91. številka
Ljubljana, v soboto 21. aprila.
XVI. leto, 1883.
Ithaja vsak d»n ivelftr, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.,0M-jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari.
'm
Naših nasprotnikov taktika.
Kakor je bilo pričakovati, utaknil je dr. Jacques na Duoaji vse laži, katere smo mu dokazali, mirno v žep, potolažil je svojo semitično vest brez velike težave in lahkomiselnost njegovih dunajskih volilcev smatra ga prej ko slej velikim junakom in duhovi-težem, kateremu ni para od Salzgriesa pa doli do Pruterstern-a, ker Dunajčanu nobena stvar na svetu bolj ne imponira, nego aroganca in podlost.
In velika aroganca in še večja podlost bilo je vse, kar se je v parlameatu govorilo in po židovskih listih pisalo proti našemu listu. To priznavajo sedaj nasprotniki sami.
V Celovci izhajajoče „Freie Stimmen" izgovarjajo se namreč v zadnjej številki, da je oni citat iz „Slovenskega Naroda", kateri je dr. Jacques v državnem zboru navajal (in je bil tiskan tudi kot drugi uvodni članek v „Deutsche Zeitung",) od besede do besede Btal v „Deutsche Waeht" v štev. 9 z dne 1. februara. „Deutsche Zeitung" pa je vzela Članek iz v Beroliuu izhajajočega časnika nEcho" št. 21 z dne 26. januvarja t. 1.
To je res zanimljiva izpoved! Do sedaj znali smo samo to, da dobiva „Schulverein" novce z Be-roliua, sedaj pa se nam črno na belem priznava, da nemški časnikarji (?) iz nemško-šovinističnega Tratsch-blatta nEcho" zajemljejo svoje informacije in potem z nečuveno' perfidijo trosijo izmišljene članke in sum-ničenja mej svet.
Niti „Freie Stimmen", niti „Deutsche Wacht", niti dr. Jacques, niti „Deutsche Zeitung",— nobeden teh ni čital našega lista, a vender so vsi „unisono" trdili, da je tako stalo v „Slovenskem Narodu", oziroma, kakor se sedaj izgovarjajo, v „Echo" v Be-rolinu. Od kod pa je „Echo" dobil ta članek? Odgovor: Iz nLaŽi-pošte", ki izhaja tam gori v „Fianz Josefs Land."
Nič bi so dalje ne zmenili za ta ljubeznivi „Rattenkbnig", ko bi se ti gospodje vsaj sedaj, pod pezo svojih lažij, obnašali malo pošteno. A „Freie Stimmen" okončujejo svojo izpoved tako:
„SIov. Narod" gibt selbst indireete zu, dass er den fraglichen Artikel vvirklich gebracht ha t. Seine ara 10. April d. J. ersehienene Nr. 81 enthiilt als Leitartikel unter der Aufschrift: „IJr. Jacques in mi" eine ausgedehnte Polemik gegen dr. Jacques. Diese biitte vvol die passendste Gelegenheit geboten einfach und ehrlich zu crklaren:Der Artikel i s t im „SIov. Narod" nichterschienen. DieseEr-kliirung findet man nicht, \vol aber die sehr be-zeichnende Frage: Wann hat denn dr. J. die Pril-fung als slov. Dolmetsch abgolegt, dass er behaup-ten kann, dass die „Fr. Stimmen" den Artikel in vvortgetreuer UeberEetzung gebracht haben? Sa-pienti sati"
Kdor je omenjeni naš uvodni članek čital, prepričal se je gotovo, da nesmo nikjer niti posredno, niti neposredno priznali, da bi bili navajani članek sploh kdaj priobčili v našem listu, da smog. dr a. Jacquesa odločno postavili na laž, da je tedaj vse, kar pišejo v tej zadevi „Freie Stimmen", le zvijača, natolcevanje in pačenje resnice in zopet dokaz, da nFr. Stimmen" niti naše polemike proti dru. Jacques u čitale neso, ampak iz prevoda, ponatisnenega v kakem nemSkem listu, pograbile so jeden stavek, kateri so potem po svoje pokvarile ter iz te pokvare brezvestno a z veliko nesramnostjo izvajale zaključek, kaktršnega bi bus rade.
Taki so žurualisti nam nasprotne stranke, taka je Matschnigg-a in njegovih sodrugov temeljitost in resnicoljubje! V istini nemčursko-fakcijozna stranka je turih glasil po polnem vredna, in narobe so glasila tudi dostojna stranke.
Iz povedanega bode vsacemu jasno, kaka je bojna taktika te nemške »perutnine",  da jim godi
vsaka podlost, vsako sredstvo, a da pri vsem tem sami sebe bijejo po čeljustih, kar je ravno humoristična stran vsake take in jednake afere.
Politični razgled.
Notranje <lcžele.
V Ljubljani 21. aprila.
V četrtek bila je v državnoj zbornici
sklenjena generalna debata o šolski noveli. Govorila sta prej še oba poročevalca dr. Beer in Lienba-cher. Slednji je govoril skoro dve uri Btrogo stvarno in zmerno. Levica je že mej govorom njegovim večkrat demonstrovala s sikanjem, in galerija jej je vredno pomagala. Po sklepu govora in ko se nekoliko poleže ploskanje desnice in sikanje levice, vpraša predsednik, ako se po nasvetu manjšine preide na dnevni red. Levica in Coroninijev klub u staneta kakor jeden mož; vzlic temu se je nasvet s 174 proti 158 glasom odbil. Sedaj ustane Herbst in zalueva ves razjarjen, mej burnim odobravanjem le-levice, da se naj po imenih glasuje za prehod v specijalno debato, kar se je tudi v/prijelo. To glasovanje obstalo je iz cele vrste prizorov, včasih prav dramatičnega efekta. Ko je poslanec Berchtold glasoval za novelo, se je prvič levica oglasila s svojim zasramovanjem. Koje Fiirnkranz za nio glasoval, je levica že besnela. Vsa osupnena je bila, ko je Gnievvosz, na katerega so gotovo računali, oddal svoj glas za novelo. Pri glasovanji Haus-nerjevem čuli so se na levici glasi: Fej te bodi! Ivanića pa, ki je z njimi glasoval, pozdravili so z glasnim odobravanjem. Oba kneza Liechten-steina in Lienbac.herja spremljali so sikanjem. Ozarkievvicz in Kappaport glasovala sta z desnico. Sehbnerer, glasujoč za novelo, bil je od levice in galeriju zasramovan, kar pa jim je vrnil, rekoč: „To mene tako malo briga, kakor podlo za-sramovanje dunajskih požidovljenib listov"; za te besede pa je dobil zopet ukor od predsednika. Demokrat Steudel in Ed. Suess bila sta demonstrativno od levice pohvaljena; ravno tako Tilšer, katerega pri prejšnem glasovanji ni bilo v zbornici. Tonner pa, ki je glasoval z desnico, moral je slišati zasramovanje fakeijoznih. Mej brezglasno tišino in občnim piićakovanjem obznani! je predsednik re-
LISTEK.
Stotnikova hči.
(Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) V. Poglavje. Ljubezen.
(Dalje.)
Zamislil sem Be. O maternej rahločutnosti neseni dvomil, a poznajoč nrav in mišljenje svojega oteta, čutil sem, da ga moja ljubezen ne bo ganila, da jo bo smatral za mladeniško traparijo. Odkritosrčno sem vse to povedal Mariji in vendar sem sklenil pisati očetu kolikor se da lepo in prositi ga očetovskega blagoslova. Pokazal sem pismo Mariji Iva-novni, in zdelo se jej je tako prepričevalno in ganljivo, da ni nič dvomila o njegovem uspehu, in udala se je nežnim čutom svojega rahločutnega srca z vso zaupljivostjo mladosti in ljubezni.
S Švabrinom pomiril sem se prve dni, ko sem se ozdravil. Ivan Kuzmič karal me je radi dvoboja rekoč: Oh, Peter AndrejiČ, moral bi te djati v zapor, pa  si že tako dovolj kaznovan.  Aleksej Ivanič je
še veduo zaprt v žitnem magazinu, Vasiljisa Jego-rovna pa ima njegov meč pod ključem. Zdaj naj premišljuje in se pokori." Bil sem preveč srečen, da bi bil hranil v srci sovraštvo. Jel sem prositi za Švabrina, in dobri poveljnik izpustil ga je z dovoljenjem svoje soproge. Svabrin prišel je k meni in je izjavil, da mu je zal tega, kar se je zgodilo; pr znal je, da je bil on kriv vsega, in prosil me je pozabiti to, kar je minulo Ker sem bil že od pri rode prizanesljivega značaja, odpustil sem mu iz srca najin prepir in rano, ki sem jo dobil od njega. V njegovem obrekovanji videl sem jezo razžaljenega samo-Ijubja in odbite ljubezui, vse sem mu velikodušno odpustil.
Kmalu sem toliko ozdravel, da sem se mogel preseliti v svoje stanovanje. Težko sem čakal odgovora na odposlano pismo, nesem smel upati in prizadeval sem se zadušiti žalostna Čuvstva. Z Va-siljiso Jegorovno in njenim možem nesem še govoril o mojej ljubezni k njuni hčeri; a moja snubitev bi ju nikakor ne bila izneuadila. Ne jaz, ne Marija Iva uovna nesva prikrivala svojih čuvstev, in že naprej bila sva gotova, da nama dovolila.
Nekega jutra prišel je k meni Saveljič, v rokah držeč pismo. Hitro sem ga vzel, tresoč se. Na naslovu spoznal sem očetovo pisavo. To ni kazalo nič dobrega, ker sicer mi je pisala le mati, oče je le na konci pristavil navadno nekaj vrstic. Dolgo se nesem upal pretrgati zavitka, mnogokrat prečkal sem naslov: „Sinu mojemu Peti u Andrejeviču Gri-nevu v Orenbnrlkej gubernijl, v Belogorakej trdnjavi." Po pisavi skušal sem uganiti, kak« voljo bil je oče, ko je pisal to pismo. Naj osled pretrgal sem pečat, in brž v prvih vrsticah sem spoznal, da je vse šlo k vragu.
Oče mi je pisal sledeče:
„Sin moj Peter! Pismo tvoje, v katerem nas prosiš očetovskega blagoslova in dovoljenja za ženi-tev z Marijo Ivanovno, hčerjo Miranova, dobili smo 15. tega meijca, a jaz ne dam očetovskega blagoslova in dovoljenja in mislim iti k tebi in te za tvoje traparije naŠeškati kakor petnajstletnega dečka, Če si tudi častnik; kajti pokazal si, da ne^i vreden nositi sablje, ki ti je dana za brambo domovine, no pa za dvoboje s takimi potepini, kaktršen si sam. Brž bodem pisal Andreju Katloviču in ga prosil, da
zultat glasovanju, da se je namreč s 174 proti 163 glasom sklenil prehod v specijalno debato.
Odslej naprej bode imela zbornica vsaki dan, počenši ob 10. seje, da se kakor hitro možno do-žene šolska novela. Misli se, da se bode specijalna debata v osmih sejah končala. Mej tem časom ob delujejo razni odseki zbornice v zadnjih dneh doslo tvari no, mej tem veliko število naknadnih kreditov za budget 1883. Tako je vzprejel v zadnji seji buri-getni odsek predloge o podaljšanji kredita *a žsn-darmerijska poslopja v Krivošiji, o naknadnem kreditu ministcrstva zu deželno brani bo, o podaljšanji kredita za notranje ministerstvo in o računih za državne železnice.
govorom delovanje ras parlamentarnega komisij on a o delavskih družbah. Ta odsek ustanovil je bil minister, da naj bi študiral in predložil legislativne naredbe za poboljšanje materijal-nega stanja, delavskega stanu. Minister Wal;leck-Russeau skušal je v svojem govoru le v obče označiti program komisijona, dub socijalnih vprašanj in pa karakterizovati pot, po katerem se ima iskati njih rešitev. Z veliko energijo ustavljal se je minister prenapetim doktrinam socijalskih revolucijskih družb ter je imenoval njibove utopijske Blatene za poboljšanje sveta socijalno alchernijo. Kot najvažnejše io nauspešnejše sredstvo za praktično in progresivno   rešitev   delavskega   vprašanja dozdeva
Dopisi.
Začetkom včerajšnjo seje  stavila sta poslanca se ministru razvoj delavskih družb vsakovrstne Herman in Portheim sledeči predlog, zadevajoč j oblike in z vsakojakim smotrom, olajšanje davka  za hiše ubožnega prebivalstva. Predlog slove: § 1. Poslopja, ki so sezidana le v ta namen, da dajo ubožnemu ljudstvu, posebno delavcem, zdravo, prilično stanovanje, čegar stanovnina ne   presega letuih   100 gold., prosta so skozi 30 let vseh državnih davkov, po-Čenši od dnesa,   bo  se dovoli v njih stanovati. — § 2. Ta poslopja ne smejo imeti več, kakor dva Stanovanja.   V kletih stanovati ni dopuščeno.— § 3.   Na oprošč nje davka v zmislu § 1   pa imajo pravico samo graditelji takih hifc, kateri se obvežejo,! " T da prepuste sezidano hišico najemniku v last za 30 , ar 8e 'f tu P" vsakoletnih amortizacijskih doplačil, ki pa ne smejo presezati bol0nep,a, obrestovhnja v stavbo utaknenega kapitnla.   § 4. Od ostankov  kupnine v zmislu § 3 se ne zahtevajo državni davki.  § 5. Na to ugodnost imajo  pravico le ona poslop;a, ki se zidajo v petih letih po veljavnosti te postave.
Prvi sekcij ski načelnik v iiiliilatcr.Htv u zunaiijlli nt vari f. grof Hoyos, imenovan je za poslanika v Puiis na mesto nesrečnega grofa "Wiinpflena. Na Hoyoa-OVO mesto pride pl. Sziigv-enyi-Marich, ki se je ob jednem imenoval tajnim sovetnikom. Kot drugi sekeijski šef prišel bode I v ministerstvo dozdanji poslanik v Bukureštu, baron Mayer. „Independance Bidge" ima dopis t Dunaja, v katerem se trdi, da je Visoka Porta zahtevala, da se ima avstiijski generalni konzul v Skadru. Lippich, odpokliciiti, ker da podpira agitucijo albansko.
\naitje države.
„Timesw priobčuje zanimljive podatke neke osobe iz Iftu «]*.<>. katera je baje zelo dobro poučena o gibanji nihilistov. Dopisnik poudarja, da so nibilisti tekom mnozih mesecev i;:dali le jedno izjavo, in sicer v oblki poziva na ljudstvo, izdanega v dan l. (13.) januvarja, ki je bil 1. (13) marcija priobčen tudi v glasilu nihilistov „Zemlja i volja11. Ta poziv nema v sebi nobenih pretenj, ampak se trudi dokazati, da stranka ni nikakor razpršena ali pa celo postala malodušna. Dopisnik pravi, da je prepričan, d* se slavnosti kronanja ne bodo motila po nobenem napadu nhilistov. — Gard in corps, ki je kombiniran za slavnost kronanja, obsegal bode pod poveljništvom velikega kneza Vladimira 19 generalov, G19 častnikov hi 12,515 mož s 3013 konji in 22 topovi. Ta corps počel se bode 2. maja pomikati proti Moskvi, kamor dospe ves v dan 10. maja. Nastanil se bode v kasarnah stalne moskovske garnizije, katera bode šla za ta čas v ostrog. Po končanih slavnostih vi-ne se gardin corps neposredno v ostrog Krasnega Sela.
V ponedeljek pričel je fraucoaki minister notranjih stvarij,  VVahleck-Russeau, z daljšimi
lz Idrije 19. april*. |I/.v. dop.] Jako čudno se nam dozdeva,  da o žalostnem izidu volitve žu pa na in svetovalcev ne najdemo v Vašem cenjenem listu niti telegrama, niti dopisu, ter da so vam sedaj še Vaši navadni  korespondenti nezvesti postali, kateri so vedno  točno vse svetu  pošteno poročali, nas dogodilo, kar uns je vedno ve selilo.  A sedaj vse molči — in bati se je po vsej pravici, da nam uidejo za Goli-jem iti Lapajne-tom vsi „purgarjiB v ,.kazino", in za Hrastom in Kosom pa v „Leseverein", Ker pa tega nikakor ne moremo gledati tako,  prosim dovolite gospod urednik, da Vam jaz vsoje malenkostne moči v ponudbo stavim ter Vam poročim o tem prečudnem izidu Sicer se je  vršila   volitev   tako,   kakor   smo pričakovali in takoj  od začetka videli,  le župana so si še le zadnji dan izpekli,  in izvoljen je županom gosp Jožef Serjun,   urar in kavarnar in nekdanji predsednik Čitalnice, svetovalcem pa gg. Štefan Lipajne, F. X. Goli in dr. Kari Raucb.  za katere so glaso-vuli vsi v 1. in II. razredu voljeni in viri 1 ni glas. Narodna stranka je torej  propadla,  za katero so glasovali vsi v III. razredu voljeni. Da so prvi zmagali ni čuda   kajti posrečilo se  je našim nasprot nikom 7, reci sedem, do sedaj najodličnejših uarod-njakov za svoje orodje si pridobiti. Največjo zaslugo za to delo ima gotovo g. F. X. Goli,  od katerega se je že  ob Času zadnje  državnozborske volitve govorilo, da je glasoval za glasovitega „Vestenecka". Druga zasluga  gre pa vsej pravici g. Štefanu La pajne tu,  kateri je že dolgo časa sem 8 svojo rodbino  raje v kazinu,  kakor  pa v Čitalnico zahajal, ker menda v Čitalnico pride vse pre „gmejn folk". Zadnji čas se je zelo zelo poganjal, da bi bil županom izvoljen, imel je to tako zagotovljeno, da je že menda priprave delal za pojedino; ali zadnji dan inu je pa to popolnem izpodietelo, ker so ti presneti nemški  škrici vsi  Serjuna volili,  dasiravno so mu bili menda že zdavnej obljubili,  ker so ga očitno za g. župana pozdravljali.
V gospoda Serjuna si gospodje uradniki čutijo zanesljivejšega pajdaša, zato bo mu pa tudi prednost dali. Nam pa, dasiravno nesnio z njim zado-
voljni, je vender on veliko ljubši od gospod Lapaj-ne-ta, in smo gospodom uradnikom za ta nepričakovani ukivp prav iz srca hvaležni.
Iz zanesljivega vira vemo, da so bili dva dni pred volitvijo povabljeni v Čitalo.ico k prijaznemu porazu ml»*nju, a žali Bog da niti Serjuna in niti Št. L i iia) ne-ta ni bilo, le zdaj tako glasoviti Goli je prUel razsajat; povedalo se je, da je g. Št. La-pHJne priporočen županom in da gg. volilci I. razreda bodo jednoglasno njega volili. G. Serjunu to izvedev.Vniu menda ni bilo kaj po volji, in v nedeljo so Se jedenkrat v kazini zborovali v navzočnosti obeh dveh kandidatov in tukaj še le se je za g. Serjuna določilo.
Mi oba dva predobro poznamo od vseh stranij in se le še predobro spominjamo, da sta bila ona dva že pred 6 leti od narodne strani silno prošena ta posel prevzeti, in ravno tako tudi pred 3 leti, pa odločno bta rekla, da tudi za tisoč goldinarjev tega ne prevzameta, da nesta sposobna, da nemata časa itd. itd. bre: števila izgovorov, in zdaj sta ae pa prostovoljno šla sama ponudit g. Lipoldu. — Kaj si pač more pošten človek misliti od tacih ljudij, od tacih Slovencev? Res je, da ako bi bili od narodne stranke voljeni, bi se jim ne bila zvečer se-reiiuda z godbo napravila, in to je častno! — Le jedno pa je gotovo, da zaupanje do njih je sploh pri ljudstvu izginilo, in ker poznamo g. Serjuna, da on nemškega jezika ni zmofcen, smo pač radovedni, v kakem jeziku se bode zdaj uradovalo?
Slednjič pa moram tudi objaviti, da sedanjo volitev je nam nasprotna, t. j. Lapajnetova stranka že uporabila za predpripravo prihodnjo deželno-zborske vol tve, in prihodnjič znamo še o teh izvrstnih značajih kaj več govoriti, ako Be bojo nam za kandidate proglasili.
Ljubljana in sploh mesta po Slovenskem so se pošteno iznebila nemškega hinavstva; idrijska narodna inteligencija je pa zdaj brezpotrebuo, prostovoljno /.»pusti'a narodno zastavo in se kazinski pridružila. Ali ni to sramotno? In to samo zaradi dveh — — trmastih.   O tužna mi majka Slare!
Domačo stvari.
— („Drakonična strogost") zdi sa »Ljubljanskemu buteljnu", ker so gi samo jedenkrat malo potipali, a to ga nič ne zavira, da v istej sapi že očita dotičnim organom, zakaj nas ne zaplenijo. Revše pri tem ne pomisli, da ako nas zaplenijo, s tem tudi njemu odide prepotrebna vsakdanja hrana.
— (Sv. Jurij na zelenem konji.) Toplota zadnjih dnij in včerajšni pohlevni dež učinkovala sta ugodno na naravo, da vse zeleni in poganja. Drevored v „Zvezdi" kaže že pomladansko lice in postaja vidno senčnat.
— (Telovadnica „Hrvatskoga Sokol au ), za katero so se vsa dela že po dražbi od-
Dalje v prilogi.
naj te prestavi v kako drugo trdnjavo, kom dalje, kjer ti bodo že prešle norčije iz glave. Tvoja mati, ko je zvedela za tvoj dvoboj, in da si ranjen, zbolela je od žalosti in zdaj leži v postelji. Kaj bo iz tebe? Boga prosim, da bi se ti poboljšal, dasi ne smem upati na njegovo milost.
Oče tvoj A. G u Čitanje tega pisma vzbudilo je v meni razno čuvstvo. Surovi terasi, s katerimi oče ni bil skop, so me globoko užalili. Zanič'jivi izrazi, s katerimi je omenjal Marije Ivanovne, zdeli so se mi nepristojni in nepravični. Misel, da me prestavijo iz Belo-gorske trdnjave me je prestiašila, še bolj me je užalila vest, da je zbolela moja mati. Nevoljen bil sem na Baveljiča, trdno misleč, da je on pisal o dvoboji mojim roditeljem. Koraknl Bem gori in doli po sobi, potem pa obstal pred njim in ga grozno pogledal.
— Kakor vidim, ti ni bilo zadosti, da sem zavoljo tebe bil ranjen in ležal celi mesec na kraji groba; zdaj hočeS pa še mater umoriti.a
— Prosim gospod, rekel mi je in se skoraj jokal; kaj praviš? Jaz sem kriv, da si bil ranjen? Bog ve, da sem le zato pribežal,  da bi te ubranil
svojimi prsi od meča Alekseja Ivaniča ! A ta prekleta starost me je zadrževala. Kaj sem jaz naredil tvojej materi ?
— Kaj si naredil? odgovoril sem mu. Kdo te je naprosil, da me tožiš? ali so te poslali k meni za ogleduha ?
— Jaz tebe tožil? odgovoril je Saveljič in solze «o mu lile po licih. Gospod, kralj nebeški! Tukaj beri, kuj mi piše tvoj oče; glej, kako sem te črnil!
„Sram te bodi, pes stari; tako tedaj spol-nuješ moja stroga povelja, da mi še ne piSeš, daje sin ranjen, da mi to morajo naznaniti tuji ljudje. Tako izpolnuješ svojo dolžnost in voljo svojega gospodarja? Pošljem te prašiče past, ker mi tajiš resnico in daješ potuho mlademu človeku. Ko dobiš to pismo, odpiši mi precej, kakšno je njegovo zdravje, o katerem mi pišejo, da se je zboljšalo, kam je ranjen in kako so ga zdravili?u
Saveljič bil je tedaj nedolžen pred menoj, dolžil sem ga po krivici.
— Mnogo sem že doživel, ponavljal je, ali takih očitanj nesem zaslužil od svojih gospodarjev. Jaz sem stari pes, in svinje me hočejo poslati past;
da še celo jaz sem kriv, da si ranjen. Ne, dragi Peter Andrejič! ne jaz, a prokleti musje je vsega kriv: učil te je mahati z železnimi bodali in tolči z nogami, kakor da bi s tem mogel ae varovati človek hudobnega človeka! Ali je bilo treba najemati tega musje in tratiti denar?"
Kdo pa je vse poročil očetu? General? Kaj še, on se je zame jako malo brigal; a Ivanu Kuz-miču ni se vredno zdelo, poročiti mu o mojem dvoboji. Dolgo sera premišljeval in uganil, da mora biti Švabrin. Ou jedini je mogel imeti kako korist tožiti, ker posled ca tega bilo bi lahko moje odda-ljenje iz trdnjave in ločitev od poveljnikove rodo-vine. Vse sem dopovedal Mariji Ivanovni. Srečal sem jo na stopnicah. „Knj se je zgodilo z vami?* rekla je, ko me je zagledala. „Kako ste bledi !a -— „Vsega je konec," odgovoril sem jej in oddal očetovo pismo. Ko je prebrala pismo, je vsa pobledela, in dala mi ga nazaj s tresočo roko, ter rekla je 8 tresočim glasom: „Mi že ni dano . . . Vaši stariši zame ne marajo. Zgodi naj se božja volja! Bog bolje ve, kaj nam je treba. Nič se ne da storiti, Peter Andrejič, bodite saj vi srečni . .
Priloga „Slovenskomu Naroda" St. 91. 21. aprila 1883.
dala, stala bode na „Sajmištu", bode jedno nad stropje visoka in v romanskem slogu pozidana. Te lovadna dvorana bode 2835 metrov dolga in 18 metrov široka, okolu dvorane bode na 45 metra visokih stebrih galerije po 3 in 4 metre Široke. Telovadna dvorana je 12 metrov visoka. Ves prostor z galerijami meri 777 C kvadratnih metrov.
— (Odbor „Glas bene Matice") ima dne 23. aprda 1883 zvečer ob 8. uri v društvenej sobi skupščino s tem sporedom: 1. Branje zapisnika o zadnji seji. 2. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanji in tajnikovo o delovanji. 3. Poročilo o glas-benej šoli, predlog zastran šolskih pravil in nasvet zastran razpisa učiteljske službe. 4. Določi se čas občnega zbora in na svetujejo ne novi odborniki. 5. Nasveti zastran muzikalij na leto 1883. G. Slučajnosti.
— (Iz Idrije) se nam piše 20. aprila: Mestne volitve so dokončane, a žal, ne po našej volji. Mislili smo, da letos, ko se gospodje uradniki neso čisto nič umešavali, da se bodo prav mirno končide, a motili smo se močno — kajti tako burne volitve, kot je bila sedanja, Se pod Onderkom ni bilo. Skalila je čisto vodo sedmorica mestjanov, ter vzdignila se proti spoštovanemu gospodu Valentinu Trevnu, češ, da bi se s tem dejanjem pri gospodu Lipoldu bolj prikupila. Ljudstvo je pač sedaj hudo razdražeuo, ker je za župana izvoljen mož, katerega imamo Se predobro v spominu, kako se je vedel leta 1879. pri občnem zboru »pogrebnega društva", ko je namreč g. VI. Treven predlog stavil, da bi tudi oni, kjer sta oče in mati kot društveni ka upisana, ako jim otrok do 15. leta star umerje, dobili za pogreb 5 gold. On je tej dobroti ljudstva z vsemi močmi nasprotoval. Primorani smo bili g. T. za predsednika si iavoliti, in prav smo storili, ker zadnje štiri leta, kar on temu društvu predseduje, se to v resnici lepo razvija in napreduje, da je v^si-ije! Povsem slovenskem Bvetu se lepo jasni, le pri nas gre narobe. Ljudstvo splob se 'j veda in je narodno, le oni, na katere se je sedaj vse oziralo, oni, ki so bdi naši predboritelji, oni so iz osobne razdraženosti, antipatije, morebiti tudi iz drugih razlogov, krenili na nov pot. Kam bode to peljalo V Bojimo se, da nam iz tega razcepi jenja ne bode nobene basni, temveč gotova škoda.
— (Na Brezuici) bila je 16. t. m. občinska volitev, pri katerej baje ni bilo vse v redu, vsaj nekdo se nam pritožuje, da so se celo glasovi ku povali in da je neki posestnik za tri glasove dal tri goldinarje in tako prišel v odbor. Ako je to istina, morali bi obžalovati, da se mej zavednimi in možatimi Gorenjci nahajajo taki, ki svojo volilno pravico za jeden goldinar stavijo na prodaj. Taki volilci pač nemajo nič več možatega v sebi, tisti pa, ki kupuje glasove, pa tudi nič boljši ni. Sicer je pa kupovanje glasov kažnjivo.
— (Vabilo) k besedi, katero priredi bralno društvo „Sloga" v Št. Vidu nad Vipavo  29. aprila
1883 v prostorih  g. Josipa  Mayer-j:i.   — Spored:
1. Nedvel: „Domovini", zbor. — 2. Hajdrih: „Irihko noč*, čveterospev. —3. „Kje je meja?1' Ve sela igru v jednMm dejanji. — 4. Kocijančič: „Slovo", zbor. — 5. „Brati ne zna". Saloigra v jednem dejanji. — G. Kocijančič: „Njega niu, zbor z bariton solc. — 7. Prosta zabava. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — llstopniua za osebo 20 kr., za dru žino 50 kr., sedež 10 kr. — K tej veselici uljudno vabi odbor.
— (Menažerija) v Latternianovem drevo reJu je vredna, da se obišče, ker ima prav lepe živali, mej katerimi je omeniti v pivcj vrsti lev, potem tiger, panter, jaguar, trije medvedi, opice, kamela, dva sibirska volka, itd. Zanimljiva je dresura z levi o jama, kateri ima lastnik precej v svojej oblasti.
— (Volitve v Granici.) I/mej 13 poslau cev, ki so bi i v prvi dan izbrani, ni dobila Btranka prava  niti jedoega, ne/avisna narodna stranka le jednega v Brodu.   Resultat volitev je po „Agramer Zeitung" naslednji: V Zemunu baron Živković (jednoglasno)  V Vinkovcih odvetnik Matolvič; v Glini trgovce Peter Sliepčević, v Dvoru župnik Jovan Žtv-ković, nadalje: St. Pejakovič, vitez Omčikus, Daniel Benjamin, Peter Sliepčević, Karo! Lobe, dr. Jurij Pilar,  urednik  Štefan Popović.   V Karlovcih bode ožja volitev mej Radovaničem in žurnalistom Gjur ko vicem,   V Ogulinu izvoljen je Ivan pl. Kukuije vič, v Slunji stotnik Mraović, oba pristaša narodne stranke.
— („Šolski vrt u selu".) To je nova, jako lepa hrvatska knjiga, katero je izdal naš rojak gosp. Davorin Trstenjak, šolski ravnatelj v Karlovci. Knjigo založil je hrvatski pedagogisko-književni zbor. Cena 1 gld. 40 kr. To delo je 193 stranij obsežno, ima 111) prav dobrih slik in razpravlja v lepem, lahko umevnem jeziku vse koristi šolskih vrtov, razna dela, zasaditev in vzgojo sadnih dreves, trsov, cvetlic, trav itd. Kdor se bavi s šolskimi vrti, bode gotovo s koristjo čital in rabil to knjigo, ki je, kakor priznava pisatelj v predgovoru, spisana po „Der Schul-garten der Volksschule am Lande" od Julija Ja-blanzy-ja, potovalnega učitelja za sadjerejo na Dolenjem Avstrijskem. Ker je tudi vnanja oblika prav lična, ni dvomiti, da bodo osobito učitelji segli po tej poučnoj knjigi, da se obistinijo v prvem delu citirane besede: „Ne ima silnijega pera, kojim bi narod svojo domovinu dokumentirao, nogo je ralo i motika".
— (Popravek.) V včerajšnjem I<atu izostala je v prvem uvodnem članku jedna beseda. Pravilno ttvba namreč citati: „— Ludoviku I., starem očetu (dedu) sedanjega kralja."
— (Razpisani službi.) Druzega učitelja na štirirazrednej Ijudskej šoli v Radovljici. Plača oOO gld. — Učitelja na jednorazrednici v Ljubnem. Plača 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 15. maja t. I. na okrajni  šolski svet v Radovljici.
— (Razpisane službe.) Okrajnega sodnika pri c. Ur. sodniji v Mokronogu s plačo, določeno po VIII. razredu. Prošuje do 2. maja t. 1. — Okrajnega ranocelmka na Bledu z letno nagrado 500 gld. in okrajnigh rnnocelnika v Radovljici z letno nagrado 400 gld. Prošnje do 20. maja na kr. okrajno glavarstvo v Radovljici.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 20. aprila. Mnogo časopisov se izjavlja, da jc predlagana konverzija rente v pretesnih mejah in da bi bolj godilo znižanje rente na 3 %• „Journal des Debats" kritikuje načrt Tirardov jako živahno, rekoč, da je slabo sestavljen, slabo pripravljen in nepolitičen.
Quebec 20. aprila. Pogorelo jc včeraj poslopje za parlament popolnem.
Delhi 20. aprila. Velik požar uničil je včeraj 2000 hiš.
Razne vesti.
* (Velikanska pravdu.) Pri kasacijskem dvoru v Petrogradu razpravlja se pravda, ki ima nenavadne dimenzije. Pravda teče zaradi 125.000 rabljev, katere bi moralo neko društvo žitnih trgovcev plačati dvoma železnicama. Proti razsodbi uložili so žitni trgovci pri najvišem sodišči priziv (re-kurz), pisan na 11 skladov (risov) papirja. Vsaka pola tega velikanskega priziva ima kolek za GO ko-pejk. Za vso pravdo vkupe potrebovalo se ju okulu 30 skladov papirja, pri tem se pa še 20 000 želez-uičnih dokumentov ni vzelo v račun. Stroški dosedanje pravdf zn: šujo okolu IG.000 rubljev, obravnava kasacijska stala bode zopet 8000 rubljev, vsi stroški pa se račumjo ni .'J0% vse tožene vsote.
* (Amerikanski bogataš) Jaj Gould naznanil je svojim prijateljem, da bode v kratkem Opustil svojo trgovino. Naročil si je ladijo, ki bo stala 250.000 dolarjev in bo avgusta ali septembra gotova, V tej ladij i pojd ■ potem s svojo rodbino na potovanje okolu zemlj«\ Kupčijo izroči! bodo naj-staršemu sinu. Njegovo premoženje ceni se na 100 milijonov dolarjev, katero je večinoma v žeiezničnih delnicah naloženo. Njegovo m premično posestvo je 5 milijonov vredno. Jay Gould je sedaj 47 let star in ima Šestero otrok.
* (Za statistike.) Nekdo je zračunil, da je slavna igralka Sarah Bernbard že 2224 krat na odru umrla.
Narodno-gospodarske stvari.
Izabela.
Nekoliko let že poznajo naši vinogradarji nov trs, kateremu je ime Izabela. Trs so h ta 1818 v juftnej Karolini v Severni Ameriki našli in ga v Evropo, najprej na Francosko prinesli. I«: Francoskega so jo potem spravili na Nemško, Italijo in tudi k nam v Avstrijo. S časom začeli so jo tudi tukaj marljive je za saj h ti. Mej takšne vinogradarje ima uštet biti tudi g. Jožef Lbseher, po domače Ru Iner pri sv. Iliriku blizu Zelenega Travnika.
Nek prijatelj podari mu 1. 1852 trs Izabelo, da ž njim poskusi. Mož uboga prijatelja in začne Izabelo zasajuti, to tem bolje, ker mu je čez nekaj
— To ne sme biti, zaklical sera In zgrabil jo za roko: ti mene ljubiš in jaz som pripravljen na vse . , . . Pojdiva in padiva k nogam tvojim roditeljem: oni so prosti in dobri ljudje, ne pa pre vzetneži ... a s časom bodem pa sprosil svojega očeta, mati bo tudi govorila »ama; tn on mi odpusti ... — „Ne, Peter Andrejič," odgovorila je Maša: „jaz te ne vzamem bie^ dovoljenja tvojih roditeljev. Bre? njih blagoslova ne boš srečen. Udajva se Božjej volji. Kadar dobiš tisto, ki ti je namenjeua, kadar se zaljubiš v drugo — Bog s teboj, Peter Andrejič, in jaz bom molila za vaju oba . . . Tu je zaplakala in šla od mene, rad hi bil šel za njo v sobo, pa čutil sem, da nesem v stanu premagati samega ssebe ter sem šel domov.
Sedel sem globoko zamišljen, kar na jedenkrat moti me Saveljič v mojem premišljevanji. „Tu-kaj je gospod", rekel je in podal mi napisan bst papirja: „kako jaz črnim svojega gospoda in sejem jezo mej očeta in sina." Uzel sem pismo: to bilje Saveljičev odgovor na dobljeno pismo. Od besede do besede pisal je tako-le:
„Gospod Andrej Petrovič, naš milostljivi oče! Dobil sem vaše milostljivo pismo, v katerem se jeziš name, vašega sužnja, da nesramo preziram vaša povelja; a jaz nesem stari pes, a verni slu^a. ki posluša ukaze svojega gospoda; vam sem vedno zvesto slu/.ii, d* so up. iu osiveli laaje. Zato nesem pisal, da je Peter Andrejič runjeu, da bi v;s po nepotrebnem ne strašii, a slišim, da je gospa mati naša Avdotja Vusiljevna od strahu zbolela, jaz bom molil za njeno zdravje. Peter Andrejič bil je ranjen pod desuo ramo, v prsi, prav pod kostjo poldrugi palec globoko, in ležal je v poveljnikovej bifti, kamor so ga prinesli z brega in zdravil ga je tukajšnji ranoceluik Stepan Pnramouov. Zdaj je IV ter Andrejih, slava Bogu, zdrav, družeča o njem pisati ne vi*m ničesar. Poveljniki so ž n|im zadovoljni, Vasiljisa Jegorovna ga čisla, kakor bi bil njen sin. Da se mu je prigodila ta nesreča, mu ne smete zamerit;, saj se ::e konj spodtakue, ki stoji na štirih nogah Pišete nr, da me pošljete svinje past, naj bo po vaše j volji.
Vaš zvesti hlapec
Andrej Saveljič".
Nesem mogel, da bi se ne bil Bmejal, ko sem čital pismo dobrega starca. Odgovoriti očetu nesena mogel. Mater bo pa že dovolj pomirilo to Saveljičev o pismo.
Odseb lob se je moj položaj spremeni), Mariji Ivanovim ui skrivaj z m600j niti besedice več govorila, da celo ogibala se me je. Poveljnikova hiša postala je tame zoprna in neznosna. Po malem ua-vadil sem se sedeti doma, Vasiljisa Jegorovna me je karala nekaj časa, a ko pa je videla mojo trdo-vratnost, pustila me je na miru. Z Ivanom Kuzmi-čem videla sva se samo, kadar je to zahtevala službi. DVdbrina videl sem le redkokidaj in jako nerad, tem nerajši, ker sem zapazil, da me nu skrivnem sovraži, kar je potrjevalo mojo sumnjo. Bil sem vedno zamišljen, tem bolj. ker sem bil vedno sam in nesem imel kaj dela. Moja ljubezen se je še bolj razvila v samoti in me vedno bolj težila. Upal sem /. duhom, bal se, da izgubim um, ali pa da padem v razuzdanost. Nepričakovani dogodki imeli ho važen upiiv na moje življenje in so silno pretresli mojo dušo.
(Dalj« prili.i
let jeden trs Izabelin dal 20 bokalov ali pintov vina, to je pol avstrijskega vedra. Vino bilo je bolje od šilherja, ki tam ni slab.
Nepričakovani uspeh mu da še več poguma in torej začne Izabelo marljivo zasajati, v brajdah pa tudi na prostem po tratah, v nizkih in višjih legah.
V rigolani zemlji rastla je hitro in bujno, ker je dobila kmalu močnega koreninja.
V 5. letu je g. Rudner od 60 Izabelinih trsov polovnjak vina dobil in v 7. in 8. letu pa že od 25—30 trsov isto mero dobre pijače.
Prvi dve leti je Izabelo obrezoval na reznik z jednim očesom; tako je trs postal najhitreje krepek.
V 3. letu mu je pustil čep in čerunič do 3—6 očes prirezan; v 5. letu je pustil samo dve rozgi, ju na levo in desno raztegnil ravno, horizontalno. Vsled tega je vsako oko mladiko pognalo kvišku in na-leglo jednako veliko grozdov.
Zadnja leta je drugo trsovje slabo rodilo, Iza bela pa je dajala vselej lepih pridelkov. To je bilo uzrok, da so jo sosedje tudi pričeli zasajati.
Leta 1878 je g. Janez Zafita v občini Brunn na severnem brdu svojega posestva les posekal in 800 □0 velik vinograd za Izabelo priredil. Jeseni 1. 1881 pridelal je v novem vinogradu 4 polovnjak^ vina. Lani mu je mraz veliko škode prizadeval, a kljubu temu nabral je dva polovnjaka.
Vino s prvega ni kaj posebnega, trpko je in ima neprijeten okus, kojemu nesmo privajeni. Toda gosp. Rudner pravi, da se neprijetni okus po večkratnem pretakanji izgubi in ga pri starini nikakor ni več najti. On ga toči v svojej krčmi in vino pivci ga radi pijejo.
Kjer drugi trs ne stori prav, svetovati je Izabelo zasajati, da se dobi zdrave, dobre, ue predrage pijače za domače potrebe. „Slov. Gosp."
Javna zahvala.
Knjižnici akademičnega društva „Slovenija" na Dunaji blagovolili so darovati g. dr. Klemens Seshun, dvorni in sodnijski odvetnik 10 g!d , g. prof. Karol Schleifer 2 gld., g Fran Podobnik, stud. jur. 1 gld., g. M. II. 50 gld. in g. Josip Kol« šek 5 knjig.
Odbor omenjenega društva šteje si v prijetno dolžnost, da izreče tem blagodušnim dobrotnikom iskreno zahvalo ter se jim priporoča še na dalje v blagovoljni spomin.
Za odbor akad. društva „Slovenija" na  Dim-ji dne 18. aprila 1883:
Radoslav Pukl, Dragutin Triller,
t. 6, predsednik. t. A, tajnik.
E. Orožen, t. č. arhivar.
Umrli »o v IJuBilJani:
17. aprila: Franca Francot, oSri»;jeva hči, f> mesecev, Sv. Petra cesta fit. 4, za vnetieo v grlu.
18. Janez Jtnko, krojačev sin, B ines., Sv. Petra cesta št. 38, za božjasfjo. — Antonija Kocjan, čuvarjeva hol, 21/* leta, Stari trg št. 11, za jetiko. — Androj Zalointk,
Erisiljcnec, 50 let, Poljanski nasip št. f)0, za naduho. — [arija Lichtenegger, magacinskega pazitelja žena, 40 let, Dunajska cesta Št. 7, za Hrigthi jovo boleznijo.
Tujci i
20. aprila.
Pri Slonu; Knez iz Kamnika. Schon i Dunaja. Comet iz Trsta. —
Pri JIhIIcI : pl. Eisenbach z Dunaja. — Pusehner iz Prage. —
Pri avtttrljskein eenarjl: Kolndorfer iz Linea.
Tržne cene v IJubljanl
dne 21. aprila t. 1.
Pšenica, hektolirer    .   . .
Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, „ .   . .
Koruza,        „ .   . .
Leča „ , .
Grah „ .   . .
Fižol , .   . .
Krompir, 100 kilogramov ■
Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Spe h frišen „      . .
„    povojen,       „      . .
Surovo maslo,       p      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ ,
Kofitrunovo    a „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   i n        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre . •    mehka, , ,      t .
gld.	j kr.
7	| 80
5	20
4	55
3	9
4	39
4	87
5	40
8	
8	—
9	—
3	21
—	9G
—	88
—	70
—	76
—	85
—	IV.
—	8
	60
	48
	«0
—	30
—	40
—	Iti
9	ti7
1	87
6	—
4	10
dne 21, aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld, 40 kr.
Srebrna renta .... ..... 78 „ 90
Zlata renta.......... 98 ,   10 „
5°/0 marčna renta......... 93 „   05 „
Akcije narodne banke....... 834 „    — „
Kreditne akcije......                               .   . 314 „50 „
London   . ........ 119 „   80 „
Srebro    .... ....... — „   — n
Napol. .......... 9 „   50 „
C. kr. cekini. ......                                   .   . 5 „ ti6
Nemške marke ..... 58 „   55 "
4°/, državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 119 .   50 „
Državne srečke iz 1. 1864.         100   „ 168 „   25 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta. 98 „   15 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „30 „
n n n       4°/0    .......       90    r     — n
„     papirna renta 5°/0..... 88 „   — „
5»/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „   — „
Dunava reg. srečke 5"/,    .   .   100 gld. 113 „75 „
Zemlj. obć. avstr.          alati zast. listi . 117 „   75 „
Prior, oblig. Elizabetino zsipad. železnice 100 „60 „
Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „   75 „
Kreditne srečke......100 gld. 173 „   50 „
Kudolfove srečke.....10   „ 19 „   50 „
Akcije anglo avstr. banke .   .   120   „ 116 „   — „
Trainmway-drufit. velj. 170 gld. a. v.    . 224 „   75 „
Zahvala.
MoŠcnjsko županstvo izreka srčno zahvalo Radovljiški in Begunski požarni straži, dasta v noči 17. t. in. tako hitro nam na pomoč prišli, ko je v Spodnjem Otoku gorelo, kajti le tako je bilo mogoče, da se je odvrnila večja nesreča.
ŽjVLpaiaastTro IDvCcšnje,
dno 20. aprila 1883. (256) Andrej Jur^clo, župan.
Poslano.
Neizogibljivo! S to besedo začenja so anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-n izumljeno sredstvo, Kobovantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, pleŠcib, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehib ni bilo Še doseženo. NcČenio na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne hi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Poslano. ~)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I fcaa Izkaftan llek proti trajnom kašlju plućevine I ialatfoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
* issr■ (pastillen)
Hinke Mattonija (Karlovi vari u Ceiltoj).
„Pesnij venec"
za glasovir uredil T7"Il^tor ^surzsia,.
V založbi podpisanega izšlo jo s tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ime je že znano po prijetnih skladbah Miliea-polka in Jour-iixe-koračnica.
Cona 90 kr., po pošti 05 kr.
(250—4) Iv. C> ion t ini v Ljubljani.
Ravnokor jelo je izhajati:
OoDtorroioix-Urxgalr3a
im 19. Jahrlmndert,
a posebnim ozirom na vse važne dogodke v zgodovini, vedi, umetnosti, industriji in ljudskem žitji, spisu je Mor Iz Bermann. V 20 /vc/.iiiii po :io krajcarjev.
Dobiva se pri
(8&8) Iv. Giontiniji v Ljubljani.
Uzorni načrt kmetijskih stavb na Kranjskem.
X. list.
S posebnim ozirom na Bohinj.
Spisal XQi lfci*nmaii*. Cena 50 krajcarjev, po pošti 55 krajcarjev.
Narodne biblioteke 3. zvezek
je že izšel.
(257) «1. «ii Ion* i n i \ JLjublJaial.
Za znižano ustopniao lamo io kr. za osebo.
Zaeišt ji €tuu
ostane še vsled mnogobrojnega obiskovanja velika
historična izložba voščenih kipov,
obstoječa iz več ko  100 nadživotnih figur, v dvoranah prejšnjega strelišča odprta. Na novo postavljeno :
mari j a Nin a H in Elizabeta.
Odprto je jutri v nedeljo celi dan. ~W I hI<»i>tilmi 10 kr., vojaki In otroci plačajo na pol.
(246—5) I—i. V^oll^O.
Išče se
(246—8(
sposobno meslo ta prodajalnlco na deželi; ponudbe naj so pošljejo pod chiiro J. H. v Karlovce (Hrvatska).
Št. 18.884.
Razglas.
^241 —3)
XI torek «#. t. in.« to je v dan sv. Jurja t. 1. popoludne ob 3. uri bo mestni magistrat svoja zemljišča v Škofelci poleg Žegnanegu Studenca, in sicer tik dolenjske ceste ležeči gojzd in v bližini tega gojzda ležete senožeti po očitnej dražbi v last prodal.
K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da se bo dražba pričela ob določenej uri na mestu zemljišč v Škofelei s prodajo gojzda in nadaljevala s prodajo senožetij.
ffiestni magistrat v Ljubljani,
dne b\ aprila 1883.
Za župana: Perona.
prodaja se liter po 24, 38 in 36 krajcarjev;
vinski jesih (»io-s)
liter po 18 krajoarjev
na Starem trgu št. 34 v Ljubljani.
!
♦♦♦♦♦♦♦♦
rjiiiotia« (234—3) ♦
I zobe in zobovja |
j ustavlja po nuj no vej Sem  am er i kans ke m načinu j
:brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in +
vse zobne operacije ♦
i zobozdravnik A. Paichel, |
#        poleg Ih-nleckvjevega mostu, I. nadstropje. o
Lak in firnež
iz tovarne MOLTN & Co. -v 1{«»< t erdiimu,
priporoča po prvotnih fabrifikih cenah
OustaT Tito,
(230—2) v Ljubljani, na Preširnovem trgu &t. 1.
in zimsko obleko
vzprejeuia proti  garancij i v dobro varntvo «c»: poletje
Anton X^X'ejc;i,
(249—3) na KongTesnein trgu.
Marija Jakše,
ltrojaecva udova,
naznanja častiteum občinstvu, da pelje pod vodstvom gospoda JakubH Ulilavca svojo
krojaško delalnico
ravno tako, kakor njo ranjki mož, ter zagotovi dobro postrežbo in jako nizko ceno. (228—3)
I           0!Zirxa,r^Ilo. J
%        Podpisani jemlje si Ćast ■lavnemu p. n. občinstvu o
♦ naznaniti, da jc ♦
X v Ljubljani, v baron Zois-ovej hiši, na Bregu ♦
j                                  ustanovil x
I tovarno za soda-vodo |
X z aparati  najnovejše konstrukcije ter prosi obi lega X
♦ naročevanja, ♦
♦ (2ii-3)                   -fc^- Zaugel. I
1188
AJ7
J   Važno za gostilničarje! t
^ Podpisani naznanja, da ima v zalogi ^
< ledenice (Eiskasten) ►
^ vsake velikosti, v katerih ae dado dobro hraniti je- ^ ^ dila in pijače. (170—5) ^
4        Jan. Podkrajšek v Ljubljani. ►
Na prsih in pluća! Mebnim!
Gespodn Jul- Trnko«zy-jn, lekarnarju v Ljubljani, na Glavnem Trgu. Zaman vporabljal sem pri k» SI ji in plučnih holečinub razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega Noka i* IcranJMkih planinskih zeliše a 5« kr., in z veseljem sem opazil zboljševanje. Blagovolite mi poslati Se 3 sklenice.
Spoštovanjem Vaš udani (41—4) J«»hI|» Muh'Hie t SU«-kii.
V najem
se daje takoj na lep^m prostoru, na Vrhniki v Lisi ?t. 140
k riz pota
itacuna s stanovanjem.
prav prilična za prodajo mnogovrstnega blaga.
Natančne j i pogoji izvedo se pri gospodu ♦
Franu Gregurka, |
po domače Želode«, posestniku v Sloji + (212—3) Cioriol pri Vrhniki. ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
V novic bistveno znižane cene!
izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni,
iz znane razpošiljalne trgovine Robert K.a|>-liorr, Hamburg;,
v vrečicah po 4*/«        prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zanio-tanjem po poštnem povzetji;   Avst. vr.
Rio, močen..........gld. 3 9fi
Domingo, okusen.......„ 3.60
Santos, jako močen, lep.....„ 3.75
Java, svitlozelen, droben, močen „ 4.10
Cuba, temnozelen, jako droben, močen „ 4.4f> Java II., zlatorumen, jako droben, omle-
den............„ 4.20
Java L, zlatorumen, jako fin ...   .     „   4.00
Perl-Mocca, fin, zdiiten.....„ 4.76
Ceylon, modrozelen, plemenit ... „ 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ 0.45 Priporoča se zmes: Cevlon, Perl z Javo I. — Vse čiharne vrste kave so prerešetano in izbrane, tedaj proste prahu in črnih zrn. — 0 rednosti mojih poSiljatev dobivam sleherni dan naj pob valnoj Š* (153 — 6) priznanja.
Neposredni kup — največja varčnost!
sto
j Pivovarna bratov Kosler-jev. ^
% Izvrstno )
m    v zabojih po 25 in 50 steklenic
4 se dobiva iz (83—11)
J    ALOJZIJ MaYER-jeve >
j zaloge piva v steklenicah v Ljubljani
5
Podp.sana priporoča se čestitim hišnim posestnikom in p. n. občinstvu za vsnkoršna
ključavničarska dela in poprave.
Tudi so izdelujejo
sledilna ogaftšea
vsake vrste in vsa jednaka dela iz kositerja lepo in trpežno. — Nadalje so vzprejemajo v popravo tudi
scsiiljlic vodnjakov.
Zatrjevaje samo dobro in solidno izvršitev naročenih del in kolikor možno nizko eeno, prosi dobrohotnih naročil
Karolina Fasching,
(255—1) udova po ključavničarji,
Poljanski nasip št. 8, v Rcich-ovi hiši.
ADOLF EBERL
stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo- £ valeč slikanih napisov.  Lakirnik. *
X_ia,stzxa, feulorllCGccljsL ^
oljnatih bare, Moy in flrnežev. ►
Prodaja na debelo in drobno. k
JLJill>lJMll*l,,        (118-9) t Marijin trg, tik frančiškanskega mosta. V
Gonilniki bo pošiljajo ua vse strani,  kdor jih želi. ^
Mm Iz 1 I urnimi--;!
poštnine prosto z zavitkom vred, kakor znano, roelno, tiobrodišeče blago, v vrečicah jsF~ S Rilo "99^ po
poštnem povzetji.
S
C
*> m
e
m
O O.
w
9J
C C
N 09
K
po
(»Id. a. v.
Rio, fin, močan...........\   H A h
Santos. izdaten, močan.........;{,iii>
Cuba. (T., selen, močan.........4.10
Ovlon, višnjevozolen, močan.......5,—
Z l al-Java, izredno fin, mil........O.20
Portorico, delikaten, okusen.......5.40
Perl-kava, jako fin, zelen........5.95
Java, močan, delikaten.........5.U5
Java L, vzgledno fin..........7.20
Air. Perl-Mocca, ognjen .   .   •......4.45
Arab. Mocca, pravi, plemeniti.......7.20
Posebno priljubljena okusna sttnnbiilska kavina
zmes...............4.70
ČJstj per Icilo:
Congo, fin..............2.30
Souchong, fin............3.50
Obiteljski čaj, izreduo fin........4.—
Riž, izredno fin, pr. 5 kilo........1.40
Perl-Sago, pravi, pr. 5 kilo.......1.90
Gonilniki o kolonijskem blagu, spirituozih in de-likatesah gratis in franco. (151—G)
A. 11. I<;i i ling^er, Hamburg.
Najgotovejše zdravilo "W
je samo prava
Popp-ova
aiiatlieiiniiia ustna voda
zoper slabo dišečo sapo, zoper gobasto, hitro krvaveče zobno meso.
Gospod dr. J, H. IN»i»|>, c. kr. dvorni zobni zdravnik ni Duuaji. Ker Bein trpel več let za precejšno ustno boleznijo in so vsi' poskušnje ostalo brez uspeha, ker sem bolj in bolj zgubival svojo zdrave zobe in je še v ustih ostale jezik lahko omajal, — so zobno meso bolj in bolj pobešalo in je pri dotiki z jezikom krvavelo in poleg tega v ustih Belo neprijeten duh prouzročevalo, mejo napotilo sploh priljubljeno unu* theriiiiuo ustno vodo poskusiti. Ze pri prvi po-skušnji setu zapazil, da se neprijeten duh zgublja, pa tudi zobno meso so je kreposlo in zobje so se polagoma bolj ukoreninili, — tako da sem po malem času svoja usta zopet ozdravljena čutil, za kar iz živo hvaležnosti in iz sočutja za drugo to javno »pričujem in ti sloveči ustni vodi zasluzeno hvalo pri« poznam. (782—2)
Na Dunaj i. liaron Jon. .NU*n#.el.
Dobiva bo v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, (J. Pie-coli, V. Mayr, Jul. pl. Tmkousy, K. Hirschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Kd. Muhr, J. Karinger, P, M. Scbmidt, V. Petrieič, L. Pirker, P. hnssnik, Terček & Nekrop; v Postojni: A. Lebau, lekar; v Škof jej Loki: G. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Urauno, lekar; tta Krškem: F. BOmphei. lekar; v Idriji: J. Warta, l«kar; v Krunji: K. Savnik, lekar i v Litiji: J. Heucs, lekar; v Metliki: Fr. Waeha, lekar; v Norem mestu - 1), Iti.-zoli in J. Hergman, lekarja; v Trebnjem: J Kuprecht, lekar; v liadovljici: A. Kobtek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. Dlazek, lekar; t1 17-pavi: V. Kordas, lekar; v Pontajtu: P. Osaria, lekar.
I
firma za sukno
MORIC-a BUM-a
ponuja
Za celo obleko:
8 metre 20 ctm. dobrega hrnskega blaga, meter ]>o
1 gld. 50 kr., znaša.....4 gld. 80 kr.
3 metre 20 ctm. boljšega hrnskega blaga, meter \n>
2 g!d., znaša........6 gld. 40 kr.
3 metre  20 ctm. finega  hrnskega  blaga,   meter po
2 gld. 60 kr., znaša.....8 gld. — kr.
3 metre 20 ctm. finejJega hrnskega blaga, meter po
3 gld., znaša ......9 gld. 60 kr.
Potem zelo fino blago, po 3 gld. 60 kr. do
7 gld. meter.
Za jeden ogrtač:
2 metra 20 ctm. Goaehmen a ali pa drugačnega blaga za Buknie, po    gld. meter, znaša 6 gld  60 kr. Fino sukno za ogrtače od 3 gld. 60 kr. do 7 gld. 60 kr. za jeden meter,
Velika zaloga blaga za hlače in suknje po vsake j ceni.
Dogma izbčr pravih, anglc&kih popotnih plai-dov, 3 metre 50 ctm. dolgih iti 1 meter 60 ctm. Širokih, 3 gld 50 kr , iz čiBtu volne 5 gld. 26 kr , 6 gld 60 kr. do 16 gld.
Vedno ua prodaj vsakovrstno sukno za civll in vojaštvo, po vsakcrSnej ceni.
Naročila zvršujem po poštnem povzetji najsolid-neje ter celo brezplačno, če presežejo vrednost 10 gld.
Ucoree pošiljam irauou, krojnfteuu kar le z uzorci. (135—H)
Zoper jcitllio!
Radgostski uviiver&atni vaj
in
rožnovsli maho-rastlinsti celtličli,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučuh, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušim, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko .šio . i.«» pri.'.naiiskiti pisem razpolagajo so v prepričanje
Gospud lekar J. Seleln-rt v Koznuu. Prosim pošljite mi še jedenkrat 2 zavitka rad-gostskega čija in 4 IkstlJlOA roinovskih m iho-rast-bniklh celtličkov. Princu Danilu ao eoltocki dobro deli m aaedel jih ja eell 2 škatijici. Bas tako izvrstno se je pokazal vai čaj. Priloženo jo 4 gld. 10 u. av. v. 'L visokim spoštovanjem
«lr. |»1. Hudič, kn. črnogorski dvorni zdravnik. V Cdtinji   Grna gora*, 24. maja 1S77.
Vaše blagorodje!
Dolinott mi je naznaniti vam, da so iz vaše lekarno naročeni rožnovski maho-raHtlinski eeltlički in radg >stuki čaj mojoj boInftj soprogi postali prava dobrota. Zato niormi vam, čestiti gospod, izreči 8V0J0 najiskrenejšo zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, katero so imam zahvaliti vašemu zgravilu Vaše blagorodje prosim z nova, da mi svoj ga i/.vrat nega rad-gostskoga utiivorsaluega čaja pošijoto še dva zavitka proti povzetju.
Vašemu blagorodju popolnem udani
(,r)0—1) Viktor Maj iiiunski.
graščinski in goadui oskrbnik. Bronica, 5. <iktobra 1M70.
P. S. No hodom opustil razglasiti slave vaš h i/.vr tnib zdravil tudi po poljskih ćas>pisib.
č-stiti gospod! Zoper hudo p:e hlajenj o v vratu, katero imam uže dolgo, se ml je od več BtraniJ priporočalo vaša izvrstna zdravila. Prosim vas tedaj, pošljite mi s pošt nim povzetjem čaja 2 zavitka iu rožuovskih uiabo-rautliuskib eoltličiov 4 i/.vimo škailjiee. Spoštovano
A. Brstiče, župnik v Vo.iiavu, Dolenje Avstrijsko. Vtislav, 6. novembra 1S70.
Od tega po zdravuiškej razložili in predplalb pripravljeni čaj, veja za Itdtievuo rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 |(ld. sv. v. .ledna originalna škatlja iiožnovskib uuab eraitliinkili e.oltiič-kov .">o   r. Ža kolek iti zavijanje |»a IO kr. posčbu.
ItudKUMtHki unlversslui ČsJ m ICo/.no«Nkl iiiitlio-ruKtliiiMki eeltlički dobivajo tm veilno le v lekarni J. Nelolierla v llo/.no*i na .Moravskim , in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Daje pa p n občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči iokarji i \V. Mayr v IJubl|sul, W. K d n i g v Mariboru, S. M i 11 e I li a c h in J. Gojbek \ /aKri-l»ii. 11 ar ni b «r z lg o B r ilder m A. Nedved v <.ru«i<i, A. M aro k in J Kupior-sehmied v CelJI, 0. liussbeiiu v l.i|»ui« i. Garl Grabaeher v '»■urini. J. llling v Kot-teniUHnu, W. 1' h u r u w a 1 d v C'«lov«i.
Zaloge
napravilo so bodo v vseh lekarnah in večjib pro-dajaluieali materijalnoga blaga.
JjsF~ »oktor llorHtovn Je«lln<> pravs voda
zs oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okropljenjo iu vzdržanje vida v vs.i-koj starosti; v Kratkem ozdravi uo da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišui ali stari prisad na očeh, pego na rožnlei in kašo ter odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica z navodom za rabo volja 70 Ur., za kolek in zavoj lO kr. več.
1'ravii so dobi samo uaravavvt iz loka"uo v kopelišči Kožuavi.
fc)sF~ lto#.u<» vski o vet ss ilvce9 hitro in trajno o/.dravija puiiko, trganje po ulih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna skleuica 70 kr. sv. v., za kolek iu zavoj 11» kr. voč. 1'rsvt se dobi tmino DHravuoHt iz lekarne v Kožuavi (.Moravska;. (50—13)
Takoj delujoče.
Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha.   Ravno tako  sigurno pri  plesali, lzpalik ali ositelik lnseh. Uspeli po večkratnem močnem utrenji zajamčen.   Pošilja v steklenicah po l gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po I gld.
J. Cjri-oliola v Brnu.
V Ljubljani so dobiva pri gosp. Edvardu Jliilir-u. NI sleparija!
e
0 O*
O P-
c 1X1
-o
P m« a. < P   r/j "
C/D P
otvorenja koncesijoniranega posredovalnega zavoda za zasebna opravila in naznanila v Ljubljani.
Podpisani naznanja, da otvori z denaSnjim dnem
"miran posredovalen zasebna opravila In naznanila
za
I v Gosposkih ulicah št. 7 (pritlično) v Ljubljani, |
katerega ustanovitev mu je si. c. kr. deželna vlada z odlokom dnč 31. marca
1883 št. 2925 dovoliti blagovolila.
Ob jednem, ko podpisani  naznanja otvorenje svojega zavoda, usoja s« Hj navajati, da ima vsled visokega uradnega dovoljenja naročito pravico posredo-
vati za občinstvo pri Bledečih opravilih, namreč: Posredovanje, da dobe stranke
posojila, kakor tudi, da se že umestona posojila po cealji prevzemd; K   posredovanje nakupa in prodaje premakljivega in nepremakljivega
posestva; natančna naznanila za vse tiste, kateri službe iščejo ali oddajajo;
isto tako za Stanovanja,  katera so oddade,  ali  pa,  ako se stanovanja
iičejo; tudi preskrbovanje naznanil v slovenskih in nemških časnikih, (p,  za razne oduošajo. ''<. Podpisani, o k rajnih razmerah ljubljanskega mesta in kranjsko dežele, :■''<■'$
^ kakor tudi o osehstvu juko dobro poučen, slovenskega in nemškega jezika £5, v govoru in pisavi po polnem zmožen, priporoča se kot domačin si. občin-jj' Btvu za mnogobrojna naročila za vse navedene stroke ter zatrjuje, da bode jp vsa naročila točno Izvršil. Provizija zaračunila so bode prav oeno. Pis-■y' menim vprašanjem se ustreže brzo z odgovorom; pismena naročila z de-
Žele rešijo se točno z vso vestnobtjo.
jj Pisarna zavoda je v Gosposkih ulicah št. 7, pritlično, na desno.
C,-, Splošnemu zaupanju si. občinstva in za mnogobrojna naročila se priporoča _'.vš
Florijan Rogl,
koncesijoiiiran jiosrdovalon /uvod m zasebna opravila in naznanila, t Ljubljani, v Oeipoakej nliri št. 7, pritlično. V Ljubljani, dne 11. aprila 1888. (217—3)
XXXI X X X X X X X X
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavi jen j a in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plurali z Ivan llofl-ovinii slad n i in i preparati, z jedino pravim Bran lloff-ovim sladuini zdravstvenim pivom, slatino zdravilno čokolado in slad-n i ki i bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji iu če imajo na znamki izumiteljeve sliko.
C. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu lIofT-u, kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dumi ji; tovarna: Grubcuhol', Iti ainuM si r«>*,- £, eouiplolr iu ful»rl»lta zaloga: 4«ral»«»ii, llrikuuerNtruMMe H,
Vaše blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882.
Ko se nnjiskrenejše zali valujem izumitelju Iv. IlotVovih sladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. lloff-u v BeroUou, storim to zato, ker mi je z njegoVo srečno iznajdbo iladaega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil v prsih neko težo. ki me je hotela končati. Vedno op..smje mi je bilo. Ko so je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila iu da naj poskusim h sladnim izl- čkotn lv. Ilotl-ovini. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetoviiuimi zdravili.
Pa jedva jo preteklo mesec dnij, ko je bil že moj život kar izpre-menjen; novo življenje mije vzhajalo, občuti sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, aedaj sem zdrav! Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le lv. LIotT-u za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W. /o-;eniM'i ., zasebnik, Unter den Linden 78.
OonO Pniveiuu      Hoff-oremu sladnemu zdravilnemu pivu: 13 steklenieam Ot/IIC GOG gld., 28 steklenicam 12 «8 gld., .r>8 steklenicam 25-48 gld. — Od 13 steklenic više prosti dovoz v hišo. Pošiljano izven Dunaja: 13 steklenic 7-2G gld., 28 steklenic 140O gld., .r>8 steklenic 2910 gld.; '/, kilo aladn« čokolade I. 2 40 gld., II. 1*60 gld., III. 1 gld.   (Pri višjih množinah rabat.) — Sladnih bonbonov zavitek 00 kr. (tudi '/« bi 7« zavitka). Izpod 2 gld. se ničesa ne razpošilja. Cilavne zaloge v Ljubljani: P Lasnnik, trgovec; v Celji: J. Kupferschmied j v Mariboru: P. P. llollasek; v Gorivi: G. Christolbletti; v Iteki: N. Pavačie; v Ptuji: J. Kasimir, V. Soilinschegg; v Tržiči: F. Reitharek in pa po vseh
večjih lekarnah po deželi. (26—15)
HUGO EBERL,
za frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharjevi hiši št. 4,
stavbeni in hišne oprave mazalec, lakirar in izdelovalec raznih tabel za prodajalce,
priporoča se, da prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. — Ob jednem naznanja, da ima bogato oskrbljeno zalogo raznih
, ff nizov
jako po ceni.
Vrtanja naročila se točno oskrbe, za spravljanje naročenih barv v potrebne zavitke se ničesa ne računi.
Vsled prihoda Nj. Veličanstva cesarja v Ljubljano potrebne
palice za zastave
se prav ceno pobarvajo.
(235— 2)
S
9
Za poletje
priporoča udano podpisani svojo bogato zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljene. —
Potem
mm- dežnike mwm
v bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor:  bombaž, Alpacca, Cloth, pol a vila, g vila, double-faco-svila, gladke in z notranjim robom, gumi itd. z elegantnimi palicami po najnižjej ceni.
Posebno se priporočajo dežniki in pa solncniki za gospode s
praktičnim, tako naglo priljubljenim
patent-paragon-avtomat-stojaloin.
Nouvcautes v dežnikih: samootvorni, samozaporni, v kovčegu »hranljivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izber. Dežniki so kaj naglo na novo prevlacijo in popravljajo ter naročila z
dežele, tudi ua posamezne dežnike, zvršujejo so točno po volji naročnika s poštnim povzetjem.
Prokupceru stoje na razpolaganje obširni cenilniki brezplačno.
Zs
IKUSC
l:tl>i*iKsLiil doasiiiliov in sol bov,
v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (252—1)
Kazen
Čudež industrije.
Sama© 4 gold,-
h c. kr. patentom preskrbljena
ura uši nihalo, U i bije,
v fino likanem okviru iz orehovega lesa,  z nihalom in utožami iz brona.
teh prednostij ima ta ura neprehvnljeno lastnost, da se v temi ta c. lir. patentirana ura »veli s prečudnim, vijoličastim, čarobno lepim svitom in se za to intenzivno svitlobo
Jamči za lO let. Sto in stotero kupcev, ki so to uro videli in kupili, bili so začudeni o tej nečuvenoj Nioirn ueverjet nI celil. •Smatramo si (d) jednem za dolžnost, da opozorimo vsakega bralca na to, da, odkar so ure, Se nikdar ni  bilo kaj  jednacega praktičnega iu neverjetno cenega, in da najbrž jJsjT* v 100 letih naprej "Ts*y ne bode kaj tacega.
STTSirilO-
Te ure, ki jih pounjnin za 4 g;ld., imajo pri kazalcih z zlatimi črkami napisano: „Patent".
Nič manj zanimljive ho podstoječo cene žepnih ur, kojih nizka cena mora vsakega pripraviti do začudenja.
HH'.i I žc»|»iilli ur um valjčckK iz najtinejflega francoskega double-zlata na minuto regulovane, prej 14 gld., zdaj le gld. 4-95. — Jako elegantna stvar,  tbu-ancija za pravi hod 5 let.
ur na ildro,
idočib na 16 pravih rubinih s sekundnim kazalcem, izvrstno ua sekunde rupa-sirane, prej 21 gld., zdaj samo 7 gld. Okov in pokrov iz najfinejšega nikla ali pa double-slata. Garancija 5 let. 3(150 reiiiontou-iir iz pravega double-zlata, navijoeih so brez ključka s fino reguliranim strojem od Dikla, priznano najboljša iu najcenejša ura na svetu, prej 24 gld., zdaj samo 8 gld. 50 kr. 1-flOO pravili r<»uioiitoir-ur iz 13 letnega punciranega srebra, brez navijalnega ključka, zunaj premakljivimi kazalci iu privi liginmiiu nikelnoviin strojem, na sekundo repasirane, za neverjetno, zares nečuveno ceno, prej 35 gld., Zdaj samo 14 gld.,
ter se vsakej uri vzlic tako nizkej ceni zastonj prideue
od double-zlata.
še elegantna verižloa
Naročila po poŠti ali pa po telegrafu, katera so izvršujejo po uplačanem znesku ali pa poštnem povzetji, naj se pošiljajo do
I
F. Schapierer,
tovarniški (lepot ptent-nr z nihali,
WIEN II., Bohiffamtsgasse 20. (254-1)
1/dat.elj in odgovorni urednik Vlakso A i m i t.
Lastnina in tisk »Narodno tiskurno"
4
D7