jultl jitnl ga prodaja M. F. .Supan: v lirauji: F. Dolenci v Olji: .1. Uliti«.
Spodaj podpisani proda svojo prejšnjo
om* hišo,
ki je velo pripravna za kako prodajahiico ali štacnno, po zelo ni/.kej (eni.    Poslopjs )t še prav  trdno in pripravno.
r:.o i
Janez Bizlak,
li. h|. ::i na Mlitpn pri Vipati.
SKLADIŠCK At\
FILIP TiCHO v BRNU
Zelny trh št. 21 in Radnična ulice št. 17.
1 S . • 11 - ■. I. <
zimsko blago za obleko,
izvrstne baze, 185 cio. široko, čista volna, Za celo moško obleke. <;t«i. .->.—.
Domaće platno
vknpe 30 vatlov.
I kos I kos
gld. 4-50. gld. 550.
Blago za ženske obleke,
najnovejše in imjelegant-nejše, za jesensko in zimsko sezono, 100 cm. široko. Za I obleko IO metrov -NI. I-50.
NToppe- lo«lcii,
čista volna, najnovejše za jesensko in
zimsko obleko, /.a I obleko IO metrov Ki<i. :»•—.
Rumburško likovano
statvino platno
*/4 široko, slasti za moško
perilo pripravno. I kes 30 vatlov gld. 650.
Rimliirui ttrforfl,
(pristne barve) v na,novejSib nzorcili, I k. 30 vati. I«, haže gl. 6-">0. 1 k. 30 vati. gl.4 50
Sternberški KANEVAS
1 vatel širok, v vseh barvali, progast in kiižast, gjir. pristne barve. I k. 30 vati. gl. 5-.
1 k. 30 vati. In. baze gl.6.--.
Jaka
l>r;iv
dobro bftšo, imsolitui pri-ii   za  molfco,   fcmko in
iitruiji' pirilo. ih) cm. Hirok, 1 le.   ."hi vidov. Ivl'Htr ul. inO, llvr. «1. B'SO
iiivr. tel- ono in 7-50.
Ženske srajce
iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi čipkami,   zadostne velikosti.
6 kom. gld. 375.
Ostanek
posobne preproge,
10—12 metrov dolg, — v vseli barvah, le la. baze gld. 3.50.
žensko ogrinjalo,
dolgo, cista volna, gl. 2.
Double-Velour-ogrinjaio,
'"/., dol., čista volna, gl. 3*25.
Modni barhant
v n:ijI' i'sili uziirrili /:i olili'ko. bo Hiiiu  ]ir:iti, «a  kar ho jamči, 00
cm. Urok. 10 met. ai«> k.sii.
Valeri.jna. flanela,
n a j n 0 v e | š e z a oble k e, in metrov uio 8*80. hAsbsbsmhmmbbhm
(10)     Uzorci in ceniki na zali e vanje zastonj in franko. Razpošilja se proti postnemu povzetja.
Izvrsten
brinjevec in borovničar,
kaj dobro NredMtvo zoper Krlžo,
sadjevec in hruševec
prodaja (751—1)
J.\. Kant v Polhovem Gtrađcl.
Praktikant
ali
postarao dekle,
ki je v kupčiji z mešanim blagom  vsaj nekoliko izurjeno in zanesljivo,
vsprejme se takoj v prodajalnico ne deželi.
Naslov pove iz prijaznosti upravuištvo „Slovenskoga NarodaJ. (745 — 1)
!Vsi stroji za kmetijstvo!
zlasti za sedanjo sezono.
RozilnicG za krmo
po najnovejših sistemih. 3SSS
I/.deinje jih v 30 različnih številkah in garantnje, da so dobro narejene, prodaja po ceni in po najngodnejšdi pogojih
IG. HELLER, Wien, II., Praterstrasse Nr. 78.
Obširni katalogi na željo zastonj ic franke. Vsako vprašanje so radovoljno odgovori. Jamstvo za dober materijal in največji uspeli.
Posredovalo! so žele in dobro nagrade, zanesljivi agenti se iščejo. (740—i)
G. PICCOLI-jo,
lekarju „Pri angelju", — v Ljubljani.
Vsprcjmite t/.raz inojo nnjiskivnejše zalivale za Vašo esenco, katera ine je rešila bolezni, koja me jo spravila skoro na kraj groba. Strašno bolečine sem trpel v želodcu, brez vsae.ega upa na olajšitev. Vedno hiijfiej bolezni pridruži so še listen ca. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo jo zopet popolno zdravje in to le po VaSej nedoseglji vej „l'leeoli)evl esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. Jottip To m a >.ie. c. kr. orožniški vodnik v 1'nlji. V steklenicah po 16 kr. dobiva so v skoro vseli lo-karnah tla Šlajerskein, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Kuilel-fovem so dobiva v lekarni Itizzioli-jovej. ('208—30)
bliskovne svetilnic
v raznih velikostih
se dobe pri (752—1)
P. KAJZEL-U
v Ljubljani na Starem trgu.
lAAAAAAAAAA/nAAMAAAAAAAAA^
Kurivna moč: 142.39 kg. = 100 kg. Fohnsdorfskega premoga.
Priznano najboljši in pri mero mu najcenejši
yt Fohnsdorfski premog | za domačo rabo |
v zapečatenih vrečah ali prosto v kosih (cel voz) ali v ♦ kompl. vagonih jedino le proti naročbi s poštno dopisnico yL proti povračilu poštnine. — (1enik s poskušajo na zahtev, v*
T. DEBEVEC, |
X3ZilšerjoTra -o-licst št. 3 (RecUerjeva 3a.l£eO' ^
wmr Seseiaia in cela drva na mero ie vago. -mm %
Zapečatene vreće — jedino sredstvo proti primanjkljejem. ||
Prostovoljna dražba.
Dne 5. novembra t. I. prodajal se bodo parceloma tudi pod nastavljeno ceno po Bodnijskem potu — iz zapuščine Jakoba Hočevarja — mlin v Kolićevem št. 22 pri Kamniku. Z izvrstno vodno silo, tudi za druge in dustrijalne namene pripraven, hiša in poslopja s „fundus instructusa-om vred, po klicani ceni 11.599 gld. 15 kr., dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadiuni) 10% nastavljene cene. — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v 2 mesecih. — Nadaljni pogoji poizvtdo naj se pri okrajni sodniji na Brdu. — Dne 7. novembra bode dražba premičnih stvarij   (715—s)
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izlioru in po zelo ufzkf ceni
okove za okna in vrata, .štorje za štokodoranje, drat in cveke, saniokolniee, vezi za zidov je j tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portlaml in Roman cement, sklojni papir (Dach-pnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železne okove. (224—37)
Mir Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
1914
Naznanilo.
Podpisani   naznania,  da   ima v svoji   zalogi prav dobrega, iz Notranjskega brinja doma kuhanega
Kdor ga želi dobiti, naj se obrne samo na mene.
Janez Lah,
(738—2) poŠta Mninrije pri LJubljani.
V ponedeljek dne 12. novembra 1888. I. se bode v moji kleti v Gorn|i Polskavi (blizu žel. postaj Račje ali Pragersko, Spodnji Stajer) okolo 700 veder vina, večjidel starine (Jeruzalemske in Polskavske), mej temi tudi izvrstna vina 1885. in 1886. leta potom licitacije prodalo.
20°/0 kupnine takoj, odvožnja kakor se bode dogovorilo.
Tudi se bode nekoliko mlade Živine Mill-thalerskega pokplenja prodalo (749—1) Dr. Dominkuš.
Za lovsko sezono!
Največja izher oio/.ja z jamstvom, da ju dohro in da dobro strelja, kakor: Lovske in salonske puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lov pOtrebntb priprav ima po oeni      (f>31—10)
Pravym pokladem
pro nešt'astne oberi sobeprznžnl onanie) tajnjch p r o b t o p a š n o s t i jest vytećn6 dflo:
S
Ura Itetau-a
ebeochrana.
ČVskč vvdani po 80t,,m \ydanf linifckira. S 27 \yobrazeniini. Gena 9 zl. r. m Oti je ka/.<l\\ kdo trpi atraŠnvrai nasledkv teto nepravosti, upfimna po-naneeni jeho z a cb ranil jI co rok na tisice ne iiMM-nv'b od nedovrutne smrti. Lsn je dostatl n unkladatelske hrmy „ V e r l a g s - H a g a z i n K. F. BIerey v Lipsku (Sasko>, Nenmarkt 34", iakož i v kažpem knihknjiectivi. (397 — 22)
Brnsko sukno
lazpošiljam  proti gotovini ali povzetju po Čudovito nizkej ceni in sicer
le d-olore baze:
310 metra, zadosti za zimsko obleko .
,TI0 metra, za boljšo zimsko obleko .
3" 10 metra, za boljšo zimsko obleko .
310 metra, za fino timsko obleko . .
3*10 metra, za fino zimsko obleko .
3-10 metra, za jako lino zimsko obleko
310 metra, za jako fino zimsko obleko
3*10 metra, za najfinejšo zimsko obleko
gld. 3.75
„ 620 *
n 8*-
71 IO"
■ 13-
■ U— . lo-
li
p-višlcstr lra. prodajalec orožja.,
Ljubljana, Šeleuburgove ulice.
Tndi se popravila hitro in po coni izvršujejo.
I
Izvrstno Brnsko sukno za suknje:
H0 metra, za celo zimsko Biiknjo .   .   . gld. .5.—
210 metra, za boljšo zimsko suknjo  .   . „ 550
1*10 metra, za fino zimsko suknjo ... „    <>■—
i'10 metra, za najfinejšo zimsko suknjo . „   10"—
Štirski loden (7l7~1>
za lovske suknje ln menčikove:
M0 metra...........gld. 5.20
Jedina kristijauska razpošiljalnica
KAROL PECHACZEK
T7~ I3m"u.T trli. 1.3.
Uzorci Saatooj in franko. UMU
Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje.
Neobhodno za vsacega
za  svetlcnje  usnja  pri  konjskej   opravi,    vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizumljena po
c. ki. avstrijskem in oger- zavarovana proti
skem ministerstvu . ponarejanju
svetla tinktura za usnje
(tekoče svetlo mašilo), do sedaj naj bob* is, ker MO s^daj se ni ie nobenemu i/.mej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov ta nanje dal patenl —■ (.'ena steklenici št. I. 1 gld., št II. 40 kr, št. III. 90 kr.; 111 da. ostanejo cevi j i suhi pri moei in mehki in voljni pri lolncnej vrOĆUtl, -e je že veo kot 10 let za dobro poka/.ala, tudi pateutovaua, nepre-močljlva
hranilna mast za usnje.
Bredstvo tako izvrstno, do-BBi   na   stotine   pr ./.nalnib udomačila le pri o. kr. vo-d  pri NJ   Veličanstvu in
c. kr.
Da je res to usnje '-arovalno ka/.iije B 28 odlikovanj, pisem.   Oi>a isdetka se nesta jaičini, ampak  al mrla ulu o. kr. visokostih.   5. generalov, ki še služijo Vojski, so dali naj linij Sa spričevala
Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krisper in Schusnig & Webor,   v Kranj i g. Petan, v Škofji Loki i±. Kooeli. —   Dobiva se v vseli večjih krajih države pri boljših  trgovcih.    (288 21)
3
i
i i i
1
■ tSSh -"i^- t
Marseilisko žolco, \
najhitrejše, vsekako najslajurnejše in najpri- k proatejše sredstvo ^
za čiščenje in zboljšanje vina |
ima vedno (562—22) £
A. Hartmann v Ljubljani. I
i m
Pisarna: Hotel Evropa.
Navod, kako se rabi, razpošilja se zastonj.
.1
Najboljša in naj-
vremontoir obliki
Samo "5= g-ld..
Mesto gld. 15-—.
Čudež sedanjosti !
lOletno jamstvo ui s\ etil 110 moć ku/.iiliiiee.
(oenejsa angleška
ura z nihalom!
Samo 4fc grld.
Št 7177
(730—5
Mesto gld. l!v—.
& letno jam Nt vo. <lit ura (tohro ure.
Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bionastimi svetinjami premijovana ura ima polirano okrožje iz bakraBte zlatoknvine, narejeno prav po zgornjem narisi p patentovano stroko\ nostekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost,  da v zavsem
temni noči ___
jJđfT~ sveti svel lo It ukor ineHoe. ~W
Poleg tega ima l VoDe u o budilo, ki se bil.ko mstavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta uteŽH. Ker jej je cena, uštevši leseni zabojček, v katerem se odpošlje, le 4 «ld., reci: Štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki je kras vs komu stanovanju. — Razpošilja proti gotovemu denarju ali c. kr. poštnemu povzetju
Exporthaus I., „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, Weissgarber, Kriegergasse II, Parterre, Thiir 5, Wien.        (54t—1&)
I
*±±±±±±*±:±;±±±±±±±&±±X*±±±±it
M M
t
■H M
3
t
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti /a rodbine. Nj*še življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki 86 izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potom, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja U pel Jane ima vxn jomno zavarovalna ban i-a „SLAVIT -4^" ▼ Pragi, katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega pri ji lani la deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0%i v |»i**jišnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48°/0-
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVUIU za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila da e brezplačno (233—63)
glavni zastop banke „SLAYIJE" y Ljubljani,
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
Podpisani drfcelni odbor je sklenil, da se bodo izžrebane in konec decembra t. I. v izplačilo zapadle kranjske zeinljisko-odvezne obligacije s kuponi, kuponi sami in tudi lit. A obli-
bI.-ijajnici takoj po
Racije pri kranjski deželni 4'a0o eskompiirale.
odbor terazijstei,,
v Ljubljani, dne 23. oktobra 1888.
|^k, ProieHorji v. kr. klinike na IHumji. profesor DrjUiehe. "... profjesog ttelinitzler. |>ok. profesor Oppols.er. kakor tudi
W^F^ *ee družili sloveeili t ti ril \ ii l U o \ ril\t >o|e|o in p 11 |>o men jo le   priwt.no   in   Hvetotiio  hIuviio   e. kr. tlvoriu-Ka zohozilraviiiku
Bf POPP
•^©•feaao vodo
za vsakdanjo porabo,  ker je boljša, nego vsaka druga sobna voda,  kot pre-servativno  sredstvo proti vsem zobnim iu u.t-dm boleznim,  priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih bolesnih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, kat< ra, če se bkratu rabi z.
Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdravo iu lope zobe.
'JftfF l*ri neprestani rabi <lr. I*opi»-ovih zobnik Mre<lNt<'v se pre-jHF" preei in ooslriiui rust ilroltnili |(llvl«« zh katere je ustiin tifBf votliu» tuko ugodna tla. katere se lotijo zob. <la zaeno gniti.
Dr. Popp-a zobna plomba :"> "m Ur. Popp-a zeljišin« milo f%TXXoe^^r
Cena: Anatlieriu iisina yo«ia v dvojno povekianih steklenicah po f>0 kr., gld. 1,— iu gld. 1.40. — Aualberin zobna pasta v puleioah po gld. 1.22. — Aroiiiitlienn zoltna pasta a 86 kr. — /nbiii prašek v Akatijicah po <>3 kr. — Zobna plomba v etuiji gld. 1. — . — ZeljiNen» milo a 30 kr.
jsy~ l*re«l kupovanjem |»onarefene Anatiieriu listne vode, ki |e po analizi le iz UIhIIii naprav I jeni pr«*pairal. h kuterim »e zoltje pre/.Kodaj imiei|o. se i/.nciio svari.  'VSJ (6lf)_7)
Dr. J. G. POPP, Wien, tj Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se r Ljubljani pri lekariib J. 8woboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoe.zy, E. sehitz, Pieeoll, dalje pri trgovcih ('. Kaiintrer, vašo Potridic, Edvard M Peter Lassnik. bratje Krisper; v  Poctojiui: Pr, Baooarich, iekar; na Krši
v   U;t____i..... i. i_____ u ______i—i__________ .________:.......... i.........j.i____...... „ tj
Hir-Mahr, yšl-4>m :
F. BOinehes, lok ar; K. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagonf; r Lfriji: J. Warto, lol Kranji: C Savni k, iekar; Martin iVtfaii, trgovec: t> Škofjej
Loki: d Pabla >ar; v Kodevji: J. liraune, Iekar: v Ajdovščini: M. Guglielmo, Iekar: v Liliji: J, BenoA, iekar; v Metliki: Pr. Wao^a, iekar; v limlovljici: A. Koblek, lekai ; r X»vem »trstu • F. Haika, D. Ki zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina •/. galanterijskim blagom; v Kamniku: .1. Močnik, Iekar; v TrtbnJtMt: J. Rupreoht, Iekar: r Omonuji: J. Blažek, Iekar; i  lijHtii: A. Leban, Iekar.
Tovarniški Knjigo vodja
ieli z lepo, dobroMrrno Slovenko »topili v dopl-
Movnnje, da se printi alo\enArmi Kot pot ra'-ilo Će5. ina. Blagovoljni dopisi B*j M pošiljajo pod ..«». T. 2017" na llMUNeuNtein A   Vo«ler, l»uiiaj. (744)
dobita trajno delo z dobrimi pogoji.
Kje? pove upravništvo tega lista. (765—1)
■K
-K ■K
Naznanilo.
Usoj t IH si p. n. občinstvu naznaniti, da sem prevzel ter z denašnjim ilnetn odprl
O
na Marije Terezije cesti št. 6
V Tonnics-ovi hiši
katere je do sedaj oskrboval g. Ignacij Praprot n i k
Priporočani a« slavnemu občinstvu za obilna naročila vseh v kovu^Ki <:1>i*i gpadujne.d) del, kakor: podkovauja K<>ti>. >Jio-vnnjo voz itd. ter obetani, d« bedem delal vaekdar po naročilu te'- vsakemu kitro, \e«*tno, pošteno in po uizki ceni postregel.
Dobiti bodo v moji zalogi s časom tudi
popolnoma izdelani vozovi.
Št. 17.455.
(723—3)
Stanovanje!
V poslopji meščanske bolnice v Ljubljani (Kres ji) in sicer v II. nadstropji, z  ra gledom proti   škofiji,   odda   se takoj
stanovanje, obstoječe iz 4 sob, jedne sobe za posle, kubinje, shrambe za jedi in kleti.
Ustne ali pismene ponudbe vsprejema v uradnih urah podpisani magistrat.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 20. oktobra 1888,
[a Gg. šolskim predstojnikom ^ in učiteljem
Ljubljana, dne 18. okrol.ru 1888.
Izrini £9iidl£EL.
(22:j—37
puporoč
(729—3)
kovaški mojster.
j| trgovina z železiiino in orodjem p
Jjl 11*1 Ivloj-ifciioiii ti-jLifii >št. IO [m
Jjj vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [Jj
^ za sadjarojo in obdelovanje sadnih dreves, r>
^ in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-
;v senice,  ročna  lopatica, drevesna  žaga, ^
JU sadni  trgač,  drevesne škarje, cepilnik,
&\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar-
bi ski nož In drevesna ščetka. Orodja so vsa
*>\ na   I h po  p o p I e s k a u i  leseni  plošči p^*
<S urejena in po prav nizki eeni. !>>
VELIKA
•m. a, r le
kot  ■iitjverji dobitek  v  iiajcire ne« jem Mlnraji ponuja veliko « «1 lluoi-lair-le   drave zajamčena deunroa loterij n.
Speeijelno pa:
1  p,-„„ :i »„»  B00000
1 ,„,,,,».....* 200000
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 do -it. u m.iik O
Ld đoblt, a mark
t dobit, a mark
1 dobit, a mark
W dobit, a tuark
l
8
dobit.
dobit, a mark
21) dobit, a mark
%J \r  dobit, a mark
103 dobit, a mark 206 dobit, a mark
Ki 9
\f K «~   dol it. a mark
888 dobit, a mark 30100 dobit, a mark 10991 •iobit. k mark 300, 200,
150, 127, 100, 04, 67, 40, 20.
100000
70000 65000
55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148
Najcovejla velika, od visoke državne vlade v IIAMUUIKIU dovoljena in /, vB6IU dr?.a\niiu premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.000 srečk, Oll kite rili se izžreba 49,100 srečk. Za žrebanje ttolofeui skupni kapital znaša
9,345.605 mark.
Znamenita prednost te (lenarite loterije je ugodna uaredbu, da se \seli 40.100 dobitkov, ki ho zraveu v tabeli, žo v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega ra/.reda anala 50.000 mark, poraste v dragem razredu na 55.000, v tretjem na tlO.OOO, v četrtem na 65,000, v petem na 70.000, v leatottl na 76,000, V sedmem pa eventuvelno na 600.000, speeijelno pa na 800.O0O; 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska bila uljudno vabi k uđeloiltvl te velike denarne loterije.
Častiti naročevalči se prosto r-aročitvl pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar labko pošlje po poštnej nakaznici, na željo so larućitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalna art-člca av. v. gld. :5.r»0.
1 polovica originalne »resice av. v. gld. 1.75. 1 četrtina   originalne  sreči*«* av. v. gld.—.1IO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jedru m uradni načrt žrebanja, iz katerega :e razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udoleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki m- točno po načrtu izplačajo pt-d državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt /.ribanja, pripravljeni smo ue ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit'1. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ofded. Da nam bo mogočo vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1888.
nam doposlati.
(700—5)
VALENTIN & C0„
Bankgeschaft,
Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je Bl&bo prehavljenje.
Naša modna kubinja in modni način življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trndne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nok posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti n-majo do jedij , v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge so mrzle in mastne ; čez nekaj Časa začne se kaSclj; sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi iz rški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga ne upokoji ; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kakor bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zamafte, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu |>■••'•.i pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čci teške onemoglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednoj ali drugej obliki. Shaker-jev izvleček pa spravi urenjc jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter so prejšnje zdravje zopet povrne Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, jo posledica slabega prebav-ljenja; in če se poslednjo zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shiikerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsako dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo ,Sei-gel-ovc čistilne krogljicoa v zvezi s Shakerjevim izvlečkom. »»SeiKei-«»v«» efajđlne krogtjlee*1 odpravijo labasanja. krote mrzlico in problajenja, odpravijo glavobol in zatro žolčnico. Kdor jih jo jedenkrat poskusil, bodo jih gotovo še dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shakerjevega izvlečka gld. 1.86, 1 škatljici „Soigelovih čistilnih krogljic4 50 kr. (8S1-17» Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo uplivajo, se svari. Bodlanig pri St  Mohorji na Koroškem, 20.'septembra 1887
Ker mi jo „Sckakerjov  ekstrakt-' jako  dobro pomagal, katerega sem dobil od Vašega blagorodja, prosim, pošljite ši z mojim naslovom 8 steklenici Schakerjevoga ekstrakta in '2 škatljici Seigerovib pil za mojega prijatelja. 7 kaspnr Ilerzoi*.
I.u.stulk ..Nliiikerjevegift izvle<-ka>' in .Neigelo»il» kt-<»gljle  Je   A.   -I.   Wbite.   Id mite d London,
:s."» ITcirlnagclai.il Hoad 10. O. (.Iuviiii zalogo in veiitruluo raz po >llj»liiieo Jiiin Ivan Kep. line m. lekarna rtprl Zlatem levu" v Krome riži (na Moravskom) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji.
I in a j o lekarno: na Hrai))NUeHi, Koi'o->!iem. Primorske u : v LJubljani* Wliko»ri. VVolfrtbergu, Ub. pl. Trnkoozv, (t. Pieoll ; v Ce'«»v«i. Peter ]lit'id>acher, Alf. Egger I i W. Tbiirn.\\aid ; v Bresnh, fit. ^loiiorji. Pveva Hi. Go* BtentBchnlg j na Trkiži. v It«.'jo im. dr. Iv u m p i', Fredr. Si bol/.;   v Ajdovšeini,   •«lriji,   haninikii,   Pu Ji, J.
Oabnoiohio] na it«*ki, (J. Prodam; v <»orici, .1. Orlutofo-
etti.   Poiltopi,  A. (tiron/oli;   ■•   Trstu.  Suttina A.   al (Ja-
melo. Praxioarer A. a| duu .Mor1, J Serruvalo, al Reden, tore C Zaneti  «11« Seatn d'oroj 1'odurit.iloin, Nie. Hir-
CiionoviĆ; V Spi, rtu, Ai'janovič, Toeigl 5   V /mini, Ali-drovie; v Sii«,,i;.u  pr    K ki, v Noveui pri KeUl, v Ihi'cei I.ošioji. O. Viviaoi.  in Mkoro v v.cli lekar-■inli oHialili mest d!•/,.•.»e.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upliv-ajoče pri vseh boleznih želodoa.
NoprokOHljive pri poniiinjkunji Hlaati ilojcdij, tthibi-iii želodci, smrdeči aa]>i, niiponjuiiji, kislem podiranji, koliki, Islodievem kataru, zun-Hi, ftk" a» ti n ruju ]iuauk in iišrno ter gu tiabir« provou ulczn, |»ri zlatenici, rujubu in bljuv.mjl, (jluvobulji (da izviru linluciuu iz žulo.lcu), krči v ir.olodci, laaint**! tli zniinsmiji, pn-obložeiiji želodcu i jedjo ali pij.n u, ^libtidi, buluv.uib "i* vranici, na jetrib ali zl.itoj žili. — Oen» ateklenici 7. nuvodi-loin, kako so rabi, lO kr., vel. steklenici 70 Ur. Uluvno zhIok" ima lokar
K A KOI. I'.IIAIO   v loi......ri/l (Moravsko)
■Ji IHurijiictdjsko kanljice neoo nikako tajno srodstvo. Njih Biratuvino navedeno si> ni', navodu, kako rubiti, ki se prideue vsake.i gtekleniui.
Wm Pristne v skoro vseh lekarnah, mm
SV V P: 11.0 ! Pristne Marijaccljsko kapljico su um,,jukr.it ponarejajo in posnemajo. — itn s,, |,i islin-. mora vsaka uteklo-niča imeti rudeč zavitek z ^eieni«, vltrslveno znamko in i iiiiikiI...... kitko rulilll. ki se priileno vaakej steklenici, opom-
niti jo, da mora biti liiivud tiskan v tiukurni JI. i.iiMek-ii v liro.
merišla
Pristno imajo: V Ljubljani: lekar Gabr. 1'iccoli, lokur Job. Svvoboda. — \ IN.s(o|ini: lekar Kr. llaccarcicli. — V Mkoljl I., bi: lokar Karol K.ibiani. — \ a 1.1 < l,, 1 I i 1 ci j lukar Alakuaiulor Koblok. — V Itinlollovin:   lekar  Domiuik BlxioU, lokar ItorK-
miimi- — X Kamnika : lekar J. Močnik. — V (r.......I i i : I •
J  11. Ulažok. (739—14)
lO.OOO
parov aa i/.vo'. nam njenih simskih suknenih hlae moralo je zar ili novega povišanega oarlnskega tarifa tukaj ostati in dobil sem na Og, te hlače posanl eno ali pa po več vkupo s.) tsnliu eeno prodati. Jaz dam torej par teh po uaj-liOVOJIej Danajskej modi uajoijše narejenih
hlač
Za SUIBIO gi*i. 3.—
rza sumo delavsko plačilo) vsakemu, i u da ne bodo nikdo dvomil, izjavim, da so tđegeiufne« Irđae« gorke /gor-lila lilue;- in jih nazaj vzameui, če ni ros. — Ker se bodo hlače tfm<no hitro prodale, naj \*ak na^lo naroči, kolikor jih potrebuje. - Pri naročb'. MiJ so nam naznani koračna dolgOSt. — Posilji so lo ur povzetju ali p-edpuSiljatvi zneska. — Naslov za naroebo: (703—3)
It, 1T1<*Im«I» iiiii l-lvt; ]>Ji*. 8/^1.
89
1S
0VA
HENRIK KENDA v LJUBLJANI.
fahovi mufi.
i^iUjC(kii«:kjsi |g.or au kupovanje «a zimsko
I
St.
Si ilnati črni i        a 8
zajci. ' 4
	■•■/ '/•''imišual 1   '■' II Ili '!'/i tli) 7 -i//Ž ''fi'/ 'irP1
Franc. Canin.	Zimski zajec.
»1.1 110.	gld. ;ViO
Biber.	Oposurn.
gld. 8 50.	grl. r».:-io.
Chinchila.	S licrtitrliiioni |iodioien.
liltC :').;•)().	'     gld. 9.30.
Šakal.	Mouflon.
-M. (5.70.	gld. 9. .
^Ui. __y0      iir> 1*60
Svilnata Srna
St 1 9 3
190
opica.
4
2-60
gld.   2-80     B'60     4 50 fvj.
Astrakaa i plIS.
i; BO
St, i
3
gld.
!••>.       1-50      1-90 JP60
Svilli Brni Castor
-t. 1 2 3 4
gld. r>-io
3-9i»
5
711—3)
890
Sealskin
(ItMimoriijava nieliUa žlalitna najbolj moderna koiuliovinnju
8 4 5
6 80
J. & S. Kessler v Brnu,
Fe d nandove ulice št. 7 SH,
xa.zposlljci.tsk. po poštnem. po--zetji:
EDHBBaHSKSBREifl^^ 10 metrov zimskega lodna sa /. neka obl. ke, dvojna lir kosti tO tii t ■ v Vallerie-flanele a« lenake oblek«?, naj ao vej si naoreo 1 i n.. rr ■    kalum .a, t<
nafnovejll asoree
LU metrov barhanta za obleke, tetke base, najnovejši nzoreo
„-LI. fi 50 ghT L-gld. 2.70 -1,1. 3 -
10 ni.trov blaga za ponoćne suknjo, ki iastegs, naji aorec gld. 2.60
29 vati« v Prostejeoskega barhanta, oder in rujav gl. 5, bel in rudec gid. ti,— 810 m tra blaga za moško obleko za zime, la. gld. 5.60, II . gld. 3.7-r>
•jm in.tr   blaga za zinistce suknje, modnega, la. gld. i .—. Ha. 210 metra blaga za ogrtače, modnemu ii kap iz pliša /.a ^osnnde in d«-, kr 1 zimska posteljna odeja iz Kongo, kompletna l žabraka, 190 uro
gld.b.
gld. 1.50
gld.
130 cm. iiroka, la. lolta gld. 2.60, Qa. aiva gld. 1 60
st. l
"V... Ia. gld. <",.
Ha
gld. 2>0
gld.   8*90 6'
7-f)0      9 od
I Angora-ogrlnjalo, a 1 ženski Jopič iz ovčje volne, (.Jersov , vseli modne barve Ia. g\. •"(, II    ^-l.l. l.fiii •'> krili iz klobnčine, bogato tiuuburirani, mderi, sni in nijavi gld. 3.—
»i par<»\ zimskih nogovio, pletenih, \ vseh bar ah, progastih trld i >
1 platnena rjuha, li
metra dolga, bres šiva metrov posobne preproge, tetke baie 1 moška srajca, i . I   i:, barvajo . I . šjd  1.80, Ila
delavske srajce ;/. teškega nkslorda • i i .are gač   .. harhant . n bitna Ia gld 2.60, Ila.
gld. 1 60
gld. 8.50
gld. LflO -Id. 2.-rld. 1.80
priporočilo.
usoja  se p. n. občinstvu t, katero jc imel S let \
Selenburgove ulice št. 4 (Schleinerjevo hišo).
zimskih kratkih nogovio, pletenih   v vs. h barvah
gld. lio
Udano  podpisani  usoja  se p. n. občinstvu uljudno naznanjati,  da je preselil svojo krojaško obrt, katero jc imel 8 let, v Gledaliških ulicah št. 6 v
jB ženskih srajo i/, močnega platne ali Sifona, Ia. ..Id. .">.—, Ha. 8 nočni korseti Iz sifona, vezani Ia. gld 1.—. Ila.
zastor iz jute, turski naris, Ia gld ;>.r>i>. Ha.
gld. :;.2
-Id. l.HO
-1.1. .::o
HkratO se zalivalujp Sfl zaupanje, akazano mu v starem prostoru in prosi, da bi mu ga še nadalje ohranili, kajti prizadeval se bode v vsakem oziru zadostovati zahtevam p n. knpovalcev in naročnikov z realno in solidno postrežbo in končno opozarja na zalogo doSlega tu- in inozemskega blaga.
(708—81
Z velespoštovanjem
F
Gassermann,
1 garnitura pregrinjal, I prt in :> p<»st. piv-T , >/. ri]isa gld. •!.:"» >, ia jute gld. 8.60
vatlnv domačega platna, teške Uaže, ', -Id. ".HO, ifi gld. 4.20
29 vatlov oksforda, naj ovejSi naris -Id 4.6't
29 vatlov kanafasa, n-ju - »vej Si naris. naiholjSe b-iže gld. P.—
3 prti, vseh barv, "/4 gld. 2.—, B/4 gld. 1.--
U2:orci zastonj in franko.
(580-
v, .r^:'.-ii'i
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
R. DITMARjeva
(1?   leut 1888)
ima krogljasto, blesteče belo plame in
neznansko sva^'r, • s :• •   ;5 -73C,
kateru bo določila fouometriftna merjenja gospodov
i!li>kin:.i  ,,-iil < t. n l.itUm.
FftBHIKS-ZtICHEN.
<1»". JLeouh. HVber-ju, kralj, profesorja ua kralj, vseučilišči v Vratislavi in <lr. ižtu<6. doceuta ua o. kr, telmiSkej volikej šoli ua Dnnaji,
in si' torej ne op!s a na kako poljubno trditev.
R.Miimr-jeva c. kr. priv. b) skoviu ssetilnica 30
i-v spodaj prižge, luhko uravnava in Ugasne, je kolikor !•• mogoče enojno narejena  ter je tudi rav-
liii ii j« ■ ž njo jako priprosto, »li^i petroleja za deset ur ter je cenejša, nego druge svetilnice podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka,
isSHimniii  li MllSSSSSMIllil iliBilllllSSSSS i mu t        ir "ni .   .i. ' ..ii^uaBMW«j.i:».-iiB*iTt;;.... .a^^n!.^-.^w£.i«^iH:^i.ivu»iWMWia*^
. litmar-jevi c. kr. priv. meteorski svetild s kroglastim plamenom
v velikosti:    15'"   20"'   25"'   30"*   35"« 45"' s svetilno silo:   28,     45,     60,     7G,     120,    157 sveč
dobo b6 primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. 580_14
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
K.. DITMAH-jeve
-5SSP bliskovne m meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI.
m
Plznsko zimsko pivo
S tem si tisojamo naznanjati, da se točenje našega
začne dne 5. novembra t. I.
V PLZNU v oktobra 1888.
Meščanska pivovarna v Plznu,
"u.ststn.o-^ljen.ai leta, 3_Q^2.
Glavna salona pri F. SCHEDIWY v G-radci,
Annenstrasse štev. 19.
(740—2)
ILUSTROVAN za leto 1889.
Uredil, Izdal in založil 3Dra.grcti:n Hribar.
Dobiva se v „NTtroilni TiNknrui" in v  bukvami  .1. diioiUini-Jevi v i. j o Iv i juni. — Cena 40 kr., po poŠti 43 kr.
Vsebina: Popoten kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske h I Se, Sedanji vlad rji evropski. Splošne dolodbe c. kr. pošte. Brzojavni oenlk. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Stiridesetletnica vladanja cesarja Frana Josipa I. NaSi zas nžni možje. Božja pota Slovencev.  Na sveti večer.   Smesniee. — Naznanila.
ŽBBESBSs^SBIsHs^Ss^SsBBb
H
11
i. *
Ob preselitvi svoje kavarne
na Resselnovo cesto št. 1,
eiitiui se dolžnega, izreci presrono zalivalo vsem gostom svojim za zaupanje, ki BO mi j'i skazovall jednajst let V kavanu ..Sf.rrntvtirt.e" ua Sv. Jakoba trgu. S trdnim skleuotu, da hočem pridobiti In ohraniti si zaupanje svojih p. n. obiskovalcev tudi v novih prostorih, prosim za tnnogohrojen (d)isk.
170(1—3)
Z velespoltovanjeni
ULRIH SCHMIDT.
Slavnemu  občinstvu  zahvaljujem so zh dosedanje  naročanje obleke ter se ob jedneui priporočam za nova naročil.. — Imam veliko zalogo
domačega, angleškega in francoskega blaga, j
Htrežl
I 713—3)
Delo se izvrSuje po nu|noveiM«'iii Kroji, po nizki t;eni in (oeni ■>.. strežbi.
Ivan Potočnik, krojač v Domžalah.
se
C5
<3
Zalagale.
s teleti, sadjem, živili in z drugimi tamošnjim:*, deželnimi pridelki in izdelki,
kateri se tukaj lahko prodado* in bi se je izplačalo sem poši Ijnti, naj nam pošljejo svoje ponudbe na debelo z uzorci, če Će  bode bh igo  ugajalo,   pričakovati je živahne in trajne kupčije. _
Za trgovce na debelo
<___7
s tolščami, maslom, špehom i. t. d.
smo pripravljeni po naročilu kupovati i/, piv«; roke, po najnižjih cenah, s polno vagO, čisto blago, proti l°/0 proviziji. Nadalje
preskrbimo vse tukajšnje ogerske deželne izdelke in pridelke proti zmerni proviziji. (620—7)
Posredovalni bureau za trgovino in obrt
V   ISlMliMBfMVHli.,   (r(V2it*-llt<*Zll •
Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskuženej metodi napravljeni
Tschinkelnov kavin zdro"b
			
mL ■ 1	p		
(508—18)
v okusni    j sako pritUtivnili pisfitenlif
kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi.
nT        a —E=E Dobiva se v vsakej špecerijske] prodajalnici. —
ZbTa,jsta,rejs32b tvrcLlca. za ica/vine svurog-a/te cele <a.rz;a,Tre.
Izdajatelj in uiigovorui urednik: Drug u lin Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
63
B//C