8554 AA 601002.00 osrednja knjižnica PR.muhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 500 lir Lelo XXXVIII. Šl. 278 (11.406) TRST, petek, 17. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja L945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi GLASOVANJE JE BILO POVSEM NEPROBLEMATIČNO Tudi v poslanski zbornici zaupnica Fanfanijevi štiristrankarski vladi Predsednik vlade omenil vprašanje Trsta, vendar ni niti v poslanski zbornici omenil manjšine - Huda polemika med republikanci in KD RIM — Kot je bilo pričakovati je Fanfanijeva vlada brez težav prejela zaupnico tudi v poslanski zbornici. Javno glasovanje seveda ni omogočilo nikomur, da bi zavzel stališče, ki bi bilo različno od uradnega stališča posameznih strank. Tako so za zaupnico glasovali demokristjani, socialisti, liberalci in socialdemokrati ter nekatere manjše skupine, proti pa komunisti, radikalci, PDUP, misovci in tržaška poslanka Gruber Bencova. Vzdržali so se. kot so napovedali, republikanci, ki ne odo- bravajo programa sedanje vlade in so odprto polemični do predsednika Fanfanija, kot izhaja tudi iz strupenega pisanja republikanskega glasila. Fanfani v svoji včerajšnji repliki ni povedal prav nič novega. Naj omenimo, da je odgovoril tudi tržaškima poslancema Tombesiju in Gruber Bcncovi, vendar ne na tisti del njenega posega, kjer je, sicer v svojem slogu, govorila o slovenski manjšini. V zvezi z. vprašanji Trsta je Fanfani dejal, da je vlada opozorila jugoslovanske oblasti na negativni učinek, ki ga imajo jugoslovanski varčevalni ukrepi na tržaško gospodarstvo. Jugoslovanske oblasti so zagotovile, da so ukrepi j zgolj začasnega značaja in da bodo proučili, kako bi zmanjšali učinek | teh ukrepov na obmejno prebival- , stvo. Glede tega vprašanja so pred | videni ponovni stiki z jugoslovansko j vlado, da bi dosegli konstruktivno rešitev. Vlada se popolnoma zaveda. in ne od danes, da je težave, ki ogrožajo Trst moč rešit? samo z ukrepi, ki bi pristanišče vključili v severnoevropske prometne in trgovinske žile in ki naj zagotovijo tržaškemu področju znanstvene pobude mednarodnega pomena, je rekel Fanfani v svoji repliki. Sicer pa je predsednik vlade o-menil tako jližnotirolske probleme politično poražen; neprimerno boljši je položaj kar zadeva moralno vprašanje, saj je bila razkrinkana framasenska loža P2, ki je štela toliko članov v vrstah upravnega in političnega aparata; boljši je tudi položaj na mednarodni ravni in v zvezi z italijanskimi pobudami v svetu. Kar zadeva gospodarsko strategijo Spadolinijeve vlade, je res da niso bili doseženi vsi zastavljeni cilji in to zaradi stalnega spora med demokristjani in socialisti. Kljub temu je vlada dosegla vidne rezultate v boju proti inflaciji in glede cene delovne sile. »Voce repubblicana* poudarja, da so se prav za časa Spadolinijeve vlade začela pogajanja med družbenimi silami, pogajanja, s katerimi se nova vlada spopada z veliko mero previdnosti. Pristranska vlada je sprožila obširno gospodarsko strategijo, od katere sedanja vlada odstopa, prav gotovo pa ne v smeri večjega varčevanja. Za sedanje stanje italijanskega gospodarstva nj čudežnih zdravil, vztraja še republikansko glasilo, ni »dobrodošlih zdravnikov*. Fanfani se je namreč z naivnostjo in zagnanostjo, ki mu je lastna, pravijo re- publikanci, proglasil za zdravnika, ki so ga poklicali poeno. Pri tem pravi glasilo PRI. ni jasno, če ga je poklicala pozno njegova stran ka, če predsednik republike ali pa če sama država. Kakorkoli že, zaključuje republikanski list, zgodovina sodi samo po tistem, koli kor je kdo dal svoji državi. In tega ne more nihče povedati prej. V senatu so medtem včeraj izvolili socialista Cipelliniia, _ dosedanjega načelnika socialistične skupine, za podpredsednika senata na mesto senatorja Ferralnsca, ki je postal podtajnik za turizem. Tako ostaja trenutno prosto mesto na čelnika socialistične skupine v se natu O tem bodo sklepali prihodnje dni. ODOBREN SKLEP 0 DODATNEM FINANSIRANJU «OSlMSKEGfl» ZAKONA Še 323 milijard lir za razvoj tržaške in gor iške pokrajine Predvidenih tudi 9 milijard za kulturne dejavnosti Italijanov v SFRJ - Vlada sprejela resolucijo KPI o globalni zaščiti Slovencev Več manjših mešanih industrijskih con? • Izjava podtajnika Floreta RIM — Komisija za zunanjo politiko pri poslanski zbornici je včeraj dokončno odobrila zakonsko besedilo, ki predvideva novo finansiranje za infrastrukture in za druge pobude v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Gre skupno za 323 milijard lir v štiriletju 1982-83, ki so tako razdeljene: 250 milijard lir deželi Furlaniji - Julijski krajini za prometne infrastrukture (povezava sedmi pomol - Padriče, tovorni postajališči pri Fernetičih in v Stan- ~ drežu ter goriška obvoznica), za tržaško pristanišče, za tržaško industrijsko cono ter za kulturne in znanstvene inštitucije (univerza, področje za znanstvene raziskave); 54 milijard lir eestnemu podjetju ANAS za avtocestno povezavo Sesljali - Fernetiči - Padriče in prometne zveze na gorlškem; 10 milijard lir ministrstvu za javna dela za n-reditev mejnih prehodov v Furlaniji - Julijski krajini in 9 milijard lir zunanjemu ministrstvu za razvoj KLJUB TRDITVAM, DA JE VODITELJ SOLIDARNOSTI SEDAJ SAMO NAVADEN DRŽAVLJAN Lechu Wulesi so oblasti preprečile udeležbo na manifestaciji pred spomenikom v Gdansku Policisti so ga odvedli na komisariat in ga izpustili šele v večernih urah Agenti razpršili skupino manifestantov - Zmagoslavno sporočilo agencije PAP VARŠAVA — I.ech VValesa je sedaj zgolj navaden državljan, so brž po osvoboditvi voditelja neodvisnega sindikata Solidarnosti zatrjevale poljske oblasti, da bi poudarile, kako je gibanje, ki je do temeljev za-I majalo državni ustroj, pravzaprav poraženo. Da pa v resnici o tem še I niun nrpnrir-Aiie dokazu.je dejstvo, da so včeraj malo pred eno uro več ur zadržali v policijskih uradih, da bi mu kot problem Doline Aosta. Poleg glasovanja o zaupnici je1 same niso prepričane dokazuje dejstvo, najpomembnejši dogodek včerajšnje- Waleso priprli in ga ga dneva hud napad republikan- . preprečili udeležbo na manifestaciji skega glasila »Voce repubblicana* pred spomenikom leta 1970 padlim na Fanfanija in njegovo včerajš- j delavcem v Gdansku, ki jo je skli-n;o repliko. Republikance je moč-! ealo vodstvo Solidarnosti v ilegali, no zbodel tisti pasus v Fanfanijevi Nedovoljenega shoda 4»1 »e bili mo-repliki, kjer govori o dediščini, ki rali udeležiti tudi delayci bližnjih jo je Fanfanijeva vlada preje a od ladjedelnic in drugih industrijskih prejšnjih. Poiitična polemika pre- obratov, VValesa pa bi bil moral sto-nese marsikaj, skoraj vse, razenj piti na govorniški oder. izkrivljanja dejstev, začenši z do- Voditelja poljskega neodvisnega godki iz oddaljene in manj oddalje- 1 sindikata je policija z doma od pene preteklosti. Republikansko gla- ljala neznano kam ob dvanajstih in silo se sklicuje na izjave, ki jih' štirideset minut in ga je izpustila je dal načelnik poslanske skupine šele pozno zvečer. Spremljali so ga PRI v zbornici ter trdi. da je de policijski komisar ir dva policijska diščina, ki jo Spadolini ;eva vlada j oficirja, z njimi pa je baje bil še zapušča neprimerno boljša od za- neki pravdnik, ki je prišel izrecno puščine. ki jo je Spadolini jeva vlada prejela od prejšnjih vlad, ki so iz Varšave. Po'jske oblasti \Valesovega pri- jih vseh trideset let vodili demo- j prtja ne istovetijo z napovedjo o kristjani. Neprimerno boljši je po- j manifestaciji. Uradno so ga prprli, ložaj na področju terorizma, ki je I ker se že tretjič zaporedoma ni od- Bolgarija bo danes dala svojo verzijo o atentatu SOFUA, RIM — Zadeva Bolgarija* je že v znamenju današnje tiskovne konference o-surnljencev v Sofiji ir, v pričakovanju ponedeljkove razprave v italijanski poslanski zbornici. V Sofijo je že prispelo na desetine italijanskih in drugih tujih časnikarjev, da so organiza tor.ji (tiskovna agencija »3TA») sklenili premestiti konferenco s centra /,a tuji tisk v veliko dvorano hotela Moskva. Poleg direktorja «BTA» Bojana Traikova bedo glavne osebnosti Bekir Celenk, To-dor Stojanov Aivazov in Jelic Va silev Kolov, trojica, ki jo je rimski preiskovalni sodni k Martel-la obtožil da .je vpletena v atentat na papeža. Na konferenco so povabili tudi ženo v Rimu za prtega Sergeja Antonova, da bi v moževi odsotnosti zagovarjala njegovo nedolžnost. Sodeč po včerajšnjem poroča nju sovjetske agencije «TASS» lahko danes pričaku jemo, da bo- do tudi Traikov, oba Bolgara in Turek zagovarjala tezo, da je vse skuhala ameriška tajnoobvešče-valna služba CIA. »TASS* je namreč včeraj napisala, da ni nobena skrivnost, da je CIA -»leglo mednarodnega terorizma*. Povsem drugačno pa je pričakovanje za ponedeljkovo razpra vo v poslanski zbornici. Tu ne bo »pilotiranja in prilagajanja*, saj morajo politične stranke raz čistiti kopico vprašanj. Id vnašajo medsebojno nezaupanje Zasedanju bodo prisostvovali kar štir.je ministri: za pravosodje Da rida, za obrambo Lagorio. za no tranje zadeve Rognoni in za zunanje Colombo, kar zgovorno priča o pomenu razprave. Medtem pa je rimsko državno pravdništvo sprožilo sodni postopek proti neznancem, ki so tisku posredovali tajne in zaupne ve sti o preiskavi zaradi atentata na papeža Janeza Pavla II. zval pozivu pravdništva v Gdansku, naj se predstavi oblastem. Poljski radio je celo poudaril, da je W.alesa in-cL očitno kaj za bregom, če,*e po-zivu hi hotel odzvati. A povsem jasno je, da razlogi tičijo povsem dru g je: oblasti so se bale novih inci-djntov, ki bi jih prisotnost Walese in njegov govor, za katerega kaže, da bi moral biti še posebej goreč, utegnila, zanetiti. Da ta ugotovitev ni iz trte izvita dokazuje še nekaj okoliščin. \Vale- j v spodnjem domu britanskega par lamenta najhujši poraz v svojem mandatu, ko je večina poslancev zavrnila njen zakon o priseljevanju v Veliko Britanijo. ski republiki zabeležili le manjšo materialno škodo. Trenutno še niso znane posledice v Afganstarm, kjer je bil epicenter potresa. Sodeč po jakosti in nočni uri (4.48) ter naseljenosti Hindukuša lahko pričakujemo ogromno število mrtvih. BEOGRAD — Včeraj ponoči ob 1. 48 po srednjeevropskem času so seizmološke naprave v Beogradu zabeležile katastrofalen potres 4.400 kilometrov vzhodno od jugoslovanskega glavnega mesta. Po prvih ugotovitvah, ki jih potrjujejo tudi druge UU“£7C ‘,"Aaj “7“-UVrn seizmološke postaje po svetu je bil sovo stanovanje je policija obkolila ! . J ,. že pred sinočnjim. Skoraj istočasno , epicenter v Afganistanu na območju, so s solzilci in vodnimi topovi obo- J51 meji s Sovjetsko zvezo, V epteen-roženi policisti zasedli vse glavne tru je bila jakost 6,7 po Richterjevi točke mesta in prepovedali vsako- lestvici, kar odgovarja 9 stopnji po mur, da se približa spomeniku žrtev Mercallijev! lestvici. Sovjetska agen-izgredov izpred dvajsetih let. Vrh1 cya «1ASS* je sporočila, da so na tega so v zadnjih 72 urah v Gdan-. njenem obmejnem območju v T adži-sku aretirali devet bivših sindikali- j stov Solidarnosti, ki jih obtožujejo nezakonitih dejavnosti. B.ž ko se je razširila vest b Wa-lesovem priprtju se je okrog tristo ladjedelničarjev poskušalo približati spomeniku, a jih je policija, brez uporabe sile, izgnala. V mestu se je izoblikovalo več podobnih sprevodov, a množica je bila preveč zbegana, da bi se znala organizirati, številčno pa vse skupine niso presegale par tisoč glav. To je poljskim oblastem vlilo novega zaupanja in jim omogočilo, da so zvečer izdale uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je 12. o-bletnica dogodkov v Gdansku potekala v znamenju miru, razmišljanja, resnosti ih normalnega dela. Tiskovna agencija PAP poudarja, da se prebivalstvo ni odzvalo pozivom ilegale, naj organizira množično manifestacijo pred spomenikom padlim. «Samo manjša skupina o~ seb,* pravi agencija, «je z neodgovornim obnašanjem poskusila skaliti ozračje miru, a zmagali sta razsodnost in omika.* Zvečer je bil tudi Walesa spet svoboden in edino uradno obeleženje obletnice je tako izzvenelo tisto, togo in uradno, ki jo je priredilo oblastem lojalno «patriotsko gibanje za nacionalno obnovo*. Udeležilo se ga je štirideset oseb. Katastrofalen potres prizadel Afganistan "Hans Vogel pri Cclombu in papežu RIM — Italijanski zunanji min: st er Emilio Colombo je včeraj na Farnesini sprejel generalnega ta j nilta SPD in voditelja zahodno nemške socialdemokratske opozicije Hansa Jochena Vogla. V pogo voru sta obravnavala italijansko nemške odnose in ugotovila, da so brez večjih razhajanj kar Drihajit do izraza predvsem v EGS in v NATO. Vogla jc sprejel tudi papež Ja nez Pavel II. kulturne dejavnosti italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Zakonsko besedilo so odobrili soglasno, ob tem pa je podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Fioret v imenu vlade sprejel kot priporočilo tri resolucije, ki so jih predložili komunistični poslanci Cuffaro, Baracetti in drugi. V prvi resoluciji je meti drugim rečeno, da se bodo infrastrukture gradile na območju. kjer prisotnost slovenske manjšine predstavlja dodatne probleme etničnega, gospodarskega in prostorskega značaja, ter jo, ob zahtevi, da se čimprej z globalnim zaščitnim zakonom omogoči manjšini stvaren vsestranski razvoj, poudarjeno, da mora vlada pri posegih na teritoriju zagotoviti protivrednosti za razvoj krajevnega prebivalstva in mora poveriti kraški gorski skupnosti nalogo, da izdela globalni načrt za razvoj področja in valorizacijo okolja, običajev, gospodarskih dejavnosti in kulture slovenske manjšine. V drugi resoluciji, ki so jo predložili komunisti, so poudarjene že znane zahteve, za razvoj Trsta, med drugim zahteva po razvoju stvarnega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo na visoko kvalificirani ravni. Tretja resolucija pa poziva vlado naj izdela, sporazumno z deželo Furlanijo Julijsko kraiino predlog za realizacijo več manjših mešanih italijansko jugoslovanskih prostih con na meji med državama ter naj s tem zahteva dokončno spremembo umestitve industrijske cone na Krasu. Po odobritvi zakonskega besedila je podtajnik v stvu poslanec Mario Fioret v daljši izjavi za tisk poudaril, da včeraj šnji sklep potrjuje usmeritev ošini škili sporazumov, ki težijo predvsem razvoju obmejnih področij. Ome- kon nekatere novosti, kot na primer posege na pristaniškem, industrijskem področju ter prispevke za kulturne dejavnosti italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Fioret je ob tem poudaril, da je skrb za ohranjevanje narodnostne in kulturne identitete italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški prej moralna kot politična obveza za vso Italijo. Kar je bilo doslej narejenega je že obrodilo pozitivne in konkretne sadove med drugim naraščanje števila di jakov v italijanskih šolah v Jugoslaviji. je dejal Fioret, ki je to ocenil kot spremembo, do katere ni prišlo vedno v lahkih okoliščinah Italijanska vlada, je še poudaril, se zaveda nujnosti, da nadaljuje po tej liniji in prepreči, da bi se izničila dosedanja prizadevanja. Demonstracija v Rimu zaradi «de$aparecido$ov» RIM — Istočasno z demonstracijo, ki jo vsak četrtek pripravijo v Buenos Airesu matere s »Plaza de Ma-yo», so včeraj organizirali podoben shod pred argentinskim veleposlaništvom tudi v Rimu. Udeležiti so se ga predstavniki sindikatov, številnih tovarniških svetov, delegacija parlamentarcev, sorodniki izginulih v Argentini in mnogi meščani. Predstavništvo demonstrantov je zahtevalo od argentinskega veleposlaništva naj sprejme posebno resolucijo, v kateri so bile zahteve po osvoboditvi političnih jetnikov in preiskavi v zvezi z »desaparecidosi*. Veleposlanik ni hotel sprejeti niti predstavnikov demonstrantov niti njihovega dokumenta. Sinoči je v Argentino odpotovala italijanska parlamentarna delegacija. ki bo »uradno* obravnavala vprašanja italijanskih izseljencev v tej deželi, skušala pa bo vsekakor dobiti od argentinskih oblasti tudi pojasnila o izginulih in zaprtih Italijanih v Argentini. Tamkajšnje o-blasti so do italijanske misije zelo zadržane in uradno povsem ignorirajo kakršno koti povezavo med poslanstvom te delegacije in vprašanjem »desaparecidosov*. miiiiiiiiHiniiiuiiitiiiiMiiitiiitiiiimiiiiiMHiiiiiiiiiiuituiiiiiiiiiiutMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiMI NA VČERAJŠNJI SEJ! I VEZNE KONFERENCE SZDL Prihodnje leto bo eno najtežjih Predsednik ZK SZDL Marin Cetinu je v svojem referatu obravnaval sedanji jugoslovanski gospodarski položaj BEOGRAD — Na včerajšnji seji zvezne konference SZDL so proučiti družbenoekonomske razmere v državi in naloge socialistične zveze prj uresničevanju politike gospodar ske stabilizacije. Verificirali so tudi izvolitev članov predsedstva te organizacije. To so. po funkciji. Mitja Ribičič, nadalje direktor Borbe Bo žo Kovač in delegata CK ZKJ Ali SS s“krt* ¥ >”» **-**«• V . vseli organizacijah SZDL je v minulih mesecih potekala široka razprava o nalogah te organizacije pri uresničevanju sklepov 3. plenu ma CK ZKJ in o predlogu osnutka resolucije razvoja države v prihodnjem letu. Zvezna konferenca > povzela to razpravo in sprejela «'cku-ment »socialistična zveza v b: ju za družbeno in gospodarsko stabiliza cijo*. Iz tega dokumenta so črtali del. ki se nanaša na razpis ljudskega posojila. Zvezna konferenca je po oblastila predsedstvo ZK SZDL. da pred sprejetjem tega dela dokiw nil je. kaj ie vlada doslej na tein področju naredila in v nadaljcva nju dejal, da je pomen odprte meje po zadnjih jugoslovanskih restrikcijah še bolj zaznaven. Za raz voj teh območij so leta 1978 s prvim zakonom že nakazali 300 milijard lir, sedaj pa je predvidenih nadaljnjih 323 milijard lir, kar jamči, da bodo te infrastrukture res dograjene in obenem pa predvideva sedanji za- LONDON — Z 290 glasovi proti 272 ;e konservativna vlada Margaret Thatcher doživela predsinočnjim PRED PARLAMENTARNO PREISKOVALNO KOMISIJO «P 2» Zasliševanje bivšega predsednika ENI llllllllMlltMIIIIMItllllllllllllllMIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillUMIliiiiiliiiiililllMIllllllIllllllllllllllllIllllllllllIlHMHJIMlIHIIIItMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIOIIIHMIIIHIIIHIIHHHIliiHMiiiiiiniumiiiimminniuiuiiiininiiiiiiiiiininiiniiV PO VDORU PODZEMELJSKIH VOD, KOT SODIJO STROKOVNJAKI Zemlja v Anconi še vedno drsi proti obali Včeraj prvi vlak - Težave prebivalstva zaradi pomanjkanja plina in vode - V ruševinah onkološke klinike tudi kobaltova bomba RIM — Včerajšnje peturno zasliševanje bivšega predsednika državne ustanove za nafto ENI Giorgia Mazzantija ni prineslo večjih novosti v delo parlamentarne preiskovalne komisije o tajni prostozidarski loži «P 2». Mazzanti se je namreč omejeval na že znana dejstva in odločno zanikal vse, 'kar bi ga lahko kazensko obremenjevalo. Osred nje vprašanje pa je bilo srečanje med Mazzanti-jem in Liciom Gellijem oktobra 1979 glede zadeve ENI Petromin. O tej pogodbi je Mazzanti zagovarjal tezo, ki jo je osvojilo tudi sodstvo, da so »podkupnine* v trgovini nekaj povsem običajnega, da ni bil sporazum s Saudsko Arabijo nobena izjema. Odločno pa je zanikal, da se je del teh podkupnin vrnil v Italijo. Komisarji pa so vztrajali pri vprašanju zakaj je Mazzanti čutil potrebo, da se sestane z velikim mojstrom Gellijem. Bivši predsednik ENI je ob tem odvrnil, da so ga v tistem obdobju napadali z vseh strani, da je bil pripravljen prijeti za vsako prijateljsko roko. In fes, je poudaril Mazzanti, se je proti njemu po srečanju z Gellijem in po vstopu v framasonske vrste končala gonja ria straneh dnevnikov »Corriere della Sera* in «Repubblica». Medtem pa so tiskovne agencije včeraj objavile izvlečke Andreottijevega intervjuja tedniku «Euro-peo*. V njem bivši predsednik vlade odločno zani ka obtožbe Calvijeve vdove in poudarja, kar je že izjavil pred parlamentarno preiskovalno komisijo o loži «P 2». S precejšnjo ogorčenostjo pa komentira »klepetavost* raznih komisarjev, ki kljub preiskovalni tajnosti vse preveč obveščajo časopisje o poteku preiskave. Glede imenovanj v razne upravne in vojaške vrhove pa v intervjuju trdi. da niso bile odvisne od njega, temveč je le potrjeval kar so drugi predlagali. ANCONA — Vlak, ki je včeraj 7-jutraj počasi zapeljal na obnovijo no progo skozi Ancono, je bil prvi znak obnove v tem mestu, ki ga .je tako hudo prizadel velikanski zemeljski usad. Oblasti se trudijo, da bi omilile položaj prizadetega pre bivalstva, vendar so napori še ved no usmerjeni predvsem v reševanje težav zaradi drsenja zčmlje in ne v stalnei.šo sistemacijo brezdomcev. Največja teža pri reševanju leži še vedno na ramenih gasilcev, ki so dobiti okrepitve tudi iz mnogih drugih italijanskih mest. tako da je na usadišču stalno po 200 mož. Tem, seveda, pomagajo tako pri reševanju, kot pri varovanju zapuščenega imetja brezdomcev poli cisti, karabinjerji, redarji, mor nar ji, vojaki, prostovoljci in drugi. Čeprav drsi zdaj zemlja le še ze lo počasi, pa žive prebivalci Ancone, zlasti na obrobju usadišča, v tesnobi in strahu, še vedno ni mogoče reči, če se bo drsenje umiri lo ali pa razširilo. Na Posatori se .je preteklo noč zrušilo še nekaj stavb, za katere so oblasti prvotno izjavile, da leže na varnem pod | ročju. Zaradi nezadržnega gibanja ! usada postaja vse težje tudi reše vanje imetja iz. posameznih pošlo pij. Tako so morali prepustiti usodi tudi stavbo onkološke klinike, kjer povzroča velike skrbi zlasti kobal tova bomba, ki je ostala v ruševi nah. Iz Rima je prispela posebna skupina strokovnjakov, ki pa ni mo gla ukreniti ničesar, saj je gibanj« v bližini stavbe smrtno nevarno Reševanje kobaltove bombe so zda zaupali nekemu specializiranem!1 podjetju, strokovnjaki za jedrski energijo pa pravijo, da ni trenutni nolrene nevarnosti. Hujše je stanje z vodo in plinom Zaradi pomanjkanja plina ljudje ku hajo in se grejejo s pomočjo elek trike, s tem pa so spraviti podjetje za električno energijo v hude teža ve. Plinsko omrežje bodo verjetno spet usposobili jutri, enako pa tudi vodovodno omrežje, pri obnovi katerega so nateteli na mnogo hujše težave, kot so prvotno predvidevali. Medtem se vse bolj razvnema po letnika okrog vprašanja odgovornosti za to nesrečo. Strokovno preiskavo o vzrokih nesreče je odredilo tudi državno pravdništvo. Strokovnjaki, ki so si doslej ogle dali prizorišče te naravne nesreče menijo, da vzrokov zanjo ne more mo iskati v potresu, ki je pred leti prizadel Ancono. Prav tako ni nesreče povzročila prevelika teža stavb, ki so jih zgradili na tem zemljišču, saj je povsem zanemarljiva v primeru s 140 milijoni ton, kolikor tehta usad, Tako ostanejo kot vzrok le še podzemeljske vode, vendar »uradnega* odgovora trenutno ne more dati še noben geolog, saj bodo morali za ugotovitev pra- vih vzrokov drsenja zemlje opraviti globoko sondiranje terena. Včeraj je obiskal Ancono tudi no tranji minister Rognoni. ki si je skupno z ministrom Fortuno ogledal področje nesreče in se tudi udeležil sestanka s člani odbora, ki koordi nira reševalno akcijo. Rognoni je ob tej priložnosti izjavil, da je vlada s posebnim zakonskim ukrepom nakazala v sklad za pomoč Anconi 80 milijard lir. KP Jugoslavije gost na kongresu KP Grčije ATENE — «Z iskrenim prijatelj stvom. zgrajenim v večdesetletnem dobrososedskem sodelovanju naših narodov, žeti ZKJ tudi ob tej priložnosti poudariti svojo pripravljenost, da se nadalje razvija odnose med našima partijama na temelju neod visnosti in enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešava-nja, kar je v korist ne le ZKJ in KP Grčije, temveč tudi vseh naprednih in demokratičnih sil v korist miru in varnosti vseh narodov in držav, demokracije in socializma. ZKJ in KP Grčije bosta na ta način pomembno prispevati k še boljšemu spoznavanju in razumevanju med našimi narodi.* To je med drugim dejal član CK ZKJ Vo jo Sržentič v pozdravnem govoru na 11. kongresu KP Grčije. BAGDAD — Iraška tiskovna a gencija »INA* je sporočila, da je predsinočnjim eksplozija z razstrelivom napolnjenega avtomobila v središču Bagdada povzročila šest mrtvili in precejšnje število ranjenih. zapeljal je uničil zemeljski usad v Anconi, je včeraj zjutraj, potem ko so zasilno usposobili en tir, robu proge pa vedno vidne velike zemeljske nabrekline (Telefoto AP) rnenta izvede posvetovanja v republikah in (»krajinah o razpisu ljudskega posojila, ker je bilo na včerajšnji seji o tem predlogu slišati različna mnenja. Ob koncu seje so sprejeli protest ZK SZDLJ v zvezi s sovražnimi demonstracijami albanske iredentistične in fašistične emigracije v Ženevi. Cvodni referat na seii je imel “predsednik zvezne konferenc« KZ DL Marin Cetinič. Povzemamo nekaj misli iz njegovega govora. «Prihodnje leto bo eno od ekonomsko najtežjih v novi Jugoslaviji. V bitki , ki .je pred nami, je najpomembnejše, da smo enotni v i predetitvah, ukrepih in odgovornosti. Za uresničevanje teh nalog je odločilna vloga SZDL. fa politična organizacija mora veliko manj delovati skozi forume in organe. mnogo več pa s svojo aktivnostjo. Postati pa mora tudi mesto zbiranja vseh tistih, ki so se pripravljeni boriti za nadaljnji raz 1 voj socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Sedanje gospodarske težave niso samo naše. Motnjam se ne bi mogli izogniti celo, če v minulih letih ne bi napravili nikakršnih napak v gospodarskem razvoju. Imeti sme veliko željo, da čimprej pridemo iz nerazvitosti in se približamo razvitemu svetu, kar i« moralo povzročiti velike motnje m neuskla.jenost. še posebej, ker i* bilo vse to nad našimi resničnimi možnostmi in premalo oprto na samoupravljanje. Položaj, v katerem smo, objektivno zahteva zaostrovanje pogojev gospodarjenja, zagotoviti pa moramo, da vsak v okviru svojih pooblastil ve, da bo odgovarjal za svoje postopke. Nikakor ne smemo, dovoliti* je dejal Cetimc. »da v interesu razvoja svojega okolja :-apostavlja koristi družbe in oStaia gluh za politiko gospodarske stabilizacije. Vse probleme in vse slabosti naše prakse bomo napraviti javne, kajti dovolj močni in enotni smo, da z njimi obračunamo*. Ko je poudaril, da ima v splošnem družbenem boju za uresničevanje cil.jev gospodarske stabilizacije socialistična zveza posebno odgovornost, je Cetinič dodal: »Napačno je, ker številni organi ZK to organizacijo tretirajo kot svojo transmisijo. Takšen odnos ne prispeva k razvoju širokih političnih akcij v množicah in negovanje navad, da svobodno dajemo predloge in alternativna mnenja.* Po uvodnem prispevku Marina Ce-I tiniča se je razvija živahna razpra-! va, v kateri je sodelovalo zelo veliko diskutantov. ! »Za premagovanje sedanjega gospodarskega položaja so nam potrebni realizem v oceni stanja in načrtovanje razvoja, naslonitev na prodornejše družbene dejavnike in samoupravni način odločanja o celoti razvoja,* je dejal prvi udeleženec v razpravi Jože Knez. Ob koncu je opozoril, da je razvoj samoupravljanja v zadnjem času ogrožen z ukrepi državne intervencije in da takšni ukrepi najpogosteje prihajajo iz federacije. Milan Rakaš se je dotaknil področja obveščanja: »Pogosto krivimo javna glasila za deformacije v družbi, premalo pa upoštevamo pomanjkljivosti v delu družbenopolitičnih vodstev. Tako nekateri trdijo. da se javna glasila dvigajo nad družbo, kar je ponekod tudi res, vendar jih prav politična vodstva pogosto potiskajo na tir partnerstva.* NA VČERAJŠNJI SEJ! DEŽELNE SKUPŠČINE IZGLASOVAN ZAKON 0 PORAZDELITVI 2. DRŽAVNEGA NAKAZILA PO OSIMU Cre za vsoto 115 milijard, od katere je glavnina (80 milijard) namenjena dograditvi prometnih infrastruktur - Finančna pomoč za Kraško gorsko skupnost ■ Sprejeta tudi norma o izrednem nakazilu za industrijo na Goriškem Deželni svet je sinoči z veliko večino glasov (vzdržali so se le trije svetovalci, in to predstavniki DP, PDUP in MF) odobril zakon o porazdelitvi 115 milijard iz drugega državnega nakazila za izvajanje zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov. Celotno nakazilo, za katero se je prav včeraj dokončno izrekla pristojna komisija poslanske zbornice, se glasi na 325 milijard, od tega pa bo naša dežela direktno razpolagala z 250 milijarda mi. Za uporabo 115 milijard se deželna uprava lahko odloči še v tem letu in prav o porazdelitvi te vsote govori pravkar sprejeti deželni zakon. Sredstva bodo porazdeljena takole: 80 milijard lir za prometne infrastrukture (6,5 za mejni prehod pri Štandrežu, 2 za Fernetiče, 6,5 za postajališče pri Štandrežu, 60 za ’ cesto pomol VII - Padriče — kritje višjih stroškov za variante na odsekih pomol VII - Valmaura in GMT - Katinara ter za odsek Valmaura - GMT) in 5 za goriško obvoznico; 20 milijard za tržaško pristanišče (nove investicije in kritje tekočih potreb blagajne); 6 milijard za industrijo (dotacijski sklad EZIT); 8 milijard za razvoj kulture in znanosti (od tega 4 milijarde za tržaško univerzo, in to za razvoj sodelova n ja z drugimi univerzami, ter 4 milijarde za raziskovalno cono na Krasu). Ena milijarda pa je name njena Kraški gorski skupnosti, in sicer za izvajanje letnih in večletnih načrtov. V odsotnosti poročevalca Viginija je zakon obrazložil predsednik stalne komisije za promet Štoka, v raz pravo — ki je potekala v dokaj prazni dvorani — pa so posegli svetovalci Bologna (neodv.), Cavallo (DP), Barazzutti (PDUP), Pellis (LpT), Ermano (PSI), Rossetti (KPI), Dal Mas (PSDI) in Branca-ti (KD). Nekateri govorniki, med njimi zlasti Rossetti, Ermano in poročevalec Štoka, so se v okviru razprave o gradnji novih prometnic na Krasu zavzeli za korektnejši in pravičnejši odnos deželne uprave in drugih aktivnih dejavnikov do prizadetih krajevnih uprav in do slovenske narodnostne skupnosti, ki jo uresničitev novih infrastruktur najbolj prizadeva. Predstavnik KPI Rossetti se je obširneje dotaknil slovenske problematike in pozval deželno skupščino, naj se zavzame za to, da bi parlament še v tej mandatni dobi izglasoval zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Poročevalec Štoka je v svojem posegu naglasil pomen novega državnega nakazila v korist tržaškega in goriškega območja, ki preživlja ta v tem času hudo gospodarsko krizo, glede pomoči, ki je bo v o-kviru tega zakona deležna Kraška gorska skupnost pa je poudaril, da je treba na ta poseg gledati kot na prvi korak, kateremu morajo v bližnji prihodnosti sledili drugi. V imenu deželnega odbora je nastopil odbornik Rinaldi, ki je izrazil zado voljstvo ob tem, da je država kljub finančni krizi nakazala našim ki* jem nova sredstva po zakonu o ratifikaciji osimskih sporazumov. Neugodna gospodarska konjunktura — je še dejal Rinaldi — nam narekuje nujnost, da izrabimo možnost, ki jih osimski sporazumi nudijo za povečanje gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, ter možnosti, ki jih odpira sporazum med Jugoslavijo in EGS. V zvezi z gradnjo novih prometnic na Krasu in kar zadeva odnose med deželno upravo in prizadetimi občinami pa je dejal, da se dežela zaveda nujnosti nemotenega razvoja kmetijstva in živinoreje ter da bodo tudi zato v prihodnje zagotovljena dodatna nakazila Kraški gorski skupnosti. V dopoldanskem delu seje je deželni svet izglasoval zakon, ki na menja 1 milijardo lir za razvoj manjših električnih central, I milijardo za ustanovitev posebnega centra za industrijske storitve ter, po ustreznem popravku deželnega odbora, 5 milijard lir za premostitev krize v goriški industriji in zlasti v najbolj ogroženih obratih kot so Podgorska predilnica, TEC - Friuli in Detroit. Zakon je podprla večina svetovalcev, proti so glasovali predstavniki KPI, LpT in MF, svetovalca .DP in PDUP pa sta se vzdržala. Deželni svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, da začne razpravo o proračunu za leto 1983. NlllllllmMMimmillMHIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllKinMIMHHIimMHIIiMMIHHmillMMHlIftminnUfllllllllf« Po izglasovanju zakona o naravnih parkih KZ: KRASA NI MOČ ZAŠČITITI Z VINKULATIVNIMI NORMAMI Kraške naravne posebnosti je mogoče ohraniti in varovati le z aktivnim pristopom k problemom Krasa ter z razvijanjem in ohranjevanjem tradicionalnih kraških dejavnosti Kljub temu, da je bila v dežel nem svetu med dvodnevno razpravo o zakonskem osnutku o deželnih posegih na področju naravnih parkov in rezervatov skoraj soglasno ugotovljena specifičnost tržaškega Krasa, bodo tudi za ta predel na področju naravnih parkov in rezervatov veljala ista določila, kot za preostali del dežele. Na osnovi sprejetega zakonskega osnutka se nam za naš Kras vsiljuje taka zaščita, ki ima lahko svoj smisel v obširnih neobljudenih predelih Karnije in Furlanije, ali v majhnih naravnih oazah, ne pa na tem majhnem predelu, saj se mu s tako predlagano zaščito onemogoča vsakršni družbenogospodarski razvoj, predvsem pa razvoj njegove tradicionalne dejavnosti, to je kmetijstva.. človek, ki'na tefln 'teritoriju Živi, hoče na njem tudi ostati; hoče ga še naprej ohranjevati in ga upravljati ter seveda sklepati o vseh tistih izbirah, ki se nanašajo na ta teritorij. Noče na njem postati tu jec ali nedeljski izletnik. To so med. razpravo poudarili tudi svetovalci Štoka (SSk.), Iskra (KPI) in Ermano (PSI), Glede celotnega vprašanja, podrobneje pa okrog vprašanja naravnih MESEC DNI PO ODSTOPU DEMOKRISTJANA PANGHERJA Bo danes upravni odbor KZE vendarle izvolil predsednika? •tlllllllllllHlIMMIIIIIIHMtiimHHtltlttMIIIIIIIIIIHIIItlMtltlMinilltntlllllfttlllflMIIIIIIIIIIIIIVIUtimiMMUOtMM PO DVODNEVNIH VOLITVAH LPT IMA NOtt) VODSTVO PREDSEDNICO IN TAJNIKA Predsednica je Letlzia Fonda Savio, tajnik pa Gianni Giuricin Včeraj so bila dokončno znana imena članov novega vodstva Liste za Trst. ki so ga člani volih v torek in sredo. Izvoljeni so bili: Ce-covini. Gambassini, Giuricin. Gru ber Bence (Aurelia), Leonori. Pel lis. Cavicchioli, De Rota. Frausin (Pia), Costerni, Fonda Savio (I,e-tizia). Seri, Vidali, Tassinari in Fabian. Predsednik liste je ponovno Leti-zia Fonda Savio, tajnik pa Gio-rtrin. Ob izidu glasovanja velja zapisati nekaj zanimivosti. Za predsed niško mesto sta se potegovali Le tizia Fonda Savio in Aurelia Gruber Benco. Bencova je. kot je znano. zastopala na skupščini članov združuje okrog 70 članov (pristaniške ustanove, družbe pristanišč-nikov, trgovinske zbornice, občine, itd). Od leta 1978 ji predseduje beneški župan Rigo. stališči, da se mora Lista vrniti K izvoru, ki .je gibanje in pa da ie za Trst potrebna široka upravna h' široka koalicija. Njena stališča očitno niso našla pravega odmeva med člani, saj je na volitvah za predsednika prejela komaj 99 glasov, medtem ko .je Fonda Savio prejela 3«6 preferenc. Slednja .je med drugim dala izjavo, ki jo je že včeraj priobčil italijanski tržaški dnevnik, da «se čuti nekak simbol vol.je, da se premagajo ideologi.je in to v korist Trsta». Ljud.je. ki same sebe proglašajo za simbole, vsekakor ne kam čudno izstopajo... Giuricin je bil nadalje potrjen za tajnika LpT, čeprav pred volitvami ni predstavil svoje kandidature (naj povemo, da so bile volitve za predsednika in tajnika ter novo vodstvo ločene) tako. da je ostal uraden kandidat le pokrajinski svetovalec Marchio. Člani so vseeno volili Giuricina, ki je funkcijo sprejel. Marchio pa je moral nato no goltniti še en poraz, saj ni bil Izvoljen niti v vodstvo stranke. Na pobudo Skupnosti jadranskih luk Konferenca o prometu s premogom po Jadranu Skupnost jadranskih pristanišč bo __m. OO OO ionnaria 1QA!l priredila 28. in 29. januarja 1983 v Brindisiju vsedržavno konferenco na temo »Jadran, premovogna pot*. Skupnost, katere članica je tudi tržaška luka, je nastala leta 1955 in Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala v torek, 21. t.m.. ob 18. uri na sedežu v Se-sljanu. Na dnevnem redu, poleg šte vilnih upravnih zadev, med katerimi izstopa sprememba proračuna za leto 1982, bo tudi razprava o veli kih cestnih povezavah na Trza parkov in rezervatov ostaja Kmečka zveza dosledno pri stališču, da ni mogoče zaščititi Krasa z vinkulativ-nimi normami in da je kraške naravne posebnosti mogoče ohraniti in varovati le z aktivnim pristopom do problemov Krasa ter z razvijanjem in ohranjevanjem tradicionalnih kraških dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. Slovenski kmet je s svojim visokim čutom potrebe po zaščiti in ohranitvi narave — poudarja KZ — izoblikoval in ohranil kraško pokrajino v najboljšem stanju, nepokvarjeno, neizprijeno, neonesnaženo za svoje življenjske potrebe in v korist vse tu živeče družbe. Zato .je KZ prepričana, da takih zakonskih norm kot so »zakon Belci* in deželni zBkon za Kras sploh ni treba. Proglasitev celotnega Krasa za naravni park (v deželnem urbanističnem načrtu park štev. 6) je po mnenju KZ avtomatična proglasitev kraškega teritorija za javno korist, kar bi pomenilo, da bi družbene in gospodarske potrebe kraškega prebivalstva bile podrejene boli ali manj utemeljeni naravni zaščiti. Kmečka zveza nadalje poudarja že večkrat izraženo stališče in za htevo po reviziji deželnega urba nističnega načrta (odbornik Coloni je med razpravo povedal, da je revizija v teku), pri čemer naj se črtajo naravni parki in se dejansko zaščitijo kmetijske površine. Za zaščito narave in Krasa, naj se s strani pristojnih oblasti — poudarja še KZ — izvaja pravilna in pra vična politika do našega kmeta in naj se upoštevajo njegove potrebe. Mesec dni po odstopu demokri-stjanskega predsednika Pahgherja in po številnih neuspelih poskusih, da bi izvolili novega predsednika, se danes ponovno sestanejo člani upravnega odbora KZE. Na prvi točki dnevnega reda so volitve predsednika. Bodo tokrat politične stranke, oziroma notranje demokristjan-ske sile prišle do sporazuma, ki naj bi KZE pomagal prebroditi težko krizo, s katero se je praktično zaustavilo delovanje te tako pomembne javne ustanove? Napovedi so tokrat nekoliko bolj optimistične, morda tudi zato. ker je KD (kateri pripada to mesto v duhu sporazumov nove večine med laiko-socialisti, KD in LpT) prejšnji petek, ko je manjkal le en glas za izvolitev de Pulcianija (PSDI), močno tvegala, da izgubi to vidno mesto. Pangher je izjavil, da zahteva za svojo ponovno kandidaturo jamstva v zvezi z odprtjem ka-tinarske bolnice. V primeru, da jih ne bi prejel, bi KD (v zadovoljstvo PSI) bila verjetno pripravljena predložiti imenovanje Renata Segat-tija, ki je tudi član upravnega odbora. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer izvolitev de Pulcianija, vendar le začasno. Kaj pravijo o tem kriznem stanju predstavniki manjšinskih sil v odboru? V imenu komunistične in radikalne stranke sta odbornika Pes-sato in Granara včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri sta poudarila, da KZE ni zasebna lastnina KD. amp>ak javna ustanova, ki nosi težko nalogo, da uresniči zdravstveno reformo in to v interesu ,vseh prebivalcev tržaške pokrajine. Zato je nezaslišano, da se zaradi notranjih spletk in političnih manevrov (zaradi katerih je pač nastala praznina na predsedniškem mestu) popolnoma zaustavi delovanje KZE. V prvi vrsti sta poudarila da problem katinarske bolnice ne gre mitizirati, kot da bi bil e-dini in glavni problem KZE. Treba ga je obiti, tako da se v pričakovanju rešitve vprašanja osebja, začnejo konkretno obravnavati tudi vse »stranske* težave, kot so reorganizacija glavne bolnice in preselitev določenih oddelkov. Poudarila sta. v soglasju s predstavniki CGIL-CISL-UIL in sindikatov zdravstvenega osebja da to niso stranska vprašanja, saj utegnejo nastati zaradi njih veliki protesti in nevšečnosti. Kljub kritikam pa sta oba odbornika izrazila željo, da se ob čimprejšnji rešitvi vprašanja predsednika začne upravni odbor konkretno spopadati s temeljnimi nalogami, ki mu jih narekuje zdravstvena reforma. no Russo in poslanec Antonino Cuf-faro. • Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bodo jutri zaprti uradi, ki so namenjeni uporabnikom in plačnikom. Do zaprtja bo prišlo zaradi skupščine uslužbencev. V nedeljo komemoracija ob obletnici ustrelitve Tomažiča in tovarišev V nedeljo popoldne ob 15. uri bo na openskem strelišču na pobudo ANPPIA spominska svečanost ob obletnici usmrtitve Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Govorila bosta Claudio Tonel in Stojan Spetič, predsedovala bo Stanka Hrovatin, nastopila pa bosta moški in ženski pevski zbor KD Tabor z Opčin. PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI ILLERSBERGOV «TRITTlC(h DOŽIVEL LEPO IZVEDBO IN TOPEL SPREJEM Umetniška scena Lojzeta Spacala, odličen zbor, izvrstna solista Rita Lantieri in Ivan Sancin, spretna režija Luise Grismani - Dirigent Daniele Zanettovich Antonio lllersberg, Tržačan dunajskega porekla, vsestranski glasbe nik (pedagog, zborovodja, sklada tel j) je v svojem nekaj več kot 70 let dolgem življenju napisal lepo število skladb predvsem za zbore in skoraj vse na preproste ljudske motive, toda eno samo opero uTrit-tico* (Triptih). Prvič je bila v Trstu uprizorjena po tej vojni leta 1949, potem še enkrat leta 1962 in zdaj tretjič v počastitev 100-letnice lllersbergovega rojstva (16. febr. 1882). Napisal jo je skoraj pred zatonom življenja, saj je le štiri leta po njeni prvi izvedbi v tržaškem tVerdiju* umrl 21. jun. 1953. Že sam naslov pove, da gre za tridelno opero, vendar pa se vsi trije deli med seboj povezujejo, saj večina oseb nastopa v vseh treh delih, predvsem pa obe osrednji osebi «La Puta* in »El Vecio*, na katerih sloni osrednji motiv zgodbe zapeljanega dekleta in njenega o-starelega očeta. Tisto pa, kar pre- pleta vse tri dele in jih zliva v eno samo zaokroženo celoto, je predvsem tržaški ljudski ambient nekje v sredini prejšnjega stoletja, takratno življenje in čustvovanje, ki se tako pristno izraža skozi narečno govorico in predvsem skozi ljudske napeve, šege in značaje, pa še vse tiste tradicionalne figure, ki so razgibavale takratni čas od Harlekina do Pulcinelle, od Colombine do blebetavih in opravljivih boter do razposajenih deklet in fantov v prvih ljubezenskih vzgibih tja do otrok in njihovih uličnih igric. lllersberg, sam človek iz ljudstva, sam z bridkimi izkušnjami težkega otroštva, je v muzikaličnem smislu znal tenkočutno prisluhniti takim razpoloženjem, prešernim in tegobnim. Kar je izpričal že v svojih tržaških rapsodijah, to je v »Triptihu* privedel do umetniško zrelega in dognanega vrhunca. In čeprav je res, da ti ob poslušanju opere priplavajo do ušes nekateri ......................................................................iiimii.....iiili.iimiiiHi.miii....... .....n........................timi« MKtOO ■ »»-•«/ j Srečanje KPI o vprašanju informatike Spacalov neponovljivi Kras v galeriji Tržaške knjigarne / JUTRI NA OPČINAH Mirošič se bo srečal s pokrajinskim vodstvom VZPI-ANPI V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah bo jutri ob 9.30 srečanje med generalnim konzulom SFRJ v Trstu Mirošičem, ki ga bo sprem ljal konzul Nikolič, in pokrajinskim predsedstvom VZPI - ANP1 ter predsedniki in tajniki wek sekcij iz pokrajine Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Deželni komite KPI sporoča, da bo jutri, s pričetkom ob 10. uri, v hotelu Jolly srečanje, ki ga prireja odbor za šolstvo in kulturo pri deželnem komiteju. Tema srečanja bo vprašanje informatike v razvoju dežele F—JK, govorila bosta Ni Včeraj je bilo v galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave malih slik in.kolažev slikarja Lojzeta Spa cala. Kot je v uvodnih besedah in pred številnim občinstvom povedal likovni kritik Milko Rener, gre za unikate, za nekakšne re'iefne slike, ki se najprej zdijo matrice grafik. Rener pa se je nadalje vprašal, če iie gre morda za uresničitev grafike v tskulptosliki*, kjer postane o- tipljivost predmeta že čislo neposredna. ,... Mimo vprašanj, ki zadevajo Spacala kot grafika in slikarja s svojevrstno tehniko je treba poudariti, da kaže razstava v TK Galeriji na nemirno umetnikovo iskanje. Kras ostaja temeljno izhodišče, oblikuje pa se govorica z dodatnimi pomeni, izpoved na:de nov način pripovedovanja, ki nam odkrije sveže iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiMiiiiiiHMniiiiiiiMitiMMiuHiipmnfMMAiiiiiMiiiiiiininiimMiMiiiiMiiMimiM.iiMiMiHiMmiiMiiimiiiiMiinmiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiHmi V ZVEZ! S PREISKAVO SODNIKA PALERMA IZ TRENTA Trst v mednarodni mreži mamil in orožja Vloga Rolgarije pri razpečevanju brzostrelk kalašnikov Aretacija turškega državljana Sey-fija Sahina in Poljakinje Elizabete Klag, do katere je prišlo v torek na mejnem prehodu pri Opčinah, je tesno povezana s preiskavo v mednarodni mreži razpečevalcev mamil in orožja, s katero je sodnik Palermo iz Trenta dejansko ugonobil tako «možgane» kot kurirsko mrežo razpečevalcev, ki so zalagali Italijo (in ne samo Italijo) s heroinom jn morfijem vsa zadnja leta. Vanjo je, kot smo po dobro informiranih virih izvedeli, vpletenih kakih 200 - 250 oseb. Poleg italijanskih mafijcev in turških dobaviteljev (slednje šjsem. ...............................................................I.........................................Hill..... DAN SLOVENSKEGA FILMA V ARISTONU Filma za trezao razmišljanje o sodobni slovenski zgodovini Deli »o predstavili v okviru cFestivala festivalov* - Podobnih pobud si v Trstu še želimo Tržaška kinodvorana Ariston je v sredo odprla svoja vrata najnovejši slovenski kinematografiji in tako spet pokazala občutljivost do filmov, ki jih široka italijanska publika zaradi neusmiljenih in perverznih zakonitosti distribucijskega sistema, žal po vsej verjetnosti ne bo nikoli videla. Ogledali smo si lahko noviteti Marjana Cigliča »Razseljena oseba» in »Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica*. Karpa Godine, v potrdilo, da si naše zamejstvo končno utira pot tudi na tem kulturnem področju pa moramo podčrtati, da sta bili premieri omenjenih filmov pred kratkim v gonškem Kulturnem domu, kjer bo prav dre vi na sporedu krstna uprizoritev slovenskega filma rllčna leta izu mitelja polža*. Tržaško pobudo sta omogočili Z veza slovenskih kulturnih društev in ljubljanska VIBA -film, producent obeh predstavljenih del, ki zlasti preko goriških pobud dokazuje veliko odprtost do zamejskega prostora. Slovenska filma so predstavili v okviru mednarodnega «Festivala festivalov», pokrovitelj- stvo nad predstavo pa je prevzelo odborništvo za kulturo tržaške občine. Tako «Razseljena oseba» kot *Rdeči boogie* izpričujeta nek kvalitetni korak naprej slovenske filmske ustvarjalnosti tako v dramaturški zgradbi kot v vsebinski zasnovi. Temi obeh filmov sta provokativni, saj obe deli razkrivata neko kritičnost, neko globlje razmišljanje do zgodovinskih dogajanj, ki so v povojnem času zaznamovala ne samo slovensko, ampak tudi vsejugoslovansko stvarnost. Kljub temu pa, da filma obravnavata specifično slovensko preteklost in sodobnost je njuna tema konec koncev izrazito nelokalna, saj jo danes lahko izsledimo tudi v drugih evropskih ki nematografijah. V Cigličevem fil mu so v ospredju razseljenost in dvomi sina političnega emigranta, ki odkriva lepe in senčne plati o-četove (in tudi svoje) domovine. Godinovo delo pa preko nastopov radijskega orkestra po Sloveniji po oseblja neko razčiščevanje s stalinizmom, s Črno-belim pogledom na življenje, s katerim se v zadnjem času soočata zlasti poljska, pa tudi madžarska filmska umetnost. Slovenska filma sta ugajala tržaški publiki, ker ne izpričujeta zgolj e-mocij, ampak nudita gledalcu možnost na razmišljanje in za presojo Med eno in drugo predstavo je bilo v sredo v kinu Ariston na sporedu tudi srečanje z režiserjem in z nekaterimi soustvarjalci filmov, ki ga je vodil prof. Darko Bratina. Živahna razprava je med drugim dokazala, da je pobude ZSKD in VIBA - filma zadela v živo in da velja po tej poti tudi pogumno na daljevati, saj je film, kot je prav v kinodvorani Ariston pred kratkim naglasil sloviti Andrzej Wajda, v tem trenutku najbližji kulturni dejavnik sodobnemu človeku. Upati je le, da bodo podobne zanimive pobude v prihodnosti deležne več pozornosti in več zanimanja s strani tržaške slovenske javnosti, ki se mora vendarle tudi na tem v marsičem novem področju resnično u-veljaviti kot most in posredovalec med dvema kulturama. je turška policija že aretirala) je v mrežo vpletenih veliko število turških in jugoslovanskih državljanov albanskega porekla. Takoj naj poudarimo, da so pri Palermovi preiskavi sodelovali tudi centralni organi upravne javne varnosti v Jugoslaviji, ki so se srečali s Palermom leta 1981 v Beogradu, nudili pa so tudi možnost, da je nekatere obtožence preko jugoslovanskih sodnih ob'asti zaslišal v jugoslovanskih zaporih. Vse se je začelo novembra - decembra leta 1979 v Trstu, ko so pri Fernetičih oziroma na Trbiški cesti prijeli navidezno noseče turške državljanke in Turka Erdena Ahmeda, enega od petih najpomembnejših članov turške mreže, ki so zalagali z mamilom zapadni trg. Stekla je preiskava, ki se je razširila v razne zahodne države in ki je s časom ugotovila, da ne gre za »navadno* tihotapstvo. Med letoma 1979 in 1980 naj bi pretihotapili v Italijo (po raznih mejnih prehodih in na razne načine) okrog 2 tisoč kilogramov morfija. Trst od tu pa najprej v Milan ali v trikotnik Trento, Verona in Bočen. Ko so po številnih aretacijah v letih 1980, ’81 in '82 postale meje naše dežele »prevroče*, se je popotovanje razpečevalcev preusmerilo skozi Madžarsko in Švico, Pomembno skladišče je vsekakor bilo v Trentu, kjer so v hotelu Carla Koflerja in njegovega pajdaša Oberhoferja zaplenili skoraj sto kilogramov heroina. Promet je moral biti izredno in tenziven ir. donosen, če je jugoslovanskim preiskovalnim organom Mustafa Karakafa priznal, da je leta 1979 kupil za 75 milijonov do-darjev mamila. Kako so ga tihotapili? Veliko ga je Drišlo čez mejo (v Trst) z manj opaznimi oseb nimi avtomobili, večje količine pa so imele »prosto pot* na številnih avtobusih, ki so bili lahko linijski ali organizirani, vedno pa zelo na lipani. Ta način so redno uporab l.jali turški državljani, saj je bil »boss* Hepguler lastnik avtobusnega podjetja. V poštev pridejo se veda tudi tovornjaki Tir in prevoz po morju. No, po tej fazi, so si preiskoval ci zastavili vprašanje, kam je ma milo pravzaprav namenjeno in ka ko je investiran dobiček. Tudi ne to so polagoma dobili odgovor. S pomočjo »skesanega* razpečevalca in zaplenjenih dokumentov so ugo tovili, da gre mamil v v rafinen je na Siciliji, kjer ima mafija od skočno deško za raznovrstne krimi nalne posle z ZDA, denar pa. . . vložen v nakup orožja, ki so ga večkrat isti tihotapci mamila ne zakonito prenesli čez meje. Kam? Na Kosovo, v Kurdistan, v Liba non, povsod, k.jer je v teku ali se pripravlja oborožen spopad. Katera država pa ie prodala to o-rožje? Tu pride na dan sedaj zelo aktualna Bolgarija, Kjer kaže, da se prekupčevalci orožja lahko mirno dogovarjajo in pogajajo, ne da bi jih državni organi pri tem mo tili. Italija se ,je v preteklosti že obrnila na bolgarske organe v zvezi s to zadevo, ker pa Bolgarija ni vezana na sporazume zahod nih držav, ni ukrepala. Pri vsem se velja še vprašati, kakšno vlogo je Trst imel pri tem, saj so aprila 1981 odkrili v pristanišču, pri sedmem pomolu, kontejner, v katerem je baje čakalo na vkrcan,je približno 3 tisoč brzo strelk kalašnikov (z njimi so v zadnjih letih streljali tako mafija kot razna prevratniška gibanja). Ker so tihotapci zelo lahko izva žali valuto, tako drugod kot \ Trstu, tudi ni neprimerno vpraša nje. če je morda Trst, oziroma nekateri finančni krogi, povezani prek uvozno - izvoznih podjetij, ~ zadevo. Preiskava se v tem oziru nadaljuje, preiskovalni organi pa molčijo. odtenke in nadaljnje plasti globokega in edinstvenega razmerja, ki veže Spacala s Krasom in z umetnostjo. Tudi ko je postal Kras hudo vabljiv za vrsto slikarjev in je do- Zagrebški kvartet drevi gost GM Po dolgem premoru bo na odru Kulturnega doma, v okviru 4. abonmajskega koncerta Glasbene matice, nastopil Zagrebški kvartet v sestavi: Djor-dje Trkulja in Marija Coben-zi - Trkulja, violina, Ante Žinkovič viola in Josip Stojanovič, violončelo. Na nocojšnjem koncertu bo kvartet izvajal Godalni kvartet v f-molu op. 95 L. van Beethovna. Godalni kvartet koroškega skladatelja Maksa Strmčnika in Dvorakov Godalni kvartet v F duru op. 96, ki sodi poleg tria «Dumky» med najuspelejše in najpopu-larne;še skladbe češkega skladatelja. vzorniki srednjeevropskega glasbenega sveta od Wagnerja do Straussa pa še drugi iz italijanskega otto in novecenta kot so Pizzetti, Respighi, tu in tam Puccini pa Wolf Ferrari, je vendarle tudi res, da je v delu prisotna izvirna Illersbergova osebnost, njegov smisel za razpoloženjsko glasbo, njegova sposobnost sintez in karakterizacije, predvsem pa nagnjenost k polifonemu komponiranju. »Triptih* ni nastajal enovito. V obliki kantate za orkester, zbor in soliste je nastal najprej osrednji del *Nadah na besedilo Morella Torrespinija, ki se navezuje na božično rojstvo, vendar v realistični podobi nesrečne, zapeljane «Pufe», ki rodi na ulici na stopnišču »Tor Cucherna*. Velik uspeh te kantate je do take mere navdušil Torrespinija, da je ta osrednji del dopolnil še z dvema slikama iz takratnega tržaškega življenja tako, da je «Na-dah ostal osrednji del. Za prvi del je pripravil besedilo za veselo pustno razpoloženje v neki gostilni, ki pa ima v sebi že zasnovo Putine usode, za tretji del pa je napisal razpoloženjsko sliko z naslovom «Ulice in zvezde*, v kateri se v senci Putinega spomina na nek način ponavlja njena bridka življenjska izkušnja, če ne drugače vsa) kot opozorilo, lllersberg je tudi za ta dva dela napisal glasbo, ki se oslanja na osrednji motiv *Nadala*, ki pa se sprošča v mozaik bogastva ljudske duše in pestrosti njenih zunanjih manifestacij. To pa je lllersberg kot polnokrvni polifonist dosegel, bolj kot skozi posamezne osebe, skozi množico, to je skozi zbor, ki je v «Triptihu* osrednja prvina. Tokratna tržaška izvedba je bila zaupana dirigentu Danielu Žanetto-vichu, režiserki Luisi Crismani, scenografu in kostumografu Lojzetu Spacalu, zborovodji Andreu Gior-giju in solistom, med katerima predvsem nosilcema osrednjih likov, sopranistki Riti Lantieri in basistu Ivanu Sancinu, torej tržaškim izvajalcem v italijanski in slovenski komponenti. Zdi se nam, da je treba prav to dejstvo posebej poudariti, saj je — kot je uprizoritev zgovorno pokazala — bilo jamstvo za sočno, slikovito in v pristni kolorit odeto predstavo. Vendarle pa se nam zdi, da moramo posebej izvzeti sceno Lojzeta Spacala ne le v njeni odrski funkcionalnosti, pač pa v njenem polnem umetniškem učinkovanju. Iz nje je dihala tista svojstvena mojstrova poetičnost, s katero ume pričarati tako Kras kot mestne ulice in jim vdahniti patino starožitnosti. V tem smislu je zlasti učinkovala ■ scena v zadnjem prizoru. Vštric s sceno pa je treba izpostaviti še enkrat Verdijev zbor kot homogeni korpus, ki je pod Giorgi-jevim vodstvom izvrstno opravil svojo nalogo, tokrat izjemno pomembno za učinkovitost predstave, ki je tudi v režiserskem oziru doživela solidno postavitev, dinamično v množičnih prizorih in ustrezno živel skorajšnjo inflacijo upodobitev, ostaja Spacalov znak enkraten m neponovljiv. Trikotnik umetnost-Kras-Spacal ohranja v sebi skrivnost, ki rojeva nova dela, ki omogoča raznolikost oblik, a je v bistvu nekaj neizrekljivega; sila, ki je ne moremo izmeriti, vendar jo otipljivo čutimo, ko gledamo umetnikove grafike in njegove reliefne slike. Vabilo v galerijo Tržaške knjigarne je torej vabilo v skrivnosten trikotnik, ki se nam kaže kot nerazumljivo znamenje. Drobna ali velika dogodivščina ki je vredna, da jo doživimo, tudi če nam je Spacalova umetnost že domača. (Zgornja slika je bila posneta na včerajšnji otvoritvi). • V okviru predkongresnih razprav se bosta danes sestali sekciji KPI pri Sv. Alojziju (ob 18.30) in na Greti (ob 17 uri). Razstave Predavanje Boba Marv:na o značilnostih glasbe in glasbil v 17. stoletju Da bi glasbo posredoval svojim članom in širšemu občinstvu v čimbolj poglobljeni obliki, se je Tržaški univerzitetni glasbeni krožek -CUMT odločil, da vsako sezono posveti določenemu glasbenemu obdobju. Prvo predavanje iz ciklusa posvečenega glasbi 17. stoletja bo danes popoldne ob 18.30 v glasbeni dvorani Filozofske fakultete (UL Universita 1). Predaval (in prikazal nekatere instrumente) bo Bob Marvin. V prosvetnem domu na Opčinah razstavlja Atilij Kralj. Razstava, ki jo prireja SKD Tabor, je odprta od 17. do 19. ure. V sredo, 22. decembra. ob 20.30 bo predavanje z diapozitivi »Uvod v zgodovino umetnosti*. intimno v osebnih stiskah Pute in Starega. Imeli smo vtis, da je zboru povsem ležala polifonično grajena glasba in da ji je znal vdahniti tudi potrebno barvitost. Manj prepričljivo se nam je zdelo orkestralno vodstvo. Vtis smo imeli, da je dirigent dovoljeval orkestru preveliko hrupnost in da je premalo pozornosti polagal na izniansiranost partiture. Zoradi tega je postavljal v težavo tutji soliste pa celo zbor, ki so morali večkrat forsirati glas, da se m izgubil v zvočni masi orkestra. V solističnih vlogah sta izstopala Rita Lantieri kot rPuta* (v alterna-ciji bo to vlogo pela Gina Fiordali• so) in Ivan Sancin kot »El Vecio*. Lantierijeva je ustvarila pevsko in igralsko lepo podobo, prepričljivo zlasti v cNadalu*. Ivan Sancin jt svojega Starca interpretiral v slogu velikih opernih vlog. Izvrsten glasovno, kjer mu sonoren bas prijetno odmeva zlasti v srednjih legah, je tudi v igralskem smislu u-stvaril močan lik čustveno polnega očeta. Karakterno posrečeno vlogo je ustvaril Piero Filippi kot gostilničarka (ta vloga je pisana za tenor), pevsko e prikupno učinkoval tenorist Bruno Sebastian v zadnjem prizoru, posebej je treba omeniti Krmama Lorenzija (Harlekin), Gior-gia Gattija (Pulcinella), Giuseppa Botto (gostilničar), Claudia Ciombi-ja, Marzio Ferraro, Vito Susca, nastopalo pa je še mnogo drugih, ki so vsi prispevali v slikovito glasovno in optično fresko, (jk) Danes Vecchiet v domu «A. Sirka» Danes ob 20.30 v fogerju kulturnega doma rAlbert Sirk* v Križu predstavitev nove grafične mape tržaškega slikarja Franca Vecchie-ta z naslovom cPoštna grafika*. Avtorja in njegovo delo bosta prestavila Barbara Gruden in Jurij Paljk,. pel bo dekliški pevski zbor rVesna*. Dne 16. decembra nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono ANGELO PERŠIČ (DOCA) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 18. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: žena, sinova, svak, snaha, vnuki in drugo sorodstvo Opčine, Zagreb, Ljubljana, Kragujevac, 17. decembra 1982 (Pogr Pogrebno podjetje Zimolo) Gledališča VERDI Jutri ob 17. uri (red S) druga predstava Illersbergovega «Tripti-ha». Dirigent Zanettovich. ROSSETTI Danes, ob 20.30 (red 2. petek) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene di amor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Danes ob 9.00 in 11 uri: Podrec-cove lutke «Ostržek ...tako* za šole. Zadnja dva dneva. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Velika dvorana Od 12. do 22. decembra Dnevi avstrijske kulture. Srednja dvorana Danes, 17. t.m., ob 20. uri: Boj na požiralniku. Premiera slovenskega filma. V nedeljo, 19. t.m., ob 19. uri: Klemen Grubišič «Buzdovan». Gostuje «Atelje 212» - Beograd. Mala dvorana Jutri, 18. t.m., ob 10. uri: O-troška matineja. Ob 19. uri: Vaclav Havel «Avdienca/Vernissage». Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave v soboto od 9. do 13. ure. OBČINA TRST XHI. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Trst, dne 17. dec, 1982 Prot. št. Xin-78 122/ PREDMET: Podrobni načrt za zgodovinsko središče mesta Trst -varianta št. 2 urbanist.ično-grad-benih izvajalnih pravil. ŽUPAN, Kino Cappella Underground 18.00 «Effi Briest». Režija Rainer W. Fassbinder, igra Ilanna Schygulla. Ariston 17.00 «Gli altri giorni del condor». Eden 16.30 «La cosa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Hanky - panky». Ritz Danes zaprto. Jutri ob 16. uri «Gigi il bullo». G attacieln 16.30 «Spaghetti bouse». Nino Manfredi in Leo Gullotta. Fenice 17.00 «Vai avanti tu che mi vien da ridere*. Lino Banfi in A-gostina BelU Mignon 17.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 Radio taxi Girls». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Porky’s». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capital 16.00 «Ragtime». Cr!stallo 16.30 «Saxofon». Renato Pozzetto in M. Melato. Moderno 16.00 «Blade Runner». Radio 15.30 «Oh Angelina*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Tenere cugi-ne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lnraiere 16.00 «Gigold». David Bo- wie. na osnovi sklepa občinskega sveta št. 145 z dne 5. oktobra 1982, s katerim je bila odobrena varian ta št. 2 urbanistično-gradbenih izvajalnih pravil podrobnega načrta za zgodovinsko središče mesta Trst; sklep je pokrajinski nadzorni odbor v Trstu na seji dne 3.11.1982 spoznal za zakonit (št. 12075/12875 nad o.): na osnovi 43. člena deželnega za kona št. 45 z dne 24.7.1882: sporočam, da je od dneva objave tega raz glasa dalje varianta št. 2 podrob nega načrta za zgodovinsko središče mesta Trst za vso dobo velja ve na prost ogled občinstvu v občinskem tajništvu, soba št. 507 pri XIII. oddelku — Urbanistika in promet — Costanzijev prehod št. 2, IV. nadstropje. Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jo v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do '13. ure). ŽUPAN odv. Manlio Cecovini GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Rava Izleti SPDT priredi v nedeljo, 19. decem-ra, izlet na Javornik z osebnimi av-jmobili ob priliki tradicionalnega imskega pohoda. Zbirališče planin-ev bo na Opčinah pred Presvetim domom ob 8. uri. Vse informa-ije pri vodji izleta Mariu Miliču sak dan ope Stasi, 71 letni Dario Sar-(8 letni Angelo Persi, 75 letni j Randieri, 83-letni Luigi Tro-14-letna Maddalena Bruno, 70-Enrico Faidiga. 34 letni Giu-Filannino, 84-letni Antonio Prireditve ;irv sporočila kulturnih društev in organizacij',/ KD S. Škamperle in KD Union priredita v soboto, 18. t.m.. ob 20.30 ples na «stadionu 1. maj». PD Mačkolje priredi v nedeljo. 19. decembra, sklepne prireditev ob 30-letnici svojega delovanja. Slovesnost bo v srenjski hiši s pričetkom Ob 16.30. IjiSSSSBBBBI Ob oletnici smrti dragih staršev in moža daruje Milka Žerjal vd. Ivančič 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Boršta in 10.000 lir za sekcijo VZP1 Boršt - Zabrežec. V spomin na pok. Milana Hrovatina darujeta Anita in Marija 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. iEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Iriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. 112. U’ Baiamonti 50, Zgonik, 'Drevored Mazzini 1). 0 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) torna 15 in Ul. Ginnastica 44. [)ČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Milje (Drevored Mazzini 1). lekarne v okolici loljunec: tel 228 124: Bazovica. 226 165; Opčine: tel. 211 (MII; osek: tel. 225 141; Božje polje, mik: tel. 225 596: Nabrežina tel 121; Sesljan: tel. 209 197: Id..v ' BANCA Dl ,CREDI-T,0 Dl TfUEST? TRŽAŠKA K REDITNA B AN K A 'J. IV Ai ' trst Ulica p: pilzmO * V&S ev*.*© 15. 12- 1982 Ameriški dolar 1.395.— Kanadski dolar 1.125.— švicarski frank 676.— Danska krona 160.— Norveška krona 197.- Švedska krona 187.— Holandski florint 522.— Francoski frank 201.— Belgijski frank 25.— Funt šterling 2.260.— Irski šterling 1.900.— Nemška marka 575.— Avstrijski šiling 81,50 Portugalski escudo 14,50 Pezeta 10,50 Jen 5,- Avstralski dolar 1.290,— Drahma 16.- Debeli dinar 20.50 Srednji dinar 20,- (RAVSTgENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure I, 732 627 predpraznična od '4 do ure in praznična od 8. do 20 e, tel. 68 441. MENJALNICA vseh tujih valut SLOVENSKO ,2 STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE poljudna Igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev REŽIJA: JOŽE BABIC Danes, 17. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED H -mladinski v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED G -(popoldne na dan praznika) TPPZ Pinko Tomažič Danes zvečer ob 20.30 bo v partizanskem domu ’• Bazovici predaval tov. Bogo Gorjan, član zveznega odbora ZZB-NOV Jugoslavije. Prisotni bodo tudi generalni konzul SFRJ tov. Drago Mirošič in predstavniki borčevskih organizacij. Sledil bo kratek program in ogled razstave. Odbor TPPZ Pinko Tomažič KD VESNA vabi danes, 17. t.m., ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križ na odprtje razstave del FRAUKA VECCHIETA Pel bo dekliški zbor Vesna GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA priredi v nedeljo. 19. decembra, ob 16.30 že tradicionalni zaključni letni koncert v nabrežinski telovadnici. Sodeluje zbor Igo Gruden iz Nabrežine KD PRIMOREC - /REBCE priredi danes, 17. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah Večer narečnih tekstov in pesmi «VSE MANJ JE DOBRIH OSMIČ* Nastopa kabaret skupina, ki jo sestavljajo: Miran Košuta, Igor Malalan, Marjan Kemperle. Robert Devetak in Miloš Jugovič Vabljeni SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane glavnega odbora da bo 5. redna seja glavnega odbora v ponedeljek, 20. t.m., ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC vabi jutri, 18. decembra, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljunec na gostovanje dramske skupine pobratenega društva «Ivan Cankar« iz Tabora s Kmittlovo igro n prahu Kljub temu mnogi tr-ijo, da so te številke optimistič-e Potemtakem bi morali imeti ri nas dvakrat več premogovega prahu, kot pa napoveduje Snamprogetti. Podobne analize so bile izvršene še drugje, tako npr. leta 1978 v premogovnem terminalu pri G6-teborgu (Švedska): 6 milijonov ton premoga nanese 180-270 ton prahu, 15 mil. ton premoga pa 450-670 ton prahu letno, torej nič manj kot petkrat ali šestkrat več. kot naj bi iste količine premoga sprostile prahu po predvidevanjih Snamprogetti. Švedski primer je toliko bolj značilen, kev zadeva že obratujoči premogovni termi nal medtem ko se številke o rot terdamskem in tržaškem terminalu nanašajo na nekaj, kar .je šele na papirju, se pravi bre/ stvarne osnove. Premogovno luko so načrtovali, kot znano, tudi v Kopru. Študijo o njenih ambientalnih učinkili, kakršna v tržaškem primeru kljub pozivom sindikalnih in ..iceršnjih družbenih pa tudi naprednih političnih sil. še ni bila sprožena (če sploh bo), je ižpelja’ l.jubljan ski Inštitut »Jožef Stefan*: 1.5 milijona ton premoga naj bi ix> vzročilo 260 ton prahu; 6 milijonov premoga bi torej moralo sprostiti v zrak nad 1.000 ton prahu, toda upoštevajoč 85-odstot ni učinek protionesnaževalnih na prav bi to pomenilo še vedne okrog 150 ton, kar pomeni skoiaj štirikrat več, kot pa navaja Snamprogetti. Primerjava s Koprom je pomenljiva, ker so tukajšnje in tamkajšnje klimatske razmere sila podobne, če nu skoraj enake, a razprši n vost premo govega prahu je v dobršni meri odvisna prav od njih. Načrtovalci pri Snamprogetti menijo, da bi burja pri nas od-piliovala premogov prah najdlje za kilometer daleč (toda prve hiše so od kraia, kjer naj bi terminal bil. oddaljene le 600 metrov); nizozemski raziskovalci pa zatrjujejo, da se tako imenovani težki prah useda lahko še na razdalji dveh kilometrov, kakršna je npr. do Milj, a lažji prali celo na razdalji 5 kilometrov, kolikor jih ločj načrtovani terminal v Maas-vlakteu od najbližjega naselja. Zaradi tega so izgradnjo strukture podvrgli strogim pego jem, kot so: postavitev velikih pregrad zoper veter; prepovedi, da se s tovornjaki prevozi letno več kot 100.000 ton premoga (načrt Snamprogetti predvideva menda kar 600.000 do 1.0C0.C00 ton); ureditev rezervnih naprav za močenje premoga; ustavitev vsakršnega pretovora, ko se relativna vlaga premoga spusti pod 6 od sto in ko piha morski veter. O vsem tem v načrtu družbe SNAM ni govora. kot naglasa jo v krogih WWF, ki se sicer v pni vrsti zaganjam predvsem zoper okoliščino. da je pri nas predviden »oiprt* terminal, torej ped milim nebom. Zahodrionem.ški zvezni urad za vprašanja oko!ja (Umweltbunde-samt) je mnenja, da v takem primeru vodna brizgalka kaj malo pomaga, kupi premoga naj se rajši shranijo v velikanskih, popolnoma zaprtih halah. Petsto metrov dolga in 80 metrov široka hala. kakršna bi ustrezala tržaške mu terminalu, pravijo, naj bi stala 11—15.000 lir pri kubičnem me tru; tri hale, ki bi prišle v poštev pri izgradnji prve faze. naj bi potemtakem sta'e 12 do 18 milijard lir. to je manj kot 10 od sto ce'oritega izdatka za terminal (120 milijard za tri leta dela in nekaj sto delovnih mest); od tega velja odšteti milijarde, ki bi jih prihranili. ker ne bi bilo tre-ha vodnih brizgalk in naprave za čiščenje mor ke gladine. Oljenem bi premog ob boljši kakovosti šel v denar po višji ceni. Preostaneta dve vprašanji. Z morskega dna bo treba odnesti 4 do 5 milijonov kub. metrov blata. Toda kam? Problem je tembolj žgoč. ker je blato skcio gotovo ali drugače okuženo in bi utegnilo zastrupiti rastlinje in živalstvo. Za zasipanje 36 hektarov morja pa bi potrebovali vsega skupaj 7 milijonov ton materiala (v začetni fazi 2—3 milijone). Od kod material? Obstaja nevarnost, da bi načrtovalci hoteli v že tako o-buhožan Kras zarezati novo globoko rano z odprtjem še ene ali več jav. Kje in na čigavi zemlji? To se seveda sprašujemo mi, ne WWF. (dg) LEP KULTURNI DOGODEK TRIO LORENZ - KACJAN - NOVAK NA OPENSKEM GLASRENEM VEČERU S stilno čistim in ubranim muzicirenjem je trio violine, kitare in /lavte navdušil občinstvo Lahko priznamo, da je bilo naše nestrpno pričakovanje na Openski glasbeni večer, 4. dec, utemeljeno. Sicer pa smo ie takrat. ,ko smo predstavili izvajalce in koncertni program naši publiki, vedeli. da bo koncert za vse poslušalce prijetno presenečenje. In ko pravim za «vse poslušalce*, mislim Ulico na tiste, ki se s tako imenovano resno glasbo ukvarjajo, kot na tiste, ki jim je ta zvrst glasbe še vedno pretuja in nepoznana. Gost takratnega glasbenega srečanja je bil instrumentalni trio v sestavi: Tomaž Lorenz - violina, Aleš Kacjan - flavta in Jerko Novak - kitara. Koncertni program ItMMimiinilfllltllllllHIMIIfllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillllllHIIIIIimillllllllllMIIIHIIItlllllllHIIIItllllllHIIMIIItl Patronat KZ - INAC svetuje ODNCS DRUŽINSKEGA POMOČNIKA SE NE UPOŠTEVA KOT PODRFJENO DELOVNO RAZMERJE Vpr.:' tPrcd kratkim sem se u pokojil pri INPS, ker imam 35 let delovne dobe, nisem pa še dopolnil 60 let. Ko’ikor mi je znano, se ne smem ni ker zaposlili, ker v nasprotnem primeču mi v celoti blokirajo pokojnino. Sedaj imam ponudbo in ne znam. kaj naj storim. Neka gospa, ki biva v neposredni bližini mojega stanovanji, je velik invalid in se mora večkrat premikati po mestu zaradi zdravljenja ali drugih oprav kov. a sama je nesposobna in nima nobenega sorodnika, ki bi skrbel zanjo. Če bi jaz sprejel, da jo tu pa tam peljem z avnm po opravkih, bi lahko bil vpisan kot družinski pomočnik? Tu se mi ne gre za zaslužek, temveč da bi imelo zakonito podlago moje ob- Moški pevski zbor «Val Rosandra» jutri na «Pesmi v prijateljstvu» časno delovno razmerje z gospo.» A.S. Kdor se predčasno starostno upokoji (anzianita), mota takoj prekiniti redno delovno razmerje in se tudi v bodoče ne sme zaposliti. S tem pa ni rečeno, da je temu upokojencu prepovedano morebitno naknadno delovno razmerje odvisnega delavca, le da mu v tem primeru zavarovalni zavod INPS začasno zamrzne redno nakazovanje pokojnine, vse dokler je upravičenec zaposlen. Zakon pa izrecno predvideva izjemo, saj la omejitev ne velja za družinske pomočnike in pomot',niče. Torej se vam ni treba bati, da bi vaša organizirana pomoč invalidski osebi lahko imela za posledico prekinitev nakazovanja pokojnine. VIŠJI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI INPS Vpr.; «Bra'a sem, da je INPS ponovno povišal prostovoljne prispevke in da je treba do konca plačati razliko. Jaz sem sedaj zavarovana kot trgovka in si istočasno plačujem prispevke kot bivša delavka, do upokojitve pa mi manjka še dvajset let. Če ne plačam razlike, kaj se mi zgodi?* M O. Zavarovanec ima pravico in možnost, da plača prostovoljne prispevke kadar hoče, v vsakem primeru za vsako trimesečje v teku naslednjega trimesečja. Vmes so lahko prekinitve, ni pa rečeno, da se za vsako trimesečje poravna 13 tedenskih prispevkov, ampak lahko upravičeno plača tudi •manjše število. S 1. julijem je INPS nekoliko povišal višino prostovoljnih prispevkov in kdor bo plačal ali je plačal prispevke po nižji tajili, mu bodo priznali en teden manj na trimesečje, sc. pravi 12 namesto 13. Ker pa je vaša upokojitev še daleč, ni nujno, da plačate razliko. Vsi Usti, ki pa so blizu upokojitvi, naj le do 31. decembra 1982 poravnajo razliko. je bil skrbnr in okusno izbran: dela so zajemala izbor za komorne kombinacije violine, flavte in kitare od renesanse do glasbe našega stoletja. Velja poudarili, da je izbira dveh sodobnih del v koncertnem sporedu hvalevredna; ta glasba je namreč še vedno preveč zapostavljena in zanemarjena, češ da je nerazumljiva in neprijetna za uho. Mislim, da izhaja to razširjem mnenje predvsem iz dejstva, da smo premalo vajeni poslušanja sodobne glasbe. Je ne poznamo, je ne ražumemo in jo zato kratkomalo odklanjamo. Na koncertnem večeru sta bili skladbi M. Lipov šlea (Tri male fantazije za violino in kitaro) in I. Štuheca (Mobile) nedvomno najbolj zanimivi in po svoje privlačni. Tri male fantazije so nastale letos in se kljub uporabi modernih izraznih sredstev še opirajo na tradicijo: karakterizira-jo jih ostri melodični kontrasti, ki ustvarjajo napetost, včasih celo dramatičnost. Nekoliko avantgardnejša skladba je Mobile. polna zanimivih zvočnih novotarij, ki segajo od trkanja po instrumentu in od fla-žeoletov do igranja z lesenim delom lolca po strunah ipd. Pri obeh skladbah, ki izražata končno razdrobljenost., kontrast, dvom, je zanimivo učinkovala tonska uglajenost in enotnost obeh izvajalcev. Pri renesančni skladbi (Gamba-rini) za flavto in kitaro (kitara nadomešča tu svojo predhodnico lutnjo) je bilo izvajane čisto in lahkotno. Izvajalci so bili pozorni tudi na nekatere stilistične poseb nosti, ki so bde značilne za takratno glasbo (trilček, ki se začne na zgornji noti, ornamenta-cije pri ponavljanju iste fraze ipd.). Seveda pa se z modernimi instrumenti veliko težje ustvari ti sto vzdušje in tisti izraz, ki sta bila za takratni glasbeni okus izvirna in avtentična. Še posebno pri Telemannovi soneti je bila interpretacija, kljub zvočni enotnosti in preciznemu frazfranju oz. dialogiranjn flavte in violine ob svežem spremljanju kitare, morda preveč pod vplivom «romantičnega okusa*. Program sta sklenila najprej Paganinijeva sonata za vr lino in kitaro, ki je nedvomno odražala tehnično in muzikalno zrelost takr violinista kot tudi kitarista. Nato je bila na vrsti še zadnja skladba 'n sicer Kreutzerjev trio za flavto, violino in kitaro. Dolgi .in jtap-du {šeni aplavzi so na'Tconch -dovoli jasno ižuričali, priznanje publike ob talcem živem in čistem izvajanju. N. K. ! Na knjižni polici Na jutrišnjem zborovskem koncertu pod naslovom «Pesem v pri jateljstvu*. ki bo v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev v Kulturnem domu, bo nastopil tudi moški pevski zbor «Val Ro-sandra*. ki smo ga že poslušali prejšnjo soboto na koncertu v počastitev 100-letnice rojstva skladatelja .Antonia Illersberga Zljor «Val Rosandra*. ki je zbor krožka nameščencev tržaške pristaniške ustanove, je bil ustanovljen leta 1976. Sestavljajo ga iz- ključno ljubitelji in se posveča pretežno ljudskim skladbam tako iz naših krajev kot iz mednarodnega repertoarja, ne zanemarja pa niti moderne in sakralne polifonije. Nastopil je že na številnih koncertih tako v Trstu kot v drugih središčih naše dežele, pa tudi v Vicenzi in v Turinu. Osvojil je prvo mesto na zborovskem tekmovanju v S. Daniele del Friu-li leta 1979 ter tretje in drugo mesto na XX. mednarodnem zborovskem tekmovanju «Seghizzi» v Gorici za polifonijo in folkloro. Zbor. ki je včlanjen v Zvezo italijanskih pevskih zborov za tržaško pokrajino, je tudi organizator zborovske revije v Trstu, na kateri so doslej sodelovali že številni priznani zbori. Zbor vodi Paolo de Cristini. Na sporedu jutrišnjega nastopa v Kulturnem domu bo imel Croceja Lasciatemi mirar, Gallusa Ecce quomodo moritur, Berdoviča Lindjo. Seghizzija Luna in Nolianija Mularia de Val Rosandra. Bruno Parma - Boris Kutin: ŠAH ZA VSAKOGAR Očitno je zanimamo za šah pri nas veliko. Kajti sicer knjiga o šahu, ki sta jo napisala šahovski mojster Bruno Parma in novinar Boris Kutin, ne bi izšla v drugi izdaji, šah za vsakogar, je naslov knjige Vprašanje je sicer če je šah res za vsakogar, če Vsakogar zanima, če je nujno, da se vsakdo z njim seznani. Toda tisti, kogar šah zanima, bo v tej knjigi najbrž našel cisto, kar bo hotel vedeti o osnovah šahovske igre ali spoznati in se naučiti boljšega igranja Knjiga o-mr njen Ui avtorjev vsebuje osnovni in višji del te kraljevske igre, kot nazivajo šah, vsebuje teorijo, zgodovino šaha in turnirska pra vila. To pa je najbrž kur precej in verjetno vse, kar naj bi pov prečen ali boljši šahist o šahu vedel. Mladinska knjiga bo z novo izdajo gotovo ustregla mnogim. V Rovinju so izdali novo publikacijo o življenju v Istri ROVINJ — Pred dnevi popcld-ne so v Rovinju v prisotnosti mnogih vidnih predstavnikov političnega in kulturnega življenja Hrvaške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine predstavili eno najpomembnejših publikacij, ki jih je doslej izdal Center za zgodovinske raziskave pri Uniji Ita lij a nov Istre in Reke. V sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo je namreč izšel 12. zvezek zbirke Api. O publikaciji sta spregovorila prof. Giovanni Radossi, ravnatelj Centra za zgodovinske raziskave v Rovinu in prof. Arduino Agnelli S tržaške univerze. Poudarila sta, da je deset, uglednih izvedencev v tem delu prvič analiziralo stare običaje, kulturne dejavnosti in folkloro avtohtonega hrvaškega, slovenskega in italijanskega prebivalstva Istre. Priaprvnjto zn DIJAŠKO MA IH 0 LJUBOMIR ČERNE 2. BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN Nekaj dni po hajki so ga tovariši pokopali na pokopa-5u v Križu pri Tomaju. Pred pokopom so pri njem našli enjeni denar. Istega dne, ko je bil Opel ubit, so Nemci peljali v Nemčijo v internacijo njegovo mater Jožefo ic. Sestra Milena je morala v ilegalo, saj so jo esesovci Ali že tedaj, ko so mater odpeljali v tržaške zapore Co-»eo. Streljanje je ponehalo, ne pa vpitje Nemcev. Prepri-ii smo bili, da bodo namero ustrelitve ponovili in obra-nali z nami. V taki napetosti so nas držali ob zidu do aka, nakar so v bližino pripeljali kamion, podoben avto-su in nas surovo porinili nanj. Ko smo čakali na odhod, šofer avtobusa, ki je znal slovensko, povedal Kofolu, da Opla ustrelili. ■ Dolga kolona, avtobus in kamioni vojaštva, je krenila ati zapadu mimo Komna, Opatjega Sela v Gorico. Znašli io se pred zapori v Gorici, v katere so nas zaprli. I Nekoliko nam je odleglo, saj smo šele v Gorici spo-lli, da so streljanje odložili. 23. marec 1944 > Do tega dne so nas imeli v teh zaporih, ne da bi nas zasliševali. Vzeli so le naše osebne podatke. Kmalu popoldne so nas vse naložili na kamion. Ležati smo morali tako. da je bila glava pri nogah drugega. Tla kamiona so smrdela po gnilem mesu, da nam je šlo na bruhanje, zato so nam dovolili, da smo ležali na hrbtu. Ko je kamion krenil, nam je bilo bolje, ker je veter odnašal smrad. Nismo vedeli, kam nas peljejo. Nič nismo smeli spraševati ali se med seboj pogovarjati. Bili smo zaskrbljeni, kam nas peljejo in kaj bo. Dva surova Švaba sta sedela na stolčkih vsak na svojem koncu kamiona s puško naperjeno v nas. V kabini kamiona poleg šoferja je bil še en Nemec, ki je vodil prevoz. Med prevozom sva se s Slavico skušala s kretnjami sporazumeti glede molčanja. Švaba sta opazila najine kretnje in naju začela obdelovati s puškinimi kopiti. / Nekoliko nam je odleglo, ko smo videli, da smo v Trstu. Zapeljali so nas pred zapor Coroneo. V atriju zapora je bilo mnogo žena, čakale so, da oddajo stvari za svojce, ki so bili tam zaprti. Na stopnišču je čakala tudi moja va-ščanka Marija Pahor, da bi oddala paket za svojega moža, ki je bil zaprt že nekaj tednov. Pozneje so ga Nemci odpeljali v taborišče v Nemčijo, kjer je umrl. Bil je odkrit pristaš OF. Ko me je tovarišica Marija zagledala, je pristopila k, meni in vzkliknila; «Joj, Ljubo, tudi ti si tu,» in me hotela objeti. Naredil sem kretnjo, da je ne poznam. Marija je takoj razumela, da je napravila napako in se takoj pomešala med ostale čakajoče. Nemca, ki sta naju spremljala, sta ponorela. Zahtevala sta, da povem, kdo je ženska, ki me ;e nagovorila. Vztrajal sem, da je ne poznam in je nisem poznal, tudi ko so uporabili puškino kopito. Do čakajočih žensk sta Švaba nastopila zelo surovo, zahtevala sta, da pokažejo žensko, ki je govorila z menoj. Nihče ni nič povedal. Švaba sta opustila izsiljevanje in nas odvedla v sprejemno pisarno zapora. Znašli smo se na širokem hodniku, kjer je bilo mnogo aretirancev, ki so čakali na vstop v pisarno. Med njimi sem opazil več Sežancev, tudi takih, ki so sodelovali z OF. Trgovce, ki so nam dajali velike količine živil in druge potrebščine za OF. Nikogar nisem mogel ničesar vprašati zakaj so zaprti, ker sta Švaba stalno pazila na vsa dogajanja okrog nas. Pozneje sem zvedel, da so bili Sežanci po nekaj tednih izpuščeni. Njihova zaslišanja me niso nič obremenjevala. Dobro uro smo čakali na hodniku preden smo bili na vrsti za vpis. Mene so vpisali pod številko 7598 z dne 23. marca 1944. Razmestili so nas ločeno. Mene so dali v celico, kjer je bil nek tovariš iz Pirana, za drugega pa se ne spomnim več, od kod je bil. Nekaj dni po mojem prihodu v celico so ga premestili. Ležali smo na slami med stenicami, bolhami in ušmi. Prvo noč nisem zatisnil očesa. Da bi bilo psihično še hujše, smo vodo za pitje morali zajemati iz školjke, kamor smo opravljali tudi svoje telesne potrebe. Vodo smo zajemali z aluminijasto posodo vso zvito, ki jo dajo zaporniku ob prihodu v celico. V ponedeljek, 26. marca 1944, so nas Nemci vodili na prvo zaslišanje. Peš so nas peljali v LEL Ginnastica št. 53 ali 55. V neki vili je GFP (nemška vojaška tajna policija) imela svoj sedež. Zasliševali so nas na podstrešju vsakega posebej. Tam so imeli prostore za zasliševanje. Na prvem zasliševanju je šlo kar dobro. Niso nas tepli. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Po sledeh prednikov 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Vaš priatelj Jody - TV film iz serie Vire napoti e un maggiordomo* 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Neposredno iz studia Aktual nosti 15.00 Šola in vzgoja 15.30 Prvi in zadnji - TV film iz serie «Racconti di terre lon-tane» 16.25 Cirkusi sveta . «1 pazzi del circo* - 2. del 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz študija 17.10 Risanka iz serie «Nils Hol-gersson* 17.30 Danes za jutri 18.00 Risanka - Miki miška 18.30 Glasbena oddaja - Happy_ magic, vmes TV film iz serie